(a 35 / letnik 60 / Ljubljana, 11. oktober 2001
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Napredek na pogajanjih > predlogu zakona o delovnih razmerjih
Po,01 n^m Je povedal Dušan Semolič, je po ta teden usklajenih več kot 200 čle-’ P^t tudi pri večini od še 30 neusklajenih ^nov razlike v stališčih niso nepremostlji-^ j rezultati pogajanj naj bi bili najbolj nevoljni predstavniki gospodarske zbornice.
.. O nP.lisHaiprnh rlpnih in kmmnrnmi^ih
P^erti
Jamoi
neusklajenih členih in kompromisih 0 na 3. strani našega glasila. Tu nava-
Cj l ,e nekaj vprašanj, o katerih se bodo so-,ni Partnerji še pogajali v prihodnjih dveh Vh. Po 24. oktobru, ko se bo sestal eko-^o-socialni svet, bo vajeti pri tem zakonu * ^VZe^ v^adajoča koalicija.
erošeni so dodatki k plačam (na delovno
dobo, za pogoje dela ...), regresi in nadomestila. Delodajalci z nekaj zadržki podpirajo uvrstitev teh pravic delavcev v zakon, odločno pa nasprotujejo, da bi bila v njem zapisana tudi njihova višina, še posebej takšna, kot jo zahtevajo sindikati.
Drugi najtrši oreh so pogoji za delo sindikata v podjetjih in širše. Če je država za gospodarsko zbornico uredila obvezno članstvo in plačevanje članarine, bo verjetno morala odrediti, da so delodajalci dolžni sindikatom za njihove člane oddeljevati in nakazovati članarino.
Neusklajena je tudi višina odpravnin. De-
bhodiščne plače v gostinstvu pečje za tri odstotke
^j^dstavniki socialnih partnetjev so to sredo tolarjev, za deveti tarifni razred pa 209.876 lkorik1Sa^ ane^s k tarifni prilogi kolektivne po- tolarjev. Po besedah vodje sindikalne poga-diš"' Za 8°stinstvo in turizem. Nova izbo- jalske skupina Pavla Vrhovnika je treba k iz-na plača za prvi tarifni razred je 69.959 hodiščem prišteti v povprečju še 25 do 30 odstotkov dodatkov.
Ob svečanem podpisu je Karmen Leban, sekretarka SGiT, dejala, daje dosežen le začasni cilj, saj sta se obe strani dogovorili za temeljito strokovno analizo izplačanih plač, ki naj bi omogočila nova pogajanja. Predsednik združenja za gostinstvo in turizem pri GZS Danilo Daneu pa je menil, daje do podpisa aneksa prišlo zaradi strpnosti partnerjev, ki bo potrebna tudi pri nadaljeva-
so podpisali (od leve): Anton Kambič (Konfedera- IVlu P°8ajanj-tfjO), iztok Bratož (SGiT), Danilo Daneu (Združenje za	n* Je tuc“’ da dobiček
. s*vo In turizem pri GZS) in Vitko Roš (Združenje de-	lahko ustvarjajo zlas-
*jalcev Slovenije).	ti zadovoljni delavci.
lodajalci so pripravljeni odpuščenim delavcem plačati precej manj, kot zahtevajo sindikati. Predlagajo, da bi odpravnina odpuščenim delavcem, ki imajo pri delodajalcu manj kot pet let delovne dobe, znašala petino povprečne plače za vsako leto dela. Sindikati pa predlagajo, naj bi odpravnina za odpuščene delavce, ki imajo pri delodajalcu do 15 let delovne dobe, znašala tretjino povprečne plače za vsako leto dela.	„
Albert Vodovnik:
Po čigavem scenariju?
Predsednika SKEI smo vprašali, kako ocenjuje nedavno konferenco industrijskih sindikatov v Celju in kakšne bodo prihodnje aktivnosti. Odgovoril je:
‘‘Položaj industrijskih delavcev v Sloveniji ni rožnat. Zato je nujno, da se industrijski sindikati med sabo tesno povežemo, saj bomo samo tako močnejši.
Velik problem vidim v tem, da Slovenija nima industrijske politike. Razprave o razvoju se vrtijo zlasti okoli kmetijstva, čeprav industrija ustvarja 45 odstotkov bruto domačega proizvoda in 80 odstotkov slovenskega izvoza.
V takšnih razmerah je združevanje industrijskih sindikatov nujno. Pravzaprav tega povezovanja nismo pogruntali mi, pač pa so nas k temu prisilile razmere. Tudi podjetja iz različnih panog se združujejo zaradi proizvodnje skupnih izdelkov. V proizvodnji avtomobilov se denimo združujejo podjetja iz domala vseh industrijskih panog, od kovinskih in kemičnih do tekstilnih. Avtomobilska industrija pa potrebuje tudi energijo. Tem trendom združevanja v industriji moramo nujno slediti tudi v industrijskih sindikatih, saj bomo samo tako dovolj močan partner v pogajanjih z delodajalci.
Konferenca v Celju, na kateri smo industrijski sindikati podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju in skupnem delovanju, je bila izjemno pomembna. Delodajalci in vlada morajo na nas odslej zelo resno računati. Če ne bodo prisluhnili našim zahtevam, bodo dogodki po 15. oktobru tekli naprej po našem scenariju. Zavedati se morajo, da to ni hec, zato morajo naše zahteve obravnavati skrajno resno!”
Mnenja zaupnikov in funkcionarjev SKEI o konferenci v Celju in aktivnostih po njej objavljamo na 8. in 9. strani.
Usklajevanje predloga zakona o delovnih razmerjih napreduje
Odprla so zlasti interesna vprašanja
Predstavniki socialnih partnerjev so v prejšnjem in tem tednu večkrat sedli za pogajalsko mizo. Zadnji takšen sestanek bo 17. oktobra, teden dni kasneje naj bi piko na i dal še ekonomsko-socialni svet. Kakšni so rezultati usklajevanj in tudi pričakovanja, je za naše glasilo povedal Dušan Semolič. Objavljamo v (okvirju) tudi povzetek iz izjave ministra Vlada Dimovskega, ki pogajanja zelo potrpežljivo vodi.
Dušan Semolič je o rezultatih pogajanj povedal:
Mnoge rešitve v predlogu zakona so uresničljive le na podlagi socialnega partnerstva med delodajalci in sindikati, ki se bodo pogajali in sklepali kolektivne pogodbe dejavnosti. Pomembno postaja tudi članstvo v sindikatu, saj bodo nekaterih pravic deležni le člani. Tako bo denimo delodajalec dolžan obveščati sindikat le o postopkih zoper njegove člane.
Razprava o tem, kdo je mali delodajalec, smo zaključili, čeprav so bila stališča dolgo časa zelo različna. Sedaj naj bi veljalo, daje mali delodajalec tisti, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
S kolektivno pogodbo se načelno lahko določijo le za delavce ugodnejše pravice, kot so zapisane v zakonu. Izjeme bodo lahko določene v zakonih in kolektivnih pogodbah nekaterih dejavnosti. Takšna izjema bo veljala za male delodajalce, ki bodo pogodbe za določen čas lahko sklepali brez omejitev. Vendar se morajo o tem dogovoriti s sindikatom in to zapisati v kolektivno pogodbo dejavnosti.
Odprto pa je še vprašanje trajanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Delodajalci zahtevajo najmanj tri leta, mi se strinjamo z dvema letoma. Izjeme bodo denimo tujci, ki delajo z delovnimi dovoljenji, ta pa so tudi za določen čas. Izjema bodo tudi poslovodne osebe in tisti z individualnimi pogodbami. Minister je menil, da bi se pri tem lahko dogovorili za največ tri leta, saj v praksi podaljševanje pogodb sedaj sploh ni omejeno.
Neusklajeni so tudi odpovedni roki za odpoved iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti. Sindikati menimo, da naj bo rok v obeh primerih enak. Izjemo za male delodajalce bi lahko določala kolektivna pogodba dejavnosti.
Neusklajeni so pogledi na uvajanje nadurnega dela. Sindikati smo proti temu, da bi to bilo predmet kolektivnih pogodb v podjetjih.
Definicija, kaj je sindikat pri delodajalcu, še ni dogovorjena. Zadnji za ZSSS sprejemljiv predlog je, da bi bil to sindikat, ki ima status pravne osebe (to je lahko tudi zunanji sindikat, ki ima pri delodajalcu le člane). Odprto je tudi vprašanje, kolikšen del zaposlenih mora biti vanj včlanjen (deset ali petnajst odstotkov).
Vsebina pogodbe o zaposlitvi je v veliki meri usklajena. Delodajalci se trmasto upirajo,
Dušan Semolič: „Položaj sindikata v podjetju je lakmusov papir socialnega partnerstva."
da bi v njej bi zapisan tudi plačilni dan. Sindikati mislimo, daje to ključna točka in mogoče bomo pri tem uspeli (Danilo Vedlin je tu utemeljeno zelo zatežil.).
Dolgo smo se prepirali tudi o formulaciji, daje delodajalec delavcu dolžan zagotavljati tudi delo. Sedaj kaže, da bomo tudi pri tem uspeli.
Pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov smo v zakon vnesli formulacijo, da mora delodajalec delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in napovedati možnost odpovedi, če bo ponovno kršil dolžnosti. Delodajalec mora delavcu pred odpovedjo omogočiti tudi zagovor. Neustrezno vedenje pa ni več razlog za redno odpoved.
Sindikati smo si prizadevali za večjo zaščito starejših delavcev in invalidov, delodajalci pa temu še nasprotujejo. Neusklajen je tudi njihov predlog, da bi delavcu, ki ne sprejme predloga delodajalca za opravljanje drugega dela, ne pripadala odpravnina. Sedaj je obveljalo, da delodajalci ne bodo smeli odpustiti starejšega delavca, ki še ne izpolnjuje minimalnih pogojev za upokojitev, ali jih ne bo mogel doseči na zavodu.
Članstvo v sindikatu ali sodelovanje v sindikalnih aktivnostih izven delovnega časa ali med njim v dogovoru z delodajalcem ne more biti razlog za odpust delavca. O tej rešitvi pa med sindikalisti mnenja še niso povsem enotna. Nekateri menijo, da se v zaostrenih razmerah z delodajalcem v podjetju o sindikalnih aktivnostih ne bo mogoče dogovoriti.
Pri odpovedi iz poslovnih razlogov naj bi minimalni odpovedni bil 30 dni, največ pa 150 dni, odvisno od delovne dobe. Delodajalci že-
lijo, da bi bil rok v krivdnih primerih kraj Možna rešitev je uvedba suspenza. . ..
Izplačevanje odpravnine v primeru pr|s ne poravnave je neusklajeno. Predlog, da se prisilni upravitelj lahko s sindikatom sf razumel, da odpravnin ne bi bilo, za sind1 te ni sprejemljiv. Odpravnine so namreč dividualna pravica in sindikat se jim v nu delavcev, ki naj bi odšli, in v korist tis m ki ostajajo, ne more odpovedati. Neuskiaj je tudi predlog delodajalcev, da bi bila odpd* nina določena v neto znesku. Seveda ni us ^ jena tudi višina odpravnin, na katero so lodajalci zelo občutljivi in pri pogajalcih birajo celo posamezne tovarne.
Rešitvi, da bi za odmor med delom de u ci prejemali plačilo, kot da bi delali, deje ^ jalci še nasprotujejo. Dogovorjeno pa J6, bodo različni dodatki (za delovno dobo* P. goje dela ...) zapisani v zakonu, njihova šina pa bo predmet kolektivnih pogajanj-tem so možni različni kompromisi, naPrin. ta, da bi dodatek za celotno delovno dobe Ijal le za že zaposlene, za novozaposlene E ne. Pri tej zahtevi delodajalci prihajajo v n protje sami s seboj, saj v razpisih pogoste htevajo delovne izkušnje. In če jih zahte jo, so jih dolžni tudi plačati.	j.
Regres za letni dopust naj bi bil najmanj1 , nimalna plača, vendar sindikalisti še nap^ predlagajo najmanj 70 odstotkov povprc plače.
Dimovski: Več pravic in več prožnosti
(Iz izjave ministra za delo na tiskovni konferenci 9. oktobra)	k
Na pogajanjih smo dosegli velik naprede Predlog zakona bo kmalu pripravljen za 0 ravnavo na vladi, nato bo šel v parlament' no proceduro. Tudi pri še neusklajenih c nih ni vse odprto. Največje razlike so pr>1 teresnih vprašanjih: odpravninah, dodatkih
Zakon bo nekatere pravice delavcev izbe J šal in jih ustrezno zaščitil, hkrati pa bo de ^ dajalcem omogočil več fleksibilnosti (m0 nost odpovedi iz utemeljenih razlogov).
Ker želimo, daje zakon evropsko naravn' je vanj vgrajenih kar 15 direktiv in več k° vencij. Zakon je skladen z evropskim, ne P z ameriškim pojmovanjem trga dela. Ta 1,, kon bo skupaj z zakonom o varstvu in zdi* ju pri delu na novo uredil odnose med df,a ci in delodajalci. To, da v zakon vgrajuje1^ toliko pravic, je povezano z željo sindikatl () da se pravice delavcev ne zmanjšajo in da ^ ustrezno zaščiteni. Za sklenitev kolekti''1' pogodb dejavnosti ali podjetij bo potreben dv stranski dogovor.

I PHH IPTTTTrHTim k’ ie bj|a ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatu^ ^ IH l* I iV* 1.H H*1! I 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednikTo|%
Kčola & Mam/«nina tol 01	• Palzo 017.9Qfl • P.rvožta' r>rlo/77leinHilzat--7eoo ei - Drveomo-zna 4tox/illza ctano OCO tzslorioi/ _	razši in PAI_R7Q_y17K1 1 > Tielz- DftlO 1 .n
Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda •
Tisk: Delo - 9 ISSN 1408-6-’,
MMMNNHMMMMMMMI
diskovna konferenca vodstva ZSSS o novem modelu plačne politike
Model je dokaz, da je dogovor z delodajalci mogoč
J0* i® uvodoma povedal Dušan Semolič, sta strokovni skupini , Jdajaieev in Svobodnih sindikatov uskladili skupen model nove acne politike. Obe strani sta pred tem spoznali, da ni smiselno, da •vsaka izdelala svoj lastni model. Višina z zakonom določene ^•nimalne plače, ki je višja od izhodiščnih plač v prvih štirih tarifnih a*redih, je med temeljnimi razlogi, zaradi katerih je plačno politiko ^trebno določiti na novo. Razlogov za spremembe je še nič koliko,
.e P°sebej nerazumljivost sedanjega sistema, temelječega na '0|'čnikih. Razveseljivo je tudi to, da nekatere pogajalske skupine za °ve kolektivne pogodbe dejavnosti že upoštevajo novi model.
nj KotJe povedal Brane Mišičje sedanji plač-jfiodel v gospodarstvu preveč kompliciran, J teinelji predvsem na količnikih in iz njih sUt Unanih izhodiščnih plačah. Po sedanjem po C'!1U plač v eni tarifni skupini ni mogoče ti v 6 . i’ ker je načelno treba hkrati poveča-pop izhodiščne plače. Pri določanju plačne ski '1^e jc preveč poudarjen makroekonom-Poležaj in konkurenčnost gospodarstva, 'alni in motivacijski pomen plač pa sta na banskem tiru.
kuPni model po Mišičevih besedah kaže, ra ^delodajalci in delojemalci ne glede na p ,. .n,e interese lahko dogovorijo o skupni jn "ki- Pogoj za to pa je strokovni pristop P°8ovor na podlagi stvarnih argumentov. Pov *!re^e'ovalnih dejavnostih seje bistveno km eCa'° ®tevilo delavcev, ki prejemajo manj 50 P°Prečno plačo. Leta 1994 je bilo takšnih odstotkov, marca letos pa že 78 odstotkov, (p, aznierje med 10 odstotki najslabše plača-je, 1J1 *0 odstotki najbolje plačanih delavcev 3 40 ° *eta '991 1 : 3,06, sedaj pa je kar 1 : Ij- • kakšne razlike povzročajo nesprejem-socialne razlike, meni Mišič, je .buvve|javitvi minimalne plače aprila 1995 i Jnižja plača znašala 93 odstotkov mini-od P*a^e- Minimalna plača je bila višja le 'zhodiščne plače za prvi tarifni razred. Po novejših podatkih pa znaša izhodiščna pla-Pi^a Prvi tarifni razred le še 67 odstotkov mi-(,0 ,a'ne plače, minimalna plača presega iz-]\[ '^ne plače do četrtega tarifnega razreda. Se je po Mišičevih besedah tudi to, da lje . °diščne plače usklajujejo le z rastjo živ-Jskih stroškov in niso povezane z rezul-
n
Brane Mišič: „Količnike je treba odpraviti."
tati dela in poslovanja. Rast plač bi morala slediti rasti družbene produktivnosti, rasti domačega bruto proizvoda in dodane vrednosti. Večina delodajalcev ne izplačuje plač iz naslova uspešnosti poslovanja (profit scharing). Razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo je med najvišjimi v Evropi.
Izhodišča novega modela plačne politike so po Mišičevih besedah tale:
-	kolektivne pogodbe dejavnosti so temelj plačne politike;
-	v kolektivnih pogodbah dejavnosti se ukinejo količniki kot obvezna podlaga za določanje plač;
-	določi se znesek osnovne plače v tolarjih (cene dela) po posameznih tarifnih skupinah;
-	rast osnovnih plač se veže na rast družbene produktivnosti dela, produktivnosti v dejavnosti ali dodane vrednosti;
-	uveljavi se evropska formula usklajevanja plač (rast plač = rast inflacije + rast družbene produktivnosti dela);
-	doseganje norm je element vodenja proizvodnje in ni osnova plačne politike. Mesečna osnovna plača ali urna postavka, izračunana iz 174 ur, se določi v fiksnem znesku. Osnovne plače ni mogoče zniževati;
-	o delu plač iz naslova uspešnosti se sindikati v družbah pogajajo z upravami (njihov smisel je izboljšati motiviranje delavcev);
-	nov sistem plač se uveljavlja postopno in s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji;
-	osnovne plače se bodo povečevale v enakih absolutnih zneskih in ne proporcionalno.
Sindikati se v pogovorih z delodajalci (predvsem Gospodarsko zbornico Slovenije, ki ima z zakonom določeno članstvo in tudi članarino) po Mišičevih besedah stalno srečujejo z odgovori, da so stroški dela previsoki, da bodo podjetja propadla itd. Podatki o stroških dela v evropskih državah pa kažejo, da so države z največjimi stroški dela tudi najbolj konkurenčne. Graditi razvoj na nizkih stroških dela pomeni odmik od uveljavljanja znanja, razvoja tehnologije in inovativnosti. Za znižanje stroškov dela je potrebno manj domišljije kot za osvojitev novih izdelkov in novih tržnih deležev. Za gospodarstvo je znižanje stroškov pomembno, vendar ne najpomembnejše in edino merilo. Strokovnjaki opozarjajo, da vodstva naših podjetij možnost preživetja ne iščejo z mobilizacijo človeških virov. O problemih nizkih plač je nobelovec Sa-muelson v učbeniku ekonomike povedal, da so mnogi delodajalci odkrili, da so nizke plače slaba stvar celo iz krutega, izključno denarnega stališča. Podjetje zaradi nizkih plač dejansko izgublja, ko iz delavskih plač izceja zadnje dolarje. ZSSS ne pristaja na stalne in že izpete odgovore nekaterih delodajalcev, da so plače delavcev glavni vzrok nekonkurenčnosti. Če bodo delodajalci še naprej zavračali spremembe na plačnem področju, bo ZSSS problem prek Evropske konfederacije sindikatov internacionalizirala. Za dosego legitimnih pravic in trdnih osnov za pravičnejšo politiko plač bodo po Mišičevih besedah Svobodni sindikati uporabili vse oblike sindikalnega boja.
Franček Kavčič
tla,eusklajen°je tudi plačevanje bolniškega jaic?"estila. Sindikati zahtevajo, da deloda-tg 1 naprej plačujejo prvih 30 dni, minis-Predlaga 25 dni, delodajalci pa le deset dni. 5 a Predlog našega odbora za enake mož-dej lsmo dosegli, da bodo posebnega varstva e?nve ženske pri 51 letih. Prej je bilo tako kot za ženske posebno varstvo do-Sprea° Pri 55 letih. Seveda pa se bo skladno ajhodnim obdobjem za dosego pogojev za v.,, ojitev žensk ta starost postopno poveče-a’ vse do leta 2014.
Delodajalci predlagaj naj bo dovoljeno največ 240 nadur (dosedaj je po zakonu 180), sindikati pa zagovarjamo le 120. Minister je predlagal kompromisno rešitev - največ 150,200 pa, če to dovoli inšpektor za delo.
Odprta je še obveznost delodajalcev do obveščanja sindikata o zadevah, pomembnih za ekonomski in socialni položaj članov. Delodajalci so proti temu, da bi obračunavali in nakazovali sindikalno članarino. Vendar so med njimi glede tega razlike, veliki bi to sprejeli, mali pa so odločno proti. Te določbe so lak-
musov papir socialnega partnerstva. Obveznost obračunavanja članarine so z zakonom uredili naprimer v Italiji in na Hrvaškem. Prepričan sem, da mora ta spor rešiti država, saj je z zakonom GZS zagotovila obvezno članstvo in obvezno plačevanje članarine.
V zakon bo verjetno vnešeno določilo, da je delodajalec na zahtevo ministrstva za delo dolžan posredovati podatek o številu članov sindikata. To je za nas sprejemljivo, drugi sindikati pa temu nasprotujejo.
F. K.

S pogovora z ministrom za zdravje Dušanom Kebrom
Slovenci smo približno zadovoljni z zdravstvom
Minister za zdravje dr. Dušan Keber se je prejšnji petek z vodstvom ZSSS in sindikatov dejavnosti pogovarjal o aktualnih problemih zdravstvenega varstva. Sindikalisti so še posebej izpostavili potrebo po ohranitvi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in racionalizacijo stroškov. Kritični so bili do naraščajočih stroškov zdravstvene blagajne, neracionalnosti in slabe organizacije, sistema naročanja, predragih zdravil, plačevanja prispevkov, čakalnih dob, neprijaznosti zdravnikov in drugega osebja ... Minister, ki je na pogovor prišel zaradi želje po neposredni komunikaciji s sindikalnim vodstvom, je med drugim pojasnil, da stroški zdravstvene zavarovalnice naraščajo zaradi uporabe novih in boljših zdravil. Obe strani bosta dialog o vseh odprtih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja nadaljevali.
Iz ministrovega uvoda in odgovorov na vprašanja in mnenja sindikalistov povzemamo:
Ministrstvo za zdravstvo se je preimenovalo v ministrstvo za zdravje zlasti zaradi tega, ker je njegova naloga skrbeti za zdravje ljudi. Prej je ministrstvo skrbelo zlasti za to, da so izvajalci zdravstvenega varstva prejemali plače in vse drugo za svojo dejavnost. Ministrstvo za zdravje pa mora gledati zlasti na to, kaj državljani potrebujejo. Zaradi tega se je smiselno vprašati, ali na Gorenjskem potrebujejo dve porodnišnici. Ministrstvo za zdravje je med najmanjšimi v državi, saj je v njem le 70 zaposlenih, v kmetijskem jih je dvakrat več. Ministrstvo vodi politiko na področju zdravstva, ki jo zdravstvena zavarovalnica dolžna izvajati.
Raven skrbi za zdravje ni odvisna le od količine denarja
Naša država porabi za zdravstveno zavarovanje 7,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Manj, približno pet odstotkov, porabita Portugalska in Grčija, večina primerljivih držav porabi od sedem do devet odstotkov, precej več pa ZDA -kar 14 odstotkov. Raven zdravstvenega varstva in zadovoljstvo prebivalcev z njim pa nista odvisna od tega, koliko denarja dajejo zanj. Čeprav dajejo ZDA, Kuba in Slovenija različno količino in delež denarja, je zdravstveno zavarovanje v teh državah na približno enaki ravni. Približno 1000 bolnikov, ki potrebujejo dializo, stane našo državo letno deset milijard tolarjev.
Zdravstveno varstvo pomaga zlasti ljudem v zadnjih letih življenja. Američani so izračunali, da za starejše od 65 let porabijo 80 odstotkov denarja, namenjena zdravstvu. Največ denarja gre tako za tiste, ki tako in tako umrejo.
Stroški zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji so se ob nespremenjeni višini prispevka povečevali tudi zaradi sprememb v starostni sestavi prebivalstva. Mlajših od 18 let je kar 60.000 manj kot pred desetletjem, starejših nad 65 let pa bistveno več, sedaj jih je 270.000. Vsak starejši stane zavarovalnico petkrat več kot povprečen državljan. Je pa zdravstvo že kaj privarčevalo in za enak obseg sredstev naredilo več. Uvedba davka na dodano vrednost je stroške zdravstvenega zavarovanja povečala za deset milijard tolaijev.
Na ministrstvu za zdravje mislijo, da bi bila stopnja tega davka lahko nižja, saj so se tako odlo-
Dušan Keber: “En zdravnik ministrstvo iztiri za cel teden.”
čili še v nekaterih evropskih državah. Vendar bi morebitno zmanjšanje tega davka država morala nadomestiti z nekim drugim virom. Nepobranih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je za dva odstotka, vendar na davčnem uradu pravijo, da statistično gledano to ni veliko.
Nova in boljša zdravila so veliko dražja
Ni res, da se zdravila dražijo, drži pa, da prihajajo nova in boljša zdravila, ki so v začetku tudi petkrat dražja od starih. Za eno od zdravil, ki ga bolj ali manj potrebujemo vsi državljani, gre sedaj dve milijardi, za novo pa bo treba odšteti kar pet milijard več. S pravilnikom o cenah zdravil je zavarovalnica nekaj prihranila, še večji prihranek bo omogočilo nadaljevanje pravilnika. V njem bodo med drugim referenčne cene zdravil. Če bo zdravnik predpisal dražje zdravilo, naj bi to krila polica prostovoljnega zavarovanja. Nadstandardne storitve bodo krite iz prostovoljnega zavarovanja ali iz žepa uporabnika.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje smo pred leti uvedli zelo zvito, saj iz njega deloma doplačujemo stroške za skoraj vse zdravstvene storitve. Če bi prostovoljno zavarovanje velja-
lo za paket storitev, bi bilo bolj pregledno- ^ ritev prostovoljnega zavarovanja z enotno p mijo izničuje načelo solidarnosti, ki jo tcn1|a zavarovalništva. Dobro plačani z lahkoto čajo polico prostovoljnega zavarovanja, za bo plačane pa je ta polica velik strošek. tovoljnega zavarovanja bi bilo dobro kaj iz ti in ga narediti privlačnega tistim, ki želijo P čevati nadstandardne storitve.
Zdravstvena zavarovalnica bo letos prvič p slovala z izgubo. Denarja bo naprimer zrn ^ kalo za zdravila, saj je v načrtu zavaroval predvideno le 2,5 odstotka več kot lani. Ste ^ ni izvajalci pa so kar pogosto poslovali z iz? bo, vendar se je ta pometala pod preprogo-zultat tega je 80-odstotno iztrošena oprema zdi" stvenih ustanov.
Lažje kot dokazati, da je čfoVe zdrav, mu je dati nekaj dni bolniške
Čeprav so nekatere investicije že odobre® denarja zanje ni dovolj. Minister Kopač ima prav, ko pravi, da ni dovolj denarja za izp01 tev z zakonom sprejetih državnih obveznos_
Tudi pri predlogu za skrajšanje časa, k° o lelemu delavcu boleznino plačuje delodaja' gre za prelivanje iz enega v drug žep. Vendar ko zdravniki le deloma vplivajo na dolžine* niške, bolj lahko vplivajo delodajalci. Lažje^ dokazati, daje človek zdrav, mu je dati nekaj bolniške. Okolje, v katerem človek živi in d® lažje ugotovi resnico. Mogoče bi delodajalci ko stimulirali tiste, ki nimajo bolniške odsotn Ministrstvo bo zaradi tega nasprotovalo zm11 šanju obveznosti delodajalcev pri plačevanj® leznin.	.>
Ministrstvo nima pregleda o zdravnikih, k1 lajo manj, kot je napisano na njihovih vratih. -A,, bulante letno obišče 16 milijonov oseb in m jih ne sprašuje o zadovoljstvu ali nezadovoljs1' Slovenci smo približno zadovoljni s svojim zdi* ^ stvom, čeprav dajejo zanj v Nemčiji tr’kra ’, ZDA ps petkrat več na ^lavo prebivalstva kt^ ^ Z več denarja se zadovoljstvo z zdravst' ne bo povečevalo, ampak zmanjševalo. U)11/,. smo pač vedno bolj zahtevni in nagnjeni
mu, da si zapolnimo slabo obravnavo. Zdrav .£
ki opravijo na dan po 40 do 50 pregledov in in'd tako za posameznika povprečno le toliko c® _ da mu napišejo recept. Kritik na zdravnike jeP malo, še posebej takšnih z imenom in priimk0 anonimnih je kar dovolj. V zdravstvu velja da se vse vrti okoli pacienta. Zdravniki v P“, vprečju delajo več kot pred leti. Medicina® tudi nove ponudbe.
številu pregledov. Boljše bi bilo, če bi zdrav
ku, ki skrbi denimo za 2000 ljudi, dali r>a
polago določeno vsoto denarja (nekakšno ^
I Vsi 00»-*-» /-»/-* 1/-VZ* 01 Irolz-Z'* rSZA / 1 ti r» O T* tl tl IT-
varino) in bi sam odločal, kako bo denar naj1 £, učinkovito porubil. Sc pci ns zdravstvo vsi
namo, saj je vsem na očeh in bi zato skoraj .. znali povedati, kako bi njegov položaj lahko b® j uredili. En zdravnik lahko s svojo napako ® nistrstvo iztiri za cel teden. V bolje organi#
nih državah zdravniki obolelim za gripo sv® „
: bodo okuži*1.’,
Boljša bi bila glavarina	j
Napaka je v tem, da so zdravniki plačam f
jejo, naj ostanejo doma, da ne uuuu wiw.-drugih. Pri nas pa zdravniki najraje zahtev®* naj iz ene družine pride v ambulanto vseh * obolelih, saj bodo tako opravili pet pregled.
Odnos zdravnikov do ljudi ni nič boljši ali s*® f kot odnos drugih javnih uslužbencev. Odnc)'

Seminar EKS o ekonomsko odvisnih delavcih
Kako zaščititi samozaposlene delavce
Evropska konfederacija sindikatov (EKS) je prejšnji teden v Rimu j^Sanizirala seminar o ekonomsko odvisnih delavcih. Namenjen je ^■1 pripravi podlag za direktivo, ki naj bi uredila področje zaščite delavcev. Razprava je pokazala, da bodo imeli socialni partnerji precejšnje težave pri opredelitvi ekonomsko odvisnih delavcev.
Večina je pod izrazom ekonomsko odvisen elavec razumela samozaposlenega delavca, dela samo za enega delodajalca, nekateri so opozorili, da lahko opravlja delo tudi ža več delodajalcev hkrati. Nekateri tudi me-l J°, da je samozaposleni delavec hkrati de-°dajalec. Obveljalo je stališče, da postane samozaposleni delavec delodajalec takrat, ko zaposli najmanj še enega delavca. V takšnem primeru seveda ne more računati na zaščito sin-^kata. Samozaposleni delavci so praktično vseh industrijskih panogah in tudi v javnem ektorju.
Razmišljanje Evropske konfederacije sin-'katov, da je treba samozaposlene delavce ščititi, temelji na velikih spremembah, ki se v Evropi zgodile na področju novih oblik faPoslovanja, predvsem v Španiji, Franciji, 'miji, v nordijskih državah in na Nizozemcem. Zaradi poklicne kariere ali pa zaradi te-I ’ ker jim takšen način zaposlitve bolj us-eza, se veliko delavcev odloči za samoza-°slitev. Vse več pa je tudi delodajalcev, ki 'sveč prisilijo, da se samozaposlijo, saj zanje .kujejo nižje prispevke za socialno varnost s° zato bolj konkurenčni.
I v Italiji se veča število zaposlenih za do-s,Cen čas, kar dva milijona ljudi je ekonom-U 0 odvisnih od enega delodajalca. V staros-26 do 30 let se kar 50 odstotkov ljudi c °či za samozaposlitev zaradi poklicne iz-(Jm 33 odstotkov pa zaradi potrebe. Bolj izo-aženi se odločijo za samozaposlitev zlasti ^ poklicne izbire. Prispevki delodajalcev j, redno zaposlene znašajo 33 odstotkov, za samozaposlen6 pa le 13 odstotkov. Sindikati jy 0segli,da se višina prispevka deloda-ri:,Cev za samozaposlene do leta 2014 dvig-a na 19 odstotkov.
|„ U(Ii v Španiji število samozaposlenih de-Cev hitro raste. Med šoferji tovornjakov
je na primer le tretjina normalno zaposlenih, dve tretjini pa samozaposlenih. Povprečno je vseh samozaposlenih že 14 odstotkov. Podobno je tudi v nordijskih državah (na Finskem se veliko ljudi odloča za delno samozaposlitev: pol leta so redno zaposleni v podjetju, pol leta pa samozaposleni) ter v Veliki Britaniji, kjer število samozaposlenih narašča predvsem v informatiki in telekomunikacijah. V Parizu na primer je med samozaposlenimi veliko voznikov taksijev, ki najamejo taksi za mesec ali več, konec meseca pa plačajo najemnino.
Zelo pomembno je, kako je zakoni o delu in drugi zakoni opredeljujejo zaposlene delavce. Opredelitev mora biti dovolj široka, da je vanjo mogoče vključiti tudi samozaposlene. Na Nizozemskem so zavzeli zelo pragmatično stališče: kdor ni zaposlen, je samozaposlen. Največja nizozemska sindikalna centrala FNV je dosegla, da samozaposlenim ni treba dokazovati, da so tudi delavci (zaposleni), ampak so zahtevali od delodajalcev, da naj jim dokažejo, da to niso. Predstavnica danskih sindikatov je menila, da je treba pravice samozaposlenih urediti s kolektivnimi pogodbami. Zaradi kolektivnih pogodb so delodajalci začeli razmišljati, da so samozaposleni delavci zanje zelo dragi, in na ta način zavrli samozaposlovanje.
Po mnenju predstavnika Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov ni problem, kako zaščito samozaposlenih urediti v konvencijah in priporočilih, ampak kako jo uresničevati. V Evropi bi jo zaradi njenega močnega socialnega partnerstva lahko uresničevali, v večini držav na drugih celinah pa zelo težko. Če v lastni državi ni možnosti, da bi status in pravice samozaposlenih uredili v nacionalni delovnopravni zakonodaji, potem nima smisla to urejati v konvencijah in pripo-
ročilih, saj jih ni mogoče prenesti v nacionalno zakonodajo.
Predstavnik Evropske komisije je menil, da bi lahko bil okvir za direktivo o ureditvi pravic samozaposlenih zgrajen na delovnem času, zdravju in varnosti pri delu, enakih možnostih in izobraževanju. Ukrepi v evropski direktivi o zdravju in varnosti pri delu se pri samozaposlenih delavcih ne izvajajo. V slabem položaju so zlasti zaradi nevarnosti pri delu (vozniki taksijev, tovornjakov, sevanje pri delu z računalnikom, itd.). V EU pripravljajo direktivo o škodljivosti azbesta, v njej pa piše, da če si zaposlen, si glede azbesta zaščiten, če pa si samozaposlen, pa ne.
Namestnik generalnega sekretarja EKS Jean Lapeyre je ob zaključku dejal, da se sindikati soočamo z novimi oblikami organizacije dela in novimi oblikami organiziranosti delavcev. Sindikati morajo na to reagirati, zlasti zaradi pomanjkljive zakonodaje o ekonomsko odvisnih delavcih. Po njegovem bi morali določiti, kateri so tisti zakoni (finančni, davčni, socialni, delovnopravni itd.), kjer je treba uskladiti določbe oziroma jih popraviti, da bi bil jasneje opredeljen status teh delavcev.
Morali bi opredeliti politiko vključevanja teh delavcev v sindikate, izpeljati politiko podaljševanja pravic in obveznosti na samozaposlene delavce (zdravje in varnost pri delu, socialno varstvo). Pri pripravljanju direktive bi morali uporabiti enak pristop kot pri direktivi o zaposlovanju za določen čas - izhajati iz enakih možnosti.
Evropska konfederacija sindikatov bo za pripravo direktive in za pogajanja zbrala vse informacije in študije na tem področju. Izvršni odbor EKS bo o tem opravil še politično razpravo. EKS bo Evropsko komisijo zaprosila, naj ustanovi strokovni odbor, ki se bo ukvarjal s temi vprašanji. EKS bo organizirala še konferenco socialnih partnerjev na to temo. Ustanovljena bo tudi delovna skupina EKS za to področje, vanjo bodo povabili tudi sindikate iz dveh ali treh kandidatk, tudi Slovenijo.
Pavle Vrhovec
Hje ezan s splošno kulturo v družbi. Prigovaija-( Zdravnikom, naj bodo bolj točni ali vestni, ne Zorri '°' ministrstvu načrtujejo smiselne nad-•tati 6 rneI'ani/-rne- Narobe je postavljeno tudi fi-/,rC'ranie bolnišnic, kjer se plačuje ležalni dan. p* jega so v bolnišnicah ljudje predolgo, v Pj Hišnicah naj bi ženske ležale le po en dan. d0v ^Posobnih direktorjev zdravstvenih zavo-rpen!e Verjetno precej, vendar je za njihovo za-
treba najti boljše kadre, ki pa so zelo
^djavo
Ob 'nvtudi primanjkuje jih.
*dravečanje državljanov o njihovih pravicah iz fiicg stvenega zavarovanja je dolžnost zavaroval-S-e zdravstvenih zavodov. Zdravstvene us-e naj bi dajale le strokovne informacije.
Franček Kavčič
SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI
Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU
Kakšna je skupna kmetijska politika Evropske unije?
X
sLovemja
Odgovor: Cilji skupne kmetijske politike EU so: višja produktivnost kmetijstva, primeren standard kmetov, stabilni trgi, zanesljiva preskrba in ustrezne cene za potrošnike. Maja 1992 je ministrski svet EU sprejel reformo te politike. Reforma temelji na konkurenčnih cenah ter neposredni pomoči kmetom, ki so pomoči potrebni. Cilj reforme je zmanjšanje presežkov in omilitev bega mladih s podeželja ter zaščita okolja. Za to politiko namenja EU 44,5 odstotka svojega proračuna. Toda tudi vse industrijske države so morale uvesti razvojne pomoči za svoje kmetijstvo, da bi to lahko dosegalo drugim gospodarskim panogam primerljive dohodke.
Vir: publikacija Urada vlade za informiranje

Iz matičnega podjetja Prevoz sta nastali hčerinski družbi z omejeno odgovornostjo, in sicer Avtoprevoz in Prodajno servisni center, ki ima še odvisno podjetje Avtocvet. Avtoprevoz se ukvarja s prevozom blaga po cestah. Prodajno servisni center je Revozov koncesionar in se ukvarja s servisiranjem in tehničnimi pregledi. Avtocvet prodaja Škodina vozila. Zaposlenih je okoli 200 delavcev, med njimi skoraj dve tretjini v avtoprevozništvu. O delu sindikata v Avtoprevozu Tolmin smo se pogovarjali s predsednikom Edijem Lužnikom in članico izvršilnega odbora sindikata Klemento Luketa.
Kako je organiziran sindikat?
Lužnik: V Avtoprevozu sta dva sindikata, sindikat cestnega prometa in sindikat prometa in zvez v okviru ZSSS. Zaposleni v prodajno servisnem centru in v Avtocvetu pa so člani sindikata prometa in zvez. V zadnjem času sindikat cestnega prometa ne deluje tako kot prej in izgublja članstvo. Zadnji dve leti tudi ni imel pravega vodstva in ga zato uprava ne šteje več za reprezentativni sindikat. Pogovarja in dogovarja se zato samo z našim sindikatom.
Čeprav je bila večina zaposlenih v Avtoprevozu, se pravi v cestnotransportni dejavnosti, včlanjenih v konkurenčni sindikat, se mi do tega sindikata nismo sovražno vedli. Celo nasprotno, zadnji dve leti zaporedje sindikat prometa in zvez šel za poroka podjetju, daje lahko najelo posojilo pri Delavski hranilnici, za izplačilo regresa delavcem v Avtoprevozu. V servisu in trgovini pa so imeli lastna sredstva.
Klementa Luketa: V izvršilnem odboru sindikata imamo delavce, ki so blizu virom informacij, in take, ki zmorejo upravi zastavljati prava vprašanja in ji predlagati prave rešitve.
V sodelovanju s sindikatom je upravljanje lažje
Izkušnje prepričale upravo tolminskega podjetja Avtoprevoz o koristnosti tvornih odnosov
Poudariti pa moram, da sta nam pri tem in pri drugih sindikalnih vprašanjih z nasveti veliko pomagala sekretarka republiškega odbora sindikata prometa in zvez Cvetka Gliha in strokovni sodelavec Brane Mišič. Za resnično dobro sodelovanje ju moram pohvaliti. Pomagala sta nam tudi pri oblikovanju aktov, dogovora o delovanju sindikata v podjetju, pri kolektivni pogodbi.
Ali se v Avtoprevozu ravnate po različnih kolektivnih pogodbah dejavnosti, saj imate tri dejavnosti, avtoprevozništvo, servis in trgovino?
Luketa: Položaj pri kolektivnih pogodbah je bil res malce zapleten, in pri razpletanju vozla nam je pomagala tudi Cvetka Gliha. V Avtoprevozu uporabljamo kolektivno pogodbo prevoza blaga v cestnem prometu, njen normativni del uporabljamo neposredno, tarifno prilogo pa smo prilagodili razmeram v podjetju. Prodajno servisni center in Avtocvet pa izplačujeta plače po kolektivni pogodbi za trgovino in drobno gospodarstvo.
Kolikšne so vaše plače?
Lužnik: Zadnja leta naše plače v Prodajno servisnem centru in Avtocvetu za več kot deset odstotkov presegajo raven kolektivnih pogodb.
Plače imamo redne, regres je bil izplačan v celoti februarja, v takrat veljavni višini, na katere se ne plačujejo dajatve. Konec decembra pa bomo tako kot lani v tako imenovani božičnici dobili še tisti del regresa, ki bi nam pripadel po novem izračunu višine regresa.
Položaj avtoprevoznikov na trguje čedalje bolj težaven, konkurenca je vse hujša. Poleg tega ima Avtoprevoz v Tolminu dokaj slabo prometno lego, odmaknjen je od glavnih naročnikov in od glavnih prometnic.
Lepo bi bilo, če bi decembra dobili preostali del regresa in še pošteno božičnico!
Lužnik: Tega pa ne moremo, in v sindikatu niti ne razmišljamo o tem, ko vidimo, s kakšnimi napori se držimo na trgu. Smo realisti in ne zahtevamo nemogočega. Za nas je pomembno, da ima čimveč ljudi delo in zaposlitev. Doslej denimo uprava še nikoli ni določala presežkov delavcev, vedno se je posluževala naravnega odliva. S tem načinom zmanjševanja števila zaposlenih bomo kmalu imeli optimalno število zaposlenih; pravzaprav nam šoferjev že primanjkuje.
Koliko zaposlenih je včlanjenih v sindikat prometa in zvez?
Luketa: V Avtoprevozu je zaposlenih 130 delavcev, v naš sindikat pa jih je včlanjenih 82. V obeh hčerinskih firmah so člani našega sindikata
praktično vsi zaposleni, tako da imamo okoli članov od 200 zaposlenih.	-u
Večina zaposlenih v cestnem prometu je p pred leti včlanjena v sindikat cestnih prev nikov, potem pa so ljudje počasi uvideh. . teri sindikat je pravi. Stari šoferji počasi ® ( hajajo v pokoj, novi pa se raje kot v sinu'. avtoprevoznikov vključujejo v našega. VaifO prestopilo tudi precej članov sindikata avt0F revoznikov.
Z upravo imate kar dobre odnose, če prav razumemo.	^
Lužnik: Imamo. Ni šikaniranja in pogosto ^ povprašajo za mnenje v zadevah, ki so važn® (| delavce. Ko je prihajal v veljavo novi zako ^ varstvu in zdravju pri delu, je uprava z nam1" uvajanju določil zakona tesno sodelovala. ■.
Uprava je ugotovila, da brez sindikata te^r vodi podjetje. Spoznala je, da ima sindikat volj znanja, da ji lahko uspešno parira in da to sodelovanje s sindikatom olajšuje uprav-1 nje podjetja.	^
Kot primer uspešnega pariranja upravi m
Kdaj bo delavki manjkalo Rot let do upokojitve?
la 'i^a Bohm je na ministrstvo za delo posla-z 0 e vPrašanje: Kdaj bo imela delavka pet let njna^ova*ne dobe do upokojitve. Zaradi pokoj-treh re^orrne se ji namreč za upokojitev poje I 113 Zavarovalna doba postopoma zvišuje. Če I -s P0lna pokojninska doba 35 let in ima deda ’3 3(!!et zavarovalne dobe, to še ne pomeni, s - . ^ščitena pred uvrstitvijo na seznam pre-^ delavcev. Čez pet let polna doba ne bo trst 'et’ art1Pa*c 36 let in tri mesece. Iz minis-Kni C PreJe*a odgovor, ki gaje pripravila Marta I ar, odpisali pa državni sekretarki Nataša Be-^lovič in Staša Baloh Plahutnik, o H | ovor: Drugi odstavek 36. d člena zakona ne.e ovn'h razmerjih določa varstvo pred pre-atijem delovnega razmerja v primeru trajnega ^ . nehanja potreb po delavcih zaradi nujnih ope-
JV-. • i J--	j/V'	Z^CllClVJl 11 LIJ 11111
lavlf H- raz'080v Pr* delodajalcu za starejše de-50 ]6 'n c*e*avce (za nroške 55 let, za ženske pa jite 61 ’ d° izpolnitve pogojev za upoko-•pe v n,anjka manj kot pet let zavarovalne dobe. haT dvelavcern lahko delovno razmerje prene-je ,e’ce se jim dokupi zavarovalna doba, če jim eiarno nadomestilo iz naslova brezposelnosti gl®otovljen° do upokojitve, ali z njihovim so-6 k.-*0111 pravica do ustrezne odpravnine, stv avedena določba je jasna, saj določa var-le starejših delavk in delavcev, ki se čez pet jj( a'|D) dejansko upokojijo. Pogoji za upoko-in Vj.*cot jih določa zakon o pokojninskem in al|dskein zavarovanju, so določljivi. Meni-’ dn je treba pri vključevanju delavk ■
v va-
rovano kategorijo starejših delavcev (ti ne morejo postati presežni) in jim do upokojitve manjka manj kot pet let zavarovalne dobe, upoštevati dolžino zavarovalne dobe do možne dejanske starostne upokojitve in upoštevati tudi prehodno obdobje, določeno s I. odstavkom
PRAVNA § V
Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_
Predčasna upokojitev je možna
Vprašanje: Delavec je bil 31.12. 1999 na zavodu za zaposlovanje prijavljen kot brezposelna oseba. Star je bil 53,5 leta in imel 36,5 leta pokojninske dobe. Kdaj in kako se bo smel upokojiti?
Odgovor: Delavec izpolnjuje kriterije iz prehodnega 396. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/ 1999,72/2000 in 124/2000): na dan 31. 12 1999 je imel pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, starejši je bil od 53 let in imel
398. člena ZPIZ. Opozoriti je treba tudi na ureditev v zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki določa pravice iz naslova brezposelnosti. Po njem sta pravici do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pravica do denarne pomoči vezani na pogoj, da zavarovancu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkajo največ tri leta. Za pridobitev teh pravic pa se upošteva izpolnjevanje pogojev po izračunu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, iz katerega je razvidno, da se bo zavarovanka ali zavarovanec čez določeno obdobje lahko dejansko upokojila. p. k.
E T 0 V A L K A
je več kot 30 let pokojninske dobe. Zato se bo smel 17.5.2004 na svoj 58. rojstni dan predčasno upokojiti po predpisih, ki so veljali do konca leta 1999. Po tolmačenju ministrstva za delo pa bo to pravico smel izkoristiti le, če se pred tem res ne bo znova zaposlil.
Predčasna upokojitev pomeni, da se bo delavec smel na 58. rojstni dan upokojiti, čeprav še nima »polne« pokojninske dobe 40 let. Moški brez »polne« pokojninske dobe morajo sicer na starostno pokojnino počakati do 63. rojstnega dneva. Toda če ne bo prekinil vplačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje (lahko tudi v obliki prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje), je seveda verjetno, da bo do svojega 58. rojstnega dneva zbral že 40 let pokojninske dobe in se bo zato lahko takrat upokojil starostno. Starostna pokojnina pa je seveda odmerjena višje kot predčasna.
jeti e®a delovanja med vodstvom sindikata pod-jn J ter republiškim odborom sindikata prometa p^ez navajam naslednji dogodek. Uprava je je la§ala, naj bi preko sindikata organizirali vza-^ n° pomoč za šoferje. Gre za pomoč v pri-dorU . odsotnosti zaradi bolezni, ker so na-|et!T'est'D plač v takem primeru zelo nizka. Šo-gj.J1 'majo veliko dodatkov k plači, ki se ne upo-
,V,ai° pri izračunu boleznine.
Vods
tnet 7"tVo republiškega odbora sindikata pro-j> a,n zvez nam je sodelovanje odsvetovalo. E '^.sindiktU nima dovolj sredstev za kaj ta-bjjv’ln drugič, če bi jo organiziral sindikat, ne dik ' 0 Prav’da b'j0 izkoriščali tudi nečlani sin-b a,a- Poleg tega smo ugotovili, da so bili v . ril^ki največkrat nečlani ali celo člani dru-se§a sindikata.
Pri VCt^a Ghlta nam je pomagala z nasvetom tudi (]ai aekem novem šoferju, ki mu prejšnji delo-dej ec (lve Inh ni izplačal regresa. Takšno so-taK0vanje je krasno, saj dobiš strokovni nasvet J* ko ga potrebuješ. In to brezplačno, te	pa pomaga šoferjem na drug način.
m ?°^er na Poti zaide v težave z denarjem, mu v rl ,?~tmo na pomoč. Nedavno so enega okradli |;ir aiji- Sindikat mu je takoj nakazal 20.000 to-»:.v Pomoči, ki jo je kasneje vrnil.
"idikat tako priskoči na pomoč amesto podjetja ali zato, ker je tako Pomoč hitrejša, kot če gre skozi l Pirnate mline podjetja?
PZnik: Ja, takoj daš pomoč v denarju za ne-
kaj dni, ko pa šofer dobi denar od firme, ga sindikatu vrne. Tako uporabljamo denar, ki nam pripada od članarine. Z ozimnico se ne ukvarjamo več.
Kako hitro pridete do direktorja, kadar se želite pogovoriti o kakšni zadevi?
Lužnik: Glede tega nikoli ni težav. Direktor Radovan Taljat je glede tega zelo odprt človek. Celo on nas vprašuje, kako uporabiti kakšno zakonsko določilo.
Luketa: V najhujših časih za Avtoprevoz so bili v vodstvu sindikata ljudje, ki so se dobro spoznali na stvari in znali zastavljati prava vprašanja, pa tudi dati pravi nasvet. Tako je direktor spoznal vrednost sodelovanja s sindikatom.
Ali je dobil kakšno dobro lekcijo, ko je želel izpeljati kakšen ukrep po bližnjici, pa ste mu to preprečili?
Lužnik: Do takšnega spora še ni prišlo, saj smo doslej vedno znali namene usmeriti v pravo smer, tako da do zaostritve odnosov še ni prišlo.
Luketa: Naša prednost je bila, da sem bila svoj čas računovodja in zato član kolegija, kjer sem dobila informacije iz prve roke. Tako sem lahko vse zamisli uprave predebatirala z izvršilnim odborom sindikata in ta je lahko takoj krenil v akcijo, če nam katera od teh namer ni ustrezala.
Lužnik: V izvršilnem odboru je težko imeti šoferje, ker so stalno na poti. So pa v njem namesto njih ljudje, ki delajo pri upravi in so blizu virom informacij.
Ali je sindikat tako kot podjetje organiziran po dejavnostih?
Lužnik: V bistvu imamo enoten sindikat.
Kako kaj družbeni standard?
Počitniške zmogljivosti še iz prejšnjega sistema smo ohranili v Fiesi, v Novigradu pa ne. Sindikalnih iger pa se ne udeležujemo, saj nimamo takšnih izrazito športno usmerjenih delavcev. Se pa srečujemo zaposleni v prometu in zvezah Posočja.
S čim se sindikat v Avtoprevozu ta trenutek najbolj vneto ukvarja?
Lužnik: Če grem čisto po vrsti, z vzajemnim skladom za šoferje, ki morajo biti dlje časa v bolniški. Ukvarjamo se tudi z novo plačno politiko, ki naj bi zlasti pri šoferjih uredila razmere. Vprašanje pa je, koliko načrtovanih popravkov prenese masa za plače.
Ali se v podjetju kaj pogovarjate o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju?
Lužnik: Sindikat je dal upravi pobudo, vendar daleč nismo prišli. Pogovori so zastali ob nejasnostih glede davčnih olajšav in državnega jamstva za vložena sredstva. Velikega zanimanja med zaposlenimi, zlasti med šoferji, pa tudi ni bilo in je vse skupaj zaspalo. Imamo precej starejših delavcev, kijih dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje ne zanima; zlasti ko slišijo, da bi podjetje vplačalo samo 3000 tolarjev premije.
B. R.
Odmevi na 2. konferenco industrijskih sindikatov v Celju
Skupaj bomo močnejši!
Konferenca industrijskih sindikatov v Celju, na kateri so predstavniki sindikatov SKEI, Sinles, KŽI, Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti, KNG, Stupis in SDE podpisali protokol o medsebojnem sodelovanju in skupnem delovanju, močno odmeva med člani ter zaupniki in funkcionarji v vseh industrijskih sindikatih. Kako ocenjujejo celjsko konferenco in njene sklepe, smo vprašali zaupnike in funkcionarje SKEI. Še zlasti nas je zanimalo, kako vidijo ekonomski in socialni položaj delavcev v industriji in kako ocenjujejo možnosti za uspešen skupni nastop vseh industrijskih sindikatov za višje plače in boljši ekonomski položaj industrijskih delavcev.
Jože Korpar,^
SKEI Inexa Štore:
V Sloveniji je industrijski delavec ponižan!
Konferenca v Celju je med delavce v industriji vnesla optimizem in upanje, da bomo industrijski sindikati v boju za delavske pravice uspešnejši. Skoda je, da mediji, zlasti elektronski, konferenci niso posvetili do-^—r-i	volj pozomos-
\	ti. Nenavadno
■	je, da so sko-
■ . J	raj prezrli sre-
PbS •	* .'f eanje. na kate-
3^ ^	'MM	ri so se \ si in-
5 i-t	Mi	dustrijski sin-
jjjL^	dikali v Slove-
I	niji (Jorinvorili
I	/a malsclu )|
I	no sodelova-
nje in skupno delovanje. To postavlja pod vprašaj tudi avtonomnost posameznih medijev. Zelo sem bil razočaran tudi zaradi tega, ker vlada na konferenco ni poslala niti enega predstavnika. To dokazuje, kakšen je njen odnos do delavcev v industriji in do industrije nasploh.
Industrijski delavec je danes v Sloveniji ponižan! Temu bomo morali industrijski sindikati z enotno akcijo narediti konec!
Sindikalisti smo bili doslej preveč mirni in premalo odločni.
Josip Humek,
SKEI W&G:
To je bilo tisto pravo
Protokol o sodelovanju in skupnem delovanju industrijskih sindikatov je zelo pozitivno odmeval med delavci. To je tisto, na kar smo že dolgo čakali. Industrijski delavci lahko samo s skupnim bojem dosežemo spremembo svojega gmotnega položaja, ki je ta čas zelo slab. Delavci v proizvodnji to že dalj časa vemo, zdaj so to doumeli tudi naši sindikalni voditelji. Zelo pomembno pa je, da bodo sklepe, ki jih bodo industrijski sindikati sprejemali na svoji koordinaciji, tudi vsi dosledno uresničevali. To je pogoj za uspešnost skupnega boja.
Že šest do sedem let opozarjam, da smo v SKEI preveč mirni in premalo odločni. Danes imamo že mnogo manj članov kot pred desetletjem, saj je v naši panogi propadlo izredno veliko podjetij. Ždaj lahko dosežemo premike le s skupno akcijo vseh industrijskih sindikatov in vseh delavcev v industriji, saj noben sindikat sam za kaj takega nima dovolj članstva.
Celo predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Jože Stanič nam je v Celju očital, da smo premalo glasni in da z našimi zahtevami merimo prenizko. V sindikatih, tudi v našem, smo se doslej preveč ukvarjali sami s seboj, premalo pa s tem, kako bi s skupnimi močmi spremenili ekonomski položaj in-MpngnaBar—dustrijskih
HLJ d
Upam,
Lgl' HU poslej druga-
^ ffl če. saj
tus industrij-
Š skih delavcev
v družbi mo-■ jžgm m spremeniti.
I sicer bo naše
gospodarstvo doživelo katastrofo. Zdaj namreč vsakdo, če le more, zbeži iz industrije. Zato v industriji že primanjkuje varilcev, ključavničarjev, strojnikov, strugarjev in še bi lahko našteval. Slovenija zaradi tega že nekaj časa industrijske delavce uvaža. Mnogi med njimi delajo v Sloveniji na črno, inšpekcijske službe in drugi organi pa pred tem namerno zatiskajo oči. V enem od slovenskih kovinskih podjetij, kjer dela 800 delavcev, jih kar 500 dela na črno, pa tega ne opazi nihče od pristojnih. Rešitev za ta problem je samo v izboljšanju položaja industrijskih delavcev. Samo tako bodo v industriji ostajali tudi domači delavci.
Anton Motoh,
SKEI Celje:
Konferenca v Celju je prišla ob pravem času
Konferenca industrijskih sindikatov v Celju je prišla ob pravem
času, saj gmotni in socialni položaj delavcev v industriji terja nujne spremembe. Protokol o medsebojnem sodelovanju in skupnem delovanju industrijskih sindikatov je dobra osnova za skupen nastop in za skupno borbo vseh delav-bomo enotni, bomo močni! Samo s skupno akcijo lahko izboljšamo pogoje dela v industriji ter ekonomski položaj delavcev.
Dušan Posedi,
SKEI Slovenske železarne -lokacija Ravne:
Izhodiščne plače so za petdeset odstotkov prenizke
Protokol o medsebojnem sodelovanju in skupnem delovanju industrijskih sindikatov ocenjujem zelo pozitivno, saj bomo industrijski delavci nekaj dosegli samo, če bomo enotni. Sicer ne bo nič! Samo če bomo enotni, bomo dovolj močni.
Torišče naše bitke morajo biti izhodiščne plače. V naši panogi so izhodiščne plače po moji presoji vsaj za 50 odstotkov prenizke. Industrijski sindikati ne bi smeli pristati na to, da bi bila katerakoli plača v industriji nižja od 90.000 tolarjev bruto.
V Celju smo po dolgem času prvič nastopili enotno. Zdaj se moramo poenotiti še v tem, kako in kje začeti. Sam mislim, da bi morali začeti pogajanja z delodajalci o tarifnem delu kolektivnih pogodb. Če bomo pri tem dosegli zastavljene cilje, lahko v normativnem delu tudi malce popustimo. Pri

pogajanjih moramo izhajati iz e ga, da so plače industrijskih de'3'. cev v državah Evropske unije v n okolici trikrat večje. Mi takso plač seveda ne moremo izboriti c noč, naš cilj pa mora biti, da bi P stopno dosegli raven plač industrij skih delavcev v Evropski unijo
Vinko Banovšek, SKEI Celj6,
Delo industrijskih delavcev je podcenjen
Žalostno je, da nas in naša pd^ devanja ignorira vlada, kar seje lep pokazalo na konferenci v Celju’ seje kljub povabilu ni udeležil n ben predstavnik vlade. Čeprav 3 podcenjujem dela nobenega delaje ^
upravi ne sem PreP,rl čan, daje^ lo industbJ'
skih delavce’
v Slovenk zelo podce njeno. To m0' ramo indn* trijski sing kati s skupno akcijo spremeniti' ^ so vsi podpisali memorandum medsebojnem sodelovanju in nem delovanju industrijskih sin katov brez fige v žepu, uspeh ne m re izostati. Zato sem optimisti
Željko Dobrijevič,
SKEI Valji Štore:
Za položaj industrijski delavcev po vzoru Evrope
V sindikatih se moramo bot1.
da bo ekonomski položaj indusl
.trii'
skih delavcev primerljiv s pol°^.
jem delavcev v državah Evrop^ž
unije. To, da so v borbi za
položaj d, lavcev stop
li skupaj
K -ukl industriji
sindikati- *
mi zdi ze
dobro insl
op ti mi*1 Upam in VJ jamem, bodo indn ■
trijski sindikati s skupnimi mo1
jVf l
^ S
čm1 i
ii ij.irvi o 111 vi i rv ti 11 o orvujziiiiiii	,i
položaj delavcev uspeli izbolji in da bodo razmere v naši indp( triji postale primerljive s tistim1 razvitih državah Evrope.
5
Branko Medik,
SKEI Mariborske livarne in Podravja:
Enotni tudi pri delu id borbi za delavske pravice
Konferenca v Celju je bila P minut pred dvanajsto, saj so mere v industriji kritične. Ekono1
i
d
1
d
d
S
s
k
k

ski položaj delavcev je izjemno ?'ab, številna industrijska podjet-|a imajo velike razvojne probleme, aer Slovenija nima ustrezne razvoj-ae strategije na področju industrije.
Mnogo industrijskih delavcev je na eksistenčnem minimumu, zato postajajo nerazpoloženi in nervozni. Industrijski sindikati mora-1)10 zato hitro ukrepati, sicer se nam slabo piše, saj se lahko delavci od-'rnejo od nas.
Skupen nastop industrijskih sindikatov pozdravljam, saj sem pre-jjhčan, da bomo poslej močnejši, 'i skupnimi močmi bomo lahko več d°segli, vendar moramo biti slož-d* in enotni tudi pri delu in borbi delavske pravice.
m
¥
^°jko Kocman,
^El Valji Štore:
klavci, ki ustvarjajo bovo vrednost, so Jemalo plačani
, Valjarji, jeklarji, strugarji in drugi elavci v industriji, ki ustvarjajo no-0 vrednost, so v razvitih državah , °bro plačani, pri nas pa izredno sla-Nasploh se mi zdi, da smo in-dstrijski delavci v Sloveniji zapo-^Avljeni skupaj z industrijo. To se ne kaže samo v kuvertah ob plačilnih dnevih, temveč tudi na mnogih drugih področjih. Samo poglejte, kako malo pozornosti so
----medijiposve-
,i1 konferenci v Celju, čeprav in-S| strija ustvari okoli 80 odstotkov genskega izvoza, r konferenco smo vsi industrij-, 1 sindikati dokazali, da imamo ed očmi delavske interese in da st sl 'Mav
j5' skupaj delamo za to, da bi šlo
avcem bolje.
V
^dustrijski delavci so danes pla-de,1 Za okoli 30 odstotkov slabše kot ■j,Qavci v upravi in javnih službah, i "•..slabo samo za delavce v in-temveč tudi za razvoj in-Je- Pri prizadevanjih za izbolj-sin(je Položaja delavcev smo se v ko ^ at'h preveč obotavljali. Zdaj, kajj °Se Povezali, moramo sindi-radikalizirati borbo za uvelja-
.'bo za višje plače rJ~HstrUi bo treba ^'kalizirati
vitev svojih zahtev. Za začetek moramo doseči povečanje izhodiščnih plač od prvega do četrtega tarifnega razreda. Sele ko bomo pri tem uspeli in se bodo plače delavcev povečale, bo smiselno nadaljevati pogajanja o normativnem delu kolektivnih pogodb. Vsekakor pa je treba plače po kolektivni pogodbi izboljšati. Na Koroškem imamo 27 kovinskih podjetij, 90 odstotkov njihovih direktorjev je reklo, da bo pri izplačilu plač spoštovalo tisto, kar bo pisalo v Uradnem listu.
Ker so delodajalci prekinili pogajanja, bomo v sindikatih morali storiti nekaj odločnih korakov. Na Koroškem smo za generalno stavko. Vendar ne za takšno, da bi morali ustaviti delo vsi delavci, temveč za takšno kakršno je pred leti izvedel IG Metal v Nemčiji, ko so ustavili samo nekaj vitalnih obratov in na ta način paralizirali vso industrijo.
Glede sodelovanja med industrijskimi sindikati sem optimist, zdi se mi, daje končno prevladalo spoznanje, da samo skupaj nekaj pomenimo.
Drago Gajzer,
SKEI-Sindikat družbe Tam:
Korenite spremembe so nujne
S sklepi celjske konference smo v podjetjih na lokaciji nekdanjega Tama seznanili širok krog sindikalnih zaupnikov in članov SKEI. Na ta način se spopadamo z apatijo, s katero se srečujemo zadnje čase: delavci, ki nimajo problemov, so tiho, tisti, ki jim gre slabo, pa so zagrenjeni. Žal je slednjih mnogo več.
V SKEI smo si že dalj časa prizadevali, da bi industrijski sindikati nastopali skupaj, saj smo skupaj močnejši. Če bomo močnejši, se bomo lažje pogajali o izboljšanju položaje industrijskih delavcev, ki je danes zelo slab. Problem je tudi v tem, da so danes različni socialni transferji oziroma prejemki samo nekoliko nižji od plač, ki jih industrijski delavci prejemajo za živo delo. Zato delavci v industriji niso motivirani za delo. To seveda ne pomeni, da je treba znižati socialne prejemke, pač pa je nujno v industriji temeljito povečati plače.
Tomaž Kšela

Sindikalna lista
Oktober 2001	Gospodarske dejavnosti Javni sektor"
(temelj je SKP	(nekdanje
za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT	SIT
Prvi del
1. Dnevnice
-	cela dnevnica
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00	4.156,00
-	polovična dnevnica
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.077,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00	1.447,00
2. Kilometrina (od 3.4.2001 dalje)	52,83	52,83
(od 18.4.2001 dalje)	55,23	55,23
(od 3.5.2001 dalje)	56,97	56,97
(od 15.5.2001 dalje)	58,44	58,44
(od 12.6.2001 dalje)	55,41	55,41
(od 27.6.2001 dalje)	53,67	53,67
(od 1.7.2001 dalje)	51,72	51,72
(od 10.7.2001 dalje)	51,66	51,66
(od 18.9.2001 dalje)	53,97	53,97
(od 2. 10.2001 dalje)	51,15	51,15
3. Ločeno življenje*	83.998,00	60.671,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1.7. 2001)
- po SKPGD (na delovni dan)	645,00	645,00
Drugi del
1. Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-	za 10 let -	za 20 let -	za 30 let		63.181.00 94.772.00 126.362.00	51.005.00 76.507.00 102.009.00
2. Odpravnina ob upokojitvi	419.992,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje		630.348,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini		125.998.00 62.768.00	102.009,00
4. Minimalna plača (od 1. 8. 2001)		92.186,00	92.186,00
5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2001)		46.319,00	46.319,00
6. Regres za letni dopust - najmanj		117.298,00	117.298,00
- ali največ	147.372,00
(70 % povprečne slovenske plače)
* 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
Strokovna služba ZSSS


ipfgPMr Sindikat
KŽI Slovenije
Kolektivna
pogodba
dejavnosti izide v posebni brošuri
Sindikat delavcev kmetijstva in živilske industrije (Sindikata KŽI Slovenije) je pripravil brošuro, v kateri bo objavljena nova kolektivna pogodba dejavnosti s komentarjem. Brošuro, izšla bo v nakladi 1000 izvodov, bodo še v tem tednu prejeli vsi predsedniki sindikatov podjetij Sindikata KŽI. Na sedežu sindikata jo lahko naročijo tudi vsi sindikalni zaupniki in drugi.
Kot nam je povedal sekretarjevo Labanac, bo Sindikat KŽI o uresničevanju kolektivne pogodbe organiziral posvete po vseh območnih organizacijah. Prvi, za Ljubljano in okobco, bo 24. oktobra.
Na posvetih bo poleg vodstva Sindikata KŽI Slovenije sodelovala tudi Katarina Lavrin Marenče, avtorica komentarja h kolektivni pogodbi. Odgovarjala bo na vsa vprašanja v zvezi z uresničevanjem nove kolektivne pogodbe.
Udeleženci posvetov bodo prejeli tudi posebne vprašalnike o uveljavljanju kolektivne pogodbe v svojem okolju.
Ko reče sindikat zaposlenih pri ZSSS: » Gremo na izlet,« vemo že vnaprej, da bo še tako majhen avtobus prevelik. Vemo pa tudi, kdo bo na njem sedel.
Na Bavarskem in v Zgornji Avstriji je bilo lepo in koristno. Očarljivost Miinchna v prekrasnem vremenu, napornost Oktoberfesta, norosti Ludvika II. in poetičnost Salzburga smo spoznali v slabih dveh dneh. Pa naj še kdo reče, da nismo »kobilje odporni«.
Na fotografiji je naša skupina pred fontano na otoku gospodov na jezeru Chiemsee, kjer smo si ogledali tudi grad Ludvika II.
Foto: Čiba
Konferenca sindikatov Pošte Slovenije kritična do zadrževanja cen poštnih storitev
Konferenca sindikatov Pošte Slovenije je prejšnji četrtek ob' ravnavala problematiko plač in informacijo o rezultatih poslovanj3 v letošnjem letu. Na seji je sodeloval tudi generalni direktor P°' šte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec s sodelavci.
Člani konference so ugotovili, da so poslovni rezultati skladn' s planskimi predvidevanji. Za sindikat je nerazumljivo, da se cfi' ne poštnih storitev, ki so pod neposredno kontrolo države, ne uskl3' jujejo s potrebno dinamiko. Zaradi tega so kljub povečanemu ob' segu dela na monopolnih storitvah poslovni rezultati še vedno ne; gativni. Če bi se cene poštnih storitev, kijih regulira država, vs^J približale ravni cen v sosednjih državah, bi bili rezultati posl0' vanja pozitivni. Zadrževanje cen poštnih storitev v primerjavi 2 drugimi cenami, ki so tudi regulirane, omejuje uresničevanje ne' katerih za delavce nujnih ukrepov (naprimer dodatno prostovoljn0 pokojninsko zavarovanje, izboljšanje plač).
Udeleženci konference so se dogovorili, da je treba začeti p11' prave za sprejem nove kolektivne pogodbe, ki bo nadomestila tist0 iz leta 1991, sprejeto za bivše PTT podjetje Slovenije. ^

Letošnjih športnih iger Sindikata delavcev trgovino * j/j venije se je udeležila tudi močna ekipa, v kateri s0^jf zaposleni iz podjetij Koroška trgovina, Nama Ravne4 Nama Slovenj Gradec. V močni konkurenci so kar štiri pokale in tri medalje in tako dokazali, da so pešni tudi kot športniki. Na dnevu trgovcev je Franc teršek preje! zlatega Merkurja, najvišje priznanje 5^ kat a delavcev trgovine Slovenije. Uspešne športnik* p, nosilca odličja je prejšnji teden sprejel Lojze Raško, 9*J retar območne organizacije ZSSS za Koroško. UdeleZeyi so se dogovorili, da bodo prihodnje leto na igre po9’ še večjo ekipo in skušali še izboljšati dosežke.
Dogovor o prenosu računov sindikatov na Delavsko hranilnico
sin(,;‘Prvern jcsensikem srečanju s predsedniki stvn' ut0V <^ru^^> 'n svodov prejšnji petek je vod-stavil m°^ne orSanizacije ZSSS Domžale pred-° ureditev prenosov računov sindikatov z nico1 pje Za P*a^^n' promet na Delavsko hranil-Sa '^Pravilo je tudi operativni načrt preno-te a^Unov na Delavsko hranilnico. Za sindika-^ Podjetij in zavodov je dobro, da prenos raču-kn,0pravy° čim prej, saj bodo dobili več stroge pomoči.
raču n?°^na organizacija ZSSS Domžale je svoj ločit11 26 Prenes'a na Delavsko hranilnico. Od-Cq ■ ev za prenos računa na Delavsko hranilni-„ v°dstvo sprejelo na podlagi ugotovitve,
^ a so storitve hranilnice najcenejše, a v°denja računa ne zaračunavajo,
-	da z višjo, 2-odstotno obrestno mero obrestujejo sredstva na vpogled,
-	da skrbijo za donosnost presežkov sredstev na računu,
-	da omogočajo ugodne limite na računu,
-	da imajo člani pravico do 0,5-odstotne točke nižje obrestne mere pri kreditih,
-	daje poslovanje z gotovino možno s hranilno knjižico, z dvigom ali z dostavo gotovine,
-	daje mogoče tudi sodobno in varno elektronsko poslovanje DHnet.
Za prenos računa na Delavsko hranilnico se je vodstvo območne organizacije odločilo, ker je med prvimi v hranilnico naložila ustanovitveni kapital in podprla idejo, da sindikati usta-
novijo svojo finančno ustanovo. Udeleženci posveta so se strinjali z ugotovitvijo, da začnejo priprave za prenos iz APP in daje Delavska hranilnica najbolj ustrezna institucija za opravljanje plačilnega prometa za sindikate. Pogoj za uspešno izveden prenos računov in nadaljnje nemoteno poslovanje sindikatov je, da vodstva sindikatov prisluhnejo navodilom v zvezi z izvajanjem transakcij na poslovnem računu in se držijo navodil. Območna organizacija bo po operativnem načrtu vodila aktivnosti za odpiranje transakcijskih računov sindikatov podjetij in zavodov z domžalskega območja.
Območna organizacija ZSSS Domžale bo sindikatom podjetij oz. zavodov, ki plačilnega prometa ne bi zmogli ali želeli opravljati sami, omogočila opravljanje transakcijskih storitev na sedežu območne organizacije.
Justi Arnuš
Sindikat podjetja Induplati Jarše zahteva izpolnjevanje pravic delavcev
nis a',rnvere v družbi Induplati Jarše že zelo dolgo Ijen Ve^ ta^l'ne’ kot b' s> delavci želeli. Škrip-|avca Vseh koncih, problemi so vse večji in de-j Vsak mesec trepetajo, ali delo in plača bosta Jf-V teh razmerah je izvršni odbor na seji s]aj\nj* teden direktorici Viktoriji Vehovec po-tele zahteve:
1. Q .
a marca letos prejemamo delavci plače, ki nižje, kot jih določa kolektivna pogodba eJaynosti. Vodstvo podjetja naj zato zago-°v' izplačilo plač v skladu s kolektivno po-S°dbo. Tako bo prispevalo k večji zavzetos-1 delavcev za doseganje boljših poslovnih re-2 altatov družbe.
I r uprava družbe obvešča sindikat in delavce e občasno in le ustno, sindikat ne more ka-ovostno obravnavati problemov. Sindikat za-.° zahteva, naj mu uprava do naslednje seje zvršnega odbora predloži pisno informaci-
jo o
stanju in ukrepih za izboljšanje poslo-
^uja družbe.
začetku septembra je uprava družbe zago-aUjala, da v podjetju Induplati ni trajnih pre-,ezkov delavcev. Da tudi delavke, razpore-Jet'e na izobraževanje v Tosamo, niso trajni Ptesež.ki. Uprava družbe sindikata ni obves-.> da delavkam »izobraževanja« v Tosami J0 podaljšali.
-telavke se kljub temu niso vrnile na delo v In-uuPlati, ampak so po neuradnih govoricah do-J na čakanju na delo. Uprava naj zato sindi-at obvesti, kakšen je status zaposlenih, poslanih aa izobraževanje v Tosamo. ls'er se v podjetju in tudi izven njega veliko jtevori o trajnih presežkih, naj uprava sindi-atu posreduje tudi pisno informacijo, kolik-'v110 število zaposlenih predvideva razvojni na-p Podjetja.
°djetje Induplati ne vplačuje prispevkov zahvalne dobe s povečanjem za šest delavk.
Te delavke se zato ne bodo mogle upokojiti v bližnji prihodnosti. Uprava naj takoj plača prispevke za te delavke.
5.	Plače za september naj bodo izplačane najkasneje do 29. oktobra.
6.	Stroške za prevoz na delo in z dela ter za malico za avgust in september je treba izplačati do 19. oktobra.
7.	Neizplačan regres za letni dopust naj bo izplačan v treh obrokih: 30 odstotkov v oktobru, 20 odstotkov v novembru, 20 odstotkov v decembru.
Trem delavkam, ki so odšle v pokoj, naj uprava izplača odpravnine do 24. decembra. Obvestilo o izplačilu naj pošlje tudi prizadetim delavkam.
8.	Uprava družbe naj do naslednje seje sindikat obvesti o roku izplačila jubilejne nagrade delavcem, ki so pogoje izpolnili v lanskem in letošnjem letu.
9.	Naslednja seja izvršnega odbora sindikata bo 18. oktobra ob 11. uri.
Justi Arnuš
DAN ODPRTIH VRAT
Zveza Svobodnih 1 Sindikatov I' Slovenije
Območna organizacija Domžale
Vse, ki vas zanima in bi se radi bolj podrobno seznanili s pogodbo o delu, obračunom plače in z dejavnostjo sindikata
VABIMO
v soboto, 20. oktobra 2001 od 9. do 1 2. ure na Dan odprtih vrat na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/1.
Strokovni delavci bodo odgovarjali na vaša vprašanja glede sklenitve delovnega razmerja in plač. Vodstvo pa vam bo predstavilo delo Območne organizacije in dejavnost panožnih sindikatov.
PRIJAZNO VABUENI
sk&
Tiskovna konferenca SKEI - Sindikata družbe Tam
SKEI v Tamu na braniku delavskih pravic

Konec prejšnjega tedna je predsednik SKEI-Sindikata družbe Tam Drago Gajzer sklical tiskovno konferenco, na katero je povabil predstavnike vseh osrednjih medijskih hiš v Sloveniji. Na vabilo je zapisal, da želi vodstvo SKEI v Tamu javnost seznaniti s svojimi pogledi na dogajanja v Tamu, ki se nekolikanj razlikujejo od zadnje čase predstavljenih v javnosti.
Na tiskovni konferenci je Gajzer s sodelavci zares predstavil razmere v podjetjih na lokaciji nekdanjega Tama tudi s tiste plati, kije v javnosti manj znana.
Na lokaciji nekdanjega Tama posluje danes 96 podjetij, v katerih je okoli 2500 zaposlenih.
SKEI ima svoje podružnice samo v večjih podjetij, v katerih je zaposlenih okoli 1500 delavcev in je od teh nekaj več kot 1100 včlanjenih v SKEI. V drugih in manjših podjetjih imajo svoje podružnice ali člane tudi nekateri drugi sindikati, ki delujejo v okviru ZSSS.
Po Gajzerjevih besedah v večini podjetij, kjer ima svoje podružnice SKEI, delodajalci ne spoštujejo dosledno delavskih pravic.
Tako denimo delavci podjetja Bis-Mark, kije šlo v začetku septembra v stečaj, šest mesecev pred uvedbo stečajnega postopka niso dobili plač. Sindikat je o kršenju delavskih pravic pravočasno obvestil inšpekcijo dela, vendar pa leta po Gajzeijevih besedah ni dovolj hitro ukrepala, zato je agonija delavcev trajala nerazumno dolgo. Tudi drugi državni organi niso reagirali na opozorila, da podjetje, ki je bilo v stoodstotni tuji lasti, krši zakonodajo. Zdaj bo SKEI za svoje člane vložil teijatve v stečajnem postopku. Ven-
NAJ SE VE...
Opozorilni znaki so znaki, ki opozarjajo na tveganje ali nevarnost. So trikotne oblike. So čm piktogram (slika) na rumeni podlagi s črno obrobo. Rumena barva mora zavzemati najmanj 50 odstotkov površine znaka. Opozarjajo na vnetljive, eksplozivne, strupene, korozivne in radioaktivne snovi. Opozarjajo tudi na viseča bremena, industrijska vozila, nevarnost udara elektrike, laser, sevanja, magnetna polja, biološke nevarnosti, nevarnost padca, nizke temperature ipd.
Vir: Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89, 4. 11. 1999)
dar pa sindikalisti nimajo veliko upanja, da bodo terjatve iz stečajne mase lahko v celoti poplačane. Zato že nestrpno čakajo na poročilo stečajne upraviteljice, iz katerega bo razvidno, kakšna bo stečajna masa.
Z resnimi težavami se srečujejo tudi delavci v podjetju Prosecurity. Gre za bivše podjetje MPP-STP, ki gaje Slovenska razvojna družba po Gajzerjevih besedah prodala neodgovornemu lastniku, ta pa naprej podjetju Sin-tal. V začetku januarja je sindikat z novim di-
V \
\
S
tudi pri internih aktih, ki veljajo v Cinto^ vem sistemu, čeprav sindikat nanje n*. . A, glasja. Hkrati pa podjetje s SKEI doslej m 1 pripravljeno skleniti podjetniške kolektb pogodbe. Gajzer je zavrnil tudi ocene, ki prišle iz vodstva novega Cimosovega podJe-L češ da se SKEI v Tamu bori za socializeni da je zaradi stare Tamove kolektivne p9|° be prišlo do propada poslovnega sistema T »Kdo je kriv za propad Tama, javnost že ' zagotovo pa to niso delavci,« jc dejal G&) . »Nam je vseeno, kako kdo kvalificira našap^ zadevanja, vemo pa, da je slabo, če dela' vzamejo iz žepa 10.000 tolarjev. Zato se P‘ plačah zavzemamo za rešitve, ki so znane,, razvitega sveta. Res pa je, da sistem fiks plač menedžerjev kljub slabim poslovnini zultatom bolj spominja na socializem kot hteve SKEI za sklenitev podjetniške kok* tivne pogodbe.« Gajzer je opozoril, da bo delavci ob izplačilu septembrskih plač nej voljni, saj bodo nižje kot dos j’ ker bodo izplačane že po Cia1 Tamovem sistemu.	0
Gajzer je zavrnil tudi očitse. vlogi SKEI v Tamu, ki prih# f iz menedžerskih krogov. SK£ ' dosegel, da so bile delavske jatve v stečajnem postopku p°P' čane. Tega ne bi mogel doseč>< v Tamu ne bi sklenili podjetnja ke kolektivne pogodbe. Za P°P : čilo delavskih terjatev je šlo ' milijarde stečajne mase, kar za na delavca povprečno SOO.OOo . larjev. To po Gajzerjevih bese
□
Vodstvo SKEI v Tamu je na tiskovni konferenci opozorilo, da v številnih podjetjih na lokaciji nekdanjega Tama kršijo delavske pravice.
ičiijcv. iu pu *JČIJZ.CIJCV1I1
za menedžerje ni velik znesek,
lavci pa so bili s poplačilom sv0|i| terjatev v stečajnem postopa
rektorjem podpisal socialni sporazum, ki pa ga delodajalska stran ne spoštuje. Delavci prejemajo plače z zamikom, ki niso dogovorjeni. Mnogi so tudi neustrezno nameščeni. Vodstvo podjetja ni spoštovalo dogovora o izplačilu regresa, 34 delavcev zaman čaka na izplačilo jubilejnih nagrad, vodstvo podjetja pa se kar naprej izgovarja na stare dolgove in na to, da ni denarja. Vse to po Gajzerjevih besedah kaže na nekorekten odnos lastnika do delavcev.
Največ zaposlenih je v novem podjetju Poslovni sistem Cimos Tam - avtomobilska industrija. V njem dela 660 delavcev, ki so bili prezaposleni iz MPP Livarne in MPP Gonil. Na začetku leta so delavce seznanili, da bo Slovenska razvojna družba s premoženjem MPP Livarne in MPP Gonil dokapitalizirala Cimos. Zato naj bi upravljanje obeh podjetij vzel v svoje roke Cimos. Dejansko pa ustrezna pogodba o tem ni bila podpisana, zato je bil Cimos prisiljen ustanoviti novo podjetje Cimos Tam-Al, v katero so prezaposlili delavce. Delavci so morali odpovedati delovno razmerje v podjetjih MPP Livarna in MPP Gonila, nato pa sojih z novo pogodbo o delu zaposlili v novem podjetju. Pri tem so sicer delavcem priznali nekatere pravice, ki sojih imeli, ne pa vseh. Vodstvo novega podjetja vztraja
nadvse zadovoljni.	^
Gajzer je opozoril tudi na r in disciplino, ki veljata v zfe ^Pp Uniorju, kije kupil podjetje M ^ Tehnološka oprema. Če denimo delavec ^ mudi pol minute, mu odbijejo od placebe uro. Kakor pravi Gajzer, so tudi v SKB1 red in disciplino, vendar na obeh straneh MPP Inženiring je po prezaposlitvi del . cev v Unior šel v stečaj, štiije presežni dela pa še vedno niso dobili odpravnine. , $ Še najmanj problemov ima ta čas okoh 1 delavcev nove Tovarne vozil Maribor, h' ^ že začeli seliti stroje v novo oziroma prei ^ Ijeno dvorano za proizvodnjo avtobusov, .j vomjakov in traktorjev. Sicer pa so v v Tamu zadržani, ko je treba odgovarjat^,;
vprašanja o uspešnosti novega projekta-se, da niso zelo optimistično razpoloženi, P simizma pa ne bi radi širili.	^	$
Gajzer je opozoril na še nekatere težav > katerimi se srečujejo delavci v podjetjih ^ lokaciji nekdanjega Tama. Napovedal je- , se bo SKEI boril za uveljavitev novega P13, nega sistema, o katerem so spregovorili konferenci industrijskih sindikatov v oW ZSSS v Celju. Žal pa delodajalci oziroma podarska zbornica Slovenije z novim plač11 sistemom ne soglaša, prav tako pa ni priPj^l Ijena na socialni dialog. SKEI pa bo vztf3f pri zahtevah, ki so jih vsi industrijski sin kati skupno oblikovali v Celju.	^ f
1$

Peto državno prvenstvo SKEI v malem nogometu
§ i.yn’verz*tetnern športnem centru Leona >ja v Mariboru je bilo minulo soboto peto tu ^Vn° Prvenstvo SKEI v malem nogome-m^°^e*ova*e so najboljše ekipe trinajstih ob-
^očnih
j., organizacij SKEI.
I deleženci prvenstva so bili dobro razpo-p eaV saj so se zanj očitno vsi temeljito pri-nirt11	80 dokazovali tudi lepi dresi in tre-
5^ sojih imele domala vse dvanajstčlan-
Preri'trn°Va^ce 'n navi.iačeje najprej pozdravil sed S.ec*n'k organizacijskega odbora in pred-. nik območne organizacije SKEI v Podrav-Sov.rank° Medik. Mariborski župan Boris ,.lcje kovinarjem nogometašem zaželel nieJetno počutje. Povedal je tudi, da se v zad-ni času krivulja uspešnosti mariborske-bre®0sPodarstva postopno vzpenja, število tll 2P0selnih pa zmanjšuje. Po kratkem kul-bj eni Programu, v katerem so nastopil i ml a-• P esalci in plesalke plesne šole Apolonij, . Prvenstvo odprl predsednik SKEI Slove-n,Jpe Albert Vodovnik.
^ .Plavljene ekipe so se najprej pomerile v 'n skupinah. Izven konkurence je sodelo-
vala tudi ekipa SKEI mladi. Po predtekmovanju sta bili še polfinalni in finalna tekma. Tekmovanje je potekalo po pravilih Nogometne zveze Slovenije, sodili so registrirani sodniki.
Čeprav so bile tekme zelo športne, je bilo tudi nekaj vroče krvi, še posebej ob zapisniških mizah. Prvenstvo je pokazalo, da člani SKEI znajo igrati nogomet.
Prvenstvo je odlično organizirala območna organizacija SKEI Podravja na čelu z Brankom Medikom in Edijem Ozimičem. Po končanem prvenstvu so se udeleženci zbrali še na družabnem srečanju, na katerem so razglasili rezultate.
Na prvenstvu so bili najboljši Celjani, ki so v finalu premagali Velenjčane. Domačinom je v polfinalu spodrsnilo in so bili le tretji. Če bi zmagali, bi prehodni pokal prešel v njihov trajno last.
Vrstni red: 1. Celje, 2. Velenje, 3. Podravje, 4. Ljubljana in okolica, 5. Zasavje, 6. Ptuj, 7. Koroška, 8. Gorenjska, 9. Dolenjska in Bela krajina, 10. Kras-Notranjska in Obala, 1L Posavje, 12. Posočje, 13. Pomurje.
T. K.
Pri malem nogometu jih lahko človek tudi pošteno skupi. To je spoznal tudi vratar ekipe Dolenjske in Bele krajine Jože Juntez.
Ob sodniški mizi je včasih v žaru tekmovanja prišlo tudi do vročih razprav, ki pa niso pokvarile tovariškega razpoloženja.
Prvo mesto je osvojila ekipa, ki je zastopala območno organizacijo SKEI v Celju.
r a. m orač/g a
»Ali kdo kaj potrebuje iz tujine?« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi povprašal rezkar Vili. »Jutri greva z leno po nakupih v Avstrijo. Če kdo kaj nujno potrebuje, naj mi samo pravočasno pove.«
»Zakaj pa gresta po nakupih v Avstrijo?« se je začudil mizar Tone. »Saj v naših trgovinah ni več tako, kot je bilo pred petnajstimi leti, ko človek ni mogel kupiti kave, banan, pralnega praška in še marsičesa drugega ne. Danes dobiš v naših trgovinah vse, kar ti poželi srce, samo denar moraš imeti.«
»Saj ravno za denar gre,« je odvrnil Vili. »V naših trgovinah človek zares dobi, kar potrebuje, samo vse je drago kot žafran.«
»Pa menda ja ne boš rekel, da je v Avstriji kaj ceneje,« se je vključil v pogovor strugar Lojze. »Dandanes je tako in tako vseeno, ali kupuješ v Avstriji ali Sloveniji, saj so povsod enake trgovine: od Interspara in Ba-
umaxa do Turbo Schucha in Kast- ,.........-...........
ner Ohlerja.«	0’'
»Dragi Lojze, tokrat pa se poš-
V
leno motiš,« je povzdignil glas Vili. »Pred dnevi je eden od slovenskih dnevnikov naredil primerjalno analizo, koliko stane košarica Življenjskih potrebščin v Avstriji in koliko v Sloveniji. Na žalost ti moram povedati, da je mesečni nakup hrane, pijače, oblačil in obutve v Avstriji natanko za tretjino cenejši kot pri nas. Zato midva z Ženo hodiva po nakupih v Avstrijo.«
»Ah, Vili, bejži, no, bejži!« je zamahnil z roko Lojze. »Nakup v Avstriji te pride ceneje, če ne računaš zraven bencina, porabljenega časa, parkirnin in drugih stroškov!«
»Vili, pazi, da se ti ne zgodi tako, kot se je prejšnji mesec primerilo mojemu sosedu,« se je v pogovor vključil tudi kurir Peter. »Ko je šel čez mejo po glasbeni stolp za sina, je pomotoma v Avstriji prevozil rdečo luč, pri čemer ga je zalotil avstrijski policaj. Za prekršek je plačal tako visoko kazen, da bi si lahko pri nas kupil tri glasbene stolpe!«
»Tvoj sosed je sam kriv, da je plačal prekršek!« je dejal Vili. »Če bodo avstrijski policisti zaradi prekrška poskušali ustaviti mene, bom dal samo nogo na gas in jim pobegnil čez mejo na varno.«
»No, in kaj misliš, da boš s tem pridobil?« je povprašal skladiščnik Rudi, ki je dotlej pogovor samo spremljal. »Ali misliš, da ti policaji iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije in drugih evropskih držav nič več ne morejo, če jim pobegneš v Slovenijo? Ej, Vili, kje pa ti živiš?«
»Pa menda ja ne boš rekel, da bodo avstrijski policaji prileteli za mano čez mejo v Slovenijo,« se je zarežal Vili. »Ali misliš, da bi jim naši cariniki in policisti to dovolili?«
»Vili, vidim, da še nisi seznanjen s tem, da so Slovenijo kot prvo državo kandidatko za sprejem v Evropsko unijo že vključili v skupno evropsko policijo, ki jo ima Evropska unija - Europol,« je dejal Rudi in Viliju požugal s prstom. »Odslej bodo naši policaji preko Europola izmenjavali informacije s policijami v vseh državah Evropske unije. Če ga boš kaj pokronal v tujini, bodo to takoj izvedeli naši policisti in ti seveda izstavili tudi - račun!«
»Presneta reč!« je nejevoljno zarobantil Vili. »Ali vam nisem že pred nekaj leti rekel, da se bo informatika tako razvila, da se človek na vsem svetu ne bo mogel več nikamor skriti pred njo. Če bo šlo tako naprej, bodo kmalu policisti vsakemu dojenčku vgradili za uho čip in kamero, nato pa bo računalnik vse življenje kontroliral, kaj dela in kaj počne.«
Iz dnevnika delavca Jožeta
»Ah, Vili, ne razburjaj se!« se je zarežal Rudi. »Tebe in mene bi lahko policaji vse življenje snemali, pa ne bi mogli ugotoviti nič hujšega, kakor da sva ženi včasih poskušala skočiti čez plot, pa še za to nisva nikoli zbralo dovolj poguma. Raje pomisli, kaj izmenjava informacij med evropskual policijami pomeni za nekatere druge v naši tovarni.«
»Za koga, denimo?« je povprašal Vili.
»Za koga, za koga?« se je razburila kuharica Špela. »Denimo za 00' šega komercialnega direktorja. Saj vsi vemo, da v tujini prejema visok podkupnine samo zato, da nato naše proizvode tujim partnerjem prodaja pod ceno. Zdaj bo podatke o tem dobila tudi naša policija, saj so vfl evropski policaji enotno napovedali boj korupciji.«
»Joj, potem bodo prijeli tudi direktorja našega hčerinskega podjetja na Dunaju, ki je goljufal podjetje, ki ga je vodil,« se je zahihital Tone-
..... ........... .........^ »Vodstvo podjetja tega doslej »'
, prekrivalo samo delavcem in jaV' nosti, temveč tudi organom pregO'
Dopust v Afganistanu
na. Zagotovo je tudi njim kaj pod' lo v žep. Zdaj pa bo naša policija dobila podatke o tem od svojih kolegov v Avstriji. To bo še hec!«
»Še večji hec bo, ko bodo poh' cisti iz Nemčije sporočili, kako se je na obisku v našem prijateljskem mesta na Bavarskem obnašala gospodarsko-politična delegacija iz naše občine,« se je zahihitala Sonja iz računovodstva. Iz zaupnih virov sem slikala, da so si zadnji dan obiska za občinski denar privoščili takšno veselico, da so razbili pol restavaracije. Zdaj bo račun prišel za njimi!«
»Ha, ha, ha,« se je zakrohotal Lojze. »Potem bo tudi za našim tehničnim direktorjem, s katerim sva bila zadnjič skupaj v Franciji, prišel račun - in to iz tiste hiše, ki se ji reče javna! Bomo videli, kako ga bo k°' mentirtala njegova žena!«
»Ej, prijatelji! V tej deželi bo zdaj, ko je naša policija začela sodelovati in izmenjavati podatke z evropskimi, postalo vroče še marsikateremu direktorju in politiku,« je dvignil glas Rudi. »Še zlasti tistim, ki s° divje privatizirali podjetja in denar naložili v tujini, da bi ga tako oprali.«
»Meni se kar zdi, da bodo zdaj naši zapori malce bolj polni, saj se zmikad in goljufi nimajo več kam skriti,« se je zasmejala Spela.	.
Kdo ve, kako dolgo bi še tako klepetali, če ne bi v menzo prisopiha direktor, otovorjen z velikim črnim kovčkom in potovalko.
»Direktor, ali zopet odhajate na službeno pot?« je zvedavo povprašala Špela.
»Ne, ne! Tokrat pa grem na dopust. Ta jesen je pri nas letos tako vroča!«je dejal direktor.
»Se bolj vroča pa lahko postane!« je pomenljivo dejala Špela.
»Da, da, saj ravno zato si bom privoščil malce oddiha!« je odvrnil direktor
»Kam pa ste namenjeni?« smo povprašali vsi v en glas.
»Ah, letos sem se odločil za miren kotiček, kjer me ne bo mogel mom in najti nihče,« je odvrnil direktor. »Na dopust grem v Afganistan!«
»Kaj, ali je to mogoče? Ali vas ni strah vojne, ki tam divja?«
»Majčkena vojna je prava malenkost proti težavam, ki mi grenijo življenje tukaj,« je zamišljeno dejal direktor in odvihral skozi vrata.
Praktikantka Suzana pa je dejala: »Kmalu se pred Evropolom ne bo mogelskritivečnitivAfganistanic«^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Zaposlitev
Petinpetdesetletni moški vstopi v informativno pisarno zavoda za zaposlovanje in povpraša uslužbenko: »Ali imate kakšno redno zaposlitev zame?«
»Seveda! Za vas imamo na razpolago polno zaposlitev za štiri ure na dan, čaka vsa mesečna plača 500.000 tolarjev neto, vsak drugi mesec pa ste lahko na dopustu.«
»Ali se delate norca iz mene?«
»Mislim, da ste se vi, ko ste mi zastavili vprašanje, še bolj norčevali iz mene!«
Blagajnik
»Ali hi me lahko zaposlili kot blagajnika?«
»Na delovno mesto blagajnika bomo zaposlili nekoga, ki se zna zelo lepo obnašati, ker ima pri nas blagajnik veliko opraviti s strankami.«
»Joj, potem pa sem zares pravi za vas, saj so me zaradi lepega obnašanja predčasno izpustili!«
Pomota
»Fantje, ali ste pripeljali nazaj vseh deset pacientov, ki so po požaru pobegnili iz našega psihiatričnega zavoda,« je vprašal direktor strežnike.
»Gospod direktor, kako deset? Mi smo temeljito preiskali vse mesto in jih pripeljali nazaj dvajset!«
»Dobro jutro, gospod doktor! Prišel sem na kontrolo!«
»Lepo! Vidim, da že mnogo lepše kašljate!« »Seveda, saj treniram že vej mesec!«
Kemija
»Ali se ti ne zdi, da je kemija od vseh ved najbolj koristna?«
»Seveda. Z njeno pomočjo lahko narediš t° blondik, kolikor hočeš.«
»Imel sem veliko srečo, ker sem v zapora / sedel samo pol kazni.«
»Kako to?«	. J-
»V zaporu sem bil pozimi, ko so meseci p° co krajši!«
Tehtna ugotovitev
Komandir naloži policistu, naj mu vsako J	j
prinese v pisarno časopis.	J-
Da mu ne bi bilo treba vsak dan hoditi v,r j ko, policist kupi naenkrat kar pet časopisov N teden.	ji s
Na koncu tedna komandir reče: »Saj ni čuda^j j „ vji' govorijo, kako smo policaji butasti: naš k1’* Peter se je ta teden petkrat zaletel v isto drevo-

Razpis seminarja
Spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju
tiinar bo v torek, 13. novembra 2001, od 9.00 do 16.00 ure v Do-pr slndikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. de?^ran? Priporočamo predsednikom in članom svetov delavcev, Un aV*kim Predstavnik°m v nadzornih svetih ter sindikalnim za-pPhikom v podjetjih in drugim sindikalistom.
za udeležbo je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, zdru-
PROGRAM:
vnli*ev ln družitev kapitalskih družb; pOaenje poslovnih knjig;
0^Prava, sestava in sprejem letnega poročila;
pP°JaPa dobička in kritje izgube;
So ♦ nost' skupščine in nadzornega sveta delniške družbe;
stava nadzornih svetov;
. Prerrienjene naloge sveta delavcev;
Uniteta članov sveta delavcev v primeru prevzema.
Pfcovn/ izvajalec: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS
Pfjj
^Odrvh23 seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svo-S,,, Ih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do Cen enibra-
Osvei feminaria ie 8500 tolarjev (v ceno je vključeno strokovno gradivo in Kotj, ..' naPitki). Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. ^8-47 0 nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-4'511 ■ Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko
iri D9r^0re na dodatna vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 c*9q °^'ci Anžel, tel. 01/43 41 239, številke fekse 01/43 34 279 in 01/23 17
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
PRIJAVNICA
za seminar
Spremembe in dopolnitve ZGD in ZSDU
Ime in priimek:.......................................
Datum rojstva:........................................
Izobrazba, stopnja izobrazbe:.........................
Naslov doma:..........................................
Zaposlitev, naziv in naslov družbe:...................
- delovno mesto................
Točen naziv in naslov plačnika:
Davčna številka plačnika:.........................................
Naziv sindikata dejavnosti,
katerega član ste:................................................
Sindikalni zaupnik:	DA NE
Druge funkcije v sindikatu (navedite):............................
Član sveta delavcev:	DA	NE
Delavski predstavnik v nadzornem svetu:	DA	NE
Telefonska št.: doma:..................., v službi:...........
Žig in podpis odgovorne osebe:
V.................. dne........... P
__________________________________________________________
Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje.
Razpis seminarja
Zagotovimo si varno starost
j^hiinar bo 6. novembra v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljublja-sa’ soba 16/1.
priporočamo sindikalnim zaupnikom, predsednikom sindika-p0 Ujetij in predsednikom svetov delavcev.
udeležbo je članstvo v enem od sindikatov, združenih v ZSSS.
PROGRAM:
°stovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje:
' ko|'^dualno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje; s oblik vno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje; v p*6 organiziranosti dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja; to.“Pek in način sprejemanja odločitev pri delodajalcu o dodatnem pros-poj° lnem zavarovanju;
' ko|f>'jln'nski načrt dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja;
lalo IVna pogodba kot temeljni način urejanja pravic in obveznosti deloda-' Pr 'n delavcev pri dodatnem, prostovoljnem pokojninskem zavarovanju; 'ovap6 2avar0vancev iz dodatnega prostovoljnega pokojninskega zava-
*/oge sindikata:
dor|Pna edgovornost sindikata in delodajalca za vključitev zaposlenih v ' pra(.a'n° Prostovoljno pokojninsko zavarovanje;
' nr.VlCe sindikata na tem področju; v PosP,rava °dločitve;
Sko ek sprejema odločitve o vključitvi v dodatno prostovoljno pokojnin-2avarovanje;
- naloge delodajalca.
Strokovna izvajalca: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS in Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS
Prijave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 29. oktobra.
Kotizacija, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 9000 tolarjev. Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije.
Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar, sklic na številko 32.« Odgovore na dodatna vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239, številka faksa: 01/43 34 279 ali 01/ 23 17 298.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
Prijavnico smo objavili v 34 št. NDE.
Če ste spregledali!
Do 18. oktobra se še lahko prijavite na seminar ZSSS Letno poročilo - novosti, ki bo 25. oktobra v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Razpis in prijavnico smo objavili v NDE št. 33, z dne 27. septembra. Na seminarju se boste seznanili s spremembami in dopolnitvami Zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na letno poročilo.
Seminar je namenjen članom sindikalnih organov na vseh ravneh organiziranosti, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb ter članom svetov delavcev.
Vljudno vabljeni.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
DRŽAVA V KATERI SE NAHAJAJO MESTA NA SLIKAH
ITAL.
NAZIV ZA IZOLO
PRIMOR-
SKO
ČRNO
VINO
ZAPOR
GRM. KI RODI LESNIKE
PRESLE-
DEK.
PREMOR
/
LIRIČNA
PESEM.
PODOK-
NICA
AGAMEM-
NONOV
SIN
v sv.
ŠAHOVSKI
PRVAK
1894-1921
(EMANUEL)
ZVEZDA
ŠKORPI-
JONU
VKLO-
PITEV
IRANSKI NOMADI, KI SO ŽIVELI V J. RUSIJI
LAURENCE
OLIVIER
Nova
Delavska
enotnost
PALICA
ZA
TRASI RA-NJE
BORIS PASTERNAK
KARAM-
BOL
LAHKA.
LESKETAJOČA SE TKANINA
MITO-
LOŠKI
LETALEC
RENATA
TEBALDI
KOPNO
JANEZ
ALBREHT
IZREK.
AFORIZEM
UREDNIK
IVO
SVETINA
ENAKO-
PRAVNOST
KANT-
AVTOR
SMOLAR
STRAST
RASTLINA IZ EKSOT. DEŽEL
PETER
SRAKAR
REKA V MONGOLIJI (IZ ČRK: NONO)
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
LJUBEZEN.
PESNIKI
POGOVOR-
NO:
SUKANEC
grill
PISATELJ
FLEMING
SESTAV. ZA RIŽOTO
NASADILO
Avtor:
Rudi
Murn
IT. FILM. IGRALEC (MARCELLO)
MOZO-
LJAVOST
STARA
LJUB-
LJANA
DEKLE V POSEBNI UNIFORMI. KI OB JAVNIH PRIREDITVAH KORAKA Z GASBO
OCVIRK
ANTON
ZUNANJA
PODOBA
VRBA
PRIPADNIK
TATAROV
MEŠANEC MED BELCI IN INDIJANCI
NEKDANJA
)ANJ/
TIČN/
POLITIČNA
DELAVKA
OF
ČRKI IZ BESEDE SIZE
ČEŠKO M. IME
TONE
VOGRINEC
IZZIDEK
KESANJE
NADAV
POGANJEK
IZ
GOMOLJEV
SKUPINA
DVORNIH
SPLETKAR.
MALI
OGLAS
TONE
NOVAK
ETIOPSKI
GOSPOD
ZELENICA

V PUŠČAVI
SLOV. EKONOMIST (ALEKSAN.)
ŠVEDSKI SLIKAR. GRAFIK IN KIPAR (ANDERS)
BIKOBOR.
VZKLIK
MESTO V SZ. FRANCIJI, V DEP. ORNE
SILICIJ
ČEBELJA
TVORBA
ZELO
VELIKA
MORSKA
PTICA
BISMUT
VIDA
JUVAN
CANKAR
FRANC. ŠANSONJER (JACOUES)
ŠTFVN||(
RENU
CIRIL
PAPIČ
GESL\ NAGRADNE KRIŽANKE st. 35 (II. 10. 2001):
1:...............................................
2:...............................................
3:...............................................
4:...............................................
5:...............................................
n
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, i^rL^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindik% Slovenije, Dalmatinova 4, 10(X) Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je na^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in dav ^ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeU 22. oktobra 2001.
Pravilna rešitev gesel iz 33. letošnje številke Nove Delavske enotir^
{.ADMIRAL, 2. LASTOVIČAR, 3. APOLON. Nagrado 5000 tolarjev Tatjana Korošec, Štantetova 10, 2000 Maribor.
k