Celje - skladišče Glasilo OZD STEKLARNE -BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 8 Rogaška Slatina December 1980 Ob slovesu ' od leta 1980... Tokrat je preostalo, cenjene sodelavke in cenjeni sodelavci ter krajani, do konca tega leta in nastopa novega, 1981. leta res še prav malo ur. »Steklar« je tokrat v vaših rokah, ko se že pripravljamo na silvestrovanje, da si nazdravimo ob prehodu tega leta v naslednje leto...! Kakor smo vas letos poskušali sproti seznanjati o vsem tistem, kar smo sami zvedeli in kar smo ocenili, da morate vedeti, tako bomo tudi v naslednjem letu poskušali storiti vse, da bi bili z dobrimi informacijami kar najbolj oboroženi za uspešno delo, učinkovito samoupravljanje in vsesplošno medsebojno sodelovanje, razumevanje. Seveda pa nam bo to uspelo le, če boste še bolj kot letos sodelovali, nam sporočali in dopisovali, nas opozarjali in nam svetovali - nam pomagali ustvarjati svoj časopis - svojega »Steklarja«! Ne bi radi napovedovali, toda prav vsem je najbrž očitno, da se bo letošnje stabilizacijsko leto nadaljevalo tudi v prihodnjem letu, če ne bo - pa kar prav bi bilo tako - še bolj stabilizacijsko! Prav zato menimo, da si smemo dovoliti še manj kakršnih koli delovnih, gospodarskih in samoupravljalskih spodrsljajev. Še najmanj, seveda, na račun slabe, nepopolne in napačne informiranosti. Zato vas vabimo, prav vse, k sodelovanju, k soustvarjanju našega skupnega časopisa in naše tribune! Izdajateljski svet, uredniški odbor in urednik »Steklarja« vam želimo delovno, uspešno in zadovoljno novo, 1981. leto! Zlatko Novak --------------------------------J r —--------- Delovno, uspešno in zadovoljno v letu 1981! Vsem sodelavkam in sodelavcem steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter vsem delovnim ljudem in občanom želijo delovno, uspešno in zadovoljno leto 1981! Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije ter uredniški odbor »Steklarja« steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole. Tudi letos so si upokojenci steklarne nazdravili... Pa še na mnoga leta! Naša osrednja naloga v prihodnjem letu Povečati fizični obseg proizvodnje! Ko pišem tele vrstice, drage sodelavke In dragi sodelavci, je letošnje poslovno leto praktično že skoraj končano. Zato mislim, da je prav, če ob koncu leta preverimo, kaj nam je letos uspelo, kaj nam ni uspelo in da vidimo, kako ravnati v prihodnje! Časopis »Steklar« nas je vse leto redno informiral o vsem, kar se je dogajalo v steklarni... Smatram, da smo bili letos resnično dobro informirani! Že naslovi v njem nam povedo, da smo letos po nekaj letih finančnih težav »finančno splavali«. Naj jih nekaj naštejem! Najprej: »Ugodni rezultati«, ob polletju: »Uspeni, kot že dolgo ne!« in ob tretjem tromesečju: »Dobri poslovni uspehi«..., In po vseh razpoložljivih podatkih bomo letošnje poslovno leto končali tako, kot smo bili končali letošnje devetmesečno poslovanje! Izpolnili smo..., Izpolnili smo svoje planske naloge, oziroma še bolj smo presegli vsa plan-sa predvidevanja o našem izvozu, o ustvarjenem prihodku, dohodku in čistem dohodku ter o osebnih dohodkih. Naj se ustavim malo pri naših osebnih dohodkih! V letošnjem februarju smo zapisali v »Steklarju«, da si osebne dohodke lahko izboljšamo. Ugotavljali smo, da so bili tistikrat povprečni mesečni osebni dohodki 6.460 dinarjev. Naša predvidevanja, da si osebne dohodke lahko izboljšamo, smo dobro uresničili, saj je bil povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenega v letošnjem septembru že 7.806 dinarjev ali za 20 odstotkov večji kot v februarju, v oktobru pa je bil s poračunom kar 9.218 dinarjev ali za 42 odstotkov večji kot v februarju. Zatorej smo lahko resnično zadovoljni, saj smo napovedi uresničili; tiste namreč, ki zadevajo omenjene kazalce! Izpolnili pa nismo... Vendar je naš gospodarski načrt vseboval tudi kazalce o fizični proizvodnji oziroma o naših nalogah po številu narejenih kosov in po njihovi teži... O njihovem doseganju pa ni bilo vse leto v »Steklarju« nobene pohvalne besede, ki bi govorila o naši uspešnoati, kakršno smo bili dosegli v finančnih kazalcih! Pa tudi po dosežkih v oktobru, novembru ter v prvi polovici decembra se takšna ocena ni prav nič spremenila. Naši letošnji dosežki v številu narejenih kosov in po njihovi teži v kilogra- mih se v primerjavi z lanskoletnimi dosežki niso nič izboljšali. Zabeležili smo zelo majhno povečanje, komaj za kakšen odstotek ali za dva odstotka, medtem ko naših planskih prizadevanj zagotovo ne bomo dosegli! To pa so tisti kazalci o našem delu, s katerimi v nobenem primeru ne smemo biti zadovoljni. In ker ocenjujemo, da bo naslednje leto, ki je dobesedno pred durmi, težje in zahtevnejše od letošnjega, bomo morali dvigu fizične Letošnje srečanje upokojencev »... Korenine steklarskega napredka!« S tem naslovom bi se radi spomnili vseh tistih ljudi, ki so v letu 1927 v Rogaški vsadili steklarske korenine, ki so v generacijah ustvarjali v steklarni in iz katerih je zrastel sedanji steklarski kolektiv. Na letošnjem srečanju nekdanjih steklarjev - upokojencev naše, rogaške steklarne, ki je bilo povezano s praznovanjem dneva republike, nas je sekretar steklarne Alojz Juhart v lepem pozdravnem nagovoru imenoval za korenine steklarskega napredka. Med drugim je dejal: ».. .Danes vas kolektiv steklarne sprejema in pozdravlja kot korenine steklarskega napredka!« Srečni smo prisluhnili njegovim razlagam, kakšen je življenski standard sedanjih steklarjev v njihovem vsakdanjem ustvarjalnem delu. Veselijo pa nas tudi obetavni načrti tega kolektiva za prihodnja leta. Vsi mi, ki se srečujemo s svojim nekdanjim kolektivom, smo srečni, da se ob vsakoletnem rojstnem dnevu naše republike zberemo in v prijetnem pogovoru izmenjamo mnenja, obudimo spomine na skupne steklarske dni ter prisluhnemo novim načrtom mladih, ki nadaljujejo naše delo. Srečni in hvaležni smo, da so taka srečanja postala tradicija. Veliki večini nam pomenijo mnogo; več, kot se da napisati. Zato tudi mi, upokojenci, toplo želimo, da kar najbolj uspešno nadaljujete naše delo, ob katerem naj vas spremlja čut medsebojnega razumevanja, ki je prav gotovo prvi pogoj za uresničitev vseh zastavljenih ciljev in za še boljše življenje v prihodnje! Do naslednjega srečanja iskrena hvala! Upokojenci sodelavci v_______________________________________y proizvodnje nameniti veliko večjo skrb. Preveč so nas prevzeli in zadovoljevali ugodni finančni kazalci, kakršnih zadnjih pet let nismo dosegali, pa smo zato namenjali fizičnemu obsegu proizvodnje premalo pozornosti. Letos nam je uspelo izredno povečali cene naših izdelkov predvsem na zunanjem trgu in z devalvacijo dinarja konec prvega polletja smo tudi precej pridobili. Izboljšali smo tudi Sortiment naših izdelkov, saj prodamo vse manj gladkega kristalnega stekla, kar pomeni, da vse več kristalnega stekla zbrusimo sami. Tudi količinsko porabo v poslovnih stroških smo letos zmanjšali v primerjavi z lanskoletno za 0,5 odstotka ... Vse, na kar smo lahko po- nosnil Toda tako ugodnih pogojev v naslednjem letu ne pričakujemo več. Cene naših izdelkov se bodo povečale morda za največ deset ali dvanajst odstotkov, pri tem pa moramo računati z znatnim povečanjem cen reprodukcijskega materiala in energije ter s povečanjem ostalih stroškov! Letos smo torej finančno ugodno poslovali. In ker se na sušna finančna leta res nihče med nami ne bi rad povrnil, bo naša glavna skrb v naslednjem letu povečati fizični obseg proizvodnje ter jo dvigniti na tisto raven, za katero je naša steklarna sposobna. To moramo doseči! Če nam to ne bo uspelo, v naslednjem letu ne moremo pričakovati nič dobrega! Kaj torej storiti? Nič novega ne morem povedati! Le to, da moramo Izpolniti tisto, kar smo se že bili dogovori-li!Kaj smo se dogovarjali in dogovorili, pa vsi prav dobro vemo. Naši sklepi, sprejeti na zborih delovnih ljudi, so zelo jasni; naloge vsakogar med nami so določene in znane. Vsi smo se s sklepi strinjali, le da jih letos v celoti nismo uresničevali. Ne da bi sklepe uresničevali, pa ne smemo in ne moremo računati na nadaljevanje letošnje ugodne finančne situacije v prihodnjem, 1981. letu...! In za konec, drage sodelavke in dragi sodelavci! Želim vam delovno uspešno in zadovoljno leto 1981! VOJO DJINOVSKI, dipl.inž. Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade Sodelujemo z mariborsko garnizijo Delovanje krajevne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin Tržišče (KO ZRVS), katere pokvoriteljica je steklarna »Boris Kidrič«, je že nekaj let v kakovostnem vzponu. Povedati je treba, da se je preštevilčna organizacija ZRVS Rogaška Slatina reorganizirala v tri krajevne organizacije In to v KO Tržišče, v KO Ratenska vas in v KO Rogaška-Center. Krajevna organizacija ZRVS Tržišče šteje sedaj kakšnih 70 članov. Sprejela je statut, pravila In delovni program. Že v samem začetku smo se zavedali, da moramo svojo dejavnost podvojiti, ker bo naša organizacija le tako vedno na ravni naloge, ki zahteva uspešno uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe. Ob 22. decembru - dnevu Jugoslovanske ljudske armade čestitajo vsem pripadnikom naših oboroženih sil delavci steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole! V okviru vsakoletnega programa, ki zajema obvezni in dopolnilni del, naj bi se vsak rezervni vojaški starešina udejstvoval v nenehnem idejnopolitičnem in vojaško-strokovnem usposabljanju. To je prvi pogoj za uspešno delovanje naše organizacije. Nadalje naj bi starešine stalno proučevali strokovno literaturo, kot je naprimer revija »Naša obramba«, se seznanjali z novimi pridobitvami naše armade ter tudi negovali vrednote našega narodnoosvobodilnega boja. Poleg tega, da se naši starešine usposabljajo po sprejetem programu, smo si zastavili tudi praktične programske naloge, med katerimi je treba pudariti naslednje: - da vsak član aktivno sodeluje v vseh okoljih družbenopolitičnega življenja; - da člani sodelujemo v obrambni vzgoji kot mentorji na šolah pionirjev in mladine; - da naši člani pomagajo pri organizaciji in opravljanju nalog, to je akcij, : ki jih organizirajo drugi organi in organizacije na področju obrambe, varnosti in zaščite predvsem na šolah, v tozdih in enovitih delovnih organizacijah ter v krajevnih skupnostih. Za uspešno delo naše krajevne organizacije ZRVS ne moremo mimo dejstva, da so k njenim uspehom pripomogli več kot dobri odnosi in vsestranska povezava z garnizijo Maribor. Sodelovanje z njo je uspešno še nekaj let, medtem ko so se najboljši rezultati in učinkovitost tega sodelovanja pokazali v zadnjih treh letih. Za navezavo stikov je odigrala bistveno vlogo enota baterije steklarjev; baterije na orožnih vajah, ki ji je poveljeval podpolkovnik Pečanac. Kot je v navadi, so se naši steklarji pokazali za dobre vojake, zato je bil tovariš Peča-nec z njimi nadvse zadovoljen. In tudi na licih vojakov - steklarjev zadovoljstva ni manjkal^); predvsem ne zaradi podpolkovnikovega izrednega poveljevanja, dobre taktike in dobrega starešinskega odnosa. Na orožnih vajah posejano seme je torej vzklilo v cvet delovnih in tovariških odnosov med našo organizacijo in mariborsko garnizijo...! Nobeno naključje ni, da so predavatelji na predavanjih v naši organizaciji starešine iz mariborske garnizije. Lansko leto je naša krajevna organizacija v sodelovanju z njo organizirala tehnični zbor orožja na osnovni šoli Rogaška Slatina, kjer so pionirjem, mladini in delovnim ljudem prikazali tehniko naše oborožitve Jugoslovanske ljudske armade. Lansko in letošnje leto so bili člani naše organizacije tudi gostje garnizije Maribor. Med poučno ekskurzijo so si ogledali tamkajšnjo spominsko sobo, streljali z avtomatsko puško in se udeležili družabnega srečanja. Kot je že tradicija, bomo tudi letos proslavili dan JLA skupaj z nekaterimi pripadniki mariborske garnizije. Letošnja proslava dneva JLA bo še posebej pomembna za našo organizacijo zveze rezervnih vojaških starešin, saj bo letošnja vendarle osrednja v naši občini in organizirala jo bo naša krajevna organizacija! Na koncu lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da bomo člani krajevne skupnosti ZRVS Tržišče s svojim strokovnim in političnim znanjem v vsakem trenutku sposobni izpolniti katerokoli nalogo s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v naši samoupravni socialistični skupnosti! FRÄNC PODHRAŠKI Kako [e z uvozom surovin in drugih materialov? Izvozili bomo veliko, če..? Velik del reprodukcijskega materiala ter opreme in rezervnih delov zanjo, kar vse je nujno za našo steklarsko proizvodnjo, si moramo zagotavljati z uvozom. Res je, da smo se na tem področju ubadali z določenimi težavami ves čas, vendar smo si kot pretežni izvozniki vedno nekako zagotavljali določene pogoje za več ali manj nemoteno oskrbo z vsem potrebnim iz uvoza. Letos so se razmere zaostrile... Letošnje leto pa je zaradi stabilizacijskih ukrepov ter zaradi poudarka na uskladitvi jugoslovanske zunajetrgo-vinske bilance pereče tudi za našo organizacijo združenega dela. Že od začetka tega leta se soočamo z raznimi gospodarskimi in administrativnimi omejitvenimi ukrepi, katerim moramo slediti in se jim prilagajati. Najbolj kritično je letos z uvozom opreme in rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje, saj je le-ta močno omejen oziroma že povsem ustavljen od začetka leta. Že takrat je bil namreč po projekciji plačilnobilančnega položaja SR Slovenije za leto 1980 fizični obseg uvoza opreme prekoračen. ... Lahko bi izvažali še več, če ne bi bilo uvoznih omejitev Zaradi povedanega nismo uspeli uresničiti našega plana za nabavo opreme v naši brusilnici in kislinski polimici. In če se spomnimo, da nas je medtem doletela še devalvacija dinarja, se bomo morali za izpeljavo naših nujnih novih naložb morali v naslednjem letu spopadati še z večjimi težavami. Druge potrebne rezervne dele in re-prudukcijski material uvažamo vse leto v okvirih določenih omejitev ah limitov pri razpolaganju s pravicami za uvoz. Izvozna in uvozna dinamika za blago je opredeljena v planih članov SISEOT, samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, in usklajena s trimesečno dinami- ko projekcije, napovedi in zasnove plačilnobilančnega položaja. Poleg teh splošnih pogojev pri uvozu blaga se ubadamo tudi s problemi na področju režimov blagovnega in deviznega kontingenta ali devizne vsote. Pripomniti moramo, da kljub pomanjkanju materialov ustrezne kakovosti in materialov, za katere domačih proizvajalcev sploh ni, ne moremo dobiti ustreznih režimskih pravic, pa zato tudi nemoteno delati in poslovati ne moremo. Bližamo se koncu leta, težave z uvozom pa se niso prav nič zmanjšale, ampak se venomer zaostrujejo. Bomo imeli tudi v prihodnjem letu na zalogi zadosti surovin? - foto Z. Novak Narodna banka v zadnjem letošnjem tromesečju za določene materiale sploh ne sprejema prijav o sklenjenih uvoznih poslih s konvertibilnega območja. Glede na pogoje, ki smo jih opisali, si tako nismo mogli zagotoviti večjih količin zalog, pa se moramo zato oskrbovati več ali manj sprotno. Res, treba pa je že tudi misliti na začetek leta 1981, saj iz izkušenj že dobro vemo, da v začetku novega leta posli ne stečejo kar takoj. Pridobivanje deviznih pravic in pogojev se ponavadi zavleče tudi do marca. In ukrepi, ki so začeli veljati v zadnjem letošnjem trimesečju in po katerih ne moremo uvažati več, kot je mesečno povprečje uvoza v prejšnjih devetih mesecih tega leta, so oskrbo s surovinami iz uvoza še bolj zaostrili. Ker smo organizacija združenega dela, ki veliko izvaža, je v splošnem in v našem intresu da bi izvoz še povečali. Z že sklenjenimi posli imamo do tujih kupcev velike obveznosti, ki pa jih ne bomo mogli uresničiti, če bo primanjkovalo reprodukcijskih materialov. Vseeno pa upamo, da bomo na podlagi obveznosti do določenega fizičnega obsega izvoza naših izdelkov dobili tudi ustrezne možnosti za uvoz.!? MILI MAŠERA Na obisku pri enem med našimi najpomembnejšimi ameriškimi kupci Bili smo pri Macy’s Dogovor, da predstavniki rogaške steklarne, kot nas radi poimenujejo, obiščejo ameriško firmo Macy, je bil sklenjen že med letošnjim septembrskim obiskom njihovega nakupovalnega komiteja pri nas, v Rogaški Slatini. Takrat smo se tudi dogovorili, da bodo pri Macy’s, kjer je uprava tega podjetja, predstavili in predložili petletni načrt sodelovanja med našo steklarno in Macy’s. Predlog naj bi zajel promet na nabavni vrednosti in vse spremljajoče obveznosti obeh poslovnih partnerjev za doseganje planiranega prometa. Poleg projekcije prometa, ki naj bi se nekako ujemala z usmeritvami našega razvoja v obdobju od leta'1981 do leta 1985, pa naj bi bil obisk tudi priložnost za ogled nekaterih najpomembnejših trgovin te firme in ostalih firm, ki so pravzaprav njihova konkurenca. Ogledali smo si pet Macyjevih trgovin Naš obisk je bil izredno dobro organiziran in sedaj, ko smo se vrnili, lahko odgovornim ljudem pri Macy’s izrečemo le komplimente. Videli in slišali smo veliko. Ogledali smo si pet Macyjevih trgovin, poleg njih pa smo videli še najbolj kvalitetne trgovine New Yorka. Seznanili smo se s sortimen-tom in s cenami- naše konkurence, dobili smo veliko napotkov za uspešno nastopanje na trgu ZDA, navezal1 smo stike s propagandnimi agencijami in še marsikaj bi lahko naštevali. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, ko smo videli kar precej našega stekla v različnih trgovinah. Razveseljivo je dejstvo, da smo v primerjavi z drugimi Bi se teh prostorov ne dalo boljše izrabiti? - foto Z. Novak proizvajalci dosegli svednjo kakovost blaga, ugotovili pa smo tudi, da moramo na tem področju storiti Še marsikaj, da bi se približali najboljšim. Ugotovili smo tudi, da je na ameriškem tržišču še precej možnosti za nadaljnje povečanje našega izvoza. Samo Macy’s planirajo v naslednjih petih letih kupiti pri nas za 300 odstotkov več blaga, kot ga ta firma kupuje pri nas sedaj. Trdimo lahko, da je bil obisk izredno koristen in da bi morala podobna srečanja postati tradicija v odnosih do nekega tržišča, ki ima ogromne ab-sorbcijske zmožnosti in ki postaja vse pomembnejše v našem skupnem izvozu. Pojem tradicije je še zlasti značilen za naše odnose s firmo Macy. Kot že verjetno veste, kupuje ta trgovska hiša nas steklo že več kot petdeset let... Da bi vas pobliže seznanil s to organizacijo, sem na kratko opisal nekaj značilnosti tega trgovskega giganta! Enajst let po ustanovitvi že status Department Storesa Firma Macy je bila ustanovljena leta 1858, njen ustanovitelj pa je bil gospod Macy, Mala ekspanzija majhne trgovine se je začela že leta 1866. Enajst let pozneje pa so si pri Macy’s že pridobili status Department Storesa, ker je Macy vpeljal v prodajo vse vrste blaga za široko potrošnjo. Število trgovin je neprenehoma naraščalo in ob prehodu v to stoletje je bila ta firma že močna trgovska organizacija, znana po vsej Ameriki. Leta 1902 je bila zgrajena blagovna hiša na Herald Square, to je v osrčju New Yorka, kjer je tudi trgovski center. V letih 1920-30 so jo dozidali do sedanje velikosti. Je ponos Macy’s, saj je največja veleblagovnica na svetu in zato zasluži, da jo s tem sestavkom poskušamo približati našim bralcem. Obkrožajo jo štiri ulice, ima deset vhodov, devet nadstropij in klet za prodajo blaga ter šest nadstropij za upravo. Razpolaga s 33 dvigali za blago in kupce, s štirimi premičnimi stopnišči, ki povezujejo vsa nadstropja in ki morejo prepeljati v eni uri 40.000 obiskovalcev. Uporabna prodajna površina zavzema 178.000 m2 ali več kot 37 nogometnih igrišč velikosti 100 x 50 metrov. Brez vodiča se je v njej težko znajti. Razen različnih trgovskih oddelkov je v njej še več restavracij, frizerskih in kozmetičnih salonov ter podobno. Pensilvenij'ska (Pennsylvania) železnica, tri podzemske železnice, štiri avtobusne firme pripeljejo v to veleblagovnico v povprečju 150.000 obiskovalcev dnevno, ki lahko izbirajo med štirideset tisoč različnimi izdelki z vsega sveta, razvrščenimi v 168 prodajnih oddelkih. Letno se v tej veleblagovnici zgodi kakšnih 45 milijonov na- kupov, kupci pa pustijo v njej približno 290 milijonov ameriških dolarjev letno. Torej je dnevna prodaja približno milijon dolarjev ali približno toliko, kot je naša mesečna realizacija - vrednost narejenih in prodanih izdelkov. Za prodajnimi pulti dela 4.500 trgovcev, skupaj z upravo celotne firme pa jih pride vsak delovni dan delati vanjo 11.000. Tudi slika o celotni organizaciji je impozantna! Zaposlenih ima kakšnih 70.000 delavcev, razpolaga s 87 veleblagovnicami, v naslednjih dveh letih pa jih bodo sezidali še dvanajst. Letni promet vse organizacije Macy je nekaj manj kot dve milijardi 400 milijonov dolarjev ali približno 720 milijard novih dinarjev,,!? Veliko smo se pogovarjali.I Poleg trgovin v New Yorku smo si ogledali še trgovine San Francisca, kjer gre naše steklo še posebej dobro v prodajo, zlasti kristal. Veliko smo se z ameriškimi gostitelji pogovarjali, kako kreniti po skupni -boljši poti v prihodnost. Veliko nalog nas še čaka in uspešno jih bomo morali izpeljati, če želimo, da nas ne prehiti konkurenca. Lažje je načrtovati in odločati o boljši informiranosti. Dolgoročnejši odnosi in skupno načrtovanje so solidna osnova za dober plasmä v daljšem časovnem obdobju. Budno spremljanje konkurence, uvajanje novih elementov v prodaji, večja prodornost na trgu pa so osnovne značilnosti naših dogovorov s predstavniki Ma-cy’s. Izrazili so trdno prepričanje v višjo raven poslovnih odnosov, ki so navezani z Rogaško. In verjamejo, da bomo izpolnili naša skupna pričakovanja! FRANC JANKOVIČ Kratke zanimivosti Novembrski dosežki dobri! Nekaj zanimivosti o proizvodnji, prodaji, Izvozu, bolezenskih dopustih, o delovanju organov samoupravljanja In družbenopolitičnih organizacij In še o čem smo vam pripravili v tem sestavku! # V novembru smo naredili v steklarni 431.475 steklenih izdelkov oziroma 109.485 kilogramov stekla v vrednosti 30,354.866 dinarjev. Vrednostno smo novembrski plan proizvodnje presegli, za planiranimi količinami pa smo v novembru nekoliko zaostali. S V novembru smo prodali za 32,271.929 dinarjev izdelkov, to pa pomeni, da smo prodajni plan za ta mesec presegli. Ker smo v tem mesecu izvozili za 474.007 ZDA dolarjev izdelkov, pomeni, da smo v letošnjih enajstih mesecih izvozili za 6,566.307 ZDA dolarjev izdelkov. Torej bo, tako vse kaže, letošnji plan prodaje in izvoza presežen! • Zanimiv je tudi pogled po temeljnih organizacijah za november, koliko je bilo v poprečju vsak delovni dan delavcev na bolezenskih dopustih - ločeno do trideset dni ih nad trideset dni ter skupaj! To kaže tabela 1. Manj delavcev kot lani v novembru so imeli v letošnjem novembru na bolezenskih dopustih vsi tozdi in delovna skupnost skupnih služb razen tozda Dekor Kozje, v katerem se je njihovo število letos povečalo v primerjavi z lanskim za 54,5%. Zmanjšalo pa se je: v tozdu Osnovna izdelava za 37,8%, v tozdu Dodelava za 38,8%, v tozdu Kristal za 1,6%, v tozdu Servisne dejavnosti za 50,2% ter v delovni skupnosti skupnih služb za 46,2%. Seveda pa preveč kritično na tozd Dekor Kozje ne bi smeli gledati, ker so v njem v novembru tudi povečali število delavcev. Z novimi, seveda! • V sredo, 10. decembra smo na razširjeni seji delegatov delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ter organov družbenopolitičnih organizacij razpravljali o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti srednjeročno ob- dobje 1981-1985. Razprava je bila kljub skromni udeležbi zanimiva! Letni pregledi opravljenega dela ter dejavnosti osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah bodo v prvi polovici januarja prihodnje leto. Letna konferenca sindikata steklarne »Boris Kidrič« pa bo v drugi polovici januarja. Vse kaže, da bo konferenca v zdraviliški dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina. Takrat bo tudi družabni večer za člane sindikata steklarne. • Na pobudo organizacije Rdečega križa smo v steklarni zbirali prostovoljne prispevke za pomoč v potresu prizadetim v južnih predelih Italije. Skupaj smo zbrali 40.205 dinarjev in sicer po temeljnih organizacijah takole: Osnovna izdelava 15.070 .dinarjev, Dodelava 5.600 dinarjev, Kristal 12.205 dinarjev, Servisne dejavnosti 2.250 di- Tabeia 1: Pregled povprečnega števila zaposlenih delavcev na bolezenskem dopustu v novembru 1980 - do 30 dni in nad 30 dni ter skupaj - po temeljnih organizacijah steklarne Povprečno število delavcev na bolniškem dopustu_____________________________ Organizacijska enota Do 30 dni Nad 30 dni Skupaj Osnovna izdelava 13,6 24,0 5,8 Dodelava 7,2 9,3 5,7 Kristal 10,6 18,2 5,5 Dekor Kozje 4,8 6,3 5,9 Servisne dejavnosti 2,2 2,9 4,1 Delovna skupnost 4,6 4,6 2,7 > nar jev in delovna skupnost skupnih služb 5.080 dinarjev. • Za našo steklarsko godbo dajemo sedaj delavci steklarne po 10 (deset) novih dinarjev vsak mesec od svojih čistih osebnih dohodkov. Prav veliko ni, godbenikom pa zbran denar veliko pomeni za normalno vadbo in pripravljanje svojih nastopov! • Že prejšnji mesec smo na licitaciji prodali v požaru poškodovan tovorni1 avtomobil mercedes in zanj dobili 160.000 dinarjev. Prodali smo tudi staro, dotrajano in že nevozno »žabo« ter zajo dobili 30.000 dinarjev. Vedno znova ugotavljamo... Izpopolnjevanje je nujno! Vzgoja in izobraževanje oziroma reforma celotnega sistema izobraževanja Je sedaj med našimi osrednjimi nalogami in bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Razumljivo je, da bodo za to potrebna tudi precejšnja denarna sredstva. Vendar, če bomo s tem v vzgojnolzobraževalnem sistemu dosegli neko višjo kakovostno raven, bo le pospešilo naša skupna stabilizacijska prizadevanja. Pri tem je - seveda - marsikaj odvisno od združenega dela, od njegovih zahtev in teženji Pomembne premike je čutiti tudi v tozdu Osnovna izdelava... Od takrat, ko smo septembra 1977. leta v njem uvedli učno brigado pri peči! Ta brigada usposablja iz vrst redno zaposlenih delavcev posebno nadarjene mlade fante in jim daje priložnost, da se usposobijo za tisto delo, ki naj bi ga pozneje opravljali. V tej učni brigadi usposabljamo mojstre, njihove pomočnike, nabiralce dna in krogličarje. Naloga brigade pa je tudi nadalje praktično usposabljati vse, ki so končali steklarsko šolo. Od ustanovitve brigade do sedaj smo v njej usposobili: tri mojstre, ki že opravljajo svoja opravila in naloge ali jih bodo v kratkem opravljali, usposobili smo 19 pomočnikov, ki so v glavnem v najboljših brigadah, prav tako pa smo usposobili še 10 nabiralcev in 27 krogličarjev. Le nekaj delavcev v tem času ni uspelo obvladati vseh del, za katera so se usposabljali. Izbira v učno brigado poteka tako, da se vsak kandidat za delo v njej prijavi v kadrovski službi. Strokovno oceno o kandidatu dä komisija, ki jo je izvolil delavski svet; ostalo opravi kadrovska služba. Tako opremljene prijave dobi komisija za delovna razmerja, ki izbere kandidate po posebnem pravilniku, sprejetem na delavskem svetu. Vsak sprejeti kandidat nato podpiše pogodbo, v kateri se zaveže ostati v tozdu najmanj dve leti po končanem praktičnem izpopolnjevanju in opraviti še teoretični del izpopolnjevanja po skrajšanem programu, ko bo leto organizirano. No, in kaj smo sedaj dodali novega? S 7. oktobrom letos smo začeli intenzivno učiti krogličarje iz vrst stiskal-cev in krogličarjev, ki so že nekaj časa v delovnem razmerju. Prednost imajo tisti, ki so končali sedem oziroma osem razredov osnovne šole in ki že obvladajo določene prvine del in nalog, kakršne bodo v bodoče opravljali. Drugo skupino učencev pa sestavjajo tisti, ki so uspešno končali osemletko in morajo predhodno dobiti osnove o stiskanju in odnašanju ter spoznati tehnološki proces. Vzporedno s praktičnim poukom, ki bo potekal pod nadzorom učiteljev praktičnega pouka, bo potekal še teoretični del izpopolnjevanja, ki ga bo organizirala Steklarska šola. Ta teoretični del po skrajšanem programu bo trajal 700 učnih ur. Vsak delavec, ki bo končal praktični in teoretični del izpopolnjevanja, bo dobil po opravljenem izpitu naziv kvalificirani krogličar! Morda bi veljalo omeniti še to, da že od septembra leta 1978 poteka praktični del pouka učencev Steklarske šole, ki so naši štipendisti. Vsekakor smo dosegli določene premike! Tudi osebni dohodki so se zadnji dve leti občutno povečali, zato se je precej povečalo zanimanje za steklarski poklic. Ker vemo, kako odločilen je v našem proizvodnem procesu človek, moramo to povečano zanimanje izrabiti. Predvsem moramo zopet vzbuditi zanimanje za te poklice med fanti iz bližnje okolice in steklopihalskemu poklicu dati zopet nekdanjo težo. To je naloga nas vseh, še posebej pa steklarjev, kajti z vzporedno besedo, s tovariškim nastopom in z nesebično pomočjo bomo marsikoga privabili v naše vrste! LEOPOLD OGRIZEK i* t 4 Razmišljanje ---------- x Kaj je dvojna morala? Kot vemo, smo vsi zaposleni v dvojnem položaju - igramo dve vlogi. Na eni strani smo proizvajalci določenih dobrin, na drugi strani smo kupci in potrošniki najrazličnejšega blaga. Kot proizvajalci se morda prepogosto zavzemamo, da bi dosegli na tržišču kar najbolj visoke cene in pri tem največkrat pozabljamo na vloženo delo. Kot kupci pa tarnamo na pogostimi podražitvami in zaradi tega nad draginjo... Po vsej verjetnosti je med nami nekoliko preveč razširjeno takšno dvolično obnašanje!? Kratkoročno gledano sicer nekdo pridobi, oziroma je zaradi začasno ugodnejšega položaja na boljšem. Dolgoročno gledano pa izgubljamo prav vsi.! Takšno obnašanje je verjetno tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerih smo sedaj v Jugoslaviji v težavnih gospodarskih razmerah. Razumljivo je, da pri takšnem poslovnem - boljše bi rekli neposlovnem - obnašanju ostajajo notranje rezerve neizkoriščene, produktivnost ne narašča dovolj hitro, zaradi visoke inflacije in zaradi nestabilne gospodarske situacije pa smo tudi v precejšnji meri izgubili občutek za ekonomsko realnost. In kako v bodoče? O tem je bilo zadnje čase že precej napisanega in povedanega, pa tudi prvi koraki so na področju ukrepov ekonomske politike že storjeni. Poostriti bomo morali odgovornost in disciplino na vseh ravneh. Razumljivo je, da se prostovoljno nihče rad ne odreče ugodnega položaja. Sele, ko ne bo imel drugega načina do zaželenega dohodka, se bo obrnil k sebi in začel iskati notranje rezerve ter jih tudi izkoriščati. S tem bodo ustvarjeni pogoji, da bodo bolj prišle do izraza nekatere ekonomske zakonitosti. A kako do tega cilja? Poživiti moramo delovanje samoupravnih mehanizmov na vseh ravneh in doseči, da bo postal delegatski sistem učinkovitejši, predvsem pa mo- ramo uresničiti načelo o nagrajevanju po delu in po delovnih rezultatih, to so naše osrednje naloge! S tem pa - seveda - nismo povedali nič novega, saj zakon o združenem delu vse to natančno opredeljuje. Ko bomo dosegli, da se bomo v naši družbi vsi prisiljeni obnašati bolj poslovno, bolj gospodarno, bomo na pravi poti. Toda ta prisila bo morala priti iz zavestnega spoznanja samoupravljavcev, da je to vendarle edina pot, če želimo boljše življenje. In nobenega dvoma ni, da si to ne želimo... Potem se kot potrošniki ne bomo več razburjali: dinar bo postal bolj čvrst; večji izvoz in uravnovešena mednarodna plačilna bilanca nam bosta precej bližje; govorili pa bomo tudi o stabilnejši gospodarski situaciji... Zatorej bi za sklep lahko vse skupaj strnili v misel, da je samoupravljavec z dvojno moralo tisti samoupravljavec, ki bi ga lahko označili kot človeka, ki sedi na veji in si jo žaga, in ki je kljub temu, da je veja tanka, prepričan, da je ne bo nikoli prežagal, oziroma da si pri padcu ne bo zlomil nobene kosti! ZLATKO NOVAK Tudi pri nas bo nujno... .. .Posodobiti informacije in obdelavo podatkov Osnovna značilnost našega, po vsem svetu znanega samoupravnega združenega dela je samoupravno odločanje delavcev o svojem delu in rezultatih dela, torej o družbeni reprodukciji. To je delavcem omogočeno z osebnim odločanjem v temeljnih organizacijah združenega dela in po njihovih delegatih v delavskih svetih in drugih organih samoupravljanja. Torej odločajo svobodno in samoupravno o svojem delu in o celotni družbeni reprodukciji. Delavci v družbenopolitičnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih so dolžni zagotavljati vedno, pravočasno, resnično, celovito in razumljivo obveščanje vseh zaposlenih. Kaj je informacijski sistem? Če hočemo zagotoviti uresničevanje osnovnih načel naše ustave in zakona o združenem delu, moramo v vsaki organizaciji združenega dela vpeljati ustrezen informacijski sistem. Tega lahko definiramo kot skupek ljudi in opreme, ki po zastavljeni organizaciji in po dogovorjenih metodah pridobivajo, obdelujejo in hranijo informacije ter dostavljajo informacije uporabnikom. Razlika med informacijskim sistemom v nesamoupravni družbi in informacijskim sistemom v samoupravni družbi je v odločanju in medsebojnem dogovarjanju delavcev v združenem delu. Vsak informacijski sistem organizacije združenega dela mora biti grajen za samoupravljanje in prirejen za odločanje ter upravljanje. Sistem mora imeti povratne informacije; biti mora kibernetski sistem. Cilj informacijskega sistema mora biti usklajen z zastavljenimi cilji organizacije združenega dela, s svojim delovanjem mora izboljševati delovanje same organizacije združenega dela zaradi doseganja boljših poslovnih rezultatov. Naloga informacijskega sistema je, da samoupravnim in poslovnim organom združenega dela daje točne in pravočasne informacije. Po svoji namembnosti spada informacijski sistem v skupino organizacijskih sistemov in je enako pomemben, kot so pomembni nabavni sistem, proizvodni sistem, organizacij- 8 ski sistem in prodajni sistem. Zaradi velike količine informacij pa je treba informacijski sistem razdeliti na več informacijskih podsistemov, ki so: nabava in upravljanje zalog materiala, prodaja in upravljanje zalog gotovih izdelkov, proizvodnja, poslovni partnerji (kupci in dobavitelji), osebni dohodki in kadrovska evidenca, evidenca osnovnih sredstev, finance in računovodstvo, planiranje in samoupravno odločanje. Zakaj toliko besed o Informacijskem sistemu? Delovna organizacija steklarna »Boris Kidrič« se je leta 1978 samoupravno organizirala v pet temeljnih organizacij in v delovno skupnost skupnih služb. Nova samoupravna organiziranost zahteva veliko več in bolj kvalitetnih informacij. Zaradi tega že nekaj časa razmišljamo, kako razrešiti to zapleteno zadevo. Leta 1978 smo evidenco kadrov in osebnih dohodkov začeli obdelovati z računskim strojem, žal pa to obdelavo za naše potrebe opravlja Razvojni center Celje. Velika oddalje- nost, tuji programski paketi, precejšna cena za obdelavo in nepravočasni dostopi do programskih paketov ter njihovih sprememb nas navajajo na misel, da bo treba v bližnji prihodnosti tudi osebne dohodke obdelovati v lastni hiši. Zato smo kupili sodobni knjižni stroj D ARO 1720 z magnetnimi konto karticami. Z njim bi radi obdelovali glavno knjigo in del proizvodnje. Že na začetku pa smo naleteli na težave. Nimamo namreč sistema za označevanje gotovih izdelkov. Naloge sistema za označevanje (šifranta) so različne, med njimi so tudi tele: identifikacija izdelka, posvetovanje različnih datotek pri avtomatski obdelavi podatkov (AOP) in izdelava kataloga gotovih izdelkov itn. Postaviti se moramo na lastne noge...! Najbolje je zgraditi lastni sistem za označevanje izdelkov, ki bo uporaben za vse podsisteme informacijskega sistema. Zato v letu 1981 nameravamo kupiti inteligentni terminal MDS - to je računalnik v malem. V to investicijo Vse bolj pomembna tema... Humaniziranje dela Humanizacija ali človečnost dela je spoznanje in prepričanje, da je človek izhodišče in stalnica, od katere moramo izhajati pri organiziranju slehernega pridobitnega dela. Da bi dosegli najboljšo možno harmonijo ali skladnost med človekom in delom, moramo upoštevati dognanje in načela fiziologije dela. Fiziologija dela Je mlada stroka, ki se še dinamično razvija in izpopolnjuje svoje delovne metode. Svoje odločitve in sklepe sprejema na temelju točnih meritev funkcij In zmogljivosti delavca med delom v njegovem delovnem okolju in to praviloma na njegovem delovnem mestu. Mednarodni urad za delo sodi, da je mogoče uspešnst prizadevanj za humaniziranje ali počlovečenje dela v kakšni deželi presojati po produktivnosti dela in po zdravstveni ravni delavcev. Če se tega držimo, je pri nas mogoče že opaziti mnogo spodbudnega. Marsikaj smo namreč uredili in dosegli, vendar še ne toliko, da bi mogli v samozadovoljstvu počivati. Storilnost sicer narašča, vendar smo vseeno dosegli manj, kot smo pričakovali. Veliko je tudi kazalcev, da zdravje naših delavcev ni najboljše. Res smo skoraj odpravili klasične poklicne bolezni, je pa čedalje več drugih bolezni v zvezi z delom? Da nekaj ni v redu, je razvidno tudi iz naraščajočega števila invalidskih upokojencev, ki je v neka- terih naših republikah že veliko večji od števila starostnih upokojencev. Poznamo nekatera dela oziroma opravila, pri katerih le redko kateri delavec doseže starostno upokojitev, ker so za starejše delavce pretežka oziroma prezahtevna. Narašča tudi število del in opravil, na katerih imajo delavci pravico do zavarovalne dobe s povečanjem, čeprav moramo vendarle ugotoviti, da je kompleksno varstvo delavcev pri delu čedalje boljše. Glavni kazalec, ki kaže, da uveljavljanje humanizacije dela prepočasi uveljavljamo, je tudi odsotnost delavcev z dela zaradi poškodb pri delu in zaradi bolezni. Vemo, da je to čedalje bolj boleč socialno-medicinski in ekonomski bomo morali vložiti kakšnih 4,000.000 dinarjev, kar ni malo. Zato bo nujno čim prej proučiti pripravljenost naše delovne organizacije na nakup in nabavo ter uporabo take opreme, kar bi naredili z nekakšno raziskavo o splošni naši pripravljenosti in usposobljenosti za uvedbo takega sistema, o organizacijskih možnostih, o kadrovskih zmožnostih, o finančnih in nabavnih zmožnostih ter o ostalem. Če bi dobili na vsa ta vprašanja pozitivne odgovore, bi morali takoj preiti na izdelavo projekta o sodobnem informacijskem sistemu za našo tovarno. Vsa ta dela bi bilo mogoče z dobro voljo in s sodelovanjem vseh služb opraviti v steklarni. Namen tega sestavka je pravočasno razmisliti in odločiti o razrešitvi nekaterih problemov v zvezi z informiranjem delavcev v steklarni in dogovoriti se o celotnem pristopu k rešitvi tega problema, ne pa se zadovoljiti z delnimi rešitvami. Vsem delavcem bi to zagotovilo več točnih in pravočasnih informacij, boljše dohodkovne in med-tozdovske odnose ter lažje izpolnjevanje samoupravnih obveznosti. IVAN KORAŽIJA problem, da so vzroki zanj kompleksni ali raznovrstni, da se mnogi delavci ob vsaki zadregi in težavi in ne samo ob bolezni zatekajo v bolniški stalež, pa se le ne moremo in ne smemo spopri-jazniti z dejstvom, da je v Jugoslaviji bolniški stalež višji kot v evropskih industrijsko razvitih državah in da je v Sloveniji višji kot v drugih, zlasti nerazvitih republikah, in da je v Sloveniji spet višji v razvitih predelih kot v industrijsko in gospodarsko manj razvitih predelih. Naš družbeni red in naše samoupravljanje nam odpirata možnosti za hitrejšo humanizacijo dela. Brez načrtne skrbi za zdravje, varnost in zadovoljstvo ne more nobena organizacija združenega dela uspešno poslovati. Za kompleksno varstvo pri delu in za večjo človečnost dela je nujno teamsko ali skupinsko delo in prizadevanje vseh strokovnjakov, ki jim je poverjena skrb za varstvo pri delu in za organizacijo dela. Humaniziranje dela ima človečni gospodarski in družbeni vidik. Uspešnost in dosežke humaniziranja dela torej ocenjujemo po povečevanju produktivnosti dela, po boljšem zdravju in počutju delavcev ter po njihovem zadovoljstvu z delom! BRUNO ŠVERKO Argus je spet med nami...! Letna »inventura« Se malo in končalo se bo letošnje stabilizacijsko leto ...Da smo se v našem podjetju obnašali res v skladu z družbenimi prizadevanji, kaže tudi naša samoupravna in družbenopolitična aktivnost. Udeležba na sestankih in aktivnost družbenopolitičnih organizacij - še posebej, ko se je sestal aktiv delovne organizacije, smo bili priča stabilizacijski - antiinflacijski udeležbi in »aktivnosti...« A pred vsemi je bil naš delegatski sistem, ta odrasli dojenček! Da je v našem gospodarjenju še vedno opaziti nekoliko socialnega gledanja na dogajanje v naši krajevni skupnosti in v bližnji okolici, pričajo številni srečelovi, na katerih se na policah njihovih organizatorjev bohoti naše steklo... Zakaj naša steklarna kljub dobrim rezultatom gospodarjenja v ožjem okolišu ni nekoliko bolj v čislih, mi še ni uspelo razvozlati? Toda, le zakaj bi si s tem razbijali glavo?! Morda bomo pa v letošnjem letu le dobili tek za življenjskimi stroški? Prednost sicer verjetno res ne bo velika. A, vsaka zmaga je sladka; še pose- bej, če je tesna. Debelejših in težjih kuvert se veselimo vsi, vsaj v naši delovni organizaciji! Pa tudi našim SI-SOM po vsej verjetnosti vsak dinarček prav pride? A, kaj bi o tem...? Morda poznate Herodotov pregovor: »Z denarjem si zmaj, brez denarja črv. Bolje je, da ti zavidajo, kot da te pomilujejo!« Da so nekateri naši steklarji res pravi mojstri svojega poklica, ni nobenega dvoma. Saj bi jim čudovite ribe, da o jajcih in podobnem ne govorimo, zavidali celo predstavniki te, s pametjo sicer slabše obdarjene živalske vrste. Končno bo konec leta izšel čudovit barvni katalog naših najuspelejših izdelkov; takšen, ki nam ga bo marsikdo zavidal! Če že ne za Novo leto, pa bo prav gotovo izšel 1. aprila v prihodnjem letu! Ne verjamete? Saj vem, da bi bili zadovoljni tudi s skromnejšim, črno-belim. Pri nas razmišljamo tudi o rekreaciji. Zato je za slehernega delavca iskanje kadrovskega oddelka na »dilah« čudovita priložnost, da preizkusi svojo kondicijo na stopnišču naše upravne KARIKATURA IZ LISTA «SLAVONIJA Dt« V__________ ____________________J zgradbe. Še zanimivejše pa je, če iščejo našega varnostnika, saj jim je potem razen TRIMA zagotovljena tudi tombola. Pogruntavščina, ni kaj?! A, če vas vse leto nisem preveč moril, vas ne bom niti tokrat. Bomo pa zato v prihodnjem letu večkrat katero rekli, ali ne? Pa na zdravje in srečno novo leto! Vaš Argus & M [oo p X Šola, kakor jo vidi učenka... Zanimiva je pot do poklica V osmem razredu smo imeli skoraj vsi učenci velike skrbi... »Kam po končani osemletki?« smo se vpraševali. Vsakdo je imel svoje želje, a se, žal, mnogim niso uresničile. Nekaterim tudi ne zaradi protekclj učencev, ki so sicer imeli slabši učni uspeh kot nespre- Tako se je zgodilo tudi meni! In za nove odločitve je bilo potem že prepozno, pa sem se vpisala v Steklarsko šolo. Počitniški dnevi so hitro minili. Vse bolj se je bližal čas ponovnega učenja. Toda drugačnega od dotedanjega. Prvi dan pouka na steklarski šoli smo bili vsi zmedeni; tekali smo od enega tovariša do drugega, a od vsakega dobili drugačne informacije. Prišel je tudi mojster iz steklarne »Boris Kidrič« in nas odpeljal v brusilnico. Pokazal nam je, kje bomo imeli prakso. Tako čudno se nam je zdelo, da držijo dekleta pri brušenju prste tako blizu brusnih plošč, pa nobeno nič ne opraska. Drugi dan šole se je že začel teoretični pouk; začelo pa se je tudi praktično delo v brusilnici. Mi, ki smo delali v drugi izmeni, smo hiteli povpraševati tiste iz prve izmene, kakšno je delo, ali je zelo težko, ali je... Toda vse je bilo drugače, kot sem si predstavljala. Delo je zelo zanimivo. Saj lahko narediš vzorec, kakršnega si želiš, le delati moraš z občutkom, pa gre! In učenci ter delavci smo se hitro sprija-teljili. V začetku smo bili mirni. Potem smo se v novo okolje kar hitro vživeli, tako da sedaj mojstrom in tovarišem delamo že velike preglavice. Učenja imamo veliko, vedno več! Imamo nekaj novih učiteljev, ki veliko zahtevajo od nas. Toda z voljo se marsikaj doseže. Večina učene stanuje v domu. Mi, ki se vozimo v šolo s svojih domov, imamo manj časa za učenje. In kadar imamo po pouku še kakšen krožek, pridemo zelo pozno domov. Naslednje jutro pa se spet peljemo na prakso... Drugo leto bomo tudi pri nas začeli z usmerjenim šolanjem, kar bo zahtevalo še več truda. Uveden bo tudi nov učni predmet - tuj jezik. Seveda pa vam moram povedati še to, da se v primernih prostorih naše šole prijetno počutimo in da imamo vse možnosti za dober učni uspeh. In vsi se tudi zavedamo, da moramo šolo zapustiti takšno, kakršna je bila, ko smo se vanjo vselili! BRIGITA CEHOVSKI < i, i Načrtovano se uresničuje... Oddelek šole v Kozjem Napovedi iz letošnjega marca se uresničujejo! Oddelek Steklarske šole iz Rogaške Slatine, ki deluje v tozdu Dekor v Kozjem, obiskuje 11 redno zaposlenih steklobrusilcev te temeljne organizacije ob delu in 7 neposredno vpisanih učencev iz osnovne šole, ki so sicer prijavljeni pri občinski skupnosti za zaposlovanje. Pouk je štirikrat na teden, tudi v prostih sobotah, v popoldanskem času. Za neposredno vpisane obiskovalce šole Je praktični pouk organiziran po posebnem programu v brusilnici tozda Dekor. Ocenjujemo, da bomo delavci temeljne organizacije Dekor na ta način dobili prvo generacijo steklarjev s kvalitetno strokovno podlago. Tega prej s poučevanjem nismo mogli doseči. Zahtevnost našega dela ter naše želje in naši cilji zahtevajo daleč »močnejši« kader - tako po strokovni kakor tudi po teoretični plati, zato lahko sedanje dosežke na tem področju ocenimo za osnovni korak k naši jasni opredelitvi in ciljem. Vsekakor je zelo pomembno, da so se odločili za šolanje ob delu nekateri naši najbolj perspektivni delavci, ki si bodo še obogatili že siceršnje znanje iz dosedanje prakse. Če pa nadrobneje ocenimo pomen takšnega šolanja, kakršno je naše, lahko ugotovimo še druge njegove prednosti ... Delavec oziroma član kolektiva, ki si je nabral določene strokovne izkušnje, ob tem pa ni bogatil ali sprejemal splošnih znanj o temeljih samoupravljanja in spleta samoupravnih odnosov, zelo težko razumeva svoj dejanski položaj. Velikokrat ugotavljamo pasivnost delegatov pri sprejemanju nekaterih odločitev. Pri tem mislimo na čisto vsakdanje odločitve v samem tozdu, naprimer pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri normativnem urejanju itn.! Ni namreč težko ugotoviti, kdo lahko to dojema in kdo lahko v vsem tem tvorno sodeluje. Na vse to daje odgovor naša splošna sposobnost za dojemanje samoupravne tvorbe in vseh njenih funkcij. Temelj tega pa je vsekakor v nenehnem izobraževanju, v bogatenju našega znanja, da bi nam bila lažja tudi preneko.tera bremena, ki jih prinašajo zakonitosti v razvoju naše družbe. Upamo in pričakujemo, da bo program steklarske šole v Kozjem - čeprav skrajšan - dajal nadaljnji ton kvalitetnejšemu delu v našem tozdu!? JOŽE BOŽIČEK Razmišljanje o sodobni nadlogi... Pipa miru včeraj in danes Opojni dim Iz pipe prastarih ameriških domorodcev Je postal do današnjih dni nadloga naše poloble. Iz starega obreda za sklepanje prijateljstva med ljudmi se Je njegovo uživanje razširilo tako, da se v dimu sedaj dušijo tudi tisti, ki tega sploh nočejo... Kaj Je potem v tobakovem dimu oziroma v njegovem nikotinu tisto privlačno, dobro, sladko, da Ima kajenje vedno več svojih častilcev, oboževalcev, privržencev? Več kot dvajset tisoč objavljenih strokovnih del govori o negativnih posledicah kajenja. Cigaretni dim je sestavljen iz več kot 700 strupenih sestavin, med katerimi najbolj izstopajo: ogljikov monoksid, nikotin, dušikovi oksidi, aldehidi, dišeči policiklični ogljikovi vodik in nitrozamini. Cigareta povzroča ali boljše povedano pospešuje pojav in razvoj več vrst neozdravljivih bolezni, kot so: rak na pljučih, v grlu, v ustni votlini, na mehurju, pa bronhitis z razširitvijo pljuč, nadalje srčne bolezni, bolezni ožilja, in seveda bolezni želodca itn. Sicer pa se strinjam z vami, ki morebiti očitate, da je bilo že ogromno napisanega o tem, verjetno tudi prečitane-ga? In, končno, zakaj bi se mučili s tematiko, za katero ima vsak kadilec tako ali tako ničkoliko protidokazov, kot so na primer: »Moj oče je vlekel še pri devetdesetih!« Ali pa: »Saj kadim za svoj denar in uničujem svoje zdravje!« Nekaj podobnega pravijo v svoj zagovor tudi alkoholiki..! Seveda se nihče ni ozrl na statistike, ki govorijo o možnih variantah, ki vplivajo na družbena sredstva: smrt, invalidnost, izostanki z dela z zmanjšanim človekovim delovnim učinkom itn. Je že tako, da prihajamo v obdobje, ko ne prižigamo rdečo luč samo za varstvo narave, ampak ko jo prižigamo tudi za naš naraščaj..! Malomarno odvržen cigaretni ogorek lahko povzroči požar in nesrečo ter s tem družbeno škodo. Se večjo škodo pa delamo s kajenjem svojim naslednikom ..! Te že v kali zastrupljamo z nikotinom. Danes osebni zgled mladostniku ne pomeni nič, saj v kritični pubertetniški dobi prebije večino svojega prostega časa v okolju, v katerem njihovi vaditelji, mentorji s cigareto v ustih vzgajajo naš mladi rod. Zato smemo reči, da vsakdo med nami nosi del odgovornosti, če mladina svojevoljno uničuje svoje zdravje. Izrek: »Zdrav duh v zdravem telesu!« se je predvsem zaradi našega najrazličnejšega vodstvenega kadra porušil. Malo je še društev in interesnih dejavnosti, v katerih to načelo še kaj pomeni. Nihče ne obsoja staršev - mentorjev zaradi tega, saj žrtvujejo svoj prosti čas, vendar bi se vsi prizadeti le morali zamisliti nad seboj, če so glede tega in glede kajenja kot posebne človekove razvade res naredili vse..? Prav gotovo bo tu in tam padlo vprašanje, zakaj toliko besed o kajenju v časopisu »Steklar«!? Moram spomniti, da je benificirani staž za steklobrusilce in steklopihalce vendarle uveljavljen zaradi tega, ker so njihove delovne razmere že brez opojnega dima tako težke, da vsaka pokajena cigareta v takem okolju zmanjšuje že tako zmanjšane možnosti za uživanje zasluženega pokoja! In še to: še v manj človeku nevarnih okoljih so se odločili za kolektivno odpovedovanje alkoholu in nikotinu. V našem primeru bi bila takšna prepoved več kot potrebna! REMI KOČICA Kadrovske zanimivosti V novembru 1.288 delavcev V novembru letos je bilo v steklarni zaposlenih 1.288 delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 413, v tozdu Dodelava 162, v tozdu Kristal 333, v tozdu Dekor Kozje 107, v tozdu Servisne dejavnosti 71, v tozdu Delavska restavracija 21, v tozdu Naše steklo Beograd 11 in delovna skupnost skupnih služb 170. V steklarno je prišlo 11 novih delavcev, odšli pa so 4 delavci. vrenčak, Bernarda Škrabi - poročena Štruklec, Jadranka Slukič - poročena Tepeš in Valerija Šrimf - poročena Štrubej. Vsem novoporočenkam želimo srečo na novi življenjski poti! UREDNIŠTVO Zahvala za pomoč pri zdravljenju >Sama ne bi zmogla!< Prišli V novembru so prišli v steklarno naslednji delavci: v tozd Osnovna izdelava: za krogličarje Stjepan Galinec, Dflagutin Jagušič in Franc Ocvirk, za odnašalca Ivan Govedič in za lesnega strugarja Anton Rajher; v tozd Dodelava: za brusilca v grobi brusilnici Janez Hanjšek in Adolf Peer; v tozd Kristal: za steklobrusilca Mirko Cvrtila; v tozd Dekor Kozej: za steklobrusilca Benjamin Ljubej in Franc Vončina; v tozd Servisne dejavnosti (iz tozda Osnovna izdelava!) za transportnega delavca Franc Polajžer in v tozd Naše staklo: za prodajalko Liljana Milovanovič. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva med nami! Rezika Tramšek iz Rogaške Slatine, Ulica 14. divizije 62, nam je poslala v objavo naslednjo zahvalo: »Najprisrčnejše se zahvaljujem za denarni prispevek za moje zdravljenje v topliškem zdravilišču, saj mi je znatno pripomogel, da sem lahko šla na zdravljenje. Sama tega ne bi zmogla! Zdravljenje mi je veliko pomagalo. Vem da trajne ozdravitve ni. Veliko pa pomeni invalidu že lajšanje neznosnih tegob. Nič manjše vrednosti je tudi občutek, da človek ni pozabljen, da je kljub hudi invalidnosti ostal človeško ovrednoten. Zato še enkrat sindikatu steklarne: Najistrenejša hvala! Vsem delavkam in delavcem steklarne želim oblilnih uspehov v novem letu in osebnega zadovoljstva ter sreče. Želim vsem, da ne bi bil nihče tako nesrečen zaradi bolezni, kot sem jaz. Lepo vas pozdravlja hvaležna nekdanja sodelavka Rezika Tramšek« V spomin Ivana Kunšteka Odšli V novembru so odšli iz steklarne: iz tozda Osnovna izdelava: odnašalec Josip Miklaučiž - zaradi odhoda v JLA, odnašalka Milica Halužan - zaradi izključitve, krogličar Drago Krošlin - zaradi izključitve. (Pripravljalec zmesi Franc Polajžer je bil premeščen za transportnega delavca v tozd Servisne dejavnosti); iz tozda Dodelava: brusilec v grobi brusilnici Ivan Bračun. Rodili so se V novembru so se našim sodelavcem rodili: Nataša Balon - hči Zvonka, Jelena Bračun - hči Dragica, Marija Kuraj - hči Antona, Damir Simunič -sin Danice in Natalija Škreblin - hči Ivana. Staršem čestitamo, novorojenčkom pa želimo mnogo sreče v življenju! Poročile so se V novembru so se poročile naše sodelavke: Irena Horvat - poročena Lo- Pripravljajoč to, decembrsko izdajo časopisa, smo hoteli zapisati tudi, kako je delavce Steklarske šole zaradi invalidske upokojitve zapustil steklo-pihalec Ivan Kunštek. Žal pa nas je prehitelo najhujše. Pred nekaj dnevi smo zvedeli, da je Ivan Kunštek umrl... Tako našemu nekdanjemu sodelavcu zapis, pripravljen za njegovo invalidsko upokojitev, objavljamo njemu v spomin! Avgusta letos se je invahdsko upokojil Ivan Kunštek, rojen 31. oktobra 1929 v kmečki družini vPrišlinu, Hum na Sotli. Že med vojno, komaj s trinajstimi leti, je bil prisiljen zaposliti se v steklarni •Boris Kidrič«, da je mogel skrbeti za bolno mater in za bolnega očeta. Po osvoboditvi je Ivan nadaljeval dela pri peči v steklarni vse do leta 1962, še isto leto se je zaposlil v Steklarski šoli v oddelku peči kot krogli- čar-steklopihalec. Zal pa v poklicu sreče dolgo ni imel, saj ga je bolezen prisilila, da je spremenil mesto in da mu je bila priznana invalidnina III. kategorije. Naš sodelavec Ivan je imel v življenju težave ne samo zaradi bolezni, saj mu je pred štirimi leti umrla žena ter zapustila tri mladoletne otroke. Ta nesreča in bolezen sta ga priklenila na invalidsko posteljo, tako da ni mogel več opravljati svojega dela. Sodelavci iz Steklarske šole smo mu zaželeli, da bi zasluženi pokoj še dolgo užival in da bi se mu zdravje vsaj neko-liko izboljšalo, saj bi tako lahko vsaj nekoliko svojim otrokom nadomestil izgubljeno... Pa se nam ta želja ni uresničila. Sodelavec Ivan je omahnil, zapustil nepreskrbljene otroke, sodelavce! Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Ž.M. Invalidsko upokojeni sodelavec Vlado Kobula Letos na jesen je prenehal delati Vlado Kobula, rojen 13. oktobra 1946 v Strmcu pri Rogatcu. Vlado izhaja iz revnega kmečkega središča, zato je bil prisiljen po šestnajstem letu zaposliti se v steklarni »Boris Kidrič• v Rogaški Slatini v oddelku peči. Leta 1971 je Vlado zaradi takratnih okoliščin in razlogov zapustil steklarno in odšel v Hrpelje, kjer je nadaljeval steklopihalski poklic. Rojstni kraj in okolje, v katerem se je rodil, sta ga pripeljala nazaj v Rogaško Slatino. Zaposlil se je v Steklarski šoli pri peči in to delo opravljal do leta 1975, ko je zbolel. Zaradi bolezni je bil prisiljen spremeniti delovno mesto, pa je do svoje invalidske upokojitve opravljal dela na raznih delovnih mestih, odgovarjajočih njegovi bolezni. Res je hudo, če mora človek v svojih najlepših letih zapustiti delovni kolektiv, sodelavcem delo, v katerem najde zdrav človek najlepše in najboljše. Upajmo, da začasna upokojitev ne bo ostala trajna in da se bo Vlado po nekaj letih vrnil med nas. Želimo, da bi čim prej okreval in da bi lahko še naprej skrbel za svojo družino! Z. M. Invalidsko upokojeni sodelavec Vlado Kobula in Steklarske šole Naša upokojenka Jožefa Brantuša Jožefa Brantuša se je rodila 14. marca 1928 v vasi Kamence pri Rogaški Slatini. Kot otrok je delala doma na kmetiji in hodila v osnovno šolo v Rogaško Slatino. Po končani osnovni šoli se je preživljala z delom na zemlji. Po osvoboditvi se je Jožefa zaposlila v steklarni »Boris Kidrič* in delala v njej kot skladiščna delavka od leta 1945 do leta 1957, ko je bila premeščena v Steklarsko šolo, v kateri je delala do svoje upokojitve 14. novembra kot skladiščnikova pomočnica. Jožefa-Pepca, kot smo jo vsi klicali, je bila vestna sodelavka in dobra prijateljica. Kot vsak človek si je tudi Pepca po napornem delu zaželela počitka ter zdrava dočakala svojo redno upokojitev. Vsi sodelavci in člani kolektiva želimo Pepci še mnogo zdravih let pri uživanju zaslužene pokojnine. Upamo pa, da se bo še večkrat vrnila med nas, saj živi v neposredni bližini Steklarske šole! ? TONE KLOKOČOVNIK Morda še ne poznate? Nov nogometni tekmovalni sistem v občini Nove usmeritve v vrhunskem športu, še posebej v nogometu, so prinesle tudi nov tekmovalni sistem. Če se je hotel NK Steklar vanj vključiti, je bilo treba postaviti tudi temelje novemu, piramidalnemu tekmovalnemu sistemu. Saj veste, da je NK Steklar dve leti nastopal na Hrvaškem, kjer imajo tekmovalni sistem še po starem. Po daljših razpravah zainteresiranih smo se dogovorili in ustanovili občinski nogometni center s sedežem v Rogaški Slatini. Za njegovega predsednika smo izvolili Slavka Javorja. Izvolili pa smo tudi strokovni svet, ki naj bi po čisto strokovni in trenerski plati skrbel za razvoj nogometa v naši občini, ter sa vodjo strokovnega sveta izvo- liti Stipeta Pešiča, avtorja tega sestavka, nogometnega trenerja I. razreda. V strokovnem svetu so tudi vsi trenerji, ki delajo v piramidalnem sistemu z dvanajstimi selekcijami v naši občini. V pojasnilo naj omenimo, da je NK Steklar peta selekcija oziroma kot članska ekipa nosilec piramidalnega sistema, vse drugo pa so sekcije, ki vključujejo najboljše v občinsko nogometno selekcijo. Za vključitev v tekmovalni sistem so določeni naslednji pogoji: obstoj piramidalnega sistema, ki vključuje 12 selekcij; da s selekcijami delajo podkovani trenerji; potrdilo o financiranju temeljne telesnokultur-ne skupnosti Šmarje pri Jelšah. Kako smo ustanovili selekcije? Skupaj je dvanajst selekcij s 190 igralci, ki tekmujejo v tekmovalnem sistemu: Rogaška Slatina: ena I. selekcija z 10 igralci starosti od 10 do 12. let, ena II. selekcija z 20 igralci starosti od 12 do 14 let, ena III. selekcija z 20 igralci starosti od 14 do 16 let, ena IV. selekcija z 20 igralci starosti od 16 do 18 let in ena V. selekcija z 20 igralci starosti od 18 dp 24 let. Skupaj pet selekcij po 90 igralcev. Rogatec: ena I. selekcija z 18 igralci starosti od 10 do 12 let, ena II. selekcija z 18 igralci starosti od 12 do 14 let in ena III. selekcija z 18 igralci od 14 do 16 let. Skupaj tri selekcije s 54 igralci. Kozje: ena I. selekcija s 10 igralci starosti od 10 do 12 let in ena H. selekcija s 16 igralci starosti od 12 do 14 let. Skupaj dve selekciji s 26 igralci. Podčetrtek: ena I. selekcija z 10 igralci starosti od 10 do 12 let. Bistrica ob Sotli: ena I. selekcija z 10 igralci starosti od 10 do 12 let. In v katerih tekmovalni sistemih tekmujejo naše selekcije? Prve selekcije - SŠD - v občinski ligi za prvo mesto, II. selekcije - SŠD - v medobčinski ligi Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, m. selekcije v medobčinski ligi Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice, IV. selekcija v H. vzhodni slovenski ligi ter V. selekcija v II. vzhodni slovenski ligi. Tekmovanje je naporno ter zahteva vsakodnevno vadbo, če hočemo priti do kakovosti. Naših dvanajst selekcij, ki so vključene v tekmovanja, bo v letu 1981 odigralo 158 prvenstvenih tekem, kar zahteva razen dela še precejšnja finančna sredstva. Na vsakem sestanku se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti zadosti denarja! Kakšna je bodočnost nogometa v šmarski občini? Na zadnji seji smo ugotovili, da je odziv mladih vse večji, saj se vključu- jejo v nogomet tudi iz drugih krajev. Strokovno vodstvo občinskega nogometnega centra je izdelalo petletni načrt, ki ga bomo predložili občinski zvezi za telesno kulturo. V njem je med drugim zapisano: 1. Delovni pogoji so glede na število selekcij res slabi. Prednost ima preureditev nogometnega igrišča, ker je sedanje med najslabšimi v Sloveniji. Zato je vodstvo občinske nogometne selekcije vneslo v program novo igrišče, ki naj bi bilo nared leta 1982. Prostor je že odkupljen, nasip pa je že opravljen. 2. Peta selekcija NK Steklar kot nosil- ka piramidalnega sistema naj si izbori mesto v slovenski nogometni ligi. 3. Za celotni nogometni center je nujno misliti tudi na profesionalnega trenerja, kar je skladno s programom Nogometne zveze Slovenije. 4. Za uresničitev programa in plana bo nujna širša družbenopolitična podpora. Mislim, da sem s tem sestavkom seznanil širši krog delovnih ljudi o nogometnem tekmovalnem sistemu in o težavah, s katerimi se ubadamo nogometni delavci!? STIPE PEŠIČ Tradicionalno športno srečanje Spet zmagali železničarji V počastitev dneva republike je komisija za športno rekreacijo organizirala tradicionalno srečanje steklarjev z železničarji ŽTO iz Celja. Letos so bili gostje spet boljši in zmagali v treh disciplinah z 2:1. Srečanje z železničarji zbližuje delavce steklarne in ŽTO iz Celja. Zmagovalcu je namenjen prehodni pokal. Prejme ga tisti, ki v seštevku vseh disciplin zmaga. Letos je bil izid naslednji: v nogometu so zmagali železničarji z 12:4, v šahu smo zmagali steklarji s 6,5:5,5, v kegljanju pa so zmagali železničarji s 660:535 podrtimi keglji. Sedaj je skupni rezultat dveh dvobojev 4:2, ker so železničarji obakrat zmagali z 2:1. Naslednje leto bodo srečanje pripravili celjski železničarji! STIPE PEŠIČ Peta selekcija, NK Steklar, nosilka piramidalnega sistema nogometa v naši občini Čestitajmo jim za jubilej! Deset let ženske košarke v Rogaški Slatini Ženski košarkarski klub »Rogaška« slavi letos svoj desetletni jubilej. V teh letih doseženi rezultati košarkaric In košarkarskih delavcev niso slučajnost, marveč so plod vztrajnega, sistematičnega in načrtnega dela vseh, ki delajo v klubu - trenerjev, klubskega vodstva in tekmovalk. Pokazalo se Je, da vloženi napori in prizadevanja le niso bili zaman. O tem se lahko prepričate tudi iz tega sestavka! Pred desetimi leti začeli... V letu 1970 smo prvič začeli z organiziranimi treningi in s tekmami žensk. To je bila v glavnem ekipa mladink, ki je pričela tekmovati v mariborski košarkarski zvezi v konkurenci ekip vzhodne Slovenije. V letu 1974 smo začeli tekmovati s članicami v drugi slovenski košarkarski ligi - vzhod. V njej smo tekmovali vse do letos, ko smo se uvrstili v prvo republiško ligo. Naj omenim, da smo bili od leta 1974 do leta 1980 vselej na petem mestu in enkrat na četrtem, to se pravi v prvi polovici tekmovalne lestvice sodelujočih ekip. Leta 1974 smo prvič začeli z načrtnim delom pri vzgoji najmlajših selekcij. Že po treh letih so se pokazali dobri rezultati, saj smo v letu 1977 osvojili z ekipo pionirk drugo mesto v Sloveniji in se vrnili z ljubljanskga finala s srebrnimi kolajnami. ... Letos pa že zlate medalje! Seveda uspeh ni prišel slučajno in tudi naslednja leta so bile naše pionirke enako uspešne, saj smo z mladimi dobro delali. Tako smo v letih 1978 in 1979 osvojili bronaste kolajne oziroma tretje mesto v republiki. V letošnjem letu pa smo presenetili prav vse ženske košarkarske centre v Sloveniji, saj smo osvojili najvišji naslov v republiki. Postali smo republiški pionirski prvaki in prejšnjim srebrnim ter bronastim odličjem dodali še najdražja -zlata! Tudi kadetke niso bile nič manj uspešne v letošnjem letu! V republiški ligi so prepričljivo osvojile prvo mesto ter uspešno igrale v republiškem finalu, ki je bilo v nedeljo, 7. decembra v Šmarju pri Jelšah. Osvojile so tretje mesto, kar je več kot odlično, saj so merile svoje znanje z znanjem močenj-ših ekip. Igrale so še košarkarice: Marlesa (ki so bile lani tretje na državnem prvenstvu!), Pomurja (ki igrajo v drugi zvezni ligi) in Ježice (ki igrajo v prvi zvezni ligi!). V takšni elitni družbi pa ni bilo lahko priti do medalj. In vendar, naše mlade igralke so sposobne presenetiti vsako ekipo! Od mladink smo morda pričakovali nekaj več, vendar je tudi peto mesto v republiški ligi uspeh. Ekipa članic je šele startala v slovenski ligi. Kljub spodrsljaju v Ptuju je pokazala veliko. Zato upajmo, da bo košarkaricam uspelo uvrstiti se na šesto ali na sedmo mesto. V šestih selekcijah 112 igralk... Republiške prvakinje: Pešič, Zupanič, M. Pak, Zupan, Jošt, Zdovc, Povšnar, Kolar, Budiša, Čujež, Mohorko, kapetan ekipe Virant in trener Ferdo Pak. - foto F. Pak In še v kratkem o tem, kako je klub organiziran! Skupno imamo šest selekcij s 112 igralkami: prva A selekcija šteje 16 igralk, prva B selekcija šteje 28 igralk, druga selekcija šteje 18 igralk, tretja 14 igralk, četrta 16 igralk in peta selekcija šteje 20 igralk. Omeniti moram še zelo težke delovne razmere, v katerih klub deluje. Čeprav je v občini najkvalitetnejši tekmovalni klub, nimamo telovadnice, pa se zato vozimo s starejšimi ekipami na treninge v Šmarje. Za najmlajše pa uporabljamo telovadnico v Rogaški Slatini, ki tega imena sploh ne zasluži več. In še v njej imamo za vadbo premalo razpoložljivih ur! I 11297 V ZimSKllI puCiUULOii iiaiiinaruiuu organizirati košarkarsko šolo za pionirke. Treningi bodo dvakrat dnevno in najboljše pionirke bomo poslali na slovenski ženski košarkarski tabor. MAGDA KITAK Za razvedrilo Nagradna križanka št. 79 Med reševalce nagradne novoletne križanke St. 79 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 79«! Pri žrebanju rešitev bomo upoštevali le pravilne in tiste, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis »Steklar« do vključno 15. januarja 1981! Za nagradno križanko št. 78 je žreb namenil prvo nagrado 70 dinarjev Barbari Pelko, drugo nagrado 50 dinarjev je namenil Štefici Gretič, tretjo nagrado 30 dinarjev pa je namenil Branki Dimeč. Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 79 - vodoravno: Hrpelje, Diogen, Leotar, Pindos, evnuh, kroket, H, Beti, Kredarica, Iri, tlaka, VF, NZ, Kioto, Essen, E, dan republike, portir, Kropar, pomlad, zvonar. UREDNIŠTVO “M , . JU MAM OSčotzm vzoaeu zaaad/ M/s/fSA SADJA M. /P£ P/MSMA L JI/ALJAMA II Š OS£3A /z S/S L/Je POM4A-J/A/A /M jeze a o v MAMA 6/ M03. osmo vma ŠOLA Moč v/p _ mat sver (Parov/e v ČPM/ goa/ XP0MO M. /Af£ X"z,- - ■■lili Lese/j P/MAL/J/ /Ms TA (J-P£MT TOVOA- 'V/zt/r POLITIM AO-SOVA CiiAV/DI M/VAM POMOR SATALJOua POflAftAX wmmrW \ mmm mm i Ä.W! | Jgi Ž£L£zoy/ 0X5/D PSVMA K/iAievec STZMLAA člOV£M, P/ MAS/PA 6o & e maj m PODČ£- tatmu PA/PAD-V'M AA/J-SMe AASZ MA4MOZA //Moše MC/P zemjfj 6403 /Pč ZA AP4/L /a/ MAJ fZDFLSK ZA4£34- M/CA MAŠ VTMDAMJ/ SMUCAA. SMAMA/ec PAST- i/MSMA SOD/CA PSMA V Soja// P//*/. /GPA IMA P/MA MAi/J //PASTO PO DO SMO DJ/evo POM4AJ/-MA /izfr T/SO /a/ AOPom/Jo ŽALO- jt/a/ma TD JA P D MA ADSL J 6/pasov A