Ne spreglejte zadnje strani v današnji številki! Veliko nagradno žrebanje ob 30. obletnici Delavske enotnosti VSE O TEM BOSTE ZVEDELI NA ZADNJI STRANI DELAVSKA ENOTNOST -----------1 19. FEBRUARJA 1972 - ŠT. 7 - L. XXIX Colektiv škofjeloškega KROJA sije zgradil minulo leto novo tovarno in s tem združil vso svojo dejavnost pod eno streho. Novi prostori in sodobna tehnologija smogočajo kolektivu KROJA produktivnost na zahodnoevropski ravni. Foto: A. Ul. s SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE_ Soglasje s pomisleki Ne da bi se spuščali v podrobnosti, v republiškem odboru podpirajo osnovne težnje predvidenih zakonov za odpravo nelikvidnosti Ni neznano, da je zvezna vla-da ponudila v javno obravnavo nov paket ukrepov za stabiliza-ClJ° gospodarstva, ' osnutke o^nih zakonov za odpravo ne-nkvidnosti. Ta zajetni paket Predvidenih zakonskih ukrepov Je bil v razpravi na zadnji seji Predsedstva republiškega od-b°ra sindikata delavcev indu-g rije in rudarstva Slovenije. In Ce bi hoteli iz te razprave pojiti izhodiščno ugotovitev, poem bi vsekakor morali zapisati: elovanja napovedanih zakoncih ukrepov še ni mogoče realno oceniti, ker niso znani vsi rogi komplementarni ukrepi a stabilizacijo gospodarstva, Predvsem pa devizni in zuna-jetrgovinski režim, pariteta en na domačem tržišču idr. ^es Pa je hkrati tudi to, da Predlagani zakonski teksti o odjavi nelikvidnosti - tako iztr-, r1 iz drugih še napovedanih repov - napovedujejo učin-0Pvn P°seg v gospodarstvo in vr,6 7 njegov stabilnejši raz-J- Zavoljo teh spoznanj, ki pa seveda še vedno lahko spre-zejo v svoje nasprotje, je pred-SinH rePubliškega odbora rCata delavcev industrije in rudarstva Slovenije tudi načelno podprlo vsebinsko usmeritev paketa zakonov za odpravo nelikvidnosti. Načelno soglasje seveda še ne pomeni, da člani predsedstva ne bi izrekli tudi kritičnih pripomb k posameznim zakonom in njihovim določilom. Naj na kratko tokrat povzamemo le najpomembnejše: - Rezervna sredstva določa republiški zakon, zato ni potrebe, da bi o namenu teh sredstev odločal zvezni zakon. Povrhu so tudi potrebe republik zelo različne: v Sloveniji, denimo, potrebujemo sorazmerno malo sredstev za pokritje minimalnih osebnih dohodkov, večino rezervnih sredstev pa porabimo za sanacijo gospodarstva, medtem ko je drugod to razmerje bistveno drugačno. - Doslej družbenopolitičnih skupnosti izguba podjetij ni prizadela, sprememba zakona pa napoveduje drugo skrajnost, saj je predvideno, naj bi družbenopolitična skupnost vrnila delovni organizaciji, ki je ustvarila izgubo, vplačane davke in prispevke. Družbenopolitična skupnost pa bi morala biti v tem primeru izenačena z drugimi upniki, po vrhu pa sploh ni jasno, za katere skupnosti gre ter kateri prispevki in dajatve so mišljeni. - Predvidena 20 % lastna udeležba pri investicijah ne zagotavlja selektivnosti, lahko pa v nekaterih primerih resno ogrozi investicijsko dejavnost, opozarja predsedstvo. - Predsedstvo tudi zavrača predlog zakonodajalca, naj bi poslej na- grade za učence v gospodarstvu, izdatke in nadomestila za šolanje in izobraževanje izločili iz materialnih stroškov. Ta predlog za našo republiko ni sprejemljiv, ker smo politiko razdeljevanja teh sredstev že uzakonili v samoupravnih sporazumih. Predsedstvo tudi zavrača predlog, da bi naj črpali sredstva iz skladov skupne porabe šele ob koncu leta, ker bi se tako za eno leto odrekli sleherni skupni porabi, s tem pa ohromili vsa dosedanja prizadevanja za izboljšanje družbenega in osebnega standarda zaposlenih. vreme ni zanesljivo zanesljiv je mdnp v OKVIRU IZ ENE BALE SE LAHKO SPLETE VELIKO ŠTREN! Statusni spor med trgovino Bala in Tovarno dekorativnih tkanin Ljubljana - poenostavljeno rešeno: spor zavoljo zahteve trgovine, da se odcepi od matičnega podjetja - že dlje polni časopisne stolpce. Tako res ni potrebe, da bi zadevo vnovič pogrevali, še manj, da bi presojali, kaj je kdo kdaj rekel v tem prepiru; še najmanj pa se nam zdi potrebno razobešati umazano perilo, ki se ga je nabralo že kar čeden kup. Vtem pa se napleta že nova štrena: sodelavci pri reviji EHO, ki jo izdaja ČZP Gospodarski vestnik, že nekaj časa zahtevajo od delavskega sveta, da jim prizna status temeljne organizacije združenega dela in s tem pravico do samostojnega odločanja o dohodku. Stična točka tako v primeru Bale kot revije EHO je zahteva dela kolektiva, da postane samostojen v odločanju o dohodku, ki ga ustvarja, lahko bi rekli, da ljudje zahtevajo to, ker smo še pred nedavnim zapisali v ustavna dopolnila. Pa vendar ne! Ko so na predsedstvu republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije obravnavali ta spora, je bilo zastavljeno tudi naslednje vprašanje: je že kdo zahteval odcepitev, ko mu je šlo slabše kot drugim delom? Kaj bi rekli, če bi vsi visoko rentabilni oddelki po tovarnah zahtevali zase stutus temeljne organizacije združenega dela? Kaj bi rekli, če bi vse orodnjarne, ki se nedvomno ponašajo z najvišjo renatabilnostno stopnjo v proizvodnji, zahtevale odcepitev od matičnih podjetij? Po tej logiki lahko vsaka trafika postane temeljna organizacija združenega dela — ali pa tudi ne, če ji računi ca tega ne kaže! Bomo torej temeljne organizacije združenega dela ustvarjali po načelu dobri - slabi? Ne - so pribili v republiškem odboru. To bi pomenilo razbijati delovne kolektive, kar pa je daleč od tega, kar smo hoteli doseči z ustavnimi amandmaji in s temeljnimi organizacijami združenega dela. Ne glede na tisti končni „prav“, za katerim bo stala avtoriteta paragrafa, pa je zadevi lahko priti do dna z zdravo kmečko logiko: ne more biti poglabljanje samoupravnih odnosov, če skupina ali skupinica ljudi, ki je kakorkoli dosegla izjemen položaj, sledi le svojim ozkim in neposrednim interesom; če hoče taka skupinica „izplačati“ z dohodkom, ustvarjenim z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, preostali del kolektiva, sredstva za proizvodnjo pa uporabiti za zadovoljevanje svojih skupinsko-lastniških interesov. Mar ne bi tako zakorakali v močvirje privatizacije, kateremu ni mogoče preceniti niti razsež- nosti? S.B. J FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA Skladno z letošnjim delovnim programom in sklepi V. kongresa Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije je republiški odbor tega sindikata začel s seminarji s področja družbenopolitičnega izobraževanja sindikalnih delavcev. Prvi, namenjen članom medobčinskih in občinskih odborov štajerskih in pomurskih občin ter članom RO iz teh občin, je že bil prejšnji četrtek in petek v Radencih. Štiridesetim udeležencem seminaija je prvi dan spregovoril o samoupravnih sporazumih in o nalogah sindikata pri usmerjanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov predsednik republiškega odbora Andrej Grahor, medtem ko je o razvoju temeljne organizacije združenega dela in vlogi sindikalne organizacije v samoupravnem sistemu govoril strokovni sodelavec RS ZSS Franci Polak. Drugi dan seminaija pa so se udeleženci seznanili z vsebino ukrepov ekonomske politike za leto 1972, o čemer/ je uvodbma spregovoril podpredsednik RS ZSS Jože Globačnik. — Foto služba: DE Mestni sindikalni svet Ljubljana je v četrtek pripravil posvetovanje o problematiki temeljnih organizacij združenega dela za člane občinskih sindikalnih svetov, predstavnike občinskih konferenc ZKS in komisij za samoupravne akte delovnih organizacij pri občinskih skupščinah ljubljanskega območja. Za uvod v razpravo so se udeleženci posvetovanja seznanili z že znanimi stališči MSS Ljubljana do razreševanja vprašanj, ki se pojavljajo pri oblikovanju samoupravnih odnosov na osnovi najnovejših ustavnih dopolnil. Na podlagi teh stališč so tudi razjasnili več doslej nejasnih vprašanj, čeprav seveda ne vseh. Osnovno vprašanje, glede katerega se mnenja še vedno razhajajo, so pogoji, na osnovi katerih se sploh lahko izoblikuje temeljna oiganizacija združenega dela. Udeleženci posvetovanja so nato tudi sprejeli načelno stališče, naj bi vsa odprta vprašanja še obravnavali in iskali ustrezne rešitve zanje od primera do primera, saj ni mogoče svetovati rešitve, ki bi ustrezala vsem delovnim organizacijam. SINDIKAT PTUJSKE TOVARNE »PETOVIA« PRIPRAVLJA NOV PROGRAM DELA RAVNE NA KOROŠKEM Skupna akcija Občinski vodstvi zveze sindikatov in Zveze komunistov na Ravnah na Koroškem sta se odločili, da bosta s skupnim akcijskim programom opredelili najpomembnejše naloge subjektivnih sil v Mežiški dolini pri odpravljanju socialnih razlik. Ta akcijski program bo tudi osnova za sestavljanje konkretnejših programov povsod tam, kjer lahko neposredno vplivajo na zmanjšanje teh razlik. Na Ravnah bodo posvetili.pri uveljavljanju politike Zveze sindikatov in Zveze komunistov o socialni diferenciaciji posebno pozornost informiranju komunistov in delovnih ljudi o ciljih te politike in njihovemu usposabljanju za uresničevanje nalog. Tako bodo morali v delovnih organizacijah pripraviti sestanke, na katerih bodo seznanili zaposlene s sprejetimi stališči o socialnem razlikovanju. Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta in komite Občinske konference ZK Ravne na Koroškem pa bosta informirala vodilne delavce v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v občini o njihovih konkretnih nalogah in o odgovornosti za uresničevanje teh nalog. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komite občinske konference ZKS bosta zahtevala, da sprejmejo akcijske programe tudi osnovne organizacije sindikata, delavski sveti delovnih organizacij, občinska skupščina, strokovne službe delovnih organizacij, upravni organi občinske skupščine, samoupravni organi interesnih skupnosti, šol itd. Akcijski programi bodo morali biti konkretni, izhodišče za njihovo izdelavo pa ocena razmer. HRASTNIK__________ USPEL SEMINAR Pred dnevi je bil v Steklarni Hrastnik celodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij sindikata nekaterih hrastniških podjetij, ki so se ga udeležili tudi člani samoupravnih organov številnih delovnih skupnosti te zasavske občine. Na njem so izčrpno razpravljali o nalogah sindikatov pri uresničevanju akcijskega programa republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, o nalogah po 21. seji predsedstva in 2. seji konference ZKJ, zlasti pa o vlogi sindikatov pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. O tem sta na seminarju govorila podpredsednik republiškega sveta slovenskih sindikatov Jože Globačnik in predsednik komisije za samoupravljanje in samoupravne odnose Mitja Švab. Seminar, udeležilo se ga je skoraj 70 sindikalnih delavcev, je med drugim potrdil pripravljenost sindikalnih organizacij, da se z vso odločnostjo lotijo ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela in da želijo prispevati svoj delež pri utrjevanju vseh oblik samoupravljanja, zlasti pa poglabljanju samoupravnih odnosov. Na seminarju so sprejeli tudi nekaj praktičnih izhodišč za nadaljnje delo vodstev osnovnih organizacij sindikata in razčistili nekatera vprašanja o vlogi sindikatov v našemdružbenopolitičnem življenju. -m- Samoupravljanje naj bo last vseh proizvajalcev V programu dejavnosti sindikalne organizacije v letošnjem letu, ki ga bodo sprejeli na sindikalni konferenci v začetku marca, bodo samoupravne težnje proizvajalcev in članov sindikata izoblikovali v delovni dogovor __ Pred dnevi se je v tovarni „Petovia“ v Ptuju sestal izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije in se dogovoril, kako bi kar najbolj učinkovito pripravil letošnjo delovno konferenco. Na tej konferenci se bo namreč „treba odkrito in pošteno pogovoriti o vsem, kar smo že naredili in kar bomo morali še storiti,“ je na sestanku rekla Francka Petrovič, predsednica izvršnega odbora, „da bi naš sindikat kot organizacija delavcev spodbujal in organiziral prizadevanja za čim boljše samoupravljanje." Gre za takšno delavsko samoupravo, ki bo odprla vsa vrata pobudam za večjo proizvodno in poslovno učinkovitost, hkrati pa zagotavljala vsem delavcem enake možnosti pri odločanju. Po poročilih o dejavnosti sindikata in o gospodaijenju delovne organizacije v minulem letu bodo na konferenci govorili o spremembah v internih samoupravnih aktih, ki jih je treba prilagoditi zahtevam ustavnih dopolnil; predlog sprememb bodo poprej objavili, da bi lahko vsi zaposleni povedali o njem svoje mnenje. To velja tudi za predlog novega programa sindikalne dejavnosti, ki ga bodo sprejeli na konferenci. Pri izdelavi svojega programa bodo upoštevali pobude akcijskega programa, ki gaje sprejela II. konferenca Zveze komunistov Jugoslavije, sklepe nedavnega kongresa sindikata delavcev živilske in tobačne industrije Slovenije, pa tudi svoje izkušnje. Pred tedni so namreč na sestanku vsega kolektiva - o njem smo v našem listu že poročali — sicer zavrnili neupravičene obtožbe skupine delavcev na račun direktorja in uprave podjetja, obenem pa so med drugim ugotovili, da je njihova samouprava še vedno pomanjkljiva, ker v njej ne sodeluje večina delavcev, da so premalo storili za samoupravno izobraževanje proizvajalcev in da njihov način informiranja delavcev o vseh pomembnih zadevah v delovni organizaciji ni dovolj učinkovit. Odkrit pogovor o vseh teh pomanjkljivostih bo omogočil izvršnemu odboru kot predlagatelju programa, da sestavi takšen predlog delovnega dogovora, ki bo zagotovil konkretno akcijo za izboljšanje samoupravnih razmer, hkrati pa omogočal vsem članom sindi- kata, da aktivno sodelujejo v delu svoje organizacije. Letošnja delovna konferenca sindikata v ptujski „Petovii“ bo torej pomemben mejnik v dejavnosti sindikalnega kolektiva v tej delovni organizaciji. Zato bomo o podrobnostih njihovega delovnega dogovora še pisali. P. s.: Bralcem našega tednika v tovarni „Petovia“ sem dolžan kratko pojasnilo; v članku, ob- POTREBA IN SPOZNANJE Načrtno in brez nestrpnosti se moramo lotiti uveljavljanja in izpopolnjevanja samoupravnih sporazumov - to je ena od ugotovitev sindikalnih delavcev v prometu in zvezah Seminaiji, ki jih RO sindikata delavcev v prometu in zvezah v teh dneh prireja za člane vod st venili organov na vseh ravneh, opozarjajo, da se članstvo zavzema za razvoj in izpopolnjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Vse bolj očitno je tudi spoznanje, da bo razvoj na tem področju toliko hitrejši, kolikor hitreje bodo kolektivi prilagaj ah sedanje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov vsebini veljavnih samoupravnih sporazumov'. To „soočanje" bi namreč — tako smo lahko slišali na seminarjih — lahko razkrilo še številne podrobnosti, ki vplivajo na nekatere razlike pri vrednotenju enakih ali podobno zahtevnih in napornih del, jezo in tudi slabe odnose povsod tam, kjer se ljudje čutijo prizadete v javljenem v 3. letošnji številki Delavske enotnosti pod naslovom: „Premalo samoupravljanja in preveč opravljanja“ sem zapisal tudi misel iz razprave tovariša Novaka na sestanku kolektiva. Da ne bo nesporazumov - v tej delovni organizaciji delata namreč dva s tem priimkom - naj povem, da gre za izjavo šoferja Slavka Novaka. JANEZ VOLJČ Pobuda sindikatov v skupščini Republiški odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah je v torek v imenu RS ZSS in v lastnem imenu odposlal predsedstvu republiške skupščine SR Slovenije predlog za spremembo republiškega zakona o javnih cestah. Iz tega predloga, ki sicer pomeni prvo konkretno zakonodajno pobudo sindikatov, ki jo le-ti imajo po najnovejših ustavnih dopolnilih, sledi, da se sindikati potegujejo za spremembo 24. in 113. člena navedenega zakona in da v zvezi s tem terjajo drugačno opredelitev samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev, zaposlenih v tehničnih enotah republiške cestne skupnosti oziroma za drugačen sestav iniciativnega odbora, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev te skupnosti. Podrobneje o tej sindikalni zakonodajni pobudi smo že poročali v članku „Za enakopravnost vseh delavcev", objavljenem v peti letošnji številki našega lista. -mg primerjavi z razmerami v so- j rodnih kolektivih. Ugotovitve s seminaija v I Radencih pa tudi z drugih seminarjev kažejo, da v vseh kolek- | tivdi ne vrednotijo na enak način, denimo, vpliva delovnih ; razmer ali pa dela v podaljša- , nem delovnem času, čeprav so s samoupravnimi sporazumi iz- : plačila enotno urejena. Zna- i čilen primer tovrstnih razlik po- | meni vrednotenje pa tudi ugo- ! tavljanje nadur v cestnem trans- j portu. Nekateri kolektivi na primer priznavajo in plačujejo . samo tiste nadure, ki jih voznik, drugi voznik in sprevodnik dejansko prebije na vožnji. Drugi kolektivi pa po sedanjih pravilnikih priznavajo tudi tako imenovane „čakalne ure", saj njihova vozila ostajajo na terenu preko rednega delovnega časa voznikov in sprevodnikov tudi zaradi tega, ker se pač morajo držati voznega reda ali čakati zaradi nakladanja in razkladanja tovora. Podobnih primerov razlik, ki ne izvirajo iz dela, bi lahko našteli še več in ne samo iz prakse kolektivov cestnega transporta, ampak tudi železnice, PTT in drugih dejavnosti. Odpravili pa bi jih lahko po najkrajši poti -tako vsaj so menili udeleženci seminarjev — če bi se enotno zavzeli za dvoje: najprej za to, da bi v vseh kolektivih čimprej prilagodili sedanje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov vsebini veljavnih samoupravnih j sporazumov, pa tudi za to, da bi tudi v samoupravnih sporazumih natančneje opredelili vsebino nekaterih pojmov, ki zaradi sedanje nejasnosti ah pretiranega posploševanja vplivajo, da so podjetja tako počasna pri usklajevanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov s sporazumi. Delo v podaljšanem delovnem času po mnenju udeležencev seminarjev v sporazumih ni dovolj natančno opredeljeno in sporazumi ne upoštevajo, da se nadura v industriji in v prometni dejavnosti po svojem značaju in težavnosti zelo razlikujeta. Ko bomo opredeljevali in razčiščevali vse tisto, kar zdaj ni dovolj jasno, bomo tako pri „popravljanju“ samoupravnih sporazumov kot pri spreminjanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov morah upoštevati rešitve, ki so se v konkretni praksi posameznih kolektivov že pokazale dobre in spodbudne, so enotno menih udeleženci sedanjih seminarjev za sindikalne delavce vodstvenih organov sindikata delavcev v prometu in zvezah. —mG Pravna posvHovalmra l»l VPRAŠANJE: V naši delovni organizaciji primanjkuje nekatere vrste kvalificiranih delavcev, zlasti v mesarski stroki. Zeleh bi pridobiti več mladih ljudi, s katerimi bi sklenih učne pogodbe in jim omogočih pokhcno izobraževanje v smislu zakonitih predpisov. Vendar se javljajo na naše razpise v glavnem le takšni, ki nimajo končane osnovnošolske obveznosti. Zanima nas, ah lahko sklenemo učne pogodbe tudi s takšnimi mladimi ljudmi, ah moremo skleniti učne pogodbe le s tistimi, ki imajo uspešno zaključeno celotno osemletno osnovnošolsko obveznost. ODGOVOR ■ KLAVNICA - LJUTOMER Po čl. 2. zakona o pokhcnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij mora tisti, ki se žeh izobraževati po tem zakonu, izpolniti osnovnošolsko obveznost. Čl. 27 istega zakona določa, da sme skleniti učno pogodbo tisti, ki je dopolnil osnovnošolsko obveznost. Če delovna organizacija sprejme v izobraževanje osebo, ki ne izpolnjuje s tem zakonom določenih pogojev (tudi pogoj izpolnje- ne osnovnošolske obveznosti), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 5000 dinarjev. Če je torej za stroko, za katero bi hoteli usposobiti kadre, predpisano izobraževanje po zakonu o pokhcnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij in to prav gotovo je! lahko sklenete učne pogodbe le s tistimi, ki so uspešno dokončali osemletno osnovnošolsko obveznost. Če so posamezni kandidati toliko zainteresirani za poklic, imajo možnost dokončati osnovno šolo z izrednim izobraževanjem, denimo v večerni šoli, ter nato skleniti učno pogodbo. Morda bi za konkretne možnosti izvedeli na ustrezni strokovni šoli. M. LIPUŽIČ KRANJSKA SINDIKALNA ŠOLA PO NOVEM POSKUS JE V CELOTI USPEL! Pred tremi tedni smo napovedali poskus občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj in kranjske delavske univerze, da bi letošnjo politično šolo za sindikalne delavce še bolj približali potrebam dela sindikalnih delavcev v osnovnih organizacijah sindikata. Laskave ocene udeležencev prvega cikla predavanj in praktičnega dela o novih spoznanjih in pridobljenih izkušnjah to vsekakor potijujejo. Skoraj soglasno so ocenili delo v šoli približno takole: .. Vred- nost letošnje šole je ne samo v nazornem podajanju predavateljev, marveč predvsem v tvornem praktičnem delu, v katerem ste nam pokazali, kako lahko sindikalna organizacija v delovni organizaciji zares pomeni subjektivno silo ...!“ V uvodnem predavanju politične šole za sindikalne delavce je spregovoril o sindikatih kot sestavnem delu družbenopolitičnega sistema tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože Marolt. Osredotočil se je predvsem na mesto ter vlogo sindikatov kot organizacije delavcev in delavskeg razreda v našem gospodarskem, družbenem in političnem življenju. Zelo nazorno je udeležencem prikazal, kaj je treba razumeti pod pojmom, da je sindikalna organizacija v delovni organizaciji tista subjektivna sila, ki lahko s svojim delovanjem v mnogočem usmerja tako poslovne kot tudi samouprav-ljavske tokove združenih proizvajalcev. V svoji razlagi, kaj pomeni sprejeti ustavni amandma XXXI k slovenski ustavi, je smiselno izvedel v njem zapisano pravico sindikatov do zakonske pobude, do vsakršne smiselne in nujne samouprav-ljavske pobude osnovne sindikalne organizacije v delovni organizaciji... In da je predavanje pritegnilo pozornost udeležencev in jim nakazalo številne spodbude za njihovo delo v svojih osnovnih organizacijah, dokazuje živahna razprava po predavanju, v glavnem posveta akcijskemu programu sindikatov Slovenije in seveda temu, kako naj bi ga uresničevali v osnovnih sindikalnih organizacijah .,. Teden dni pred pričetkom prvega cikla predavanj so udeleženci šole prejeli skrajšano poslovno poročilo podjetja X za leto 1971 s priporočilom, naj ga temeljito preštudirajo. Zakaj .. .? Ker je bilo v programu šole pokazati, kako naj bi sedaj, v drugi polovici februarja v vsaki delovni organizaciji organizirali najširšo javno razpravo zaposlenih o lanskih poslovnih uspehih, o ugotovitvah zaključnega računa ter tako omogočili vsem zaposlenim vplivati na razporeditev ostanka dohodka. In res ...! Po uvodnem predavanju so poslušali predavanje Dušana Rebolja o komuniciranju v manjši skupini, o informativnem sestanku, o pisanju vabila za udeležbo na sestanku ter o pripravi in vodenju sestanka in končno o pripravi zapisnika ter poročila o sklepih in ugotovitvah sestanka. Potem so obravnavano tematiko praktično preizkusili. Nato so sami pripravili informativni sestanek in na njem po poročevalčevih pojasnilih sklenili v najširši javni razpravi pretresti oba variantna predloga o porabi ostanka dohodka. Ker osnovna organizacija sindikata, ki so jo predstavljali nekateri udeleženci šole, ni bila zadovoljna z nobenim izmed predlaganih načinov porabe ostanka dohodka, se je za sejo delavskega sveta odločila temeljito pripraviti in predložiti drugačno razdelitev. Podobno so se na sejo delavskega sveta pripravili tudi zagovorniki prvotnih dveh variantnih predlogov -dve skupini udeležencev šole. Potem so se zbrali na seji delavskega sveta, ki je dokončno razpravljal in odločal o porabi ostanka dohodka. Ker prvi predlog, po katerem naj bi kar 6,000.000 dinaijev porabili za poslovni sklad in le 334.000 dinaijev za osebne dohodke, pa tudi drugi predlog, po katerem naj bi porabili za poslovni sklad le 4,622.000 dinaijev, za osebne dohodke pa kar 1,702.000 dinaijev, po oceni osnovne sindikalne organizacije nista bila sprejemljiva, so po burni razpravi navsezadnje sprejeli »sindikalno11 varianto. Za poslovni sklad so namenili 5,294.000 dinaijev, za osebne dohodke po zaključnem računu 1,030.000 dinarjev, kar pomeni zmanjšanje lanskoletnega zaostanka poprečnih osebnih dohodkov za poprečnimi osebnimi dohodki gospodarstva občine od 18 % na 4 %. } Medtem ko je večina udeležencev šole razpravljala in odločala o zaključnem računu, je nekaj preostalih udeležencev šole sestavljalo zapisnik seje delavskega sveta, trije pa so kot člani odbora za obveščanje sestavili kratko poročilo. Že slabo uro po koncu seje so že pripravili in razmnožili na preprostem šapirografu interni bilten »Obvestila11 za vse člane delovne skupnosti X, h kateremu so nadrobno razložili, kaj je delavski svet sklenil in kako bodo porabili ostanek dohodka. Udeleženci politične šole za sindikalne delavce so pokazali pri svojem praktičnem delu takšno zavzetost, da jih je bilo treba prej zadrževati med razpravo na seji namišljenega delavskega sveta, kot spodbujati. Nekajkrat je bilo slišati iz njihovih ust približno takole mnenje: „... Ko bi tudi pri nas v podjetju vselej takole obvestili kolektiv, mu omogočili izražati svoje predloge in pripombe k predlaganim odločitvam ter ga o sprejetih odločitvah tudi nadrobno seznanili!" Po vsem povedanem najbrž ni pretirana trditev, zapisana v naslovu tega poročila, da je poskus kranjske sindikalne šole v celoti uspel! D. R. diferencirana uporabnost |lfi|r baterij zlata — za zahtevne aparate 7UAJ -4 extra LIVIlHP X / srebrna — za navadne aparate j vam omogoča izkoriščanje energije črna — za razsvetljavo ji 1 /:. ZASAVSKI SINDIKATI ZA IZČRPNO ANALIZO ZAKLJUČNIH RAČUNOV GOSPODARJENJA V MINULEM LETU Nič več po starem številke naj bodo samo pripomoček, da si bodo delovni ljudje ustvarili podobo o razmerah v delovni organizaciji Ni dvoma, da je republiški svet slovenskih sindikatov z nedavnimi področnimi posvetovanji po Sloveniji uspel. Videti je, daje mobiliziral ne samo občinska sindikalna vodstva, pač pa tudi številne sindikalne delavce v osnovnih organizacijah. Čeprav na zasavskem posvetovanju niso posebej spregovorili o vlogi sindikatov pri organizaciji razprave o zaključnih računih za minulo leto, prav zdaj v reviijih potekajo priprave za to, da bi delovni pogovori o gospodarjenju v minulem letu dobili pravo vsebino in mobilizirali članstvo za letošnje naloge. V Zasavju poudarjajo, da so vsa vodstva osnovnih organizacij sindikata dolžna temeljito pripraviti zbore kolektivov ali po obratih, na katerih bodo delavci spregovorili o zaključnih računih gospodarjenja za leto 1971. V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da bi se ta posvetovanja sprevrgla v golo formalnost, saj imajo proizvajalci pravico zvedeti za rezultate svojega dela in so dolžni te dokumente potrditi. In čeprav v številnih sindikalnih vodstvih dobro vedo, da tudi sedanji zaključni računi ne bodo dali prave podobe poslovanja in gospodarjenja, ker je tehnika njihovega sestavljanja zastarela, sindikati v Zasavju vsseno trdijo, da jih bo mogoče obrazložiti kolektivom, da bodo le-ti dobili popolnejšo predstavo o razmerah v svojih delovnih skupnostih. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Razumljivo je, da kolektive in njihove osnovne organizacije sindikata pri tem zanima ustvarjanje dohodka, dohodka za razdelitev in sredstev za osebne dohodke, ekonomičnost gospodarjenja, gibanje stroškov in kazalci uresničevanja politike stabilizacije, zlasti pa jih zanimajo prvi rezultati uveljavljanja samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Zato ni naključje, da bodo na občinskem sindikalnem svetu v Hrastniku analizirali ob tej priložnosti tudi izpolnjevanje posameznih določil samoupravnih sporazu- mov, zlasti pa o tem, kako so vodstva podjetij spoštovala določila o izplačevanju potnih stroškov, kilometrine, dodatkov za nočno in nadurno delo. V Zasavju tudi pravijo, da bi morali ustvariti tak sistem poročanja o zaključnih računih, ki bi vsakemu zaposlenemu zagotavljal, da se bo lahko seznanil z najvažnejšimi ukrepi gospodarjenja v minulem letu. Zato zlasti sindikati zatijujejo, da po starem ni več mogoče obravnavati zaključnih računov, pač pa kaže storiti vse, da ne bi naštevali golih številk in podatkov, marveč da so številke samo pomagalo, ki naj kolektivom osvetli podobo razmer v vsaki delovni skupnosti. Te zahteve so upravičene tudi zavoljo tega, ker sindikati sodijo in poudarjajo, da ne gre samo za seznanjanje, pač pa tudi za mobilizacijo kolektivov za letošnje gospodarjenje in za uresničitev osnovnega načela naše družbe, da je delavec nosilec razširjene reprodukcije. -m- Cmtest POHIŠTVO Kakšen sindikat si želimo v sedanjih razmerah Pred 1$. konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije - Na vprašanje, kakšen sindikat si želimo na današnji stopnji razvoja samo-Pravnih odnosov, so sindikati Slovenije skušali (odgovoriti tako s statutom 0 s programom političnih ciljev in nalog, ki so ju sprejeli že na svoji II. K°nferenci v maju 1970. leta. Program političnih ciljev in nalog je bil in je še močno odmeven, je edsivo mobilizacije delovnih ljudi - in to predvsem zavoljo tega, ker je astajal v širokih razpravah v bazi - v osnovnih in občinskih organizacijah Mndikata. Pn uresničevanju programa političnih ciljev in nalog pa smo se v sindi-atih Slovenije vse pogosteje srečevali z zahtevami, da je na podoben način rteba opredeliti sindikate in določiti njihove politične cilje in naloge tudi na av*V Jugoslavije. Podobne pobude so prihajale tudi iz drugih republik, in to Predvsem zaradi tega, ker je in bo tudi v bodoče določen del interesov, P eovsem pa zgodovinskih ciljev možno uresničiti le v Jugoslaviji kot celoti, ugo slavij j kot enakopravni skupnosti narodov in narodnosti, vj. z teh pobud so vzniknile priprave na II. konferenco sindikatov Jugosla-ze v prvem polletju minulega leta. Končno so te priprave danes tako na ?C’ predsedstvo sveta ZSJ dalo v javno razpravo teze, ki imajo me C?:„ "Sindikat v samoupravnih družbenoekonomskih in političnih raz-e^Jah- ‘ Teze obravnavajo tri pomembna področja, in sicer družbeno-umn?mS*C* P°*°žaj delavskega razreda, sindikati v nadaljnji graditvi samo-P avnega političnega sistema ter značaj, metode dela in organizacijska na- la sindikatov. Vsejieze 80 tako zastavljene, da bodo nedvomno sprožile široko razpravo v lov . 0r8anizacijah sindikatov. Menim, da bi morala vsaka organizacija v de-Pri č 0Igan,|zaciji> občini ali republiki kritično pretresti svoje dosedanje delo, 0c .emei Ji bodo teze v veliko pomoč. V razpravi torej teh tez ne bi smeli le nostjJevati’ temveč bi jih morali soočiti z lastnimi ocenami in lastno dejav-ki bgj’ Ker bo le na ta način mogoče na II. konferenci priti do zaključkov, Tud° resniduo odražali razpoloženja in napredna hotenja članstva. ment 1 ,i?m želim v nekaj nadaljevanjih prispevati k oblikovanju doku-dei 0.V . konference, hkrati pa morda na konkretnih primerih spodbuditi Proble I>!ZaC^’ **a se lotijo organizirane javne razprave o svojem delu in o mih, s katerimi se vsakodnevno srečuje delavski razred. Zelo resni ekonomski problemi prav gotovo negativno vplivajo na življenjske razmere delavcev in tako ustvarjajo nestabilnost tudi v političnem življenju. Srečujemo se z neskladji med koncepti in njiltovim uresničevanjem, kar tudi prispeva svoj delež, da se pomembna družbena vprašanja ne rešujejo tako kot si delavski razred želi. V teh ugotovitvah moramo iskati izhodišča za H. konferenco ZSJ, izhodišča za opredelitev močne in enotne demokratične, samoupravne in akcijsko učinkovite organizacije sindikatov. Razpoloženje med članstvom, kije v Sloveniji nastalo po drugi konferenci sindikatov Slovenije, naravnost spodbuja prizadevanja, da se sindikati mnogo močneje organizirajo in uveljavijo kot dejavnik enotnosti delovnih ljudi ter celotne družbe v slovenskih in jugoslovanskih razmerah. Tako so sindikati Slovenije razumeli in še razumejo v minulem letu sprejeta ustavna dopolnila, predvsem XXI. in XXII. dopolnilo, ki usmerjata k odločnejši akciji za večji vpliv delavcev, organiziranih v sindikate, v naši PIŠE: JOŽE MAROLT družbi. V sindikatih Slovenije razumejo zahtevo po večjem vplivu ne samo kot večjo moč sindikalnih forumov, temveč predvsem kot možnost za res- nično uveljavljanje sindikalnega članstva - delovnih ljudi v združenem delu. V sindikatih Slovenije smo se torej borili in se borimo tudi danes za polno uveljavitev vpliva delavcev povsod, kjer se odloča, tako znotraj delovnih organizacij kot na vseh drugih ravneh naše družbe. S tem si prizadevamo doseči organiziran večji vpliv delavskega razreda in celotne samoupravne baze v združenem delu in v sistemu družbene reprodukcije. Menim, da je prav to v duhu ustavnih sprememb, ki odpirajo nove in večje možnosti v tem smislu. Se posebej pa v takem organiziranem vplivu vidimo jamstvo za integracijo vseh naprednih družbenih interesov, ki se združujejo z interesi delavskega razreda in njegovimi zgodovinskimi cilji. Na temelju teh prizadevanj smo v Sloveniji tudi izoblikovali posebno dopolnilo k republiški ustavi, ki govori o ustavni opredelitvi delavčevih pravic glede organiziranja v sindikate, da se z njihovo pomočjo bori za uresničenje svojih interesov. To ustavno dopolnilo pa z druge strani zagotavlja sindikatom možnosti za uresniče- valce njihove vloge in za večje vplivanje na družbene odločitve (podrobno bo o tem govora v naslednjem sestavku). Takšno opredelitev in zagotovilo zahtevajo sedaj sindikati Slovenije tudi v statutih občin, še zlasti pa v statut m delovnih organizacij. S tem želijo doseči, da se interes delovnih ljudi izraža na vseh ravneh, med seboj usklajuje in združuje v enoten in celovit družbeni interes, ki mora postati odločilen pri vsakem družbenem odločanju. Prepričan sem, da je tako organiziran interes v republiških in nacionalnih razmerah najbolj učinkovito poroštvo proti nastajanju odtujenih centrov politične moči, ki se povezujejo s finančnimi in ekonomskimi centri mimo samoupravljanja in mimo interesov delovnih ljudi. Taki centri politične moči se potem po pravilu prikazujejo kot nosilci edino pravega nacionalnega interesa in s tem dezintegrirajo samoupravno družbo v republikah in med narodi. To pa v končni posledici vodi k podrejanju samoupravljanja posameznim skupinam v družbi pod videzom ustvarjanja nacionalne enotnosti, obenem pa razbija enotnost jugoslovanske skupnosti, ker ustvarja konflikte in spore v bitki za premoč med republikami in narodi. Na nacionalni ravni organiziran interes delavskega razreda in njegov večji vpliv v nacionalnih razmerah ne more biti nacionalističen, ker vsebuje solidarnost vsega delavskega razreda in je obenem interes celotnega delavskega razreda Jugoslavije, po svojem značaju pa intemacionalističen. Vsa odprta vprašanja med narodi in republikami se v taki organizaciji rešujejo s stališča današnjih in prihodnjih interesov delovnih ljudi, ne pa s stališča interesov večje ali manjše nacionalne moči, ki postavlja v ospredje nacionalno sebičnost in slabi enotnost jugoslovanske samoupravne skupnosti. Prav zavoljo tega smo se v sindikatih Slovenije organizirano in konkretno vključili v bitko za uresničevanje vseh ustavnih dopolnil, še posebej pa tistih (XXI., XXII., XXIII.), ki odpirajo možnosti za popolnejšo uveljavitev delovnega človeka v združenem delu. Že prve ugotovitve tako zastavljene akcije nedvomno govore, da so delovni ljudje Slovenije trdno odločeni, da ustavna dopolnila čim hitreje in čim dosledneje uresničijo. Hkrati s tem pa se sindikati še tu in tam srečujejo tudi z odpori določenih struktur, predvsem tistih, ki se težko sprijaznijo z dejstvom, da je začela kopneti oblast v njihovih rokah. Seveda pa ta oblast ne bo kopnela sama po sebi in se bodo zato sindikati morali spustiti v konkreten boj in javno pokazati na tiste, ki misljjo, da se ne bo nič spremenilo in da bo sedanja zagnanost za uresničitev ustavnih dopolnil skopnela kot pomladanski sneg. S konkretno bitko jim bo treba dokazati, da so v veliki zmoti, ter jim povedati, da s takimi pojmovanji ne morejo v naši družbi več opravljati odgovornih dolžnosti V procesu uresničevanja ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah, občinah in v republiki pa se kaže tudi vse večja zavzetost za tesnejše povezovanje v jugoslovanskih razmerah, na temelju dejansko spoznanih interesov. S tem želim posebej poudariti, da je močan vpliv delovnega človeka v združenem delu na odločitve na vseh ravneh in hkrati dejansko spoznan interes v posamičnih delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih največje in najmočnejše zagotovilo za razrešitev današnjih političnih in ekonomskih problemov. To pa pomeni, da uresničevanje vsebine ustavnih dopolnil postaja resnični most za čvrsto povezovanje delavskega razreda in delovnih ljudi v Jugoslaviji. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) TOKOVI GOSPODARJENJA 5 5 s i * * * i \ * f f \ * * * i \ Komentatorjev stolpec NA PRAVI POTI Vse do druge seje konference ZKJ je del gospodarstvenikov izražal bojazen, da se bomo morali v gospodarstvu vrniti v čase „trde roke“ in uravnavanja gospodarskih tokov iz centra, če se hočemo izogniti resni gospodarski krizi. To pa se ni zgodilo, saj kolesa zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj brez hude gospodarske in družbene škode. Izkazalo se je, da terjata samoupravni razvoj in reševanje vprašanj ekonomskega sistema in razvoja dosledno uresničevanje tržne usmeritve in ekonomskih kriterijev. Predvsem od tega je namreč odvisno, ali bodo nosilci gospodarskih sklepov imeli tudi ekonomsko odgovornost za svoje ravnanje in poslovne ukrepe. Nujno je treba združiti sproščeno pobudo delovnih ljudi s tveganji in ekonomsko odgovornostjo, saj brez tega sistem ne more uspešno delovati. Pri tem pa je bistvenega pomena, da samoupravljavci razpolagajo z ustvarjenim dohodkom, ga kontrolirajo in imajo neposreden odnos do vsakega dela dohodka, ki se steka po kanalih banke, prometa, državnih ali drugih skladih, uresničiti se mora načelo o združitvi delovnega človeka v združenem delu s sredstvi in rezultati njegovega dela In zato smo se odločili upreti protitržnim pojavom, ki se kažejo v težnji, da bi živeli na račun drugih in se brez sankcij čezmerno zadolževali. Iz dejstva, da se je naša družba odločila za tržno-plansko gospodarstvo in samoupravljanje, sledi, da moramo sprejeti tudi vse posledice, ki iz tega izvirajo. To pomeni, da je potrebno v oblikovanju gospodarskega sistema in gospodarske politike ter ravnanju gospodarskih in drugih subjektov spoštovati tržišče in zakon vrednosti v njuni celovitosti ih ju uporabiti na širšem področju. Tega pa ni mogoče doseči z enostavnim prenosom tržnih kategorij v naš sistem. Ob spoštovanju objektivnih zakonitosti za finančno tržišče, vloge bank, trgovine na debelo in podobno, moramo najti rešitve, ki bodo v skladu s samoupravnim socialističnim proizvodnim odnosom. Enotno tržišče terja tudi medsebojno odvisnost in odgovornost vseh subjektov gospodarjenja in vseh republik i in pokrajin, usklajenost posameznih elementov gospodarskega sistema in gospodarske politike ne glede na to, kdo je pristojen za sprejemanje zakonov in odločitev. Zanemarjenje tega dejstva in avtonomno reševanje vprašanj sistemske narave in razvojne politike v republikah in pokrajinah, ki vplivajo na položaj drugih republik in pokrajin, lahko povzroči neugodne gospodarske in politične posledice v državi Ko smo se že izrekli za enoten trg, za samoupravljanje in razvoj sistema, ki izhaja iz narave našega samoupravnega proizvodnega odnosa in potreb razvoja samoupravljanja, imamo tudi medsebojne obveznosti in odgovornosti. Ni mogoče ustvariti sistema po subjektivni volji, neodvisno od ekonomskih zakonitosti, od notranjih in zunanjih razmer in od naših odločitev. Če se ravnamo po logiki osnovnega proizvodnega odnosa z vsemi posledicami in spoštujemo načela sistema družbene in gospodarske reforme, ki ima za našo usmeritev trajnejši pomen, je prostor za izpopolnitev sistema določen in ni težko priti do sporazuma in rešitve. Pri reševanju sistemskih in ekonomskih vprašanj torej ni mogoče delati kompromisov na račun samoupravnih osnov družbenoekonomskega sistema ter enotnega tržišča. Izkušnje nas učijo, da noben interes, ki je v sporu z interesi drugih, ne more biti v celoti sprejet, marveč bo sprejet samo tisti, ki je v skladu s skupnimi dolgoročnimi interesi, ki povezujejo oblike združenega dela, republik in pokrajin. Tega dejstva pa se še vse premalo zavedamo! V. K. S S i > 5 s I n N S I i i N S S 5 h Zakaj mačehovski odnos do delavcev v Transportu Maribor Odprto pismo delavcev Transporta Maribor slovenski javnosti Transport Maribor je bil ustanovljen 1. februarja 1967 leta kot delovna enota matičnega podjetja Transport Radovljica, dotedanjega poslovnega združenja. To podjetje se je odločilo za ustanovitev te delovne enote v Mariboru zaradi tega, da bi razširilo svojo dejavnost. V Mariboru je bil takrat v tem kolektivu vodja Stanko Flis, ki ga je imenovalo radovljiško podjetje. Enota je imela 17 kooperantov, ki so bili pravzaprav njeni ustanovni člani. Ob ustanovitvi radovljiško podjetje tej enoti ni dalo drugega kot ime in ji je prepustilo vso organizacijo d tla in razvoja. Enota Transport Maribor je delala ves mesec dni brez potrebnih poslovnih prostorov, telefona in pisarniške opreme. Vodja je samoiniciativno in s pomočjo kooperantov začel iskati pisarniške prostore. Uspelo mu je, da jih je dobil v stari kaznilnici na Pobrežju, kjer je podjetje Grafičar začasno odstopilo enega svojih prostorov. Čeprav je radovljiško podjetje ob ustanovitvi enote v Mariboru obljubilo in zagotovilo vso pomoč in vsa potrebna sredstva za pričetek dela, tega ni storilo, tako da je bila enota popolnoma prepuščena sama sebi. Vodja mariborske enote ni prejemal od matičnega podjetja tri mesece osebnih dohodkov niti potrebnega denarja za pisarniške potrebščine. Kooperanti, ki so v teh treh mesecih opravili usluge za matično podjetje v vrednosti 3.500 dinarjev realizacije, niso za to prejeli nobenega plačila, čeprav so se vsa sredstva stekala na račun radovljiškega podjetja. Zato so se vodja enote in kooperanti sestali in izbrali 3-člansko delegacijo, ki je zahtevala od matičnega podjetja svoj lastni žiro račun in samostojno enoto s svojim obračunom, v nasprotnem primeru pa kooperanti ne bi več sodelovali. Radovljiško podjetje je soglašalo s predlogi in zahtevami delegacije. Tako je uspelo delovni enoti v Mariboru odpreti svoj lastni žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva Maribor. Enota Transporta v Mariboru se je razvijala in večala kolektiv z novimi člani. Do konca 1. 1967 je ustvarila 4,950.000 dinarjev bruto realizacije in ustanovila svoj lastni sklad v višini 150.000 dinarjev in 70.000 din sklada za osebne dohodke. Tedaj je kolektiv štel tri člane, ki bi si po pravilniku o delitvi osebnega dohodka lahko razdeliti ta sredstva, vendar so se temu odrekli in sredstva nameniti za nakup novih delovnih prostorov. To jim je uspelo v aprilu 1968 leta in tako so si zagotovili 5 pisarniških prostorov, ki so jih primemo opremili. Enota v Mariboru je v letu 1968. še širila svojo dejavnost izključno z voziti kooperantov, saj lastnih vozil ni imela. V tem letu je ustvarila za 12 milijonov dinariev bruto realizacije in od tega 800.000 dinarjev skladov. Iz teh skladov je namenila 350.000 dinarjev za lastno udeležbo pri nakupu 5 kamionov prekucnikov. Hkrati s svojim uspešnim poslovanjem si je enota v Mariboru še naprej prizadevala zagotoviti popolno samostojnost. K temu je enoto sililo opozarjanje inšpekcij, da nima ureje- nih svojih samoupravnih aktov, da nima izvoljenih organov delavskega samoupravljanja, da matično podjetje v svojih samoupravnih aktih ne upošteva statusnega vprašanja enote v Mariboru. V 1. 1969 je enota v Mariboru iz lastnih sredstev nakupila nadaljnjih 12 rabljenih vozil in še razširila dejavnost s kooperanti. V prvem polletju je ustvarila za 7,500.000 dinarjev bruto realizacije. Hkrati je matično podjetje Radovljica z enoto v Mariboru ustanavljalo novo enoto v Zahodni Nemčiji, s tem, da bi bila udeležba v sredstvih 50:50. Mariborska enota je na to pristala z zahtevo, da sodeluje njen vodja pri delih v Zahodni Nemčiji. Do ustanovitve mešanega jugoslovansko-nemškega podjetja je prišlo v avgustu 1969. leta. Nemški partner je prispeval po pogodbi predvidena sredstva v višini milijon mark, za kar je bilo nabavljenih 12 vozil. Ker radovljiško podjetje te pogodbe pravno ni uredilo, tudi ni moglo prispevati svojega deleža. Pod temi pogoji nemška tvrdka ni mogla sodelovati v smislu pogodbe, marveč je obdržala samo delovno silo in vodjo mariborske enote Transport, organizacijske in finančne posle pa je opravljala sama. Kljub zagotovilu direktorja Božidarja Ferka in uprave radovljiškega podjetja, da v odsotnosti vodje enote v Mariboru ta enota ne bo omejena v poslovanju in da rezultati dela ne bodo slabši, se to ni zgodilo. Enota je začela nazadovati, kar je razvidno iz ustvarjene realizacije drugega polletja 1969. V tem času je enota ustvarila samo 3,500.000 dinarjev bruto realizacije. Kolektiv se je v letu 1969 povečal na 43 zaposlenih, vendar se je število kooperantov znižalo od 150 na 70. Tako je kolektiv Transporta Maribor ob svojem zaključnem računu ugotovil mnogo slabše poslovanje, saj se je znašel na kritični meji rentabilnosti. Zato je zahteval od vodstva radovljiškega podjetja, da se vodja enote takoj vrne na svoje delovno mesto, da bi enota spet uspešno nadaljevala svoje delo. To so zahtevati kolektiv in kooperanti v Mariboru. Njihovi zahtevi je delavski svet v Radovljici ugodil in določil novi status enote v Mariboru, kot samostojne organizacije združenega dela in pravne osebe s skrajšanim nazivom Transport Maribor. Delavski svet je tudi sklenil, da obe podjetji vnaprej poslujeta brez subsidarne odgovornosti enega podjetja do drugega. Vodstvo enote in celoten kolektiv sta se odločila za sanacijo in si postavila jasno začrtano pot nadaljnjega rentabilnega poslovanja. Tako je podjetje kupilo v letu 1970 devetindvajset vozil, razširilo kooperacijo in si izvolilo v mesecu septembru prve samoupravne organe in ustanovilo sindikalno organizacijo. Leto 1970 je zaključilo podjetje s 13 milijoni dinarjev bruto realizacije. Vodstvo enote je v mesecu novembru zahtevalo izločitev iz matičnega podjetja, česar pa samoupravni organi niso obravnavati. Po zaključnem računu za 1.1970 je enota v Mariboru ustvarila 3,500.000 dinarjev skladov, v istem času pa matično podjetje le 150.000 din čistega dohodka. Enota v Mariboru je zaposlovala 76, podjetje v Radovljici pa 138 ljudi. Kolektiv enote v Mariboru se je vsa leta trudil, da bi bil likviden. V vsem tem obdobju ni imel niti enkrat blokiranega žiro računa, imel je urejeno tržišče in na njem je užival potilo zaupanje svojih poslovnih partnerjev. Matično podjetje pa je nepretrgano imelo blokiran žiro račun od meseca junija 1970. leta do danes. Kolektiv enote Transport Maribor je na referendumu v mesecu marcu 1971. leta odločno zahteval izločitev iz radovljiškega podjetja in pripojitev novonastalemu podjetju Evrotrans Ljubljana. Delavski svet matičnega podjetja v Radovljici sprva ni obravnaval te zahteve mariborske enote, in je to storil šele po daljšem oklevanju. Rezultat tajnega glasovanja je bil 8:6 v korist enote v Mariboru. Ker v statutu podjetja Transport Radovljica ni napisano, kaj je absolutna večina, si je to glasovanje vsak razlagal po svoje in podjetje ni pristalo na izločitev enote. Nekaj dni za tem je bila enota v Mariboru neuradno obveščena, da pripravlja skupščina skupščina občine Radovljica prisilno upravo nad matičnim podjetjem. Enota Transport Maribor je sprožila ustavni spor pri Ustavnem sodišču SRS v smislu temeljnega zakona o ustanavljanju podjetij. Približno mesec dni po tem je skupščina občine Radovljica sprejela sklep o prisilni upravi matičnega podjetja in s tem tudi enote v Mariboru. Mariborska enota je protestirala proti tej odločitvi na skupščini v Radovljici, vendar v tem ni uspela. Zato se je odločila, da uvede pravni spor med občinsko skupščino Radovljica in enoto Maribor pri Vrhovnem sodišču SRS. Tega zelo zapletenega primera Ustavno in Vrhovno sodišče nista mogla takoj rešiti, zato se je enota • ŽALEC Domače dimne tuljave Gradbeno podjetje Gradnja iz Žalca bo predvidoma v aprilu letos pričelo s proizvodnjo dimnih tuljav. Tuljave bodo izdelovali po licenci avstrijskega podjetja SCHIEDL iz Sant Veita. V Žalcu so se za to proizvodnjo odločili zavoljo omejenega uvoza in dobrih možnosti prodaje, saj bodo edini proizvajalci dimnih tuljav v Jugoslaviji. Licenčna pogodba, ki so jo podpisali, bo veljala deset let. Predvideno letošnjo proizvodnjo je podjetje Gradnja že v celoti prodalo. Pri proizvodnji dimnih tuljav bo poleg Gradnje sodelovalo še makedonsko podjetje, ki bo dobavljalo azbestno vrvico, in Cinkarna Celje, ki/bo dobavljala šamot. M.BRECL Maribor s svojimi samoupravnimi organi odločila za zmanjšani obseg dela, in to zato, ker ima velike anui-ette za nova vozila. Zaradi manjšega zanimanja za delo med kolektivom in kooperanti je sklenila, da vrne vozila svojim dobaviteljem in s tem zmanjša obseg svojega dela za 90 odstotkov. Ob tej priložnosti ni niti en delavec ostal brez zaposlitve. Enota v Mariboru si naprej prizadeva za svojo osamosvojitev in tako je po trikratnih razgovorih s predstavniki občinske skupščine Radovljica dobila zagotovilo, da bo izločena iz matičnega podjetja v Radovljici. Tako je 13. 7. 1971 na svojem zboru kolektiva, ki je štel takrat samo še 28 članov, ponovno izrekla zahtevo za izločitev in osamosvojitev. To je bilo sklenjeno 8. julija 1971. leta v razgovorih s predstavniki občinske skupščine, direktorjem podjetja in predsednikom delavskega sveta; zagotovljeno je bilo, da bo to zahtevo delavski svet obravnaval in ugodno rešil na zasedanju dne 29. 7. 1971. leta. Tega pa vodstvo podjetja Radovljica in predstavniki občinske skupščine niso storiti. Prestavljali so datume za datumi vse do 24. septembra lani. Med tem časom je vodstvo podjetja Radovljica skušalo doseči združitev z več podjetji, s čimer enota Transport Maribor ni soglašala in zaradi tega ni prišlo do uresničitve te zamisli. Najbolj zainteresirano podjetje za priključitev Transporta Radovljica je bilo podjetje Ljubljana Transport. To podjetje je bilo pripravljeno priključiti Transport Radovljica pod tem pogojem, da se priključi tudi Transport Maribor. O tem so biti pogovori z generalnim direktorjem Ljubljana Transport in vodjo enote iz Maribora, vendar ni bilo doseženo soglasje. Enota Maribor je med tem časom želela razširiti svoje poslovanje in pridobivanje gramoza, vendar tega ni uspela zaradi nasprotovanja matičnega podjetja, medtem ko sama tega ni mogla storiti. Zavoljo navedenih dejstev se je enota odločila, da v novembru lani umakne tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS. Tako je bila dana možnost, da nastop’ prisilna uprava v obeh podjetjih. Čeprav je enota delovala v izredno težavnih razmerah, je lani aktivno poslovala in ustvarila 300.000 dinarjev dobička. Kljub obljubam občinskih predstavnikov v Radovljici, da bodo imenovali novega prisilnega upravitelja, ki ne bo iz konkurenčnega podjetja in iz zainteresiranega podjetja za združitev, se to ni zgodilo. Vse te posledice čuti najbolj kolektiv v Mariboru: - prisilni upravitelj je izdal odpovedi vodji in pomočniku enote; - ni dovolil postaviti kupljene barake za poslovanje v gramoznici. - ne dovoljuje popravljati vozil niti ne dovoljuje opravljati prevozov s sposobnimi vozili; - ne skrbi za razvoj enote, temveč ga zavira; - izdal je nalog za premestitev vseh voznikov iz enote Maribor v - matično podjetje Radovljica kljub temu, da vsi vozniki stanujejo v Mariboru, kjer imajo svoje družine. V OBJEKTIVU V službi sladkosnednih Po osvoboditvi smo imeli v Ljubljani eno pekovsko in slaščičarsko podjetje, kasneje so se osnovale posamezne enote po rajonih. Tako je bilo eno od dvajsetih podjetij slaščičarna Bežigrad. Kasneje, pred leti, ko so ustanovili kombinat Žito in začeli z indu strijskim načinom peke kruha, se je večina teh manjših podjetij priključila Žitu. Slaščičarna Bežigrad, ki je samostojno obrtno podjetje od leta 1952, pa je opustilo nerentabilno peko kruha na obrtniški način in se posvetilo le slaščicam. Danes v slaščičarni Bežigrad zaposlujejo 56 ljudi; imajo dva obrata in tri trgovine. \ Svoje sladke izdelke prodajajo predvsem „sladkosnednim" Ljubljančanom, pa tudi tistim na Gorenjskem, Štajerskem in Notranjskem. Njihovi krofi, potice in kraljevi kruh so dobro znani in jih posebno v sezoni veliko prodajo v turistične kraje Gorenjske. Nekaj številk bo nazorno spregovorilo o njihovi dejavnosti v minulem letu. Prodali so 99.500 potic, 530.000 štrukljev, 227.000 kosov tort, 655.000 krofov itd. Posebno zadnje dni pred pustom so delali krofe noč in dan. Njihove zmogljivosti jim niso dovoljevale, da bi narediti več kot 85.000 krofov, čeprav bi jih lahko prodali vsaj še enkrat toliko. Z vse večjo proizvodnjo slaščic na industrijski način se tudi njihov asortiment vse bolj oži. „Ni nas strah industrijske proizvodnje," je povedal direktor podjetja Stane Šporar. „Še vedno bo ostalo za nas dovolj dela. Res je, delamo še čisto na obrtniški način, mislimo pa že na modernizacijo in avtomatizacijo!" Prodajalno na Titovi cesti so lani povsem modernizirali Za sladke poljubčke slaščičarne Bežigrad je treba kar precej in napornega dela Peč požira surovine, ki potem, ko jih vzamejo iz nje, zadovoljujejo sladkosnedneže Razgibana investicijska dejavnost Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec bo letos skoraj podvojilo izvoz • Ob dograditvi nove tovarne ivernih plošč na Otiškem vrhu je v načrtu modernizacija obrata v Radljah Med delovnimi organizacijami, ki so zadovoljivo sklenile poslovanje v letu 1971, je tudi slovenjegraško Lesno industrijsko podjetje. Fizični obseg proizvodnje je sicer nekoliko zaostajal za predvidenim, ker je kas-nila proizvodnja nekaterih novih izdelkov, predvsem suhomontažnih vratnih kril in podbojev, kar. pa so povzročili dolgi dobavni roki za nekatere stroje. Lani je Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec doseglo 81 milijonov dinarjev realizacije, na tuja tržišča pa je prodalo za 1,757.000 dolarjev svojih izdelkov. Omeniti VeUa, da je na Otiškem vrhu pri Dravogradu, že stekla gradnja nove tovarne za proizvodnjo ivernih Plošč, na Prevaljah so zgradili novo tovarno za izdelavo suhomontažnih vratnih kril, v Pamečah pa so dokončno uredili tehnološki proces za proizvodnjo suhomontažnih vratnih podbojev. načrt za gospodarjenje v LETU 1972 PRIPRAVLJEN! V LIP Slovenj Gradec so pohiteli tudi s sprejemom načrtov za gospodarjenje v letošnjem letu. Računajo, da bodo letos dosegli proizvodnjo v vrednosti 93,700.000 dinarjev, na tuje pa bodo prodali za 3,057.000 dolarjev izdelkov. Pri izvozu bodo največ iztržili s prodajo suhomon-Jažnih v.-atnih kril in podbojev, ki Jut bodo največ izvozili v Zvezno republiko Nemčijo, in s prodajo re-zanega lesa. Med obiskom v LIP Slovenj Gra-dec smo zvedeli, da so za letos predvideli nekoliko nižjo stopnjo ostan-ka dohodka, kot pa so jo dosegli ani, ker so se občutno zvišali proiz-0 ni stroški in ker nameravajo Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti lesovine in lepenke Podvelka, v kateri naj bi v prihodnje preusmerili proizvodnjo. Za preusmeritev proizvodnje te tovarne bi potrebovali 10 milijonov dinarjev. Tovarna lesovine in lepenke Podvelka naj bi se združila z LIP Slovenj Gradec, vendar je združitev pogojena z zagotovitvijo potrebnih sredstev za sanacijo. Prav zdaj dopolnjujejo sanacijski in pre-usmeritveni program, računajo pa, da bodo našli sofinancerje za njegovo uresničitev. (an) TOKOVI GOSPODARJENJA ^X****V*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> I Ž * Ž \ z * * * * * S * * * * *XXXXXXXXXXXXXXXXXXXT,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Rad bi vedel, ali bom leta 1975 že konvertibilen7 NEVERJETNO, TODA RESNIČNO: NITI PO STARIH CENAH PROIZVAJALCI KONFEKCIJE NE MOREJO PRODAJATI BLAGA TUDI MODA ZAMRZNJENA? Zaradi različnih razlag predpisov o zamrznitvi cen se polnijo skladišča proizvajalcev konfekcije # Kdo in kako bo pokril izgube, ki tekstilno industrijo prizadevajo zavoljo zamrznitve cen in prilagajanja tržnim potrebam, kot jih narekuje nova modna sezona? Uskladiti dohodke z določbami samoupravnega sporazuma. Za letos v LIP Slovenj Gradec fied drugim predvidevajo, da bo stekla redna proizvodnja suhomontaž-udi vratnih kril in podbojev v obra-Prevalje in Pameče, v zaključno azo pa bo prešla gradnja nove to-v«ne ivernih plošč na Otiškem 'uhu. V načrtu pa so še nekatera ‘“Uga investicijska dela: tako pri-Ptavljajo za obrat v Radljah nov pro-^ain za proizvodnjo sodobnega ? umnega pohištva. Za to bodo potovali blizu 10 milijonov dinar-LIP Slovenj Gradec pa je pred-zu radeljski občinski skupščini tudi Program za sanacijo Tovarne Zamrznitev cen je močno prizadela tekstilno industrijo kot celoto, še zlasti pa proizvajalce konfekcije. Njihov največji problem pa ni v tem, da bodo morali sami in v celoti prenesti breme devalvacije, temveč gre za to, da bi blago še kako radi prodajali po starih cenah, vendar še to dosežejo le z velikimi težavami Taka trditev se zdi neverjetna in tudi nerazumljiva. Tovariš Viljem Hakl, direktor tovarne perila in težke konfekcije MURA iz Murske Sobote pa nam je v zvezi s tem povedal: „Nič se ne čudim, če ne razumete, za kaj gre, saj tega specifičnega problema proizvajalcev nihče noče razumeti, ne trgovina in ne organi za cene ter vsi, drugi organi Problem pa je v tem, da so predpisi o zamrznitvi cen na določen način nejasni in pomanjkljivi, da še zdaj nimamo avtentične razlage teh predpisov." KAJ SE DOGAJA? MURA je svoje prodajne cene izoblikovala avgusta lani in na osnovi teh cen sklenila pogodbe s trgovskimi podjetji. Trgovci so kajpak kupovali tiste njene proizvode, ki naj bi šli po njihovem prepričanju najbolje v denar. Prav tako so izbirali med izdelki drugih konfekcijskih podjetij. Tako se je na njihovih policah zbralo blago različnih proizvajalcev, blago s povsem določenimi cenami, prilagojenimi okusu in kupni moči kupcev. Ko je bila uveljavljena zamrznitev, se je primerilo, da je imela prva trgovina na zalogi moške obleke po najvišji ceni 1100 din, druga trgovina istega podjetja ali pa tudi drugega podjetja, denimo, na gospodarsko pasivnejšem področju pa je takrat prodajala najdražje obleke po 850 dinarjev. To je bilo treba povedati, da bi lahko razumeli, zakaj direktorja Hakla in z njim vred tudi odgovorne ljudi drugih konfekcijskih tovarn tako motijo različne razlage predpisov o zamrznitvi cen. Nekatere inšpekcije namreč te predpise razlagajo tako, da veljajo v vseh prodajalnah istega podjetja tiste najvišje cene, kot jih je to podjetje imelo v katerikoli njegovih prodajaln. Druge inšpekcije pa spet menijo, da za vsako prodajalno veljajo tiste najvišje cene, kot so veljale na dan zamrznitve. Praktična razlika teh razlag je, da so trgovska podjetja postala zelo previdna in da od tovarn sprejemajo samo še tako konfekcijo, katere prodajna cena ne bi prekoračila cene po najstrožji razlagi predpisov o zamrznitvi. To je ena stran medalje. Njena druga plat pa je v tem, da blago selijo iz prodajaln, kjer so ga prodajali ceneje, v trgovine, kjer so zanj veljale višje cene. „Zaradi vsega tega proizvajalci blaga ne moremo prodajati niti po starih cenah, čeprav bi ga še kako radi," je poudaril Viljem Hakl. „To pa pomeni, da bi nam blago zaradi nove sezone lahko tudi obležalo v skladiščih, izgubilo polovico in več svoje cene. Če tega problema ne bomo rešili v najkrajšem času, se resno vprašujem, kdo bo odgovoren za izgubo in kdo jo bo tudi pokriL" MODNO BLAGO IN SEZONSKE CENE Pristojni organi so pred nedavnim izdali nekaj razlag predpisov o zamrznitvi cen. Zvečine gre za pojasnilo o tako imenovanih sezonskih cenah. Na kratko in zelo poenostavljeno rečeno: trgovci smejo prodajati sezonsko blago, sadje, zelenjavo in tudi modno konfekcijo po tistih cenah, kot so veljale ob enakem času, vendar leto poprej. S tako razlago predpisov o zamrznitvi cen je prav gotovo olajšan položaj številnih proizvajalcev in tudi trgovskih podjetij, saj bi s prodajo solate v tem času, toda po ceni iz lanskega novembra, oboji imeli veliko izgubo. Sezonskih cen solate, paradižnika in drugih vrtnin pa prav gotovo ni mogoče primerjati s cenami tekstila, zlasti še modnega blaga. Pri tem se zaradi vplivanja nove, v tem primeru spomladanske in poletne mode, ne spreminja samo njihova surovinska sestava, ampak gre tudi za povsem nove kroje in kreacije. V predpisih torej pomladanski plašči po letošnji modi ne bi smeli biti dražji od tistih po lanskoletni modi. Če bi proizvajalci in trgovci nekako še našli svojo računico, bi jo očitno lahko le na račun slabše kvalitete teh izdelkov. Kvaliteta in bolj ali manj ekskluzivni modeli pa praviloma pomenijo eno izmed značilnih obeležij vsakokratne mode. Zaradi vsega tega je zelo težko hkrati govoriti o modnem blagu in o starih cenah. ^Njihova starost ni betežna Etnična industrija JUB v Dolu pri Ljubljani se uvršča med naše najsodobnejše proizvajalce stenskih ^ __________barv # Tesno sodelovanje s številnimi inozemskimi partnerji Dr!h,emiČna industrija JUB iz 134 h1* Ljubljani, ki zaposluje svoj qlelav?ev’. praznuje letos mp;L roJstni dan. V svoji raz-ž£T dol8i zgodovini je do-rnemk °Varna marsikatero spre-in obenem preživete bjja katero krizo. Nekajkrat je nazaif llk pred tem> da potone, leti nie. Pr®d dobrimi desetimi Ijaii voH ie i® s krepkimi zaves-vršje no znova splavala na po- svl°!fktlv Podjetja JUB je vse ciio n P°re vložil v moderniza-trebe t°1ZV°dniC’ zasledujoč po-nbsežrv^3 sP.roti dopolnjuje svoj Politika proizvodni program, ta širok kr J?3 P°djetiu zagotavlja k krog odjemalcev. emicna industrija JUB pro- daja svoje izdelke po vsej državi, preko posrednikov pa jih tudi izvaža na tržišča s trdo valuto. „Minulo leto je znašala naša realizacija 28 milijonov dinarjev . .pripoveduje Albert Karlin, vodja splošnega sektorja. „Letošnjega plana nismo bistveno spremenili in ga tudi ne bomo vse dotlej, dokler ne bomo v celoti obnovili tovarne. Izkušnje so nam pokazale, da se pri planiranju ne splača imeti prevelikih oči...“ „Omenili ste modernizacijo tovarne. Kaj ste doslej že storili? “ „Lahko rečem, da veliko. Zgradili smo nove proizvodne prostore v velikosti 5.000 kv. metrov. Investicija nas je veljala le malo manj kot pet milijonov dinarjev. Pohvalimo se že lahko tudi z novim reaktorjem, v katerem bodo po tuji licenci proizvajali PVC emulzije. Novi prostori nam bodo služili za proizvodnjo barv in lepil, prav tako po tuji licenci. Del novega prostora pa bomo izkoristili za skladiščenje izdelkov in embalaže . . . VEČ EKONOMISTOV IN INŽENIRJEV Kemična industrija JUB se vse bolj opira na sodelovanje z najbolj znanimi tujimi podjetji. Tako izdeluje različne kite v sodelovanju z nemškim podjetjem EGO, izdelke za avtomobilsko industrijo pa proizvaja v ko- operaciji z avstrijskim proizvajalcem. Poleg tega sodeluje tovarna iz Dola pri Ljubljani še z drugimi inozemskimi partnerji, pravkar pa se dogovarja s holandsko tvrdko Pieter Schoen za tehnično pomoč pri proizvodnji posebnih stenskih barv. „Doslej smo imeli hude težave zavoljo pomanjkanja strokovnjakov . ..,“ nadaljuje Albert Karlin. „Zdaj smo zaposlili dva ekonomista in nekaj inženirjev. Tako smo kadrovsko strukturo bistveno izboljšali in obenem tudi posodobili organizacijo dela. Tako smo tudi po tej plati zagotovili, da bomo stopili v korak s časom in da bomo svoje načrte tudi ures- ničili." a. Ul. Ko smo se o teh in še drugih vprašanjih pogovarjali z direktorjem poslovnega združenja Modna hiša Rudijem Polakom, smo izvedeli naslednje: „Modna hiša združuje 48 industrijskih organizacij, ki vse proizvajajo tudi novitete, skratka modno blago. Če gre za prodajo standardnih izdelkov, ni večjih problemov, ker se pač s proizvajalci dogovorimo tudi o tveganju zavoljo zamrznitve cen. Verjamemo, da imajo konfekcijske tovarne težave, o katerih je pripovedoval direktor Hakl. Njihov problem je v tem, da imajo veliko kupcev, čemur se praktično tudi ne morejo izogniti" Direktor prodajnega servisa Modne hiše Viktor Valič pa je dodal: „V veliko hujši zagati pa smo in bomo zaradi prodaje modnega blaga, ki že prihaja v trgovine. Če naj bo nova moda po isti ceni, kot je bila lanska pomladanska moda, po mojem o modi ni mogoče govoriti je pač tudi moda v določenem pomenu besede zamrznjena. Modnega blaga tudi sicer ni mogoče obravnavati na način, s kakršnim gledamo na kmetijstvo. Moda je nekaj posebnega, saj modnega blaga ne moremo obravnavati samo po sestavi uporabljenih snovi, ampak je treba posebej vrednotiti tudi vloženo kreacijo, skratka pamet. En sam modni gumb je praviloma dražji od metra flanele. Ti gumbi, če naj bodo modni, so praviloma tudi drugačni od lanskih. Ali pa drugi primer: rjuha ostane rjuha, medtem ko vsakoletna moda prinese drugačno sestavo tkanin za različne vrste oblačit Moške kratke srajce po letošnji modi bodo izdelane iz kombinacije bombaža in lanu. Precej let pa je že minilo, odkar je bil lan zadnjič uporabljen za izdelavo tkanin za srajce. Primerjava cen srajc po letošnji modi s tistimi po lanski modi torej nikakor ni možna, kakor na sploh ni možna pri nobenem modnem blagu. Edina pametna rešitev bi torej bila v tem, da bi bile cene modnega blaga na sploh sproščene. Če danes velja kombineža od 30 do 150 dinarjev, je od okusa in kupne moči potrošnic odvisno, kaj bodo kupile. Če naj bi bile letos moderne super mini ženske obleke, jih bodo pač kupovale tiste ženske, ki bi jim take obleke pristajale in ki bi jih lahko tudi plačale. Ne vidim torej vzrokov, zakaj bi morale biti zamrznjene tudi cene modnega blaga, saj cene tega blaga prav nič ne ogrožajo standarda najširšega kroga poprečnih potrošnikov." VSE V ISTEM KOŠU? V Zvezni skupščini že teče razprava o novem sistemu in politiki cen. Njuno bistvo je v povratku k reformni politiki cen, torej k nadzorovanim cenam določenih osnovnih življenjskih potrebščin z ene ter k svobodnejšemu, čeprav ne popol- noma sproščenemu oblikovanju vseh drugih. Dotlej, dokler ne bodo sprejeti novi predpisi, nadzorstvo nad cenami, skratka sedanja zamrznitev cen ostane. Položaj proizvajalcev je torej možno izboljšati samo tako, da bi jim družbenopolitične skupnosti predpisale nižje obveznosti, primanjkljaj pa nadomestile z zvišanjem davkov na nepremičnine in nekatere luksuzne predmete. Tudi če bi se strinjali s hitrim postopkom v skupščini, problem razbremenitve gospodarstva po tej poti prav gotovo ne bo rešen tako hitro, da bi še pravočasno vplival na izboljšanje položaja tekstilne industrije, še zlasti pa proizvajalcev konfekcije. MILAN GOVEKAR NOVICE IZ KOLEKTIVOV • VUZENICA Prodor a vtv V na trzisce Obrtno krojaško in šiviljsko podjetje „Kroj“ iz Vuzenice v Dravski dolini je uspešno zaključilo lansko poslovno leto; 33 stalnih in prav toliko stalnih zunanjih sodelavk je izdelalo več kot 160 tisoč kosov predpasnikov, ženskih oblek, pletene konfekcije in drugih izdelkov. Celoten dohodek podjetja v letu 1971 je presegel 3 milijone dinarjev. »Kroj" v Vuzenici so ustanovili leta 1965 iz nekdanjega servisa, minulo leto pa je bilo zanje odločilno, saj so v šivalnico postavili 20 modernih šivalnih strojev, stare pa povsem izločili iz proizvodnje. Večino izdelkov prodajo slovenskim podjetjem, nekaj pa tudi na tržišče v drugih republikah. Letos nameravajo v »Kroju" povečati proizvodnjo za 15 % do 20%, zaposlili pa bodo tudi več novih delavk. Osebni dohodki zaposlenih so navzlic slabim razmeram v konfekcijski industriji razmeroma dobri. Delavke zaslužijo v povprečju 1.150 dinarjev na mesec, obeti, da bi osebne dohodke letos še izboljšali, so dobri. V. R. e ptuj Koristna integracija Kot znano, je že pred leti prišlo v Ptuju do večje integracije, ko sta se združili trgovski podjetji Mercator iz Ljubljane in Panonija iz Ptuja. To je sicer omogočilo, da sedaj Panonija kot poslovna enota Mercatorja gradi v Ptuju moderno trgovsko hišo, ki jo bodo na pomlad letos izročili svojemu namenu. Gradnja nove trgovske hiše bo veljala 14 milijonov dinarjev. V tej delovni skupnosti je v minulem letu ustvarilo 550 ljudi kar za 240 milijonov dinarjev prometa, kar je za 40 % več kot leto poprej. Tudi v letošnjem letu predvidevajo, da bo promet porasel za nadaljnjih 12%. Še letos pa bo Panonija začela graditi nova skladišča. (fh) " IZ ŠESTIH REPUBLIK ... v jugoslovanskih sindikatih KOLIKŠNA NAJ BO UKINITI IMUNITETO SRBIJA Ko je predsedstvo skupščine sindikata delavcev družbenih dejavnosti Srbije obravnavalo teze o vlogi in nalogah sindikatov pri urejanju pravic in medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu, je ugotovilo, da se delavci pogosto zatekajo po pomoč na sindikate, da bi tako obvarovali svoje pravice. Najrazličnejši vzroki ogrožajo položaj delavcev: hiter gospodarski in družbeni razvoj, zakoni tržišča, integracije, hitre spremembe zakonov, protekcije, podkupovanja.korupcija. Po drugi strani pa je dejstvo, da so številni ljudje zaščiteni pred očitkom krivde z imuniteto, ki jo uživajo kot člani organov samoupravljanja, kot odborniki in kot poslanci. Zavoljo tega se je predsedstvo ogrelo za idejo, da bi ukinili institut imunitete. POMOČ KOSOVU? Dosedanja pomoč Kosovu še ni obrodila pričakovanih sadov • Slednjič se bo le treba zediniti, koliko smo pripravljeni dati za to, da bi se zmanjšale razlike med razvitimi deli naše skupnosti in AP Kosovo Jugoslavija osma Jugoslavija je bila lani s 6,2 zgrajenega stanovanja na 1000 prebivalcev v Evropi osma po številu zgrajenih stanovanj. Na tem mestu je že od 1965. leta dalje. Po podatkih letopisa združenih narodov pa nekatere države, ki stopnje razvitosti in nacionalnega dohodka nimajo večje kot mi, grade sorazmerno več stanovanj. Grčija je s 13 stanovanji na 1.000 prebivalcev na drugem mestu takoj za Švedsko! Prve mesece letošnjega leta je čutiti precej več prizadevanj kot lani, da bi končno pripravili in sprejeli družbeni načrt razvoja Jugoslavije za obdobje od 1971 do 1975. leta, kakor'tudi družbene načrte republik, pokrajin in občin. Sedanji ekonomski položaj terja, da mora načrt odražati stabilizacijsko politiko. Čeprav bodo vedno obstajale razlike in nesoglasja v gospodarskih programih republik, pa je pogoj za skupno razvojno politiko države lahko le osnovni program razvoja. O nekaterih pomembnih sistemskih vprašanjih, ki so osnova za sprejem predloga družbenega načrta, so predloge že pripravili v pristojnih organih in jih pravkar usklajujejo. Čeprav dosedanja prizadevanja pri pripravi družbenega načrta niso pripeljala do popolnega sporazuma in dogovora o vseh vprašanjih, smo vendar dosegli pomemben napredek pri usklajevanju stališč o osnovnih elementih načrta. Doseženo je bilo soglasje o ciljih srednjeročnega razvoja, o potrebi odločne usmeritve v stabilizacijo gospodarstva, o izbiri osnovnih smeri gospodarskega razvoja, o potrebi po zmanjševanju plačilnega deficita in o hitrejšem razvoju nerazvitih republik in pokrajin, posebno še Kosova. Pri nadaljnjem pripravljanju predloga družbenega načrta je tako treba sprejeti še odlok o sistemu in politiki cen, carin, o deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu, kreditno monetarni politiki, doseči bo treba sporazum o politiki dohodka in o osnovah davčne politike, o uporabi tujih sredstev, o financiranju federacije ter, razumljivo, uresničiti >. sklepe predsedstva ZKJ o hitrejšem razvoju Kosova. Ni skrivnost, da so vse variante resolucije o družbenoekonomski politiki Jugoslavije naletele na težave prav pri zahtevah Kosova, da z resolucijo praktično zagotovimo uresničevanje načelnih stališč o hitrejšem razvoju te avtonomne pokrajine. Razgovori v federaciji so potrdili veliko razumevanje republik in Vojvodine za potrebe Kosova, čeprav to breme ni lahko. Številke o pomoči Kosovu so znane, znano pa je tudi, da pravih učinkov pomoči ni in da zato tudi razlike med Kosovom in drugimi predeli države niso nič manjše. Za Kosovo je namenjenih precej sredstev: 0,9 % družbenega proizvoda Jugoslavije in 100 milijonov din za investicije v šolstvo in v zdravstvo. V zveznem proračunu so zagotovljena sredstva za financiranje obveznih oblik zdravstvenega varstva na Kosovem, še posebej pa so predvidena tudi sredstva za financiranje tamkajšnjih družbenih dejavnosti. Vse to pa ne bo zadostovalo: Kosovo pričakuje več pomoči, še približno milijardo dinarjev. Tudi če bi ta predlog sprejeli, bi vprašanje Kosova še vedno ostalo na dnevnem redu. Zato je skrajni čas, da bi slednjič tudi v skupnem odstotku pomoči povedali, kolikšna je za Jugoslavijo dokončna cena razlik med razvitostjo Kosova in drugih delov jugoslovanske skupnosti. Če tega ne vemo, se je pač težko pogovarjati o pomoči Kosovu na samoupravni osnovi. Osnove družbenega načrta morajo namreč slej ko prej vsebovati samoupravne interese vseh delov gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, izraženih v njihovih osnovnih in najpomembnejših programih, kot tudi sedanje in dolgoročne interese socialističnih republik in pokrajih, na osnovi katerih je edino mogoče izraziti skupne interese vse skupnosti. Stvarnost načrta razvoja Jugoslavije in poroštvo za uresničitev njegovih ciljev lahko slonita samo na samoupravno dogovorjenih razvojnih programih in na uglašenih sistemskih rešitvah. Bistveno pa je: vse cilje načrta moramo preveriti in podpreti s samoupravnimi dogovori, ker bomo samo tako dobili potrditev o takšni ali drugačni pripravljenosti gospodarstva, da jih uresniči. V. B. NA HRVAŠKEM . Hrane za 25 milijonov ljudi! PO PORODU ŠEST MESECEV DOPUSTA? 7 * p K» P P V Vojvodini je izredno težko premakniti z mesta še vedno nizko produktivnost v kmetijstvu, tožijo vojvodinski gospodarstveniki. Od tod tudi deficit hrane in prekomeren uvoz. Z boljšim izkoriščenjem možnosti pa bi lahko v Vojvodini letno pridelali vsaj za 11 % oziroma okoli 255.000 vagonov več poljskih pridelkov. Posebno ni- zek je „pridelek“ mesa — samo 70 kg na hektar, medtem ko ga, denimo, Danska pridela na isti površini in na slabši zemlji ter ob neznatnem uvozu živinske krme 330 kg. Vojvodina bi lahko namesto 6 milijonov prehranila vsako leto 20 milijonov Jugoslovanov in še 5 milijonov ljudi v tujini. Kmalu bo pred hrvaškim saborom predlog zakona, po katerem naj bi imela žena pravico do šestmesečnega porodniškega dopusta po otrokovem rojstvu. Po tem predlogu bi morala mati obvezno nastopiti porodniški dopust 28 dni pred porodom — torej tako kot doslej, trajal pa bi, dokler otrok ne bi dopolnil 6 mesecev in ne 105 dni kot zdaj. Med tem časom bi imela žena pravico do polnega osebnega dohodka, delovna organizacija pa bi jo bila dolžna sprejeti na delovno mesto iste vrednosti, kot ga je imela prej. Po šestih mesecih bi takoj delala polni delovni čas. To podaljšanje pravzaprav tudi temelji na zdmževanju sedanjega štiriurne-ga delovnega časa, po katerem je žena delala skrajšano 8 mesecev. Novi zakon bi vseeno pustil ženi svobodno odločitev: ali šest mesecev dopusta in potem normalno delo ali 105 dni dopusta in 8 mesecev skrajšano 4-urno delo. Novost zakona pa je tudi v tem, da bi matere lahko ostale na dopustu, dokler otrok ne bi dopolnil leto dni. V tem primem bi se materam vračunal ta čas v pokojninsko dobo, denarno nadomestilo pa bi sprejemale samo nekatere: žene z manjšimi dohodki in matere-samohranilke. Dom \ svetovnega \ turizma p p p p p p p-p p 0 P P P 5' P *P P P P P P P P P P P 0 P 0 0 0 0 0 »V V Zagrebu bodo zgradili turistično palačo, dom svetovnega turizma. V zgradbi bo najmanj 3.000 poslovnih prostorov, začasne in stalne domače in tuje turistične razstave itd. Najpomembnejše pri tem je, da bo tu sedež svetovne turistične organizacije — če Združeni narodi tako odločijo. Za to mesto je kandidiral Zagreb in ima -po izjavah nekaterih visokih funkcionarjev ZN -tudi velike možnosti, da to doseže. Predlog železarn — Očka, kaj je to socialna ogroženost? ■■■■■ ■fiKHsaaBBHsanBaMHMi UO zdmženja jugoslovanskih železarn meni, da s svojimi cenami, ki so pod tržnimi, ne morejo podpirati predelovalne industrije. Zavedajo se tudi, da ne morejo pričakovati od družbe sredstev, ki so jih zgubili z devalvacijo, vendar pa vztrajajo pri sprejemu nekaterih predlogov za spremembo gospodarskega sistema, kije sedaj neugoden za to panogo. Sprememba bi jo privedla v mnogo boljši položaj. To velja predvsem za cene, ki so že dolgo pod dejanskimi. Zato metalurgi zahtevajo paritetno določanje cen, ki morajo ustrezati cenam v zahodni Evropi, preračunanim v dinarje po tečaju. Če takšnih cen ne bi bilo mogoče doseči, železarne zahtevajo, naj jim to razliko družba nadomesti z oprostitvijo carin TE DNI SO REKLI p p p p p p p Predsednik zvezne skupščine MIJALKO TODOROVIČ v „Ekonomski politiki": Medrepubliško dogovarjanje je nujno, ideja o medrepubliškem komiteju, o sporazumevanju izvršilnih teles federacije in republik pa je že dala dobre rezultate pri premeščanju razlik. Obstoji pa nevarnost, da to idejo kompromitiramo, ker smo vse druge demokratsko-samouprav-ne mehanizme in odnose pasivi-z ir ali, pa zato tako rekoč celotna jugoslovanska javnost čaka, kakšen dogovor bodo ti komiteji dosegli. Poudariti moram, da je to vprašanje po mojem mnenju tesno povezano z demokratičnimi odnosi v republikah in da menim, da nam grozi nevarnost monopoliziranja predstavljanja republiških interesov prek ozkih krogov v republikah. Potrebujemo bolj razvejan sistem zastopanja in zagovarjanja interesov delavskega razreda in delovnih ljudi na ravni federacije. Ena od teh linij vodi preko republiških izvršnih svetov, druga preko zvezne skupščine, dalje preko Socialistične zveze, sindikatov, Zveze komunistov, tu pa so prav tako tudi Unije samoupravnega povezovanja gospodarstva in drugih področij združenega dela. Na ta način se izognemo monopolu predstavljanja republiških interesov. Drugo vprašanje pa je vprašanje zagotovitve nacionalne enakopravnosti; le-to zagotavljajo republiške nacionalne delegacije v zvezni skupščini in v drugih telesih. Predsednik gospodarskega zbora zvezne skupščine dr. VASIL GRIVČEV na seji upravnega odbora Zvezne gospodarske zbornice: V Jugoslaviji se ne smejo ponoviti razmere iz leta 1967. Vztrajati moramo pri stabilizaciji valute, vendar pa to ne sme biti cilj, temveč rezultat. Naš cilj mora biti progresivna stopnja razvoja gospodarstva, ki bo upo- števala mnoge elemente socialnega in pohtičnega značaja. Dej- stvo je namreč, da stabilizacijo, v kateri bi gospodarstvo stagniralo, ni težko doseči. To lahko celo zelo hitro dosežemo, vendal pa za visoko ceno, kakršno smo plačah leta 1967. Stagnantna stabilizacija ne ustreza Jugoslaviji; nam je potrebna takšna stabilizacija, v kateri bopio dosegali stalni napredek naše družbe.' vt na uvozno opremo, oprostitvijo taks itd. Zvezni poslanec MLA' DEN OLJAČA v „Oslob0 sedanjih podatkih bi °ktoti °bisZoval° v prvem letu že s Z5o vajencev. M. B. V^ENICA 0snovnV*a.univerza iz Kadelj je pri Večern S0** v Vuzenici organizirala imam „ °jcmlctko za odrasle. Sedaj red nf°uk kandidati za sedmi raz-Pouk , iesen. Pa bodo pripravili še zdai n,3 osm’ razred, ker je bilo za Premalo prijavljencev. ^AVOGRAD leta httir61*™- prihodnjega šolskega drav0£rai°. učence višjih razredov Šentjanž ,,, podružničnih šol v Jih pre;m’ Libeličah in drugih kra-, v p°lah na V. R. ŠQlo^ermlal' na centralno osnovno čili 7riv„3V0gradu- Za to so se odlo- otrokorn^° te.?a’ ker bi radi vsem ?etni noiivnUd-l kvaliteten pred-bi se usn^ m Jlh lako pripravili, da ? Poklicn^-ejf vključevali v srednje bodo je,„ c sole- Pri dravograjski šoli no Varstvo* PriPJavili tudi celodnev-Prevoz --a sZ? udence in organizirali dalienih v °larJe' 0troci iz bolj od-stanovaij v r,Jev bodo med tednom lv Dravogradu. *«• r> V. R. mladino in rekreacijo odraslih. Republiška izobraževalna skupnost je sama prevzela skrb tej skupnosti. In še to, da izgradnja šol in telovadnic v Sloveniji nikakor ne pomeni zapi- tržišča in celotno izgradnjo objektov vse od lokacijskih dovoljenj do predaje ključa. TRIMO ima bogate izkušnje z montažno gradnjo športnih hal, zdaj pa bo prevzel v svoj proizvodni program tudi montažno gradnjo šol in telovadnic. Na sliki: del konstrukcije za športno halo CELJE n, % vnekaj let si gradbena podjetja da epskem območju želijo, * - bi v Celju ustanovili vajensko 0 Ja gradbeništvo. Vzrokov za to Šol-- „ Med prvimi lahko naštejemo nJstv°. da vsako leto pada zanimala® Zr Poklice v gradbeništvu. Nekaj kui 0 toga, ker v Sloveniji primanj-ueka•Prostth mest v vajenskih šolah, jen aj tudi zavoljo tega, ker se va-dQ * težko odločajo, da gredo od največkrat tUdl -6 f Že 0d'0Čaj0’ nairtii-KXat pndejo domov, ker ne rnternatih r0St'^* meSt za bivanje v pirTe5ni? gradbenih podjetij pod-kata Udl medobčinski odbor sindi-miSija8radbenih delavcev Celje. Ko-občin iZa izobraževanje pri med-akcii0Skem odboru je že sprožila in ustanovitev šole za zidarje za razvojno delo ha tem področju, izdelavo idejnih zasnov posameznih prostorskih rešitev in posameznih normativov. Seveda pa so ugotovili, da zahtevam glede možnosti spreminjanja notranjosti teh objektov, kar bo nedvomno razvoj šolstva v prihodnje terjal, mnogo bolj ustreza industrijsko-montažna gradnja kot pa klasična gradnja teh objektov. Seveda zopet ob pogoju, da se ohrani kvaliteta in estetski videz gradnje in ob težnji, da se gradnje pospešijo in pocenijo. Zato so dali pobudo za sodelovanje med šolstvom, projektanti in izvajalci, pobudo za pogodbeno skupnost za industrijsko proizvodnjo šol in telovadnic. Minuli torek so v prostorih Izobraževalne skupnosti SRS sklenili sporazum o pogodbenem sodelovanju med Izobraževalno skupnostjo SRS, Republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, Zavodom za šolstvo, ki jih čaka še nadaljnje delo pri izdelavi ali korekturah različnih idejnih zasnov šolskega prostora in s tem v zvezi različnih normativov, na drugi strani pa so kot partnerji tega sporazuma gospodarske organizacije kot izvajalci vsega dela pri izgradnji montažnih šol in telovadnic — vse do predaje ključa: to sta „Lesnina“ in »Pristan" iz Ljubljane, „Projektmetal“ iz Ljubljane, trebanjska industrija montažnih objektov „Trimo“ ter tovarna „Elan“. ZA 30 % CENEJE Ta sporazum med drugim predvideva strokovno posvetovalni organ te pogodbene skupnosti, ki naj bi tekoče reševal vsa pomembna vprašanja, ki zadevajo funkcionalnost objektov in organizacijo dela. V sporazumu pogodbene stranke ugotavljajo, da vsaka od podpisnic že sodeluje v procesu izgradnje šol in telovadnic, da razpolagajo z določenimi kapacitetami, da pa vidijo izrazito prednost v skupnem nastopu in združevanju kapacitet. K temu dodajmo na tiskovni konferenci ob podpisu sporazuma poudarjeno misel, da sedanjih osem partnerjev ne pomeni zaprta vrata za katerokoli podjetje, ki ima možnosti in se hoče priključiti ranja vrat tej skupnosti pred uveljavljanjem na širšem jugoslovanskem prostoru tako glede idejnih zasnov kot izvedbe in prodaje namembnih objektov. Drugo najpomembnejše, kar ta sporazum ureja, pa je delitev dela. „Projektmetal“ bo skupaj s pooblaščenimi strokovnimi kadri pogodbenih strank prevzel projektantska dela; „Trimo", ki ima že bogate izkušnje z montažno gradnjo športnih hal, bo prevzel v svoj proizvodni program izdelavo šol in telovadnic ob konkurenčnih cenah glede na klasično gradnjo; „Elan“ bo pravočasno dobavljal in montiral vso opremo za telovadnice in sodeloval pri projektiranju zato, da bi zagotovili najboljše rešitve za montažo in razporeditev orodja; »Lesnina" pa bo preko podjetja »Pristan" prevzela proučevanje MIRO CERAR JE ZADOVOLJEN Od montažne gradnje smemo pričakovati boljšo porabnost prostorov, hitrejšo^ gradnjo in seveda cenejšo. V Šentjanžu na Dolenjskem bo v kratkem predana namenu montažna telovadnica, prva te vrste, ki je bila dograjena v 30 dneh in že sama gradnja je cenejša od klasične za 30%. Telovadnico si je že ogledal Miro Cerar, ki jo je zelo pohvalil. Zanimivo je to, da bo enak montažni objekt Vzgojnemu zavodu v Planini pri Rakeku služil za učne delavnice. Vse pa kaže, da lahko upamo, da bomo že drugo leto dobili v Sloveniji prve montažne industrijsko zgrajene osnovne šole, saj je delo za njihovo idejno zasnovo in normative že zastavljeno. SONJA GAŠPERŠIČ VSE KARTE NA MIZO Šola ali ljudje na stranskem tiru? Ni to večina, je pa pri nas še kar precej prosvetnih delavcev, ki nejevoljno zamahnejo z roko, če jim omeniš osnovno šolo za odrasle. Največkrat so to osnovnošolski učitelji in pogosteje iz sredine, ki je razvitejša. Včasih pa so to tudi ljudje iz podjetij. Zelo hitro ti taki sogovorniki postrežejo s svojim globokim prepričanjem (brez dokazov), da so te šole „potuha“ za mladino, ki se prej ni hotela učiti, da to sploh niso šole za odrasle pač pa „popravljalnice“ za zaostalo mladino, da se v teh šolah zbira najbolj „neresen‘‘ del mladine, iz katere kaj prida itak nikoli nič ne bo, da so torej te šole „problema-tične“, da so „šole na stranskem tiru“ in tako dalje. Seveda pa tudi njih skrbi tako velik osip v redni osnovni šoli, ki iz leta v leto komaj zaznavno pada. Zato je treba predvsem odpraviti vse razloge za osip v redni osnovni šoli... S to zadnjo ugotovitvijo se očitno vsi strinjamo. Tako že precej let, medtem pa življenje za posamezne generacije nepovratno teče naprej in medtem del vsake generacije brez dokončane osnovne izobrazbe išče svojo pot v življenje, svoj prostor v družbi, svoj boljši kos kruha.. . Naše misli torej ne morejo in ne smejo biti uravnane le na jutri, ne da bi nas zanimalo, kaj se dogaja danes. Praktiki, ki se srečujejo z mladimi ljudmi v osnovnih šotah ali oddelkih za odrasle, nas opozarjajo (sindikate!) na nekatera dejstva. Kako prepričljivejša so ta dejstva od tistih šablonskih etiket na račun osnovne šole za odrasle! Od kod prihajajo na primer mladi ljudje v osnovno šolo za odrasle sredi gospodarsko in kulturno razvite Ljubljane? Podatki niso najnovejši, a verjetno današnji kaj dosti drugačni ne bi bili. Skoraj vsi po vrsti prihajajo ii delavskih družin, kjer bi dokazov bogastva in razvitosti našega glavnega mesta zaman iskali. Večina ima le enega roditelja ali pa sta se oče oziroma mati drugič poročila. Mnogim je dom pri tujih ljudeh. Ti otroci praviloma prej dozore, njihovo otroštvo je težko, nihče jim ni privzgojil delovnih navad. Iz njihovih slovenskih nalog veje žalostna družinska podoba: v družinskem okolju se ne počutijo dobro, ne spodbuja jih k učenju, v hiši je od pet do devet otrok (daleč več od slovenskega poprečja), pogosto razjeda družine alkoholizem in drugo. Vse to jih gotovo ni spodbujalo k dobremu delu v redni osnovni šoli, čeravno je po strokovnih ugotovitvah večina njih poprečno inteligentnih, nekateri tudi nadpoprečno. To so torej dejstva! Vprašamo se torej lahko, kdo je na „stranskem tiru“: ali ni očitno, da so „iztirjeni“ najbolj ti mladi ljudje! Resnici na ljubo je treba povedati, da teh „iztirjencev“ na marsikateri ljubljanski osnovni šoli niso bili pripravljeni šolati po osmih letih še naprej. In namesto da načelno razpravljamo o „pro-blematičnosti“ osnovnih šol za odrasle, si raje priznajmo skrajno „problematičen“ socialni položaj te in take mladine, ki bo več ali manj tudi ostala „na stranskem tiru“, če ji ne bomo omogočili vsaj dopolnilno osnovno splošno izobraževanje. Večina teh mladih ljudi prihaja m osnovne šole za odrasle z resnimi pogledi na življenje. Prihajajo najštevilnejši, ker to terjajo od njih delovne organizacije, ki so jih pogosto že sprejele ali jih bodo pod pogojem, da končajo osemletko. Prihajajo mnogi, ker bi se radi poklicno izobraževali naprej. Le malo pa je takih, ki pač pridejo, ker to žele njihovi starši, a ti so po navadi iz drugih socialnih sredin. SONJA GAŠPERŠIČ Pesem jih zbližuje Pred meseci so v novomeški tovarni zdravil Krka ustanovili mešani pevski zbor. Danes šteje ta zbor že 70 članov. Med pevce so se vključili neposredni proizvajalci, delavci iz uprave, tehniki, inženirji, farmacevti, to je pisana družba, vse pa združuje in zbližuje veselje do lepe pesmi. Pod strokovnim vodstvom Janeza Žnidarja vadijo dvakrat tedensko, izostankov skoraj ni, vmes mora priti že kaj posebnega. V razgovoru s tremi člani pevskega zbora, ki so v organizacijskem odboru, smo zvedeli še marsikaj zanimivega. Idejo za ustanovitev pevskega zbora v tem velikem novomeškem delovnem kolektivu se je porodila na proslavi ob 10. obletnici ustanovitve podjetja. Tedaj je namreč v podjetju pel moški pevski zbor »Dušana Jereba" iz Novega mesta. Nastop teh pevcev je spodbudil nekatere v podjetju, da so dali pobudo za izvedbo posebne ankete, ki naj bi dala odgovor na to, če je v Krki kaj pevcev. Odziv je bil presenetljivo dober. Za pevsko avdicijo se je prijavilo več kot 80 pevcev. Glasbena strokovnjaka Tone Kozlevčar in Andrej Štukelj sta jih izbrala 70. Po nekaj mesecih so imeli pevci že prvi nastop za člane svojega kolektiva. Javni nastop so imeli lani, 21. decembra za pripadnike naše armade, dan kasneje ,pa še za Novomeščane. Izredno dobro so jih sprejeli in jih spodbudili za nadaljnje delo. Zdaj se Krkini pevci pripravljajo na pomembnejše nastope v letošnjem letu. Če bo šlo vse po sreči, bedo zapeli na kongresu farmacevtov Jugoslavije, ko bo letos v Sarajevu. Šodelovali bodo tudi na pevskem festivalu v Šentvidu pri Stični in morda še kje drugje. Člani zbora: magistra Anica Pavišič, Marjan Smrke in Anton Kranjc so pohvalili podporo, ki jo imajo pri vodstvu podjetja in vodstvu sindikata. V zbor bi radi vključili še več proizvajalcev, zlasti pa računajo, da se jim bo pridružilo še več mladih, ki jih je v Krki veliko. Tekst in foto: SLAVKO DOKL Člani Krkinega pevskega zbora na svojem prvem javnem nastopu PRIPRAVE ZA ZDRUŽITEV SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA V Šoštanju razpisali referendum Delavski svet Termoelektrarne Šoštanj je na zadnji seji, bila je v ponedeljek, 14. februarja, sklenil, da bo 15. marca tudi v tej elektrogospodarski organizaciji referendum, na katerem bodo zaposleni odločali o združenem delu in o ustanovitvi združenega elektrogospodarstva Slovenije. Osrednji samoupravni organ šoštanjske Termoelektrarne je na tej seji soglasno sprejel predlog samoupravnega sporazuma o združenem delu in o ustanovitvi združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije, in sicer v besedilu, kot gaje februarja letos predlagala organizacijsko pravna komisija elektrogospodarskih podjetij Slovenije. Šoštanjčani so ob tem zahtevah samo, da z določbami samoupravnega sporazuma predlagatelji uskladijo tudi sheme, ki so priložene sporazumu. Delavski svet Termoelektrarne Šoštanj je na seji imenoval tudi posebno 5-člansko komisijo za izvedbo referenduma ter imenoval svojega predstavnika v osrednjo komisijo za izdelavo referenduma v elektrogospodarskih organizacijah Slovenije. fvš) Še letos združitev Sigma - TAP - Tovariši, kaže, da bomo morali temeljito proučiti naše elektrogospodarstvo . Pred kratkim so samoupravni .trgani v tovarni Avtoopreme v Ptuju in v Sigmi izbrali posebne štiričlanske komisije, ki naj bi pripravile vse potrebno za združitev teh dveh za ptujsko gospodarstvo pomembnih delovnih organizacij. O tej integraciji so sicer že dolgo govorih, vendar ni bilo nikogar, ki bi se začel resneje ukvarjati z analizami in dokumentacijo, ki je za takšno odločitev potrebna. Sedaj, ko so izvolili posebne komisije, je moč pričakovati, da bodo v teh dveh delovnih organizacijah le našli skupni jezik ter tako združili vsa proizvajalna sredstva, kar jim bo nedvomno omogočilo, da se bodo še hitreje razvijali. To je še posebej pomembno zavoljo tega, ker že sedaj obe podjetji proizvajata v glavnem za jugoslovansko avtomobilsko industrijo. Do velikega podjetja Zadnjih deset let so posvečali največjo pozornost tehnični opremljenosti, saj so izdah za nakup novih, sodobnih strojev in naprav nad 10 milijonov din, širili in opremljali pa so tudi Stranske obrate in skrbeli za večje strokovno znanje svojih zaposlenih. Trboveljsko gradbeno podjetje Zasavje je dogradilo v središču revirjev domala vse industrijske objekte, nove tovarne, poslovne prostore, razen tega tudi šole, varstvene ustanove in seveda več sto novih stanovanj. Lani se jim je priključil sevniški Gramat, s čimer so razširili obseg poslovanja in se usmerili tudi na proizvodnjo raznih vrst gradbenih materialov, med drugim tudi betonskih obhkovancev, raznih vrst tlakov in drugega materiala. Svoje gradbene storitve opravljajo tudi v Sevnici, poznajo pa jih tudi v Radečah. Gradbeno podjetje Za-savje je poskrbelo tudi za svoje zaposlene. Pred leti so dogradili nov obrat družbene prehrane in nov samski dom, v katerem je 190 ležišč. Precej so štorih za boljši in neposrednejši razvoj samoupravljanja in prešli na nagrajevanje po delu. Kolektiv bo v soboto svoj jubilej proslavil z zborovanjem v delavskem domu. Ob tej priložnosti bodo vsem zaposlenim, ki delajo v podjetju nad 20 let, izročili priznanja. Na zborovanju pa bodo seveda spregovorili tudi o nekaterih nadaljnjih načrtih. —m- .V NAČRTI RAVENSKIH ŽELEZARJEV ZA LETO 1972: 650 MILIJONOV DINARJEV REALIZACIJE IN ZA 5 MILIJONOV DOLARJEV IZVOZA ZAL JE NELIKVIDNOST TRDNEJŠA OD JEKLA Novost A v«vv na trziscu Gradbeno podjetje Zasavje v Trbovljah praznuje 25-letnlco obstoja S Kolektiv se je razvil v veliko gradbeno delovno organizacijo, dobro opremljeno In usposobljeno za najzahtevnejša dela • Letos bodo dosegli za več kot 50 milijonov din celotnega dohodka Za letos je predvidena skupna proizvodnja 412.000 ton jekla # V tem letu naj bi na Ravnah še naprej povečevali finalizacijo plemenitih jekel • Začetek proizvodnje industrijskih nožev v sodelovanju s prevaljsko tovarno rezalnega orodja V pogojih nestabilnega tržišča in divjanja cen je Železarna Ravne na Koroškem dosegla v preteklem letu zadovoljive proizvodne in poslovne rezultate. Finančni načrt so, tudi zaradi hitre rasti cen, presegli za četrtino, in sicer z realizacijo 617 milijonov dinarjev. Predvidenega obsega izvoza pa niso dosegli. Težave, s katerimi se je srečeval okrog 3750-članski delovni kolektiv ravenskih železarjev, so bile predvsem zaradi nelikvidnosti. Ravenski Železarni so kupci dolgovali 233 milijonov dinarjev, le-ta pa je na začetku tega leta dolgovala dobaviteljem 57 milijonov dinarjev. Zaradi nelikvidnosti so imeli težave pri redni oskrbi z bodo prodali predvidoma 22.300 ton izdelkov, s čimer bi iztržili okrog 5 milijonov dolarjev. Prizadevali pa si bodo, da bi prodali na tuje še več izdelkov, kot je za zdaj predvideno. Ob tem naj zapišemo, da računajo v ravenski Železarni le na manjši porast števila zaposlenih, saj bi se naj poprečno število zaposlenih v letu dni povečalo le za okrog 60, in še to je odvisno od obsega naročil in splošnega gospodarskega stanja. določa letni načrt izvoza. Na tuje, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in na Nizozemsko, prodajajo zdaj stiskalnice in obrezovalne avtomate, pa tudi nekaj drugih strojev in naprav. Tudi to proizvodnjo bodo povečali, računajo pa, da bodo izvozili na tuje tudi precej nove proizvodnje industrijskih nožev in tudi drugih izdelkov. (ma) V Opekarni Ljubečna so pred dobrim mesecem začeli izdelovati klinker opeko z ornamentiko. Sedaj izdelujejo opeko z dvema ornamentoma, kmalu pa bodo k temu dodali še nove vzorce. Prve količine te opeke, ki jo v Ljubečni izdelujejo edini v Sloveniji, so kupci razgrabili. Uporabljajo jo predvsem za zunanje fasade, pa tudi za stene v notranjosti in za kamine. Opeka z ornamentiko je prava poživitev na slovenskem tržišču. Razen tega pa je tudi cena zelo ugodna. M. R. reprodukcijimskim materialom, na- dalje pri zbiranju denarja za izplačilo osebnih dohodkov, in ne nazadnje, tudi pri zbiranju denarja za odplačilo anuitet za najeta investicijska posojila. ZA PET ODSTOTKOV VEČJA VREDNOST PROIZVODNJE Za letošnje leto so ravenski žele-zarji predvideli skupno proizvodnjo 412.000 ton jekla, blagovna proizvodnja pa je predvidena v višini 125.000 ton jekla. S tem bodo dosegli okrog 650 milijonov din realizacije, oziroma okrog 5 % več, kot so jo bili dosegli lani. Na tuia tržišča Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti NOVO: PROIZVODNJA INDUSTRIJSKIH NOŽEV V Železarni Ravne na Koroškem si bodo letos zlasti prizadevali, da bi še več plemenitega jekla ne samo pridelali, pač pa tudi Analizirali doma. V načrtu je tako povečanje proizvodnje pnevmatičnih orodij, in sicer v sodelovanju z inozemskim partnerjem, prav tako pa tudi večji obseg izdelave orodij za stiskalnice. Ravenska Železarna bo letos začela, kot računajo, z gradnjo novega obrata za proizvodnjo nožev, pri čemer računajo, da bodo v prihodnjih nekaj letih dosegli letno proizvodnjo 1000 ton industrijskih' nožev. Ta proizvodni program bodo delili s Tovarno rezalnega orodja Prevalje. Sicer pa bodo v tem letu dograjevali še kovačnico in dopolnili ter izpopolnili nekatere metalurške naprave zato, da bi v še večji meri •prešli na finalizacijo na področju kovinsko-predelovalncga kompleksa. Istočasno s prizadevanji za dosego kar največjega obsega finaliza-cije plemenitih ravenskih jekel bodo ravenski železarji storili tudi vse, da bi izvozili še več izdelkov, kot to Ukrep, ki ima vrzeli Odločbo o ukinitvi prodaje deviz jugoslovanskim turistom in dovoljenje, da ti turisti lahko prenesejo prek meje po 500 din, utemeljujejo uradno in neuradno s tem, da bomo tako prihranili v Jugoslaviji prek 60 milijonov dolatjev letno, tj. znesek deviz, ki smo jih doslej prodali domačim turistom. Točno je, da banke ne bodo izplačale teh deviz, vendar pa se zastavlja vprašanje, če bo Jugoslavija s tem kaj prihranila. Računati moramo namreč na to, da bodo naši turisti prodajali dinaije v tujini in da se bodo ti dinaiji vračali v državo na različne načine, predvsem pa jih bodo prinašali s seboj tuji turisti. Tako lahko predvidevamo, da se bo avtomatično zmanjšal priliv deviz, in sicer vsaj za toliko, kolikor dinarjev bodo naši turisti prinesti v tujino. Upoštevati je treba tudi, da bodo tujci te dinaije kupovali po nižjem tečaju, kot pa bi v Jugoslaviji menjati svojo nacionalno valuto, prav tako pa ne bodo plačali bančne provizije. SESTAVNI ELEMENTI ZA PALETNI TRANSPORT TRANSPORT PALET. Pri tem v glavnem mislimo na namestitev viličarjev, ki palete zagrabijo In prinesejo na določeno mesto. Fiksni stroški za transporter, voznika In nadomestne dele niso majhni. So pa gospodarni, kadar so vozne poti kratke. Nnjna naloga Inženirja za racionalizacijo Je, da skrajša vozne poti naprav. Ta naloga naj se reši z »normaliziranimi elementi za paletni transport«. Elementi so razviti po sistemu dogradltvenih enot. Ce se smiselno sestavijo, se lahko — po naročilu — gradijo vse transportne proge in palete se lahko premikajo tudi preko različnih ravnin. TRANSPORTNI ELEMENTI ZA PALETNI TRANSPORT Najcenejši element Je paletna valjčna letev. Transport poteka z Izrabo težnosti. V zanesljivo profilno Jekleno ogrodje so v določenih razmakih vstavljeni tekalni valji, ki imajo veliko nosilnost. Palete pokažejo visoko stopnjo obrabe. Njihova teža ni vedno ravna. Zgodi se, da je zaradi hrapavosti (neravnlne) le nekaj valjev močno obremenjenih. Razmak med valji naj zato ne bo premajhen. Letve so dolge ca. 1,5 m In se lahko povežejo v poljubno dolge proge! GNANE PALETNE VALJČNE PROGE se vstavijo tam, kjer ni na razpolago nobenega padca ali pa mora transport prisilno potekati na dve stran«. Valji veliko nosilnostjo se vložijo v profile. Ležaji s prirobnteo prevzamejo ležišče valjev. Vsaka valjčna os je opremljena z dupleksnlm verižnim kolesom. Verige z valji opravljajo pogon od valja do valja. Motor z gonilom skrbi za pogon. Progo do ca. 1,5 m žene en motor. Pri daljših progah je treba namestiti več pogonov. PALETNE ZATRPNE VALJČNE PROGE se namestijo tanij.kjer lahko pride do zastojev. Tukaj predstavljajo transportni elementi krožne verige, v katere so vstavljeni tekalni valji. Cc pride do zastojev, se paleta ustavi In valjčna preproga se pod paleto enostavno odvali naprej, predajnih mestih se v zastojno progo vgradijo posebno razviti dodelci. Zatrpni tlak, ki nastane pri stoju in zbiranju več palet, se lahko zmanjša s prestavljanjem nosila konstrukcije. Na za- PALETNE VRTLJIVE MIZE razdeljujejo palete, ki prihajajo Iz glavnega toka na stranske proge. Kot sestavni elementi se namestijo v glavne proge. Na nosilo konstrukcije se položi kroglični rotacijski venec. Ta v največ primerih odvzame del, gnan po valjčni progi. Zračni cilindri ali električne naprave za prestavljanje, ki delujejo tudi z Impulzom na daljinsko upravljanje, prestavijo mizo za »O*. Po odteku palete se miza samostojno zavrti nazaj v star položaj. Proces premikanja se lahko poljubno ponavlja. Pri majhnih ovojih palet je možno ustaviti mizo z normalnimi tekalnimi valji. Ta se prestavlja z roko. Proizvajalcem, ki hočejo letve in mize izdelovati sami, so načrti za namestitev na razpolago. IBl-Ott TRBOVLJE INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA TONČKE ČEČEVE 45 ŠPORT IN REKREACIJA namiznoteniška ekipa mariborske tovarne TAM (s trenerjem), ki uspešno tekmuje v okviru občinskega sindikalnega prvenstva. D. Z. TRIM TUDI V SLOVENSKI BISTRICI Komisija za šport m rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu v Slovenski Bistrici je zelo ugodno sprejela akcijo TRIM in jo uvrstila tudi v okvir svojega delovnega programa za leto 1972. Te dni že potekajo akcije za tolmačenje pomena nove oblike športne aktivnosti zaposlenih na področju občine Slovenska Bistrica. Akcija rekreativnega športa TRIM bo pričela na področju te občine s 1. marcem 1972, končali pa jo bodo 15. marca 1973. V tem času bodo udeleženci akcije dobili posebne kartone za vpisovanje doseženih rezultatov. Pogoj pa je najmanj 150 opravljenih aktivnosti in pravilno izpolnjeni karton akcije TRIM. Kartone in Prospekte bodo udele žene' lahko naročili pri svojih osnovnih organizacijah sindikata ali tudi pri občinskem sin d. svet, . Da bi akcija na področju občine kar najbolje uspela, je Občinski sindikalni svet razpisal še dodatno tekmovanje v tem °kviru, to je tekmovanje v vključevanju članov sindikata v ^cijo TRIM. Osnovna organi-žacija sindikata, ki bo vključila največ članov v akcijo TRIM in bo izpolnila vse pogoje za osvojitev značke TRIM, bo prejela posebno priznanje, prav tako tudi osnovne organizacije, ki bodo osvojile 2., 3., 4. in 5. mesto. NOVA GORICA Ob zaključku akcije (marca 1973) bodo v glasilu ObSS objavili končne rezultate tekmovanja na področju bistriške občine. VIKTOR HORVAT NA LOKVAH STO SMUČARJEV V organizaciji občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica in v izvedbi občinske zveze za telesno kulturo ter smučarskega kluba Nova Gorica so bile minulo soboto na Lokvah sindikalne tekme v veleslalomu za občinsko sindikalno prvenstvo. Kljub slabemu vremenu, saj je ves čas močno snežilo, je bilo na startu več kot 100 smučarjev, tekmovalcev iz 18 delovnih kolektivov občine, kar doka- zuje, da si smučanje vse bolj utira pot tudi v tovarne, ustanove in šole. Prav to pa je glavni in edini cilj takšnih iger, oziroma tekmovanj. Proga sama je bila zelo težka. Kot je bilo pričakovati, so imeli največ uspeha kolektivi, kot so MEBLO, ELEKTRO Gorica, BOLNICA Šempeter, SOŠKE ELEKTRARNE itd. R.K. • NA ROB DESETIM JUBILEJNIM ZIMSKIM ŠPORTNIM IGRAM SLOVENSKIH GRADBINCEV Prireditev, da malo takih! • Gradbinci so se znova izkazali kot imenitni organizatorji Konec minulega tedna so bile v Kranjski gori, našem najmikavnejšem in obenem najbolj dostopnem smučarskem centru, jubilejne X. zimske športne igre gradbincev Slovenije. Izredno zahtevno nalogo,, to je organizacijo letošnjih zimskih iger gradbincev, je to pot -prevzelo Splošno gradbeno podjetje Projekt iz Kranja. Kljub nepredvidenemu slabemu vremenu, v petek je deževalo, vso soboto pa prav neprijetno snežilo, je organizator opravil svojo nalogo več kot vzorno. Vse od začetka do konca, od prvih tekem v veleslalomu za moške, pa do slavnostne otvoritve iger pred hotelom Larix in zaključka, ni prišlo niti do najmanjšega spodrsljaja, še manj do zamude. Celotna organizacija je bila zares na naj višji ravni. Več kot 500 prijavljenih tekmovalcev teh iger priča, da so postale zimske športne igre slovenskih gradbincev ena najbolj množičnih zborovanj in zbližanj gradbenih delavcev Slovenije in da se na snegu krepi in rekreira vse več mladih in starejših, da osvaja lep šport na snegu vse večje število gradbincev. To so dejstva, ki jih spoznava in obenem tudi odobrava vse več delovnih organizacij. Zato igre uspevajo in postajajo prava manifestacija moči in sodelovanja slovenskih gradbincev. „Igre imajo veliko širši na- men, kot pa je tekmovanje samo ...“ so v Kranjski gori poudarili letošnji organizatorji, predstavniki SGP Projekt iz Kranja. „Tu se uspo-stavljajo nova prijateljstva, tu se izmenjujejo delovne izkušnje in širokemu krogu ljudi je omogočena prepotrebna rekreacija. Dalje se na igrah kalijo novi mladi športniki, novi organizatorji in tudi tu lahko pokažejo sindikalne organizacije in njihovi predstavniki, kaj zmorejo. Skratka, namen iger je zares vsestranski in zato tudi splošno družbeno koristen!" In kateri športniki so pobrali na X. jubilejnih zimskih športnih igrah slovenskih gradbincev najbolj dragocene lovorike? Najvišje priznanje, to je prvo mesto v ekipni uvrstitvi, so si priborili smučarji Industrijskega montažnega podjetja Ljubljana. Zbrali so kar 1.573,26 točke in s tem precej pustili za seboj drugo-plasirano ekipo jeseniškega gradbenega podjetja Sava, ki sije v močni konkurenci prt-borila 1.351,30 točke. Na tretje mesto v skupni uvrstitvi so se plasirali športniki Gradisa, na četrto splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj in na peto predstavniki podjetja Slovenija ceste Ljubljana. Slede: 6. Tehnik — Škofja Loka, 7. Geodetski zavod SRS Ljubljana, 8. Investicijski biroji Trbovlje, 9. Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor, 10. Obnova, gradbeno podjetje Ljubljana, 11. Nivo, splošna vodna skupnost Savinja, Celje, 12. Bohinj, gradbeno podjetje Bohinjska Bistrica, 13. Inženirski biro - Elek-troprojekt, Ljubljana itd. In najboljši med posamezniki? Veleslalom ženske: 1. Bevc Heda, 2. Kores Anica, 3. Pirnat Metka, 4. Košič Krista, 5. Potočnik Štefka itd. Veleslalom moški od 33 do 40 leri 1. Klinar Stanko, 2. Janez Šarec, 4. Jemec Janez, 4. Lakota Miran, 5. Štrucelj Alojz, 6. Čučnik Ivo itd. Veleslalom moški nad 40 let: 1. Dobrovoljc Dušan, 2. Gašperin Franc, 3. Naglič Jože, 4. Cizelj Marjan, 5,-Kaltnekar Dušan, 6. Lapajne Miloš itd. Veleslalom moški do 33" let: 1. Klinar (Sava), 2. Čop (Sava), 3. Žakelj (IMP Ljubljana) itd. Tek — ženske: .1. Potočnik Štefka, 2. Weiss Breda, 3. Uršič Francka itd. Tek — moški do 33 let: 1. Kalan Filip, 2. Zupan Franc, 3. Grad Emil, 4. Šu-bič Jože, 5. Dolenc Jure, 6. Obral Milan itd. Teki - moški nad 33 let: 1. Krajnik Gašper, 2. Repinc Jože, 3. Ravšnik Vlado, 4. Preželj Anton, 5. Zupan Janez, 6. Gorjanc Peter, 7. Stanovnik Pavel itd. U. SINDIKALNO PRVENSTVO OBČINE LJUBLJANA-CENTER V organizaciji Mestne zveze za telesno kulturo v Ljubljani in komisije za šport v delovnih organizacijah pri mestnih sindikatih je bilo minulo soboto v Kranjski gori drugo sindikalno prvenstvo občine Center. Kljub slabim vremenskim razmeram je uspelo organizatorjem od 235 prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev spustiti po dveh veleslalom progah kar 158 tekmovalcev in tekmovalk. Ekipno so se najbolje uvrstili predstavniki podjetja Inter-trade. Na drugo mesto so se uvrstili predstavniki Slovenija ceste, na tretje mesto Iskra-Commerca, četrto Elektro Ljubljana, peto Kartonažne tovarne itd. Med posamezniki pa so se najboljše uvrstili - pri moških v Prvi kategoriji Lukež Borut (Steklo), v drugi kategoriji Volk Danilo (Intertrade) in v tretji kategoriji Borštner Božidar (Iskra-Commerce). Pri ženskah pa - v prvi kategoriji Konte Breda /SDK), v drugi kategoriji Pelan Jelka (Jugotekstil) in v tretji Dermota Jelka (Intertrade). XIV. TEKSTILIADA Športna tekmovanja tekstilcev v Sloveniji imajo že dolgo tradicijo. Letos bo tekmovanje v veleslalomu na programu že štirinajstič ter je vsako leto organizirano v dragem kraju. Letos se bodo tekstilci zbrali 19. februarja na Pohorju, kjer bodo pomerili svoje moči v posamezni in ekipni konkurenci. Pokrovitelj tekmovanja je republiški sindikat za industrijo in rudarstvo Slovenije, organizator pa OOS MTT iz Maribora. Organizatorju se je doslej prijavilo kar 350 smučarjev iz de- lovnih organizacij tekstilne industrije, tekstilnih šol, tekstilnih inštitutov in grosističnih tekstilnih trgovskih podjetij. Razmah množičnosti na tekmovanjih je posledica prijateljskih stikov tekstilcev iz vse Slovenije, ki jim je tekmovanje v smučanju možnost, da se srečajo z znanci, prijatelji, sošolci in poslovnimi partnerji na belih poljanah. Tekmovanje, ki bo na smučiščih Habakuka, bo organiziral 100-članski organizatorski štab, ki bo pripravil tri proge. Tek- SATURNUS PRVI NA POHORJU Pod pokroviteljstvom direk-t0lja TAM ing. Stojana Perhav-in v organizaciji smučarskega luba TAM je bilo preteklo so-°to na Pohorju I. tekmovanje ptičarjev zaposlenih v avtomobilski industriji Slovenije. ‘el/3 tekmovanju so nastopili , Umovalci iz osmih delovnih ltT tivov: SATURNUSA, ¥JOSTROJA, AVTOMONTA-^ Ljubljane, IM V Novo me-a?’ SIGME in TAP Ptuj ter /vTOOBNOVE in TAM Mari-tev" Skupno je bilo na startu 70 ro movalcev v treh moških sta-, tnih razredih in enem žen-111 razredu. Tekmovanje je ^ 0 posamezno in ekipno po tednih razredih, ter za skup-8a zmagovalca. Največ uspeha so imeli predstavniki SATURNUSA Ljubljana z zmago v dveh ekipnih konkurencah in z osvojenim prvim mestom v skupnem plasmaju. Tudi domačini oziroma organizator je osvojil dve prvi mesti med posamezniki in eno med ekipami. Samo tekmovanje je potekalo v izredno težkih pogojih, ves čas tekmovanja je deževalo, zato je bila proga nekoliko krajša in precej težka. Po tekmovanju je bilo skupno kosilo za tekmovalce in vodje ekip v restavraciji TAM, kjer je generalni direktor ing. Perhavc podelil najboljšim posameznikom zlate, srebrne in bronaste kolajne, ekipnim zmagovalcem pokale v trajno last, ter skupnemu zmagovalcu SATURNUSU pokal kot najboljšemu kolektivu na tekmovanju. Predstavniki sodelujočih delovnih organizacij so se na skupnem sestanku dogovorih, da bo prihodnje leto organizator II. srečanja smučarjev avtomobilske industrije SATURNUS iz Ljubljane. REZULTATI: Skupni zmagovalec SATURNUS Lj. 141 točk; 2. TAM 129 točk; 3. IMV Novo mesto 93, ekipe do 35 let: 1. TAM 103; 2. IMV 93; 3. SATURNUS 89; ekipe od 35 do 45 let; 1. SATURNUS 33; 2. TAM 13 točk; Posamezno do 35 let: 1. Anže-lak TAM 51.4; 2. Kovačič IMV 56.1; 3. Kalan LITOSTROJ 57.1; 4. Turk IMV 57.9; 5. Kralj SATURNUS 58.6; 6. Hercog TAM 59.7. Od 35 do 45 let: 1. Kramaršič TAM 1.04.3; 2. Lavriša 1.09.0; 3. Kunšič 1.19.0; 4. Smrajc 1.21.6; 5. Medič 1.24.0 - vsi SATURNUS; 6. Fabjan AVTOMONTAŽA 1.51.8; nad 45 let: 1. Rakušček SATURNUS 48.0; 2. Kreač TAM 48.8; 3. Kobilica 51.8; 4. Deizinger oba SATURNUS 51.9; 5. Godunc TAM 52.1; 6. Jarc SATURNUS 53.9; ženske: 1. Hren IMV 44.5; 2. Ronutti 54.2; 3. Vrečko 57.4 — obe TAM; 4. Veselič 1.10.5 5. Krznar 1.21;8; obe SATURNUS. 6. Mali AVTOMONTAŽA 1.28,1. J. RAIŠP movanja se bodo odvijala istočasno na vseh treh progah. Časi bodo merjeni z električnimi aparati Longynes. Tehnično izvedbo tekmovanja je prevzel SK Branik, kar je garancija organizatorju, da bo tekmovanje brezhibno izvedeno. Tekmovalci bodo razdeljeni pri moških v štiri starostne skupine ter eno žensko. V moški konkurenci nastopajo mladinci, mlajši člani do 35 let, starejši člani od 35 do 45 let in seniori nad 45 let. Za ekipnega zmagovalca se upoštevajo rezultati ene članice, dveh mladinskih članov, enega starejšega člana in enega seniora. Lanskoletna zmagovalka v ekipni konkurenci je bila Bombažna predilnica Tržič, ki je pokal osvojila v trajno last. Tako bo letos pokal pokrovitelja republiškega sindikata za rudarstvo in industrijo nov. Za posamezne zmagovalce oz. prve tri plasirane je organizator pripravil izredno lepe plakete - izdelek AUREJA Celje. Organizator MTT pa se ni pripravil samo po organizacijski plati, temveč je skrbno pripravljal tudi svoje smučarje, ki so že zmagah ekipno leta 1966 in 1969. Že od oktobra izbrana vrsta smučarjev MTT vadi pod vodstvom prof. Rajtmajerja, kar daje velike upe za dobro uvrstitev domačih tekmovalcev. Zaključek XIV. tekstiliade bo s svečano podelitvijo plaket in pokalov najboljšim v soboto 19. februarja v hali C na Mariborskem sejmišču. Za prav vse tekmovalce pa so pripravljene praktične nagrade. Za malo olimpiado tekstilcev iz vse Slovenije v smučanju je res skrbno pripravljeno. Skrbi organizatorja so sedaj namenjene le še muhasti pohorski zimi. J. RAIŠP CELJANI POSKRBELI ZA TRIM PROGE Smučarski tečaj za odrasle, ki ga je organizirala komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Celje, je opravilo letošnjo zimo 75 ljudi. Vsi tečaji so bili na smučiščih v neposredni bližini Celja. K temu naj še dodamo, da so poskrbeh Celjani za dve smučarski „trim“ progi, na Golteh in pri Celjski koči. Proga na Golteh je odprta ob sobotah in nedeljah od desetih do dvanajstih, ob delavnikih pa popoldne od pol štirih do petih zvečer. DC-9 bo poletelza naročnike DE DELAVSKA ENOTNOST praznuje 20. novembra letos svojo tridesetletnico. Tudi vi se uvrstite v krog njenih prijateljev. Postanite bralec našega tednika, naročite se nanj! Razen tega, da vas Delavska enotnost vsak teden sproti seznanja z aktualnimi dogajanji doma, v vašem podjetju, vašem kolektivu, v vaši organizaciji, v vašem kraju, v vaši občini, VAS VSAK MESEC TUDI NAGRADI! V jubilejnem tridesetem letu smo v uredništvu Delavske enotnosti namestili dva bogata bobna sreče. Enkrat na mesec vse do 20. novembra ju bomo zavrteli. Vsak mesec novo presenečenje. Delavska enotnost nagrajuje vaše zaupanje, vaše prijateljstvo, vašo zvestobo. sodelujejo do konca našega nagradnega žrebanja, TO JE DO 20. NOVEMBRA LETOS. Pravico do nadaljnjega žrebanja izgubi samo tisti novi ali stari naročnik, ki mu bo žreb dodelil nagrado. Zbiralcem novih naročnikov pa se uniči samo tisti kupon, ki je bil izžreban, vsi drugi kuponi ostanejo v bobnu. Če bi bila izžrebana v enem kolu sreče dva kupona istega zbiralca, lahko le-ta eno nagrado prenese na tistega, ki ga bo sam določil. Več zbranih naročnikov, večje možnosti za nagrado! TO PA ŠE NI VSE! KAKO BOMO NAGRAJEVALI? PRVI BOBEN SREČE je namenjen našim novim in starim naročnikom. DRUGI BOBEN SREČE pa je namenjen zbiralcem novih naročnikov. O sreči bo odločal žreb. KOGA BOMO NAGRADILI? Prvi boben sreče je rezerviran za vsakogar, ki bo naročil Delavsko enotnost na dom in plačal za prihodnjih 12 mesecev celoletno naročnino 26 dinarjev. To pa je tudi boben vseh tistih, ki so naročnino na Delavsko enotnost že doslej sami plačevali in so jo obnovili tudi za letošnje leto. Drugi boben sreče je rezerviran za tiste, ki bodo zbirali nove naročnike Delavske enotnosti. To pa je lahko vsakdo, ki bo med svojimi znanci, prijatelji, tovariši, sodelavci zbral po pet novih naročnikov Delavske enotnosti, ki bodo tudi poravnali celoletno naročnino na list. Za vsakih pet na novo zbranih naročnikov bo vsak zbiralec novih naročnikov avtomatično prejel lepo knjižno nagrado. Najvažnejše pa je: vsakih pet na novo zbranih naročnikov prinese zbiralcu nov kupon za sodelovanje pri nagradnih žrebanjih. Vsak nov kupon pa prinaša novo knjižno nagrado in povečuje možnost za dobitek pri žrebanju! Nagrade smo pripravili tudi ZA OBČINSKE SINDIKALNE SVETE, KI ŠIRIJO SVOJ LIST DELAVSKO ENOTNOST MED ČLANSTVOM. Nagradili bomo: — občinski sindikalni svet, na katerega območju se bo letos najbolj dvignilo število naročnikov; - občinski sindikalni svet, ha katerega območju se bo letos najbolj dvignil odstotek naročnikov na Delavsko enotnost v primerjavi s številom zaposlenih. Podatke o naraščanju števila novih naročnikov bomo objavili v Delavski enotnosti enkrat mesečno. Prve nagrade pa bomo podelili ob koncu junija letos. Pripravili smo dva družinska šotora. Za sklepno slovesnost ob 30. obletnici Delavske enotnosti pa smo pripravili dve glavn nagradi za tista občinska sindikalna sveta, | bosta tedaj na vrhu lestvice po teh propgj Za zdaj naj povemo le to, da gre za nje. - - KDAJ BOMO PRVIČ ŽREBALI? Oba bobna sreče se jjosta prvič zavrtela v sredo, 22. MARCA LETOS. Rezultate žrebanja z novim razpisom nagrad boste lahko prebrali v Ime in priimek Naslov Podpis številki Delavske enotnosti; ki bo izšla 25. mar- ca letos. KOLIKO IN KAK rca bo ž m KAKO BOMO ŽREBALI? Žrebanje bo enkrat mesečno, vsakokrat med 15. in 20. v mesecu. Žrebanje bo v prostorih uredništva Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, vsakokrat pa mu bodo prisostvovali razen članov uredništva tudi predstavniki javnosti in bralci. Imena izžrebanih nagrajencev bodo objavljena v Delavski enotnosti hkrati z razpisom novega nagradnega kola. Ne pozabite torej vsak mesec med 15. in 25. pogledati zadnje strani Delavske enotnosti! Vsi, ki smo jim namenili bobna sreče, lahko SNE BODO NAGRADE? 22. marca bo žreb določil skupaj 10 starih in novih naročnikov, od katerih bo vsak prejel bo- gato kolekcijo kozmetičnih proizvodov znane ljubi ubljanske tovarne ILIRIJA, uredništvo Delavske enotnosti pa bo vsakemu izžrebancu zagotovilo brezplačno naročnino na naš list za naslednjih 12 mesecev. Tega dne bo žreb izbral tudi tri kupone zbiralcev novih naročnikov. Vse tri nagrade so enake: z letalom DC 9 Ineks-Adria enodnevni izlet za dve osebi v Pulj s prevozom do letališča Brnik in kraja stalnega prebivališča. NARTALAS Zenske lasulje Maja, Julija, Vesna in Klavdija ter moška lasulja Romeo. Šele sedaj lahko uživate vse prednosti pravih las, vendar brez njihovih napak. Lasuljo lahko češete, kolikor hočete, lesk. in lepota ostaneta. Lasulja torej živi, podobno kot pravi lasje. Pričeska je praktična, sodobna in elegantna. Lasulje Narta-las so izdelane iz vlakna Dynel, ki je v ZDA najbolj cenjeno. Obiščite specializirane prodajalne Nartalas Boutique Ilirija, Ljubljana Sodelujte ^ naših nagradnih žrebanjih, tudi vi postanite prijatelj Delavske enotnosti, ki izhaja že 30 let! V aprilu novo žrebanje! 0 nagradah naj povemo za zdaj le to, da bodo še bolj bogate, kot so tokrat! Ne pozabite: vsak mesec prinaša Delavska enotnost večje presenečenje! Naročam Delavsko enotnost Ime in priimek:........... Točen naslov: ..........................................._.... Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991 DELAVSKA ENOTNOST SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Mll^i) POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-554, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devi^ ra rim nri I 111 r\ 1 llncbi Konlrl £< CA1 <>