BRALCEM IN DOPISNIKOM ! ; Uredniški odbor ima še vedno teža-. j ve zaradi majhnega števila dopis- ' j nikov. Kljub temu, da smo zvišali : honorar, ki sedaj znaša tisoč di— I narjev za objavljeno stran,urednik I težko spravi skupaj zadosti kvali-j tetnih prispevkov za posamezno šte-j vilko. Ne samo, da iz vrst neposred-I nih proizvajalcev skoraj ničesar ne ; dobimo, tudi strokovni kader, ki bi j mu pisanje ne smelo delati težav, j. ne sodeluje tako, kr t bi bilo tpe-j ba. Jasno nam mor-., biti, da se za-: radi tega tudi. kvaliteta našega j glasila ne more-izboljševati» Tudi j družbeno-politične organizacije, [ čeprav sodelujejo, niso do sedaj j posvetile časopisu tiste pozornosti, t N E ' :P 0 Z A B I T E PREBRAT ; ki mu v podjetju gre. Enako je s j problematiko po obratih; dobimo [sicer prispevke, ki obravnavajo [razmere v vijäkarni, vendar iz i ostalih Obratov nikoli nič. Zna-! no je tudi, da so seje obratnih [ delavskih svetov zelo pestre, pa [ vendar o tem nikdar nihčO ne po-jroča nam vsem. : : I V-kolektivu, ki štejb skoraj ti- [ j soč ljudi, bi ne smeli biti pro- •[ j blem sestaviti dober časopis, zato j [dopisujte, prispevajte članke in j [ z nasveti pomagajte izboljševati' ' j [kvaliteto in obliko glasila. j “ • Urednik •; Perspektive vijačnega obrata ‘j Kakšni bodo pogoji za letovanje v počitniškem domu j Delo naših samoupravnih organov [Predstavljamo vam nova predsednika centralnega delavskega sveta in. i upravnega odbora I ■ ,, . ■: [Proračun radovljiške občine i ÌV prilogi: pravilnik o nagrajevanju predlogov za tehnične izpopolnitve Operativni’ plan za mesec aprii je r J ' h ; v- til dosèzén le 83 %»... • ■ •‘"iV - ! *X č' -■ • , ; ’• Vijakarna ' jé'dosc. plan z 91 /r verigama's 85 7?.. ;s 54 i. in kovačnica 's' 83 ,.x ..... ■ - • Z ozirom na osnovni plan podjetja pa je til plan v aprilu dosežen še slabše, le z 72, 5 ; v - Prodaja v aprilu pa je tila dosežena 72 T&,■' torej tudi močno pod osnovnim planom. (valjanih) je bilo močno pod pia- ; noni. Poleg že navedenih objektivnih težav je bilo veliko premalo prizadevanja vodilnih v temu öb-iatuj tako da strojni; park .ni til popolnoma izkoriščen (matični vijaki ) „ Nabavna, služba .ni pravočasno nabavila potrebnih kvalitetnih surovin, tako da so nam v tem obratu stale matične stiskalke in •dvoudarčne stiskalke, zato zadeva s kvalitetno žic.o šs: danes ni urejena., ' . .. ;... c J, .. - Operativni' plan je bil postavljen tako, da bi ga lahko dosegli le z zelo dobrim prizadevanjem in organizacijo ter popolnim izkoriščanjem strojnih kapacitet tam, kjer je bi.-/ lo dovolj naročil. Yendar je bilo poleg objektivnih težav, kot je bilo pomanjkanje naročil za vse vrste verig v OTY, pomanjkanje naročil za ladijske in živinske verige v verigami, večji lomi in zastoji strojev v verigami, še polno subjektivnih slabosti, ki so občutno vplivale na slabo izvrševanje plana. Tako je bila v vijakarni izrršena grupa matičnih vijakov po toži le s 64 a po komadih le z 58 /L V obratu verigarne... je-bilo poleg že; navedenih ..težav tudi . i zkori- : šČanje strojnega parka zelo slabo, posebno v kalibrski varilnici in paperlan upogibali.ici smo zaradi tega zamudili dobavne roke za preko 30 ton raznih verig. Prodajni oddelek oziroma referent za verrigamo pie po nepotrebnem zadrževal naročjta zä živinske in metrske verige ter je zaradi tega proizvodnja elekfrovarjenih' verig v verigami bila mečno pod planom, kar nismo imeli dovolj naročil v obratu, To je seveda vplivalo tudi na celotno dòseganje plana' podjet- Grupa matic je bila po'komadih dosežena le z 92 io, po teži pa prekoračena, tudi grupo kovinskih vijakov in zakovio ter lesnih vijakov Polgotrajn:. remonti* strojev in slabo vzdrževanje (Wartenweilerja, Heenan II, Patent stroji, kaliber varilni) so tudi. povzročili, da je bila proizvodnja verig močno pod planom. Vzroki pa so dobršen del v slabi o-rganizaciji v obratu samem ter ležernost remontnih, skupin. Obrat kovačnica je imel slabši rezultat pri kovanih verigah zaradi nekoliko drobnejšega asortimana naročil, medtem ko pri ostalih proizvodih ni bil dosežen boljši rezul4 tat predvsem zaradi slabe organizacije dela v obratu samem, kjer je prišlo zaradi nevestnega dela kon4 troie, mojstrov in delavcev do nepotrebnega izmeta in odvečnega dela pri popravljanju izdelkov. Tudi nepravočasno planiranje in prepozna dobava surovin in izdelkov kooperantov je imela na posledico slabšo količinsko proizvodnjo. V obratu OTV je poleg pomanjkanja.- - -naročil za sidrne verige bila tudi proizvodnja ostalih verig izredno nizka in slaba. Izkoriščenost strojev MRP in Heenan je zelo slaba, čemur je precej kriva slaba organizacija v obratu samem, saj so na primer rudarske verige $ I4 v količini cca I7.OOO kg za naročnika rudnik KREKA že skoro 3 mesece v proizvodnji, dobavni roki so že dvakrat potekli, vendar verige še danes niso narejene. (Manjka zopet 3OO dobrih koncev, ki se bodo inorali1 ponovno, delati). Taki in drugi primeri slabšajo že tako nizko realizacijo v tem obratu, kar pa je v glavnem premajhna škrb in od-govornost vodilnih v obratu kakor tudi organov OTK, ki ne vodijo dovolj stroge kontrole o kvalitetni proizvodnji. Vse to so. v glavnem vzroki, da proizvodnja v mesecu aprilu ni bila % .1 105 boljša. ... JOO 95 9o .8 5 80 75 ___ 70 GS JANUAR FE&RUAR MAREC APRIL Jože Ljubič PERSPEKTIVE Ti, A OPRATA Že v meseou aprilu .je ta ekonomska enota prebolela globoko kriz-- glede naročil za svoje izdelke. Ta kriza se je začela porajati v manjši meri v aprilu 1961 in je prišla do viška v poznejših mesecih leta I96I. Se nadalje pa se je stopnjevala do kraja meseca marca letošnjega leta. tega je neizv^euxjkLan v prvih 4 mesjecjJj-'drfTdelno pove&ane-.^ zal o gs^jte h antiki o v. Zaradi gornjih razlogov in delno tudi zaradi drugih slabosti ima ta ekonomska enota izvršen plan po količini samo 74»8 fto, Ker je vprašanje naročil rešeno, lahko obrat posluje ozi ram a ^popel -noma izkoristi_jK3atxo.jxjnje. skupno s carino Din 88,000.000.-. V naslednjih mesecih pa dobi obrat še dodatno postrojenje, ki pa bo vplivalo na proizvodnjo delno šele v zadngga tromesečju. Glede na to, da ima ekonomska enota dovolj naročil, da ima zgoraj navedeno dodatno postrojenje, ki sestoji iz samih avtomatov, ima ekonom-j_ska^nata_vae_4iogaj£_v_da_ p lan izvrši’ Njihov mesečni težinski plan je 253 ton, kar pa je obrat v zaostanku za prve štiri mence, pa znaša k naslednjih mesecih po 286 ton mesečno. To pa je precej višje od o-snovnega plana. Ali ima obrat oziroma ekonomska e-nota pogoje, da to doseže? - "IMA!" Obrat je dobil v preteklem letu sledeče postrojenje: 4 avtomate za urezovanje matic, 1 stiskalko za matice, 1 valjčni stroj, 2 avtomata za odgrefaenitev, lavtomat za koničen je, 1 dvoudafjčno stiskalko in 1 žarilno peč. Poleg gornjih strojev pa so bili avtomatizirani 3 stroji za valjanje navoja. Vsi ti stroji stanejo KAJ STORITI ! Zasledovati je potek produkcije v prvi fazi in vseh naslednjih fazah dela. Pravočasno je odstranjevati ozka grla, če ta nastanejo, in sicer takoj - torej ne čakati, da bo to storil obratovodja naslednji dan, ' j. pnpAljfiyn-— ali v nočni izmeni. Takoj proučiti, koliko in kakšne ljudi potrebuje obrat, da bodo zasedena vsa delovna mesta. Reševati probleme dnevno pod obstoječimi pogoji in ne obupovati ob slehernem negativnem pojavu. Mojster mora dnevno spremljati problematiko in biti mora dnevno seznanjen v koliko ima izvršen plan za preteklo obdobje, kolik mu je dnevni plan po artiklih, komadih in teži. če ga prejšnji dan ni izpolnil, bo v naslednjih dneh toliko višji. Mojster mora s svinčnikom ugotavljati, kaj se da in kaj se ne da urediti. i VZEMIMO PRIMER .PHI MATIČNIH VIJAKIB : Že leta I960 je otirat izdelal mese-! čno preko,2,000.000 komadov, danes jima plan 2,100.000 komadov, težko ! pa jih. doseže 1,000.000 komadov. I Za ta artikel imamo 1 dvoudarčno jstiskalko več in.dodatne avtomati-; zirane valjčne stroje in nove do-I datne odgrehenilne stroje. Iz tega ! je razvidno, da ne sme hiti problem I narediti 2,300.000 komadov ali celo ; več. : Prikazan, je primer aa matične vi-; jake, podobno pa je tudi za matice j in druge artikle. 1^ Govora je bilo o problematiki in o j produkciji.. V kolikor bo . produkcija j napredovala, bodo .tudi ustvarjena ! sredstva oziroma plačni fond. ; Z večjimi prejemki pa bo rastel tu-I di elan dela in z njim vred tudi i storilnost. KAKŠNI BODO POGOJI ZA LETOVANJE V - POČITNIŠKEM DOMU To vprašanje zanima vse tiste, ki imajo namen,prebiti svoj dopust ali vsaj ‘del tega ob Jadranu, v našem počitniškem domu v Crikvenici, Zaradi tega bom v tem sestavku seznanil bralce s pogoji letovanja v letošnjem letu. Na zadnji seji delavskega sveta so bile sprejete nekatere spremembe v pravilniku o poslovanju počitniškega doma. Še prej pa je o tem razpravljala sinđikal-na organizacija, 'ki ju dala konkretne predloge upravnemu odboru počitniškega doma in UO podjetja. Naloga.uprave in komerciale pa .mora biti. ta, da ne sme več dopustiti, da bi prišlo do stagnacije na- -ročil, ker se izdelki lahko prodajo na zunanjem trgu, seveda z mnogo nižjim dobičkom. To pa je v nekaterih primerih še vedno bolj stimulativno kot pa, da kak del postrojenja miruje. Misli, navedene v tem zadnjem odstavku, naj bi veljale kot primer tudi vodstvu ostalih ekonomskih enot, predvsem pa mojstrom. Elastičen, samoiniciativen in iznajdljiv mojster bo vedno našel svoje mesto v produkciji, koristil pa bo šele takrat, ko mu bodo znane kapacitete in zmogljivosti posameznih strojev oziroma posamezne operacije dela in ko bo znal ugotavljati,kje je ozko grlo za posamezni izdelek. . : V.M. gprememba, ki bo bralce najbolj zanimala, je, da se bo.letos plačalo dnevno 509*- din brez turistične takse, za otroke do 10 let 250.-din in za otroke od 10 do 1.5 let 300.-dinarjev. Razliko med tem zneskom’ in stvarno ceno bo krilo"podjetje. Naši upokojenci imajo v domu iste u-godnosti kot ostali člani kolektiva pred sezono in po sezoni, med glavno sezono pa samo, če so proste kapacitete. Se posebno važno je omeniti, da so cene penziona pred sezono, to je do 15. junija, in po sezoni, od 1. septembra dalje, znižane za 25 i, ali da bo cena dnevno 375*~ din za Člane in odrasle svojce, 185:«- din za otroke do 10 let in 225.- din za otroke do 15 let starosti. Za zakonskega tpvariša, ki.je zaposlen v drugem podjetju ali ustanovi, je-cena 750.- din med sezono in 565»“ ' din izven sezone, če ta. ne prejema -r^nikakšnega denarnega nadomestila za bivanje v počitniških domovih drugih pooina nadomastila za letni dopust, V n sprotnem pri-..,, meru pa take osebe■ plačajo celo stvarno ceno penziona. Uo.vost v letošnjem le.-tu je še ta, da v. domu lahko bivajo tudi druge osebe, prehodni gosti, turisti, in drugi, če so pred sezono kakor tudi.med sezono prazna' mesta. Cena za te je v glavni sezoni 1.600.- in izven sezone 1,200,- dinarjev dnevno. TU je vračunano tudi prenočišče. Člani kolektiva, ki so po priporočilu pristojne zdravstvene komisije Zavoda za socialno zavarovanje potrebni okrevanja ob morju, lahko okrevajo v počitniškem domu na stroške zavoda in podjetja tako,da v času bivanja v domu izkoristijo svoj redni letni dopust, in plačajo stroške prevoza, pri čemer lahko izkoristijo popust z legitimacijo K-I5. Okrevanci se lahko okoriščajo s temi ugodnostmi samo izven glavne sezone. Ostala določila v pravilniku, so v glavnem ostala neizpr'aanjena.Centralni delavski svet je, ko je spre-i jel te spremembe^ imenoval tudi poseben odbor počitniškega doma, v - katerem je 7 članov. Predsednik odbora je Lenko Čeijne, šef glavnega skladišča, ki bo sprejemal prijave zg počitniški dom. Letos je uvedena še"’ ena novost v 'načinu poslovanja doma. Osebni dohodki osebja bodo določeni po povprečju sorodnih gostinskih podje-’tij' v kraju, kjer je dom, za posamezna delovna mesta. Poleg tega se bsebni’dohodki zaposlenega osebja v domu nežejo ha ekonomski učinek poslovanja in znižanja stroškov po sledeči lestvici: Če z dobrim gos-podaj^ejoj-am anižAjp— ceno (-osnova so cene iz lanskega leta) penziona do 5 Ì°, se jim osebni dohodki-zvišajo za 10 i in če cene znižajo nad 5 i, se jim osebni dohodki zvišajo za 20 io. V nasprotnem primeru, to je če cene penziona zvišajo do 5 Ì°ì se jim ošehni dohodki znižajo za 5Ì in če cene' zvišajo preko 5 Ì°> se jim osebni dohodki znižajo za 10 %. JV ceno penziona se ne računajo izredni komunalni prispevki in morebitna nabava posteljnine. Kvaliteta hrane mora ostati na isti ravni kot v letu I96I, za kar mora skrbeti UO počitniškega doma. Izvršni odbor sindikalne podružnice je razpravljal tudi o ostalih načinih dotiranja in "regresiranja dopustov, pa je prišel do zaključka, da v sedanjih pogojih ne hi'bilo 'primerno poleg“vzdrževanja doma, ki nas velja lepe denarje, dotirati še članom kolektiva denarna sredstva za izkoriščanje dopustov v drugih tujih domovih ali gostiščih. Ravno tako ni bilo mogoče v sedanjih pogojih izplačevati določene vsote vsem članom kolektiva brez razlike, če sòpust izkoristijo na morju ali tdoma pri domačih delih, ker to de-: I jansko ne bi pomenilo nič drugega kot to, da bi svoje redne osebne dohodke morali zmanjševati celo le to, da bi lahko izplačali denar za dopust. Vedeti je namreč treba, da gredo po novem načinu nagrajevanja, to je po uspehu ekonomskih enot, vse dotacije in nadomestila v kakršni koli obliki v breme plačnega fonda, to se pravi, dr., se.'ta,denar- na sredstva odtegnejo od osebnih dohodkov vsem članom kolektiva.Zaradi tega je obveljalo stališče, da naj odpadejo vse dotacije (raten doplačila za letovanje v domu) in naj se raje denarna sredstva de lijo vsem članom kolektiva po novem pravilniku o delitvi odebnih -dohodkov. Tako stališče so podprli tudi sindikalna organizacija in organi upravljanja v podjetju. DELO NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV Letos je potekla mandatna doba CDS in je bil zato 11. aprila izvoljen nov DS, ki se je dne 26. aprila konstituiral in izvolil nov upravni odbor. Za predsednika novega CDS jè bil-izvoljen tov. Janko Kralj, kis se ga še spominjamo kot mojstra v vijačnem oddelku. Za kratko dobo je sicer po službeni potrebi odšel na službeno mesto v drugo podjetje, a se je zopet vrnil v naše podjetje. Za njegovega namestnika pa j’e bil izvoljen dosedanji predsednik DS tov. Bogo Dobnikar, mojster vijačnega dela, ki že več let opravlja razne funkcije v organih upravljanja in je tudi član zbora proizvajalcev pri Občinskem ljudskem odboru. Na tem zasedanju je bil tudi izvoljen nov upravni odbor v sledečem sestavu: 1. Gorjanc Ivan mojster verigar- ne 2. Slamnik Vika delavka v vija-karni 3.’ Vodišek Alfonz delavec v žico-vleku 4. Mulej Mirko mojster verižne' kovačnice : 5. Eržen Anton terminar orodjar- ne 6. Kalan Hajko skladiščnik pol- izdelkov v verig 7. Logar Stane kontrolor kvalitete izdelkov v vijakarni 8. Zakovšek Viktor kontrolor sidrnih verig v OTV Na 'kons-tituanti novoizvoljenega UO dne 8. maja pa je bil izvoljen na : predsednika tov. Anton Eržen, za njegovega namestnika pa tov. iStane . Logar, oba dolgoletna člana našega' j kolektiva, ki sta vršila razne fun- j kcije v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji kakor v raz-; nih njihovih komisijah. Tako smo vam predstavili novo vod- j stvo naših samoupravnih organov,ki j jim v njihovi mandatni dobi želimo čimveč uspeha pri delu in reševanju : nalog in opravljanju dolžnosti, ki jim jih je poveril kolektiv. CDS je že takoj na prvem zasedanju j imel na dnevnem redu zelo važno na- j logo, namreč da obravnava in sprejme! predlog UO za novi pravilnik o deli-: tvi čistega dohodka in sredstev za ; razdeljevanje osebnih dohodkov. tudi poslužilo 27,5 % delavcev celot-; nega staleža. Priznati moramo, da j je to precejšen procent, če pa izvzamemo tiste, ki so ugovarjali sa- .j mo zaradi pritožbe, torej brez ute-? \ meljitve, potem je pa teh upraviče- ; nih ugovorov zelo malo. Novi pravilnik o osebnih dohodkih se bistveno razlikuje od prejšnjega v tem, da je sedaj vsako delovno mesto vrednoteno z določenim : številom točk. V tem številu točk I je zafteta prejšnja obračunska po- i stavka, povišana za 12 Jo, kar pred- \ stavlja povprečni uspeh v ekonom- j skih..-enotah, dosežen v letu 1961, in rtato še povprečno povišanje, ki j znaša 28,03 %. Torej znaša skupno j povišanje na osnovi obračunske po-stavke po prejšnjem pravilniku ’ { 40,03Jo. j i l CDS je novi pravilnik potrdil s poh ; gojem, da se takoj začne uvajati ; akord na vseh delovnih mestih, kjer ; se da učinek meriti. Seveda mohajo ! biti ti akordi tako postavljeni, da j bodo pri 100 °/o doseganju zagaranti- j rali tudi ustrezne osebne dohodke : po novem pravilniku. Ta nam pa na- ; rekuje, da zvišamo proizvodnjo, ki j pa jo bo treba tudi prodati, če ]jo- ; šemo doseči zadovoljive OD, i Iz tega sledi, da je CDS s potrdi- ; tvijo novega pravilnika o OD posta- j vil pred celotni-kolektiv težko ob- ; vezo za zvišanje storilnosti, če si ; kolektiv hoče zagotoviti OD po ta- : kih merilih,- j Ta pravilnik je bil I5 dni v obrav-j navi med kolektivom, tako d$ je i- i mel vsak član kolektiva dovolj ča- ; sa za eventualni ugovor na ocenitev; njegovega delovnega mesta. Te 'pravice a ugovora na ocenitev se je Novi pravilnik ukinja prejšnje vplivnóstne faktorje za delitev gibljivega dela plače in se bo odslej morebitni višek delil v enakem procentu na posameznika po točkovni vrednosti njegovega delovnega mesta. Pravilnik je torej sprejet in uzakonjen, vendar nas njegova merila ne smejo zavajati, pač naj nam "bodo kažipot k njihovi, realizaciji, : ki "bo mogoča samo: .z našim prizadevanjem, in za dosego -čim bol jšega . ekonomskega rezultata. Na tem zasedanju j jb .bilo tudi iz-. voljenih 7 raznih komisij DS in novi upravni odbor počitniškega doma. ; IV. Stanovanjska komisija: 1. Kovač Ernest ^predsednik j; 2, Uršič Rafko - namestnik 3* Prpič Tomo . -.tajnik j. . - . , .komisije 4» Demšar Tomaž - čl-an 5« Korošec Prano - član j - 6. Ješe Jože.. . — član 7. Beguš Prano -, član i.V. komisi ja .HTV:. . V posamezne: komisije so bili izve- r ljeni sledeči člani: 1. Poljak Mikoš- • -r - predsednik 20 Ljubič Jože - namestnik I. Komisija za sklepanje in odpove- 3. Bulut Niko - član dovanje delovnih razmerij: 4. Celič Leon - član 5. Medja Prane - član 1. Uršič Roman - predsednik 6.. Rems Vitomir - član 2. Ješe Jože - namestnik 7. Vovk Prane - član 3. Šest Davorin - tajnik komis. 8. Bregar Prane - član 4. Mulej Mirko - član 9. Dr. Artur Šulin - član 5. Logar Stane - član VI. Komisija za racionalizacijo: II . Disciplinska ko a : sija: 1. Brence Jože - predsedn 1. Dobnikar Bo^u - predsednik 2r-'Rozman ing. Vinko- tajnik * Šest Davorin - namestnik komisije 2. Ravnik Jože - član 3° Dolenc Marjan - član Nežmah Anton - namestnik ■ 4.'Kralj Janko ' - član 3. Ptiček Ivan - dlan od -5. Žagar Lovro - - član sindikata 6„ Kapus Janko - član Pogorevc Hubert - namestnik 7. Vovk Franc - član III. Komisija za osebne dohodke: ■ VII. 'Upravni odboi počitniškega doma: 1. Ješe Jože - predsednik 2. Šest Davorin - namestnik r '1. Černe Lenko - predse'’’" 3. Prpič Tomo - član 2, Ješe Jože - tajnkk -o 4. Ljubič Jože - član " 3V Jakopič Zvone - član 5. Lipuš Slavko - član 4. Repe Drago - član 6; Hrast Albin - član 5. Pušnik Prane - član 7. Frelih Prane - član 60 Lipuš' Slavko - član DS je tudi kritiziral dosedanje disciplinske komisije, v posameznih ekonomskih enotah zaradi njihove nedelavnosti. Zato je tudi sklenil,, da imenuje samo eno centralno komisijo, ki naj dela v mejah pristojnosti po določilih zakona o delovnih razmerjih, pri tem pa najmanjše kazni po zakonu izrekajo tudi direktor podjetja in z njego* vim pooblastilom tudi vsi obrato-vodje in vodje posameznih sektor- ' jev v upravi podjetja. Na kraju je novi DS sprejel tudi program in predračun stroškov za izobraževanje Slanov kolektiva v letu 1962. Za to so bila predvidena j sredstva v skupnem znesku Din 3,615.000.- in za štipendije v •znesku Din 3,892*000.- Ob prevzemu dolžnosti upravljanja podjetja želimo DS in UO pri reševanju problematike podjetja čim-več uspehov, da bi dobro in razumno gospodarili z družbenimi ■siedstvi, tako da bi se čez 2 leti razšli s čim boljšo bilanco uspehov podjetja. I Zato s čim večjim elanom Vsi v novo epoho našega gospodarjenja! " J. Ješe P R E D S T A T L-J A M O VAM: NOVI PREDSEDNIK CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Na prvi seji novoizvoljenega CDS. je bil s tajnim glasovanjem izvoljen za novega predsednika tov.JANKO' KRALJ. Tovariš Kralj je rojen 28/7-1929, stanuje v Kamni gorici, je zaposlen v naši tovarni od leta 1952 s prekinitvijo od I5/6-I96O do l/l2-1961, ko je bil po službeni dolžnosti določen za upravnika podjet« ja "Okovje"-Kamna gorica. Od tu se je ponovno vrnil v naše podjetje. Najprej je bil prirejevalec v vi- -jakarni,j;hato izmenski mojster in sedaj je tehnolog proizvodnje za Vijakarno. ■Tov. Kralj je bil že dve leti član DS, je član izvršnega odbora sindikalne podružnice, član komisije za racionalizacijo in organizacijski sekretar ZK v tovarni. Poleg strokovnega izpita kotfe kovač je uspešno dokončal delovodsko šolo v Ljubljani. Tov. Kralj je tudi * rezervni oficir JLA ter član mnogih organizacij izven podjetja. tKOVI PBBDSESSirTrZ’ ’ ':iOA ODBORA j Na prvi seji novoivvol«prav— j nega odbora dne 8/5-1962 je bil so-! glasno izvoljen za novega predsed-; nika upravnega odbora tov. ANTON, j E R Ž E N. J • j Tov. Eržen je rojen 16/8-1922,sta-j nuje v. Lescah, je visokokyalifici-! rani orodjar in trenutho opravlja ! posle terminarla v orodjarni. Tov. j Eržen je zaposlen v naši tovarni «že o 1045, 1046, 1047, 1048,4225, 4226, 4227, 4231, 4232, 4164 in 4229. Osnovni polfabrikat je valjana žica. Pred vlečenjem se Čisti v napravi za ščetkanje žice in takoj nato vie- (Nadaljevanje sledi) A. Vrečko'. Tjn :VS*.s Wti&i V: Join Tl'&Wtff'- «W KAKŠNE NALOGE NAJ BI MELA.IMS PODJETJU V Že večkrat se je na sestanku govorilo o na,logah in dolžnostih naše h mladine.' Toda rečenega se ni bilo nikoli nič konkretnega, kaj in kaka naj pravzaprav- dela mladina. D oiènnst. vsake ga posameznega mladinca je, da^&e—»rčimvečjam prizadevanj em in ustvarjalnim delom bori za čimvečjo produktivnost, za racionalno izkoriščanje sredstev, za iskanje boljših tehnoloških postopkov za čim boljše in racionalnejše gospodarjenje. Istočasno pa naj aktivi po EE odpravljajo posamezne pojave malomarnega odnosa do dela in delovne discipline na posameznih delovnih mestih, Predvsem pa. naj aktivi po El! razpravi j-.;;o o sledečih temaht a) o pravilnikih o delovnih razner- jlb, h-) o higiensko tehnični zaščiti, o) o delovni disciplini, d) o odnosih med ljudmi v proizvodnji in e) o pravilnikih o delitvi čistega dohodka. •V ohdohju, ko volimo samoupravne organe., naj aktivi posameznih EE . napravijo temeljito analizo v ; -vlogi mladincev v samoupravnih or- j ganikj-JEri sestavljanju kandidatnih list s^-jajjotrebno v skladu z demokratičnost,jo^avzeti za čim-širšo razpravo,. 'Priporaöa^a,—naj ; aktivi po Eli izdelajo analize c materialnem položaju mladih ljudi, s kot na primer o vprašanju stano- ’ ; vanja za mlade delavce, prehrani, j. objektih družbenega standarda, mož-: n.cstih rekreacije, vprašanju zapo- ! slovàn,jà ženske mladine itd. Zadnje obdobje se opažajo težave v ; proizvodnji in pri realizaciji na- i š ih izdelkov, zato moramo mi, mladij proizvajalci, skrbeti za čimboljšo j produktivnost delam, da bodo naši ; izdelki res kvalitetno - izdelani, 'j kajti s tem bomo dosegli tudi bolj-i šo tržišče ter vsem povišali osebne; dohodkeo ; To na j "-'bi 'bile glavne, dolžnosti i- vseh aktivov našega podjetja in, če bomo izpolnili te osnovne nalo- i ge; ÙCJ to velik uspeh za našo or- ganizacijo. F, Žižek j OBČINSKI PRORAČUN ZA LETO 1962 V prejänji številki smo objavili nekaj podatkov o družbenem planu naše občine to pot pa naj napišemo nekaj o proračunu občine Radovljica za leto 1962. Proračun občine se je proti letu I96I povečal za 34>8 fo, pri čemer, nisao upoštevani izdatki za šolstvo„ Jd—ào"finansira iz posebnega sklada za šolstvo, ki je lertos prvič ustanovljen. V letošnjem letu se bodo predvidoma proračunski dohodki povečali predvsem od povečanega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov, povečanega odstotka občinskega prometnega davka na maloprodajni promet v trgovini od prejšnjih 3 na 6fo, občinske doklade iz kmetijstva in p prometnega davka na alkoholne pijače. Ostali proračunski dohodki, kot so dohodnina, razne občinske doklade, takse in drugo pa so ostale na 'isti višini kot v letu 196I. Proračunski izdatki v letu 1962 se bodo povečali ravno toliko kot dohodki, to je 34,8 %. Za splošno kulturo in prosveto v občini bo v letošnjem letu okoli 5 milijonov izdatkov več kot v preteklem letu.Povečanje se nanaša predvsem na varstvo kulturnih spomenikov, civilne zaščite, predvojaške vzgoje ter prometne varnosti. Izdatki za knjižnice, regresi dijakom za vožnje, štipendije pa se bodo finansirali iz sklada za šolstvo. Za socialno varstvo bo letos izplačanih okoli 8 milijonov dinarjev več, ker se bodo zvišale socialnepodpore, oskrbnine ; j po domoVih za onemogle, mladolet- ! : nike, rejnine in drugo. Za državno ! ! upravo bo letos izdanih okoli 33 : milijonov več kot v letu 1961. Ti j izdatki se bodo povečali predvsem j zato, ker je občina morala prev- ; j zeti finansiranje okrajnega sodi- j ; šča v Radovljici, zaradi 15-odstct-t ; nega povišanja osebnih dohodkov ! ; uslužbencem vseh javnih služb in' j ; zvišanja materialnih stroškov. Za « j komunalno dejavnost se je v leto- I i šnjem letu predvidelo okoli 46 mi- j j lijonov sredstev več, kot jih je ; bilo porabljenih v letu 1961. ’V j tem znesku so upoštevana tudi sred-j ; stva, ki jih bodo uporabili posa- j j mezni krajevni odbori za lokalne ■ - j ; komunalne potrebe. Poleg raznih i komunalnih del je predvidenih oko-I li 25 milijonov izdatkov za izde-j lave raznih načrtov za komunalno j dejavnost in družbeni standard. ! Za negospodarske investicije se pa i letos predvideva 8 milijonov srede i štev manj kot pa v letu 1961. S te-jmi sredstvi bo občila sofinansirala j modernizacijo raznih cest na teri-: toriju občine, ki so jih dolžni vz-; drževati ostali višji oblastni fc-! rumi. Za dotacije družbenim organi-. •; zacijam, društvom in raznim zavodom j. se v letošnjem letu predvideva oko-; li 31 milijonov dinarjev več kot v j lanskem letu. Novi postavki v teh I izdatkih v letošnjem letu sta do-jtaciji službi pravne pomoči ter so-! udeležba pri finansiranju gradnje izimsko športnega centra na Velem Ipolju• Vsa društva kakor tudi družbene organizacije so v letošnjem [letu predložile veliko večje potrebe kot v preteklem letu.. Teh pa za-[radi pomanjkanja sredstev ni mogoče [zadovoljiti, kljub velikemu poveča-jriju sredstev za finansiranje. Tudi [anuitete in obveznosti občine so se jv letošnjem letu proti lanskemu po-* [večale za okoli 7 milijonov. [Prav je, da bi bili naši bralci seznanjeni podrobneje t,udi s skladom. [za šolstvo. Iz.podatkov, ki bodo [sledili, bo razvidno, kako ogromna jsredstva se trošijo za organizacijo :in 'vzdrževanje raznih šol in raznih [zavodov, ki imajo pomen kulturnega' [in prosvetnega izživljanja prebivalstva. Stroški za finansiranje šol-. Istva v lotu 1962 bodo znašali preko [272 milijonov dir Poleg yzdr~. [zevanja osnovnih [zironia osem- iletk na teritoriju občino', se mora-j jo finansirati tudi vzgqjj.no. varstve-[ne ustanove na Bledu, v Radovljici [in Lesc.ah, vzgojni zavod v kamni go-[rici, vajenska sola v Radovljici, ’kmetijska šola v Poljčah, glasbena [šola v Radovljici, prevozi dijakov od doma do šole in nazaj, administracija Delavske univerze, občinska knjižnica v Radovljici, štipendije dijakom in drugo. Poleg tega mora občina. sodelovati pri finansiranju gostinsko šolskega centra na. Bledu, pedagoškega centra no Jesenicah, centra za Blagovni promet- v'Kranju, ‘ gimnazije v Kranju in na -Jesenicah in'ekonomske srednje šole v Kranju. Vsa ta sredstva kakor tudi celotna proračunska sredstva občine se nabirajo. iz. raznih postavic, v obliki davka-, dopolnilnih proračunskih prispevkov itd., ki jih morajo plačevati vsa podjetja v občini. Seve-da,velik del pri. tem. pa razumljivo odpade na naše podjetje, ki je največje in najmočnejše v. občini. Zaradi ..tega je. potrebno,.; da. člani kolektiva pravilno' ip .z. razumevanjem sprejmejo to veliko breme, ki je koncu, koncev tudi del tistega, kar sami. izkoriščamo oziroma uporabljamo v vsakodnevnem življenju izven tovarne, ... K. Bui. ut j PROUČEVANJE TRŽIŠČA j Zaradi vse večjega pomena, ki ga j dobiva analiza tržišča v moderni j ekonomiki, objavljamo nekaj osnov-j nih postavk te dejavnosti. j Najprej si oglejmo pojma tržišče in j analiza. Tržišče -1 ' .j, kjor pri- t^j£_kupro.učevanjem potreb pa je treba tu- I idi proučevati sposobnost, potrošni-: kov, da svoje potrebe- zadovolje. To ije pa spet odvisno od njihove kupne jmoči, torej-denarja, s katerim raz-! polagajo. V :gospodarsko razvitej- - j j. ših predelih je tudi kupna moč pre- j jbivalstva večja. Poleg potrošnikov ; je treba analizirati tudi cene, svo- j I j e in konkurenčne, potem izdelke gle-i ide na obliko, izbiro, kakovost, koli-! j cino, opremo in embalažo ter končno i ! tudi poiskati najboljši način proda- i i j e, najti najkrajšo pot do potrošni- j !ka, pri čemer ne igra majhne vloge j idobro zamiščjena in učinkovita re-Iklama. : : j j A. Vidic NA POTI V SLUŽBO IN DOMOV Q) Ker želim, da bi pašči, kolesarji, posebno pa mopedisti in vozniki motornih vozil povečali, pazljivost v oestnem prometu, sem napisal ta članek. -''Čim boljša bo disciplina uporabnikov cest, tem manj bo nesrc*, tem msmji&A—bo S-tevAXo pohg.blj.ftnih in mrtvih in tem manjša bo materialna škoda. Smo pač taki, da radi poveličujemo ^aisoma svoje sposob— Aosti, To nam včasih koristi, večkrat pa tudi pogrešimo. Take napake med vožnjo ali hojo preko ceste i-majo tudi hude posledice, ki niso u-sodne samo za nas in našo družino, temveč tudi za druge, povsem tuje ljudi in njihovo premoženje, Le malo voznikov je .namreč preudarno ali zavestno slabih, mnogi pa so pri vožnji nepazljivi in raztreseni, brez skrbi, lahkomiselni, sebični, slabe volje, nestrpni, povrhu pa še neolikani in domišljavi. Vsaka izmed teh šoferjevih lastnosti pa lahko povzroči smrt drugega* Vse človeštvo se giblje po določenih poteh, največ pa po cestah, ki so namenjene različnim vozilom. Pešci smo v cestnem prometu potemtakem velika ovira hitremu prometu. Da ne bi tega ovirali, da ne bi postali žrtve prometnih nesreč, se kot pešci vselej zavedajmo, da tudi za nas obe stoje cestno prometni predpisi, ki jih moramo upoštevati. Posebej moramo pomisliti na gostoto prometa v času, ko smo na poti v službo in domov. Tedaj je motorni in kolesr-ski promet največkrat pomešan s pešci in prav tedaj obstoja največja--A®varaost nesreč,. J>a -bi se posledi— sam izognili, je nujno, da kot pešci upoštevamo in tudi izvajamo najosnovnejše predpise, kot so: y Pešec mora hoditi po pločniku! Če je pločnik na obeh straneh ceste, hodimo v smeri prometa -pc desni strani* Če je pločnik samo na eni strani ceste, hodimo po njem v obeh smereh. Na pločnik spadajo pešci, manjši ročni vozički, manjše sanke, o-troški vozički, invalidski tricikli na ročni pogon in rešilni vozički z nosili. Prav posebno nevarnost za hitri promet na cesti povzročajo otroci s svojimi igračami, kot so kotalke, skiroji, manjši hicikli in tricikli. To vsekakor niso cestna vozila in jih smatramo kot igrače, zato spadajo na pločnik. 2)Kjer ni plofcnika, mora pešec hoditi po levi strani ceste! Ta predpjs je znan le oseham, ki so obiskovale šoferski tečaj, vendar ni nov in ga le malokdo izvaja. Če ga analiziramo, zakaj po levi, lahko takoj ugotovimo, da je pešcu in nasproti vozečemu vozniku lažje umakniti se drug drugemu kot pa če nam vozila prihajajo za hrbtom in jih ne vidimo, dostikrat pa tudi ne slišimo. Prav tako se vozniku ponoči zmanjša vidljivost zaradi krajših luči pri srečanju z drugimi vozili in nas, pešoe, če hodimo po desni, dostikrat ne opazijo pred seboj, ker v času srečanja z vozilom vozniki-pazijo največ na varno srečanje, niso pa dovolj pozorni, koga imajo pred seboj. Ce nosi pešec dolg predmet (cevi, desko itd.), ne-sme hoditi po pločniku, hitipo levi strani ceste. S takimi predmeti mora-pešec.hoditi po: skrajno desni strani ceste in paziti, da ne ogroža mimoidočih. "J- 3) Pešec mora prečkati cesto.na prčl' hodih za pešce;- Vsi vozniki motornih vözil‘p^ - iòprohodom za pešce zmanjšajo Ir ‘-’" o" vozilu ali pa se celo ustavijo če je že pešec na prehodu. Prehod za pešce je namreč tisti pas na oesti,ki je označen z belimi črtami, in le na tem prehodu varne prečkamo cesto. ! če prehod ni označen * črtami, smemo proor-oj. lc pred križiščem in to tako, da pravokotno preidemo cestišče, Ge~'o prečkamo lahko tudi v oddeljen ;r-' i najmanj 10Q metrov od križi^o- ? vendar je vsako prečkan je ceste , r_<* varne' za pešca, če ta ne peg1. .1 o . ,« o j v • smer prihajajočih vozil, na sredini ceste pa v n .spretne smer, od koder nam prihajajo vozila. Virrjèni pešci, po mnogokrat' vzrok prometne nes,-trc-ba še -kot fiesta ni ..ran;..' ne vinj g • bodo v krat k. vse bova. •4c; Prav zato je gqn pomisliti, da na pešcu, posebna ■•’i predpisi, ' ki rf r ravnosti, bodo -• 1 o strogo kazni za ho--jo "vinjenih;oseb vo cestišču, prav i. irjsvv kolesarje in ■ zrnih vozil. Vinjenost- tako tudi voznike vr pri delu jo- dostikrat povzročitelj., obratne nezgoore,.dostikrat pa se, in' zgodi nesreča t.u^i na poti v službo, Ta pot. nas vodi vselej po prometnih žilah - castah, ki hišo namenjene sano pešcem, pač pa' tudi hitrim Prometnim sredstvom. :(V nadalje -ii o, a o reki 'promet j ■■■ m. PRVI IZLET :SMUČAR Okrajni sindikati ■ i Kranj ima v svojem program. !,• V.r med...drugim tudi prirejanje; uLupnihrizletpv.Ti naj bi bili tudi združeni e raznimi športnimi tekmovanji.• a■■ namenom, da bi na tak način družili in rekreativno krepil:;, članstvo .vpeh kolektivov'na ..svodsäi pedroòjuy... ■ V ta nameni je.bila poverjena občinskemu sindikalnemu svetu Radovljica organizacija prvega takega izleta, združenega slSmučarSkim.-te-komo van jem: >-.a Sorški .planini nad.-Bohinjem, Prvotno je: bil. J predviden d^tum 15/4“ 19o2? toda- ponovno zapadli sneg na I3OO m visoki Sorški planini je o-, nemogočil prevoz., tako iz -bahinjs-; ke kakor tudi iz sorške strani«, ..Zadeva je bila preložena za I4 dni, torej na 29/4-196?-. kar. pa je bilo ugodnejše, ke -jo bil ta—datum ;že povezan s prvomajskim praznovanjem«. Tudi naša sindrC&olc. n onirica se je udeležila teg . . - ia in -s svojo skupino sodalovo. ' : , smučarskem-tekmovanju:, Organiziran je bi 1 prevoz z našim avtobusom« V lepem, sončnem , toda nekoliko hladnem jutru se je .pred tovarno zbralo LO tekmovalcev ter preko 20 ostalih izletnikov, Pravi po1“-1 ’ “ki uži tek, vožnit' p' + ‘ i,- oh bie :r-i Cnv.‘ I ’ i n j ki ter prvem pomladanskem cvetju in zelenju. Oh naglem.vzponu po gorski cesti Bohinjska Bistrica - Rovtarica,- • pomladanskem soncu,in prelepem pogledu na Bohinjsko■doline'šmo'res-no podvomili,'da homo sploh- prišli do snega, kmalu po' odcepu ceste od smer?. Rovtarica v-smer Sorška planina na višini 1100 m pa narava nenadoma spremeni svojo podobo«.--Iz lep© -zelenega gozda' preidemo' nenadoma v zasneženo področje. Se nekaj sto metrov'in že smo - na lepo odprti in debelo zasneženi planoti katero obdajajo lepo valoviti in • le delno poraščeni griči;- Prihajajoči toicmovalci in izletniki so z avtomobili ter drugimi motornimi -vozi::i ■ is obeh' smeri pola- ' gema -pričel?, obkrožati dve lično Zgrajeni plahiiiški k'0'Si j 'ki 'jih'-ima zgrajeni za -oddih svojih' članov- tovarna Litostroja ;V hipu je ha planoti okrog domovin pobočjih vse zaživelo, ’Tekmovalci % tekači -si pripravljajo smuči,'preizkušajo sneg in ugibajo o načinu mazanja. Alpski vozači pa se takoj popnejo na ogled proge za'veleslalom- ki se vije na strmem pobočju bližnjega : griča. Ostali izletniki' pa si iščejo sonca in košček suhe zemlje med snegom,"' na katerem' že poganja pomladanski podlesk» Smučarsko tekmovanje je bilo ekipno in posamičnoj in sicer za teke in vleslalom, ločeno po starostnih skupinah za moške in ženske do 35 in nad 35 let, Tehnična izvedba te-! kmovänja je bila poverjena smučar-jskemu klubu Bohinj,.ki pa je kljub j manjšim pomanjkljivostim nalogo I dobro opravil. ! Proga za veleslalom je bila precej j zahtevna, za teke pa lahka, po le-i pem valovitem terenu. Vsega skupaj j se" je tekmovanja udeležilo pre.ko i jI30 tekmovalcev iz skoraj vseh ko-; lektivov kranjskega okraja. I 'b»ioa«v-anj u, je i-' ' •LtffSla ekipa iz Železarne Jesenice, j ki je tudi osvojila najvišjo nag-j rado, to je lep prehodni pokal, i Dalje so bili dobro zastopani še j kolektivi: Niko Železniki, Iskra ! Kranj, Elan Begunje itd. Škoda, da naše: podjetje ni- bilo zastopano s c j: celo ekipo. -Manjkala, „sta 2, tekmo-eq;-vaica v:, tekih do. 3 5 let in dva. tek-...imovaloa v veleslalomu nad. 35 let. I ^aklj-U-Ao-k,. rragg j.?.siiav rezultatov 7in razdelitev pokalov za osvojena j prva mesta pa je bil pri Šobcu v-Lescah,, kar je bilo -obenem združe— j no: s -prvomajsko proslavo., pestrim i kulturnim programom in ljudskim ra-i janjem. [TEHNIČNI REZULTATI: ! VELESLALOM ČLANI DO 35 LET ! 1. Gartner Filip, Niko Želeiniki 2». Lornik Pavel, Soboplesk 40,2 Bled 17.Košir Anton, Veriga 40,8 47,0 29. .Skumavc Slavko, Veriga 54,1 35.Pirc Janez, Veriga 57,3 38.Frelih Stanko, Veriga 58,8 49.Svetina Andrej, Verica 1,13,2 j E K I P N 0 : , 1. Železarna Jesenice I 2. Niko Železniki 7. Veriga Lesce VELESLALOM ČLANI NAD 35 LET 1. Mulej Tinček, Zlatorog Tržič 40,0 2. Gvenkelj Franc, Elan 40,3 i VELESLALOM TEKMOVALNI RAZRED 1. Čop S0P joecŽlice \ 40,0 2. Čop Janez, SGP "Sava" Jesenice j 41.2 j : TEKI NA 6 KM ČLANI DO 35 LET i 1. Sitar Janez, Plamen Kropa j 18,53 j 2. Pogačnik Marjan, Železarna { Jesenice 19,13 I i . ■ - • i EKIPNO: J 1. Železarna Jesenice | 2. Iskra Kranj j TEK NA 3 KM ČLANI NAD 35 LET i .l-^.PogaAiaikl.Ione., J «e«— j nice 9,22 j -2. Žvan Jože, Klim.zdrav Bohinj 10,23 ! 5. Prešeren Franc, Veriga -12,33 6. Vovk. Franc, Veriga ■ 14,04 EKIPNO: j 1. Železarna Jesenice Pogačnik - Langus j 2: Veriga Lesce Prešeren - Vovk TEK ČLANI TEKMOVALNI RAZRED ! 1. Kordež Gašper - Iskra Kranj 25,04 2. Reš Jaka - osnovna šola Lipnica i 26.03 KONČNI EKIPNI PLASMAN ZA PREHODNI j POKAL: j 1. Železarna Jesenice 2. Niko Železniki i F. Vovk Duhoviti kitajski pisec je svojim oboževalcem na njihovo vprašanje, kakšna naj bo žena, odgovoril takole? Žena mora biti včasih kot zagonetka, katero ne more vsak razvozljati, ne sme pa biti. taka: zagonetka,da je ne more razvozlati nihče„ Žena mora biti Koča, čista in svo ' S 't • . ; Vr: inska reči-; sme pa dovo- liti, da vsak potnik v njej' okoplje. Žena mora biti kot'roža ovijalka, lepa in skromna, vendar pa ne sme biti kot roža o Vi j stika,' ki 'se <5vi-je okrog -vsake vejice. Žene morajo biti kot vžigalice, ki so nam prepotrebne, Vendar pa ne smejo biti kot vžigalice,' ki sé, hitro vžgejo in prehitro izgorijo. Pépi Čok je plačal zapitek natakarju. "L'ahko'nočl" je pozdravil in se napotil proti vratom. ; ' ' "Lahko noč" je odzdravil natakar, kateremu so se od utrujenosti že sklapale'oči. Pepi je opazoval natakarja, kako se je približeval še zadnjemu gostu. Ko je bil tako obrnjen, je Pepi smuknil skrivoma za zaveso zraven vrat. Bil je zadovoljen: nanj ne bo mogel pasti sum, ko ga bo natakar nevede zaklenil v lokal. Zadnji gost, ki je bil.še v lokalu, je hotel popiti še dva deci, v tem' pa se je s stopnišča zaslišal energični' glas vdove . ki je bila lastnica Pokala.- "Žal mi je, gospod, zaključiti bo" treba, ura je že skoraj štiri in ne bi imela rada posle s policijo." Gost je slabe volje odšel tik"Pe-1-pijevega skrivališča, natakar pa :-■je tudi takoj za gostom zaklenil lokal in odšel domov. . ■ Do sedaj se je:',vse ugodno/ odvijalo po.: Pepijevem- načrtu. Po prstih je zapustil skrivališče in se nameril proti, blagajni. Ali isti j trenutek se zaslišijo tihi korak. Ja, to je-bila vdova, šla je po celodnevni.izkupiček, ki je bil v blagajni za točilno mizo. Bila je v spalni stajci. Pepi se je neslišno priplazil do točilne mize, se na-hitro maskiral in pomolil vdovi pod nos pištolo. Od stra.hr- in iznena- /. denja vdòva ni ;nc- •I7 priviti iz ' . ■: •• ' •: . '.V ; ? sebe niti 'besed:1 i. rjipa je „ja ves pretresen i.ti j.:. potisp.il skozi neka vrata na hodniku» "Tako, gospa moja, ostati morate tukaj, vse dokler ne zapustim lokala. Ako pa se slučajno zmotite in samo pisnete besedico, vam.bo ta zadnja v življenju" je dodal in ji še enkrat pomolil pištolo pod nos, da ji požene strah v kosti, Za tem dogodkom je Pepi stekel v lokal, odprl felagajno in stlačil denar v vrečo. Bilo ga je znatno •ve6, kot je to pričakoval. Lokal je imel velik promet, no, bila je ravno sobota. No., po njegovi oceni •je moralo biti nekaj čez 5Ö.000 šilingov. Že je hotel izginiti, ko je opazil, da je.pred vrati gost, ki je zadnji odšel in še neka dama.» Počakaj je, da sta se odzibala» Vdova ve čas ni ." * - ■ o j- sebo niti glasu. Pepi se je; smejal, .joretnja No.,, na koncu, koncev, pot je tila prosta, Pepi sname masko in stopi na ulico, Ali smola, takoj ga zgrabi policija., . Pepi je namesto v stranišče, kot je to mislil, vdovo; zaprl v téle- .. fonsko kabino. Ko so. vprašali Francka kaj je tašči najbolj zameril, je brez pomišljanja odgovoril* 8 To« da je rodila hčerko: Zakaj so te kokoši tako suhe? & Ja» veste, danes že tudi kokoši skrbijo za linijo» Radijski tehnik se suče okrog pokvarjenega teJevizor ja in išče napako» Gest1e'hi dečok pa mu po nekajminutnem opazovanju svetujer - Poberi iz njega vse mrtve kavboje pa bc gàKv.vo dober» Poslušajte Vi - poslednjič Vam pravim, da jaz nisem nobena " ljuba Micka"! - Ko Di ga hudiča vsaj mogel naprej spustiti. . r BLED Jugoslovanski film ’HIRITO M03B3K7E" 14 0 - 15. ponedcl; . v. bore k Franc.-nemški f: 'rTPOLEONOV OFI- CIR" 16. - 17» sreda, čo+r+ek Ameriški barvni film "DREVO SMRTI" 18. - 20c potek, sobota, nedelja Slovenski film ‘"KKCIJA" 21. - 22. ponedeljek, torek Nemški barvni film "TI SI MOJA PE-sem" 23. - 24. sreda, četrtek Španski barvni film "PRODAJALKA VIJOLIC" 25« - 27« petek, sobota, nedelja Poljski film "LOČITVE" 28. - 29. ponedeljek, torek Sov.-francoski film "ESKADRILA NOR-- MADIJA,.-r.. NJEMENÌL... ....________ 30. - 31« sreda, četrtek Ameriški barvni film "RAZBITINA LADJE" 1.-3» petek,sobota,nedelja | Francoski barvi film "NENAVADNA AMERIKA" 4» - 5* ponedeljek,torek Poljski film "PEPEL IN DIAMANT" 6. - 7» sreda, četrtek Francoski film "RESNICA" 8» - 10. petek, sobota, nedelja Italijanski film "POSLEDNJA KOČIJA" 11. - 12. ponedeljek, torek Angleški film "HAMLET" 13. 14* sreda četrtek Jugoslovanski film "SEKI PAZI - -SNEMANJE?^..,......... 15. - 17. petek, sobota,, nedelja ' FredVtàve ~ob delavnikih ob 18 in , 20-. 3ß” -uri 5 .<4a-»&d.eljah. An- praznikih ob 10, 15, 18, in 2O.3O uri. VSEBINA Proizvodnja v aprilu Perspektive vijačnega obrata, Pogoji letovanja v počitniškem domu Delo samoupravnih organov Predstavljamo nova predsednika CDS■in UO Varjenje žičnih mrež Kakšne naloge j l i imela IMS v pe>dj®±ju ^JXb-o± ruski,i :cp ,a. J. ^ bo - - - Proučevanje tržišča Na poti v službo in domov Prvi izlet smučarjev , J----Zjs,:__pa-zi370d3?.ibo Kino Stran 2 4 5 -7 10 li 13 14 16 i*-19 23 Izdaja: Tovarna verig.Le see pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Andrej Vidic - Izhaja 15. v mesecu.