VSEBIN A
•	RESIVI IMMEM /ILI POLITIČiVil PIlUPAIi/imDA?
•	GROZEČA 0BUR0ŽITEI/ SOI/JET-SRIH SATELITOV
•	AIER0Č RAZIVIILAIICA • DAIVES ŠOLA AIUt/lH DIVI
•	VLOGA 1IV POH Eli1 «IVARODAIE aTODIJSRE KAIJI^lEE»
•	ASTORIA • HOTEL RIIRIVE IIV SHRIVAIOSTHE PRETEKLOSTI
•	ZDRAVILAIA HASTLI1VA - TOPOL
•	POlULAJElVI KROiVlPIR
•	RAZPIS ZA PLAKAT 1. MAJA
KOLEBAH
12.	3. 1910 Umrl slovenski pesnik Anton Medved
13.
j j' 3. 1848 Marčna revolucija na Dunaju
14.	3. 1868 Kojen Maksim Gorki
14.	3. 1883 Umrl Karl Marx
15.	3. 1942 Začetek IH. sovražne ofenzive
na Primorskem
KAJ BO TA TEB E N :
10. 3. ob 20. uri v Skednju „Revizor11. SNG
10.	3. ob 20. uri v Lonjerju kulturna prireditev za
• proslavo 8. marca
11.	3. ob 18. uri na Opčinah kulturna prireditev za
proslavo 8. marca
It A B I O
l/ažucjin oddajo Radia jiigoslovaiiahc coni: Trata
Petek, 9.3.51: 18.15 Igra pianist Marijan Lipovšek Sobota, 10.3.51; 14.09 Igra veseli kvintet; 21.00 Veder ■sobotni večer (slov); Nedelja, 11.3.51:	8.00 Tijardo-
vič: Odlomki iz operete «Mala Floramy»; 17.00 Oddaja za podeželje — J. Jurčič: Vrban Smukova ženitev — reportaža: Z orumenelih strani zgodovine _
Poje pevski zbor «Slavko Škamperle» iz Trsta- Ponedeljek, 12.3.51: 13.15 Poje sopranistka Rožica Ko-zem; 22.00 Večerno branje: Janez Trdina -(slov); To-rek, 13 3.51: 22.00 Giuseppe Verdi: Othelo, opera v 3 pannJ‘h:	“ «l: 12.00 Aleksander Glazunov:
Stjenka Razin-simfonična pesnitev; Edvard Lato- Na-muna, suita za orkester; 21.00 Literarna oddaja ' Ob 47. obletnici rojstva Srečka Kosovela (slov); Četrtek-15.3.51: 21.15 Iz znanih slovavanskih oper. ’
Važnejše oddaji: Radia Trsi H
Petek, 9.3.51: 20.30 Tržaški kulturni razgledi; Sobota, 10.3.51: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci»; Nedelja, 11.3.51:	11.30 Aktualnosti; 22.00 Cajkovskij:
Simfonija št. 6 v H molu — «Patetična»; Ponedeljek, 12.3.51: 18.15 Borodin: Simfonija št 2 v M molu; Torek, 13.3.51; 21.00 Vzori mladini: ' V. Beličič; !!ff.ne.?o	zvočne slike iz njegovega življe-
nja, 22.00 Beethoven: Koncert za violini in orkester; Sreda, 14.3.51: 18.15 Paganini: Koncert št. l v D du-■	6’ 2000 EvroPsk' koncert; Četrtek, 15.3.51:
18.15 Glasbeno predavanje; 21.00 Radijski oder: Al-dous Huxley — Človeška pota.
ITltEBNlŠTVO
Trsi, III. Muntnenlii K . H. Telofan štev. «n.ltèS
Rokopise pošiljati n» naslov uredništvu. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno «bljo, ne vračajo
IT *• H A V A
listov Založništva tržašknga tiska. Trst, Ulica sv. Frančiška štev. 20; 'Telefon štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na upravo
N A K O C N I N A
Za STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Traučlšhu 20, za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri UBIT v Ljubljani, Tyrseva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, n. 6 - 1 - 90332 - 7. (>eua lir 20. - din 10. . v Jugoslaviji (Mesečna naročnina za Jugoslavijo din 40.) - in din 8. - v coni B.
Tajna sreče ni v tem, da delamo vedno to, kar hočemo, pač pa v tem, da vedno hočemo to, kar delamo,
(L. Tolstoj)
Odgovorni uradnik: FRANC KAVS
Tlaka % dnvnljonjoui AIS
Tržaški tiskarski zavod v Trstu, III. Montecchl 6
JUJ
VEČER NA OBALI.
(PIRAN — FOTO MAGAJNA)
MALO UPANJA V KONFERENCO ŠTIRIH
Najbolj važen politični dogodek tega tedna je vsekakor zunanjih ministrov v Parizu. Po dolgem odlašanju je vlada SZ končno sporočila vladam zapadnih velesil, da se bo konference v Parizu udeležila. Na Zapadu so ta odgovor sprejeli s precejšnjim zadovoljstvom in tudi upanjem na kak uspeh. Prva dva dneva konference pa sta javno mnenje precej razočarala, tako da je začelo dvomiti o vsakršnem uspehu.
Nasprotja so se že pokazala prvi dan konference, ki se je pričela v ponedeljek ob 16. uri. Zaptidne sile so predložile svoj dnevni red. Gromiko pa je predložil za Sovjetsko zvezo svojega. Zahodni predlog dnevnega reda je naslednji: 1. Preučevanje vzrokov sedanje mednarodne napetosti v Evropi in sredstev, ki b,i omogočila resnično in trajno izboljšanje odnosov med ZSSR na eni in ZDA, Anglijo in Francijo na drugi strani. 2. Izdelava pogodbe, Kil bi omogočila Avstriji
samostojno in demokratično življenje. 3. Vprašanja, ki se tičejo obnovitve nemške enotnosti in pripravljanja nemške mirovne pogodbe.
Gromiko pa Je predložil naslednje tri točke: 1. izvajanje potsdamskih sklepov o demilita., rizaoiji Nemčije in o prepovedi njene oborožitve. 2. Pospešitev sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in v zvezi s tem umik okupacijskih čet. 3. Izboljšanje položaja v Evropi, zvezano s proučevanjem vprašanja zmanjšane oborožitve velesil.
Iz tega je razvidno, da sta si predloga podobna, le da ruski predlog ne vsebuje vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo in postavlja vprašanje v drugačnem vrstnem redu. Prvi dan sta govorila zastopnik Anglije Da-vies in SZ Gromiko, drugi dan pa Jessup za ZDA in Parodi za Francijo. Ozračje se je drug! dan zaostrilo, ker je Gromiko ostro napadel ZDA in Anglijo, češ da hočeta oborožiti' Nemčijo in Japonsko v napadalne namene. Anglež Davies je dejal, da bi bila konferenca sploh zaman, če bi hoteli nemško vprašanje ločiti od splošnih mednarodnih vprašanj. Jessup pa je izjavil, da bi bita konferenca 4 ministrov mogoča le, če bi Rusi' sprejeli razpravlja nje o vzrokih mednarodne napetosti, to je o oborožitvi SZ in njenih satelitov.
STARA SOVJETSKA PESEM O TRSTU
Tretji dan konference je Gromiko privlekel na dan «presenečenje», ki sp ga že napovedo-
vali. Takoj v začetku je Gromiko izjavil, da Sovjetska zveza sprejme v dnevni red vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo, če se vključi tudi vprašanje uveljavljenja mirovne po. gooibo z Italijo, in s cer določbe, ki se tičejo Tržaškega ozem-ja. Gromiko je dejal, da So zapadne države prekršile to pogodbo, ker so spremenile Trst v svoje vojaško oporišče. Zapadni zastopniki so ta predlog seveda zavrnili in opozorili Gromika na to, da bi bilo bolje, če bi SZ poskrbela za uveljavljenje obveznosti iz mirovnih pogodb z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo.
verovati, da se vojna lahko prepreči in da se bo preprečila».
KRIZA V
ITALIJI IN FRANCIJI
JUGOSLAVIJA ZA RESNIČEN MIR
Medtem ko se zastopniki ruske vlade na vse načine trudijo da bi prikazali Rusijo kot miroljubno državo, pa se je ljudstvo na predvolivulti zborovanjih v Srbiji odločno izreklo za resničen mir. Na zborovanju v Beogradu je Moša Pijade dejal: «Tisti, ki so hoteli izolirati Jugoslavijo, da bi jo lahko laže uničili, so danes pred vsem svetom razkrinkani kot napadalci. Jugoslovanski narodi gledajo kljub resnemu mednarodnemu položaju mirno na dogodke. Mi te nevarnosti ne podcenjujemo, ker je danes v svetu globoko prodrlo prepričanje, da je mir nedeljiv in da je napad na en narod napad na svobodo vseh ostalih.
Jugoslavija ne preti nikomur, pač pa stalno nudi sodelovanje
V demokrščanski stranki v Italiji je nastala kriza, ker desno krilo pod vodstvom Dosset. tija in levo krilo pod vodstvom Gronchija nasprotujeta večini. Ta -kriza je imela svoje posledice tudi v parlamentu, kjer je vlada pri glasovanju o načrtu zakona za obvezno prijavo zalog blaga ostala v manjšini. Za načrt je glasovalo namreč samo 209 poslancev, proti pa 217. De Gasperi pa ni izvajal iz tega posledic in podal ostivke, češ da gre samo za vprašanje postopka. V torek so pa v poslanski zbornici glasovali o oborožitvi. Po dolgi in burni seji je pri javnem glasovanju dobila vlada 325 glasov, 16 poslancev je glasovalo proti, 5 pa se jih je vzdržalo. V protest proti javnemu glasovanju so Nennijevi socialisti in kominformisti zapustili dvorano.
Ker ni skupščina sprejela spreminjevalnega predloga k vladnemu zakonu za volivno re. formo, je v Franciji nastala vladna krtea. Predsednik vlade Pleven.je podal ostavko. Predsednik republike Aurlol je najprej pooblastil za sestavo nove vlade Bidaulta, za njim radikala Queuillea, nato socialista Molleta. Nikomur ni uspelo sestaviti vlade, zato je predsednik Auriol ponovno poveril mandat za sestavo nove vlade
»— * "	“um soueiovanje marmai za sesiavo nove v:
im prijateljske odnose. Bolj ne- ; Queuilleu. Tako traja kriza že go kdaj prej se Jugoslavija bo-! teden dni ravno v času, ko so ri za mir in nismo prenehali i v Parizu važna pogajanja.
r
i»ol i t i C iv i n a iahIa: » i
V teh dneh posveča javno mnenje pri nas največ pozornosti vprašanju Trsta in konferenci namestnikov štirih v Parizu.
a niS n■ Tirn Na vprašanje dopisnika agencije Reu-MAnoAL IllUter, ali je kaka bližnja možnost, da bi se rešilo vprašanje Trsta, je maršal Tito odgovoril: «Se vedno ostanem pri tem, da moramo to vprašanje za sedaj pustiti. Ce ni na obeh straneh očitne želje in če na obeh straneh ne menijo, da je to zelo važno v sedanjem položaju, potem je bolje, da se ne dotikamo tega vprašanja.»
Na vprašanje, če bi morali na dnevni red konference štirih postaviti tudi oboroževanje sovjetskih satelitov, je maršal Tito odgovoril: »Mislim, da bi morali, če bi prišlo do take konference, sprožiti na njej ves kompleks teh vprašanj. Ce govorimo o oboroževanju Zahodne Nemčije, oziroma Vzhodne, potem je treba govoriti tudi o tistih, ki so bili Hitlerjevi satelliti, ker je tudi to kršitev mirovne pogodbe.»
Zaradi hit ravnanja bi m ne le žrtvova svoja ozemlja, morala tudi intervenira v Se nikoli ministrov,
rUnità
lančevskega orala Italija ti še nova marveč bi se obvezati, da
(fcCANO Dfl **«tlH> COMtfMITA tlAllAMO
vojni «b strani Tita.
ni bilo opaziti toliko nezaupanja v sestanek kakor se kaže sedaj za londonski sestanek. Churchill je s svojun prezirom pokazal, da ima Italijane za hlapce, kar je pač značilno za bodoči sprejem. Tudi vsi oni, ki so doslej vedno podpirali italijansko vlado, so prisiljeni misliti, da bo Svobodno Tržaško ozemlje v najboljšem primeru izročeno kot stalno vojno oporišče ameriški strategiji, predvsem, ker to služi pripravljanju ameriškega napada proti Sovjetski zvezi in jamstvom za pomoč Titu. Londonska menica bo zato dokončno potrdila in izpričala, da se besedni patriotizem De Gasperijeve vlade dejansko omejuje na moralno in materialno hlapčevstvo tujcu in na nesramno kupčijo v našo škodo.
(O tržaškem vprašanju v zvezi z londonskim sestankom)
Ze nad !e tt (imPWAI.'F D’ITALIALO dnl sm0 v Trstu priča p	" 11AU os.topni spremembi zavez	niške poli-
tike. O tristranski noti z dne 20. marca 1948 skušajo govoriti čim manj. Trdijo, da so Tržačani za «status quo» da je Trst v primeri z drugimi ozemlji dobil največ ameriške pomoči in da bi njegova ponovna priključitev k Italiji pomenila velike gospodarske težkoče. Trdijo tudi, da bi moral sedanji mednarodni položaj opravičevati obstoj Tržaškega ozemlja.
Zavezniško stališče je: Trsta ne smemo dati Titu, ker pa Zapad Tita potrebuje, ne smemo dati Trsta niti Italiji, da bi se ne zamerili. Titu.» To je zavezniško stališče. Napoved bližnjega potovanja De Gasperija in Sforze v Londonu pospešuje zaskrbljenost odgovornih italijanskih krogov v Trstu.
fO tržaškem vprašanju)
Mirovna pSTIì« iNcttl Mork SimCjS. ogodba je natančno določi J —„	la meje Svobodnega trža	škega ozem-
lja. Ni pa določila natančno meje med obema conama. Zato nima ta meja juridične podlage v nobeni mednarodni pogodbi. Zato nobena stvar ne ovira sprememb upravnega značaja med obema conama. Pod upravo cone A, naj bi prešli Koper, Izola, Piran, Umag, Novi grad in Buje. Da bi s tem jugoslovanska vlada ne izgubila ugleda ,naj bi prešli pod upravo cone B nekateri kraji cone A, kjer biva slovensko prebivalstvo. Med temi naj hi bili Dolina, Zgonik, Repentabor in morda še ena občina.
.	’	(O tržaškem vprašanju)
„ SaSDAILY HERALD
sedanjih okoli	ščlnah ni lah-
ko. Vsekakor pa ne bi smelo biti nepremostljivih težav za sporazum o preprostem seznamu predmetov, katere naj obravnavajo zunanji ministri. Cas preizkušnje bo nastopil takrat, ko se bodo sešli zunanji ministri. Njih glavna naloga bo, pretresati poglavitna vprašanja, katerih rešitev naj omogoči stvarno in trajno izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom ter odstrani vzroke sedanje mednarodne napetosti na svetu. Sestanek zunanjih ministrov štirih velesil, ki bo prvi sestanek te vrste po dveh letih, bo skoro gotovo spremenil položaj bodisi na boljše, bodisi na slabše. Največji pomen sestanka bo morda v tem, da bodo sovjeti pri razgovorih o dnevnem redu in dnevnem programu za zunanje ministre pokazali svoje razpoloženje in svoje namene. To bo nekak barometer, ki bo pokazal, če bo na sestanku ministrov samih lepo vreme ali nevihta.
(O konferenci namestnikov)
Kakor je ^	jf/ /‘znano, ne bodo na sedanj	/ cm sestanku
razpravljali o .................. vprašanjih v
podrobnostih. Sovjetska zvpza je že dala mnogo dokazov spravljivosti in zato ji niso mogli odkloniti prilike za diskusijo, ki bi lahko odprla pot k rešitvi mnogih spornih vprašanj. Zato je že velik uspeh, da se je konferenca kljub vsem spletkam ZDA sploh začela. Ni še namreč gotovo ali bo ameriškemu delegatu uspelo povzročiti razbitje pogajanj o vprašanjih postopka.
(O konferenci namestnikov)
V.
za vsako tro	hico upanja.
Nihče ne goji posebno visokih upov, da bi sestanek štirih namestnikov prinesel kaj velikega in razveseljivega. Vsekakor je velika pridobitev že to, da bodo zastopniki obeh taborov skupno sedli za okroglo mizo in poskusili dognati, ali je še kaj upanja na zmago zdrave pameti. Pravo delo pa se bo pričelo šele takrat, ko bo določen dnevni red in se bodo sešli zunanji ministri.
Dva činitelja sta, ki bi utegnila povzročiti neuspeh konference. Ce bi sovjetski delegati vztrajali, da se sestavi dnevni red izključno na osnovi potsdamskega sporazuma, bi se diskusija zožila na vprašanje Nemčije, kar bi pomenilo pač neuspeh. Drugi činitelj pa je želja zapadnih sil, da bi se na konferenci ne omejili le na izključno sestavljanje dnevnega reda, marveč da bi razpravljali tudi o bistvu nekaterih posameznih vprašanj.
(O konferenci namestnikov)
_______________________________
RESNI NAMENI
ali politična propaganda ,h konferenc,
X	X	X O	NAMESTNIKOV
I ZUNANJIH MINISTROV V PARIZU)
V Parizu sq àe sestali namestniki zunanjih ministrov štirih velesil. V dolgotrajnih pogajanjih za sklicanje konference štirih, Jtonference ir.ed zapadnim; silami in Sovjetsko zvezo, se je pokazalo, da želi Sovjetska zveza, S tem da je pristala predvsem na razgovore o Nemčiji, pravzaprav zavleči vse priprave za oborožitev Zapadne Nemčije, ne pa reševati problemov splošnega miru. Vlade treh zapadnih sil pa' so že Od vsega početka bilR mnenja, da je za uspešno reševanje mednarodnih problemov potrebno razpravljanje o vseh vprašanjih splošnega miru in ne samo 0 Nemčiji.
Na prvih sejah konference namestnikov štirih zunanjih ministrov so se pokazale razlike v raznih predlogih za dnevni red. pri čemer gre v glavnem za vrstni red vpra šanj. Zapadni namestniki so izjavili, da zahodni načrt dnevnega reda ne onemogoča sovjetskemu delegatu, da b; razpravljal 0 problemih, ki jih vsebuje njegov predlog, in so izrazili začudenje da avstrijska mirovna pogodba ni v sovjetskem predlogu za dnevni red Govor sovjetskega namestnika zunanjega ministra Gromika je bil polemičen in oster in je celo obtoževal ameriško politiko na Japonskem, čeprav Daljni vzhod ni ne v enem he v drugem načrtu dnevnega reda
Stališče Jugoslavije do vseh problemov je poznano iz številnih govorov in iziav njenih najvišjih voditeljev.
To stališče je ponovno podkrepil v preteklih dnevih v narodni sku-ščini zunanji minister Kardeli. ki je pri odgovoru na vprašanja o teh zadevah, ki so jih stavili ljudski poslanci, dejal, da je za uspešno reševanje mednarodne krize predvsem neizogibno potrebno, da se konferenca osvobodi propagandistične taktike z lažnivo miroljubnimi deklaracijami, da se vladg velesil iskreno potrudijo in da prepričajo človeštvo. da ne smejo biti težkoče v reševanju 'spornih vprašanj opravičilo za pripravljanje orožja za napadalno vojno, da se ne smejo sklepati pogodbe na škodo drugih, predvsem inalili držav, in da je treta imeti slaln0 pred očmi m.ir v njegovi celoti. «Mir je treba zavarovat; povsod, ker sicer ga ne bomo zavarovali nikjer», je izjavil tov. Kardelj, tedaj ne bo težko ugotoviti 0nih problemov mednarodne
situacije, ki so odločilnega pomena ra vprašanje mini v svetu. Ustvaritev zares ne. odvisne, enotne in miroljubne Nemčije je brez dvoma odločilno za mednarodne odnose. Toda vprašanje Nemčije ni edino vprašanje lake važnosti. V Evropi so še dru-ge države, katere so bile v preteklosti sateliti hitlerjevske Nemčije in ki so sedaj postale sateliti Sovjetske zveze. Madžarska, Bolgarska in Romunija so oborožene mnogo več kot jim je t>il° dovoljeno 2 mirovnimi dogovori in so resna stalna nevarnost za mir. Vprašanje
oboroženih sil teh držav v zvezi z vojnohujakaško propagando Sovjetske zveze proti Jugoslaviji ne sme biti odrinjeno na drugo mesto pri konferenci, ki je bila sklica, na, da rešuje mir na svetu. Očitna nezakonitost teh oboroženih sil postaja še bolj očitno nezakonita na mejah Jugoslavije.
V čem pa je bistvo nemškega problema?
Stiri velike sile so v Potsdamu jasno in soglasno sprejele načelo o politični in ekonomski enotnosti Nemčije. Toda različno gledanje
na to enotnost in različni interesi dveh blokov so do-Tedli d0 popolne razoehtve Nemčije na dva dela, kar nudi vedno manj upanja za Sklenitev mirovne pogodbe, s katero bi prišlo do prave enotnosti te države. Namesto do ustanovitve enotne Nemčije je prišlo do njene popolne državnopravne in politične razdelitve. Tako razdeljena Nemčija spominja na Korejo in je stalen razlog za mednarodno napetost in postane lahko povod za izbruh novega vojnega spopada. E-
notna Nemčija bi bilo eno izmed mogočnih jamstev za mir ne siamo v Evropi, temveč po vsem svetu.
Od leta 1945. dalje se plete politična borba okoli enot ne Nemčije. Zapadne sile ss leta 1950. predlagale, da bi se izvedle Po vsej Nemčiji splošne, neposredne in tajne volitve pod skupnim nadzorstvom zato, da bi se tako Nemčija združila. Zahtevale so tudi, da se v Vzhodni Nemčiji ustvarijo taki politični pogoji, da bi do teh volitev lahko prišlo. Očitajo nadalje Rusiji, da je oboro-
žila Vzhodno Netnčijo, s tem da je ustanovila tako imenovano narodno policijo 200 tisoč mož in da je navzočih v tem delu Nemčije 25 popolnih sovjetskih divizij. Kljub lemu da zapadne sile nfco bile edine v vprašanju oborožitve Nemčije, so se vendar]e vse države članice atlantskega pakta zedinile, da mora Zapadna Nemčija sodelovati v zapadmoevrotpsken: obrambnem sistemu. Na raz. ne predloge zapadnih velesil n; Rusija odgovarjala. Nenadoma pa je sklicala praško konferenco in je predlagala sklicanje konference štirih velesil. S tem je začela novo propagandno in diplomatsko gonjo za enotnost Nemčije. Vodilni ljudje v ZSSR zelo dobro poznajo industrijsko in ljudsko zmogljivost Zapadne Nemčije in vedo, tla bi priključitev remilitarizi-rane Nemčije v 'ip-adni blok pomenila spremembo v razmerju sil v Evropi v ško. db ZSSR. Zato hoče ZSSR preprečiti ali vsaj zavlačevati oborožitev Zapadne Nemčije. Sovjetska zveza namreč ni svojčas pričakovala, da bo prišlo do rešitve vprašanja oborožitve Nemčije pri zapadnih zaveznikih v tako kratkem času, ker je računala na h), da se države zapadne Evropa ne bodo mogle zediniti v tem. Upala je, da se bodo te države balc napada po imperialistični Nem-čiji. ZSSR pa nf upoštevala >'»tx>lož«nin. ki io nasLilo u
Evropi zaradi njene zunanje politike in zaradi napada na Koreji. Zaradi tega nam postane razumljiva njena nova sedanja politična taktika. Dejstvo, da so zapadne sile dejansko odgodile oborožitev Zapan-e Nemčije, dokler né bodo znani rezultati konference štirih velesil, je razumna in pozitivna poteza, kj ima namen ustvariti ugodno ozračje za dosego po, zitivnih rezultatov.
Jasno je, da pričakuje mednarodna javnost od te konference, da bedo štiri velesile prišle do sporazuma, kateri bo zagotovil mirno rešitev sporov, da se bo tak, prekinila divja tekma v obo. roževanju in da se bo uh-dil
mir. Enotna, neodvisna in demokratična Nemčija bi bila najboljše jamstvo za mir v Evropi, obenem pa tudi ogromen doprinos k miru po vsem svetu.
Zemljevid razkosane Nemčije z rusko, ameriško, angleško in francosko cono. V leh dneh ves svet pričakuje, ali brao pariški razgovori dali kaj upanja, da se odstrani to Jabolko spora. Medtem pa so zapadne sile sklenile sporazum o reviziji okupacijskega statuta Zapadne Nemčije, ki daje Nemčiji več prostosti zlasti v zunanji politiki in trgovini.
Za «železno zaveso» je nakopičenih v satelitskih državah dva milijona izvež-banih mož. oboroženih z ruskim orožjem t oleg tega pa so v teku tudi priprave, da bi postal ta veliki vojaški stroj učinkovit. V ta namen se spopolnju-jejo tudi ceste in železnice. Vse to potrjuje, da obstaja onkraj «zavese» napaaol. n vojni potencial, ki se stalno krepi s kršitvijo d l.čb mirovnih pogodb, čeprav te kršitve uradno ne priznava '0.
V zadnjih dvanajstih mesecih so sprejeli Rusi vrsto ukrepov, ki so v vseh pogledih okrepili vojaško silo satelitskih držav. V teh državah poveljujejo v ja-škim silam ruski maršali, ruski štabni oficirji so v vojaških organih raznih držav, poleg teh so ruske vojaške misije , in inštruktorji; vojaško opremo in orožje so tudi izenačili. Izenačili so Pa, celo našitke raznih vojaških či^ov, vojaški zakonik, načine vež-banja in uporabe orožja. Močno so okrep it tudi pro-pagando, polhično nadzorstvo pa upravlja centrali-
zirana organizacija, ki ima svoje središče p Moskvi.
V Vzhodni Nemčiji je po vaznih poročilih 25 ruskih divizij, na Poljskem pa 10. Med temi je več mehani-ziran’h in oklepnih divizij. Vojske sate'itsk h držav pa so močno okrepili badisi po številu mož. bodisi s sredstvi, s katerimi razpolagajo. Vse gospodarstvo
kominformisiičnih držav je podrejeno vojaškim zahtevam. Rusija j'ml j e tem državam živila a rivo, str je in opremo, pošilja jim pa o zameno orožje, vojaška sredstva, tehn ke in nadzornike.
Zaradi policijske strogosti in velike tajnosti glede vojaških priprav in ukrepov zlasti v Rusiji je zelo težko na'ančno oceniti vojaško moč raznih komin-
formističnih držav. — Ce vskladimo in primerjamo vesti iz raznih virov lahko vsai prib’ižno dol č mo, kakšno stopnjo je dosegla oborožitev moskovskih satelitov v Evropi.
Največje število vojakov ima Poljska. V poslednjih mesecih so ji Rusi, potem ko so prevzeli poveljstvo nad poljsko vojsko, doba-
vili najboljše orožje. Razen policijskih sil, ki so strogo vojaško organizirane, šteje vojska 420.000 vojakov ped orožjem, kater m je treba dodati 880.000 iz-vežbanih rezervi: tov. Vojska razpolaga s š irimi popolnoma oprreml e rimi o-klepntmi div zi jami, poleg tega pa so vsem ostalim divizijam dodeljeni ■posebni oklepni oddelki, ki xtejejo po 250 mož. 16 divizij je
mobiliziranih in to število se bo do aprila prihodnjega leta dv'gnilo na 20 Ce upoštevamo one sile. ki se lahko takoj m^biVzirajo, lahko Poljska sedaj razpolaga s 25 di vizijami. Na vsakih 1000 preb valcev jih je 8 pod orožjem.
Češkoslovaška razpolaga sedaj s 6 divizijami. Prihodnjo jesen jih bo imela 8,
pomladi 1952. leta pa 12. Število vojakov znaša 190 tisoč brez policije in dve diviziji sta oklepni.
V Bolgariji je pod orožjem 195.000 m ž. Prihodnji oktober bo bolgarska vojska lahko razjjolagala z 11 divizijami razen pomožnih napadalnih čet. poseb" h sil vojaške policije in obmejnih čet. Bolgarska voj'ka razpolaga menda z nad 500 tanki.
I9II01II oiimziiiii
TRŽAŠKI 1* It O IS L IvTII
NEKOČ KAZNILNICA
danes šola novih dni
(K RAZVOJU ŠOLSTVA V ISTRSKEM OKROŽJU)
V šolskem letu 1919-1920 je bila ukinjena zadnja slovenska šols v Kopru. Ta šola, ki jo je vzdrževala družba Cirila in Metoda, je bila P° ukinitvi slovenskega učiteljišča pod Avstrijo, še edini slovenski zavod v Kopru Tak0 je italijanska buržoazija s prihodom Italije v naše kraje odvzela koprskim Slovencem še tisto malo, kar jim je dovolila Avstrija, oziroma, kar so vzdrževali sami, brez pomoči države, v nenehni borbi proti šovinizmu italijanskega vladajočega sloje.
Ostalp slovenske šole v vaseh Koprščine so bile likvidirane z Uentilijevo reformo, ki so jo začele fašistične o-blasti izvajati leta 1924. Leta 1928 nismo imeli Slovenci nobenega razreda več.
Slovensko šolstvo v Istri se je moralo že pod Avstrijo trdo boriti za svoj obstoj in izpopolnjevanje. Ne smemo pozabiti, da je imelo v teh krajih ključne pozicije javnega življenja v rokah italijansko meščanstvo in to ne samo v mestih, temveč tudi na podeželju, kjer je bilo največ plodne zemlje v rekah veleposestnikov italijanske narodnosti. Vladajoči razred pa ni dovolil, da bi kmečko ljudstvo bilo deležno domače kulture, ker je hotel imeti za soseda, namesto svobodnega kmeta, poslušnega kolona in hlapca. Fašizem je ta proces raznarodovanja skušal izvesti do konca. Zato je tudi zaprl vse slovenske sole in je postavil na podeželju vrsto šol, ki bi morale služiti izključno raznarodovanju slovenskega življa
Posledice dolgotrajnega- gospodarskega ir, nacionalnega zatiranja so bile; nepismenost primitivnost in splošna kulturna zaostalost. Silovito raznarodovanje je povzročilo slabitev nacionalne zavesti zlasti v obalnem pasu (v bližini mest). Konkreten primer: V Sv. Luciji pri Portorožu, kjer je bilo leta 1912 vpisanih v slovensko šolo 75 otrok, jih je bilo ob osvoboditvi komaj .25, čeprav se nacionalna struktura prebivalstva ni spremenila.
r:'.
Poslopje nove šole v Kopru.
na dveh načelih: prvič, kul-1 je bila izobrazba mladine pod ™ - »-■•o	~-i o- Italijo zanemarjena. Tak0 je
bila postavljena nova realna gimnazija v Piranu, dvoletna trgovska šola v Izoli. Srednji strokovni šoli v Bujah in Umagu, ki sta imeli prej 2 oziroma 1 razred, sta bili izpopolnjeni in imata sedaj tri razrede. Kmetijska šola v Škocjanu in glasbena šola v Kopru imata poleg slovenskega. tudj italijanski oddelek
Obnova, šolstva v ljudski oblasti
Se danes smo priča, kako žilavo ste morajo boriti Slovenci cone A Tržaškega o-zemlja za osnovne pravice na šolskem področju. Ta borba ima mnogo sličnih potez z bitko, ki so jo moral; voditi v preteklosti proti tržaški ob. čini, ki je v imenu italijanske večine zanikala slovenskemu prebivalstvu kulturne pravice.
V Istrskem okrožju so razmere drugačne Borba zatiranih slovenskih in hrvatskih delovnih množic in italijanskega ljudstva jP ustvarila vse pogoje za resnični, svobodni kulturni razvoj vseh treh narodnosti.
Razvoj prosvetnega življenja v Istrskem okrožju sloni
tura mora biti last delovnih množic in dostopna vsem ljudem, in drugič, vse kulturne pridobitve morajo biti last vseh trteh narodnosti tega o-zemlja: Slovencev, Italijanov in Hrvatov. Zato vidimo v vseh kulturnih krožkih Istrskega okrožja napis: Razvijamo nacionalno kulturo s socialistično vsebino.
Ljudska oblast se je od vsega začetka zavedala, da ni mogoča kulturna preobrazba brez ustvaritve močne materialne osnove, to je brez graditve novih šol, dvoran, kulturnoprosvetnih ustvanov, brez graditve gospodarstva, ki mora dati sredstva, s katerimi bodo množice prišle do kulture. Med številnimi novimi zgradbami, ki so jih v zadnjih letih napravili v Istrskem okrožju, so tudi številna šolska poslopja.
Nova šola. na prostoru, kjer je stala kaznilnica
Pod ljudsko oblastjo so dobili Slovenci šole, ki jim jih je fašistična oblast odvzela. Sedaj imamo v Koprskem
okraju 34 osnovnih šol in na slednje srednje in strokovne šole: nižjo gimnazijo v Por torožu. popolno gimnazijo Kopru, učiteljišče v Portorožu. enoletno gospodarsko šolo v Kopru, žensko obrtno šolo v Kopru, kmetijsko šolo v Škocjanu, pomorski tehni-kum v Piranu (edina slovenska šola te vrste), šolo za učence v gospodarstvu ter glasbeno šolo v Kopru.
Italijanski šovinisti v Trstu in Italiji kričijo, da je ljudska oblat dala šole koprskim Slovencem na račun italijanskega prebivalstva Ta zlobna trditev ima psihološko korenino v mentaliteti ljudi, k; so v preteklosti odobravali raznarodovalno politiko proti Slovencem (in bi jo odobravali še danes). Ti ljudje mislijo, da se sožitje med dvema narodoma rešuje samo z nacionalnim zatiranjem enega ali drugega.
Ljudska oblast pa ne bi bila ljudska, če ne bi bila pravična za vse. Po vojni italijansko prebivalstvo ne le ni izgubilo svojih šol, temveč jih je dobilo še več. Ljudska oblast si je prizadevala, da bi izpopolnila italijansko šolstvo na tistih področjih, kjer
Da ljudska oblast ni mačeha nobenemu narodu, je dovolj zgovoren dokaz nova slovensko italijanska osnovna šola v Kopru.
Preteklo soboto je bila v Kopru slavnostna otvoritev nove slovensko italijanske o-snovne šole. Na slovesnosti so bili predstavniki ijudskte oblasti. Vojaške upravP jugoslovanske armade, učiteljski zbor ter slovenski in italijanski otroci, ki se bodo učili v novih prostorih: slovenska in italijanska mladina, ki ne pozna več nestrpnosti, ki je še v nedavni preteklosti ločila dva naroda, živeča na našem ozemlju.
Nova šola sloji na prostoru kjer je bila še pred nekaj leti zloglasna koprska kaznilnica. Kdo se ne spominja o-gromne stavbe, ki jte bila tako značilna za nekdanji Koper? Zlasti ko si prihajal iz Trsta po morju, se nisi mogel iznebiti vtisa, da se male hiše starinskega mesta stiskajo v senco dveh mogočnih stavb: mračne in turobne kaznilnice in katedrale. Danes ne najdeš več te slike: na prostoru, kjer je bila kaznilnica, se dvigajo med zelenjtem Belvedere nove stene, v soncu se bliščijo velika okna. Sola je zgrajena v primorskem slogu v enostavnih črtah, zračno in sončno. Pravzaprav je nova stavba, ki se dviga pred nami .štele prvi paviljon bodočega šolskega bloka Pred
sTvbbodo - 7;gradiI' ««ko
stavbo za ucilmce, med obema Pa bo poseben paviljon
‘jadnice, knjižnice in laboratorije. Vmes pa bo
mlajših" igl'e ^ naj-
V davnem 13. stoletju je bil tu samostan. Po obsegu tedanje zgradbe moramo sklepati, da je Rim imel Koper za važno postojanko, saj tako velikega samostana ne najdemo daleč naokoli. Kopter je bil tedai večji in pomembnejši od Trsta in takoj za njegovimi vrati se je odpiralo široko slovansko zaledje- Menihi sobi! gosp dar-ji velikih zemljišč po vsej Istri. V 15 stoletju so se pojavile pred Koprom galteje genovske republike, ki je hotela omajati moč beneških trgovskih konkurentov. Samostan je bil močno poškodovan. Ko je bil po nekaj desetletjih obnovljen, je služil še naprej menihom, s kratkimi presledki, do leta 1820. Tega leta ga je Avstrija spremenila- v kaznilnico za celo Istro in Dalmacijo.
Zgradba je postala še bolj mračna in turobna. Ime Kopra je bilo povezano s fo trdnjavo za kaznjence. Delavci, ki so jo po osvoboditvi rušili (mnogi so postali na teh zidovih udarniki), so nam pripovedovali, da so mogli sneti samo z veliko težavo težke dvojne železne rešetke, ki so bile vkovane na poseben način v kamenito zidovje Zidovje je imelo ponekod Več metrov debeline Zakaj so potrebovali menihi tako utrdbo? Za slovensko ljudstvo Pa je imela koprska kaznilnica posebno žalostno vlogo med zadnjo vojno, ker so fašistične oblasti zaprle vanjo številne slovenske može in fante. kjer so prestajali težke kazni ali pa so čakali na transporte v koncentracijska taborišča.
No, danes ni več v Kopru tega mračnega spomina preteklosti. Sredi preteklega sto. letja so koprski me tani naslovil; na cesarja na Dunaju spomenico, v kateri so zahtevali, naj odpravi kaznilnico. Spomen>ce niso napisali iz
človekoljubja:	bali so se,
da bodo delavnice kazenskega zavoda uničile koprsko obrt.
Nov; ljudje Istrskega o-krožja so podrl; stavbo, da bi za vedno zbrisali spomin na suženjstvo. Življenje, kt btripa sedaj na prostoru bivše trdnjave, govori danes samo o bodočnosti.
Del stare kaznilnice.
Romunija šteje 300.000 vojakov, ki so vključeni p 9 divizij. To število pa bo naraslo do aprila tega leta na 12. Tri divizije so oklepne in so opremljene z modernimi ruskimi tanki.
Madžarska razpolaga s 265.000 možmi. Jeseni bo pripravljenih 8 divizij, pomladi 1952 pa 12. Popolnoma sta opremljeni dve o-klepni diviziji. Albanija pa
Madžarski prekoračili za 235 odstotkov, R muni ji 217 odstotkov in v Bolgar ji za nad 300 odstotkov. Proizvodnjo orožja je težko oceniti. ker so naloge za to proizvodnjo zelo porazdeljene. Industrije petih držav prispevajo k oborožitvi pod edino rusko kontrolo in vsaka država izdeluje posamezne dele, toda nobe-
Uskajo neposredno na jugo-slovanske meje. Te države se že nad šest mesecev, to je od začetka korejskega spopada, mrzlično pripravljajo in oborožujejo. Letnika 1927 in 1928, ki bi jih moiali poslati domov, so pridržali pod orožjem. Za vežbanje povečaneg'a števila moštva pa so vpoklicali pod orožje posebno do-
smini stnum
ima pod orožjem 60.000 vojakov. ki jim poveljujejo ruski oficirji.
Medtem ko pride na Poljskem na 1000 prebivalcev 8 vojakov pod orožje, na Madžarskem 7 na Češkoslovaškem 11, 'v Romu-niilJ7- Uh pride v Bolgariji zg, v Albaniji pa cejo 43.
Število vojakov, ki ga do-mirov-e pogodbe s satelitskimi državami, so v
na ni sposobna sama izdelati nobene vrste orožja, ker so Rusi zelo previdni in jim ne dopuščajo samo-'iniciative. Celo znane tovarne Skoda s’užijo le za dopolnjevanje vojaške proizvodnje pa čeprav jih upravljajo in nadzirajo Rusi.
Najhitreje in najintenzivneje se oborožujejo na Madžarskem, v Romuniji in v Bolgariji; v državah, ki pri-
bro izvežbane specialiste. Lahko računamo, da so v ruskih satelitskih državah v zadnjih mesecih zvišali vojaške sile za nad 50 odstotkov. Ker so tem silam primanjkovali lansko leto topovi, tanki in tudi municija, so jim v poslednjih mesecih dobavili vsliko količino te vrste orožja. Romunskim in madžarskim edini-cam so dali specializirane ruske oddelke, v
krajini in Karpatski Rusiji pa so zbrali veliko število ruskih vojaških sil. Od tu je pač zelo lahek prehod čez madžarsko ravnino in v dolino Donave na jugoslovanske meje.
Ce upoštevamo, da štejejo vojaške sile ruskih satelitov nad 1.300.000 mož katerim je treba dodati policijske sile, obmejne čete m druge posebne edinice s skupno 750.000 dobro opremljenih in izvežbanih moz. nam postane jasno, kako veliko grožnjo predstavljajo te sile za varnost Evrope.
Vse to dokazuje, kako je ntnavska vsa keminformov-ska propaganda za mir. če oi kominformisti mogli bi Pač zelo radi sprožili svoj veliki vojaški stroj in «osvobodili» Evropo. Teda dobro se zavedajo. ' da je ljudstvo zlasti v satelitskih državah nezadovoljno in bi bila vsaka pustolovščina zelo tvegana. Poleg tega pa morajo računati tudi z vsemi naprednimi in resnično miroljubnimi mn-žicami v svetu. Zato lahko še vedno gojimo upanje, da bo mir ohranjen.
Tržaške demokratične žene so v minulih dneh dostojno proslavile 8. marec, praznik žena. Iz. vršilni odbor ASI2Z je izdal ob tej priliki na tržaške žene proglas, ki pravi med drugim: «òsmi marec je naš praznik. Praznik vseh onih tržaških žena, ki hočejo mir, svobodo in pravico, v svoji duši se upiramo temnim silam mračnjaštva in zatiranja, ker ustvarjajo le gorje, ki ga prinašajo narodom ter vsemu člove-
njaštva porajajo kjer koli, odklanjaj ih' m nifhZ™ pobudnika obsojamo iz dna srca	"Jihovega
Med milijoni mater in žena hočemo biti me tržaške žene, med prvimi, ki učvrščajo mir. Med nami’ ne sme morem 3 Za .™ržnj0' sovraštvo In šovinizem. Stremeti r™oTnPaVriSei ^ Pravi demokraciji. Sklonit; se mo-urbani ! S dc>ovni žen; materi, vdovi, delavki, kmetici uradnici nameščen«, k njenim tegobam in potrebam Ne
S“e ZST1 °Sam,jena in brez ™či- NeuStva vofla
vprašarH	VSeh trŽaSkih ^ialpih
vprašanj, Ki tarejo njo in njeno družino.»
____ -'”0 so začele s proslavami svojega praznika že v
^ kukurne ^priredirire^ ^UTr^ab""^
hiia z« u^rc^Sav^ V
V T Podeželskih občinah so imeli občinski sveti svoja m/ P^^nja. V Miljah kominformistom ni uspelo da ¥ r * S!Lna ,Tankem rtlCu gradila igralnica, ke^ so W se demokrščani glasovanja vzdržali, zastopnik Ljudske fronte HrvaUn pa je glasoval proti ker bi taka igralnica prinesla v občino le amoralnost. Kominformisti so se ob tej priliki zopet razgalili. Dejali so sicer, da so načelno nasprotni igralnicam, toda po drugi strani pa bi igralnica prinašala dohodke. Torej ko gre za denar, naj gredo k vragu vsa načela. Res, lepa morala!
S J Zgoniku so na seji občinskega sveta razpravljali M / tudi o krivičnem ukrepu kominformovcev, ki so wi črtali iz seznama volivcev občinska svetov:.lca ■ tov. Budina in Obada. Na seji občinskega sveta v Nabrežini pa se je župan, ki ne trpi kritike, jezil na dopisnike, pri čemer mu je pomagai tudi njegov «nasprotnik» kominformist Slavec, kar si nekateri ljudje razlagajo z dejstvom, da je v poslednjem času dobil neko namestitev... Torej gredo tudi tu načela rakom žvižgat. Zupan je celo govoril o nek* dopisnikih, ki «so hodili v fašistovsko šolo», pri tem pa je pozabil, da to še najbolj velja zanj. Le žal, da ni stremel za tem, da bi, kar se njega tiče, odpravil zle posledice fašistične šole in se po petih letih Od konca vojne le naučil kaj več sloven-
lahko pričakoval, °d Sl0VenSkega župana in	SDZ
W r šovinističnem taboru se še niso pomirili zaradi «ža-m / iostne» vesti, da bo general Airey odpotoval kar W	je bilo tudi uradno potrjeno. Sicer tudi njim ni
*	slo ta teden vse narobe. Njihovega ljubljenca
w£!0r8ia Ucropioo, ki je bil eden izmed morilcev male Milke Vrabčeve, je sodišče obsodilo samo na 5 let m 4 mesece ječe in po dosedanjih izkušnjah je soditi da ne bo niti teh let odsedel, ker ga bodo prav gotovo še prej pomilostili. Sodišče je namre.č upoštevalo solze Ucropinove matere, ki je prosila ,naj bodo z njenim sinom prizanesljivi, pri čemer so pa pozabili na solze druge matere, ki so ji zločinci, -kakršen je Ucropina, umorili hčerko.
ržaški šovinistični tisk je tudi ves ta teden v zvezi f 1 iz bližnjim londonskim sestankom italijanskih tn angleškšti ministrov premleval tržaško vprašanje in —zahteval ,da morajo Angioameričani zasesti cono B.
Podobno željo je izrazil tudi župan Bartoli, -ki je govoril po italijanskem radiu in pri tem razširil svoj apetit tudi čez Tržaško ozemlje vse tja do Reke m Snežnika, čeprav ni pri tem pomislil, da se je ta pesem že leta 1943 za šoviniste in fašiste prav žalostno končala.
-M T ta namen so v nedeljo tudi zbobnali skupaj neko ’S / «medobčinsko konzulto istrskega CLN», -ki naj bi W predstavljala 42 istrskih občin. Na tej skupščini ■ je zopet govoril običajni župan Bartoli in zagotovil esulom, da bo občinska uprava kakor v preteklosti tudi v bodočnosti storila zanje vse, kar bo mogla. Poleg tega je povedal, da ne bo Trst nikoli pozabil generala Aireya, ki je tako dobro razumel italijanske potrebe In težnje ter jih podpiral. Na zborovanju je bil tudi načelnik italijanske misije grof Renzo di Carrobio, ki je toplo pozdravil esule. Pripomnil pa je, da si ni treba delati prevelikih utvar o takojšnjih rezultatih londonske konference. Konzultia. je izglasovala resolucijo, ki pravi med drugim: «Vladni predstavniki naj postavijo kot neogibni pogoj za vsako italijansko obveznost nasproti zaveznikom okupacijo cone B po angloameriških četah, kar naj bo prvi korak -k temu, da dobi Italija svoje pravične meje,»
y-^vojo gonjo so podkrepili z novimi izmišljotinami o terorju v coni B .kjer so bujske delavke nekoliko . 7 obračunale s skupino špekulantk, ki se stalno vozijo z avtobusi v Trst in se ukvarjajo z ilegalno trgovino.
Iz Buj so tudi mladinci v nedeljo napodili skupino tržaških motociklistov, ki so mladince izzivali. Iz te muhe so seveda naredili tržaški šovincti konja in kričijo o preganjanju Italijanov v coni B. Kakor vedno tudi sedaj ta krik ne bo prav nič zalegel.^
Da bo koncert bolj popoln so se oglasili s svojimi oglušenimi trobentami tudi kominformisti. V svojem glasilu so objavili nekako resolucijo, v kateri zahtevajo združitev obeh con STO ped enotno demokratično upravo v pričakovanju «bodoče boljše rešitve», čemur pravijo pri nas po domače v pričakovanju Italije.
"TJ ■redtem je izšel tudi volivni zakon za bodoče volitve Wl ki ‘ma v primer> s Prejšnjim le majhne spre-if ■ membe, kar tudi šovinistom prav nič ne ugaja ker so zahtevali, da se raztegne na Trst italijanski zakon o upravnih volitvah. Ker smo že pri volitvah ,naj omenimo še županov govor po tržaškem radiu o stanovanjskem vprašanju. Seveda je imel ta govor vohvne namene, saj se je župan na vse grlo hvalil, kaj vse je naredila sedanja občinska uprava za rešitev stanovanjske krize. Se več pa je obljubljal za bodočnost, kar je pač pomenilo: volivci, volite za krščansko demokracijo in vsem vam bo preskrbljeno stanovanje! Seveda ne bo tržaško ljudstvo poslušalo teh siren, ker se je že enkrat dovolj opeklo; kar bi se drugače reklo, če se ne bi bali, da bi Tržačani narobe razumeli in nam zamerili, da gre osel le enkrat na led.

POGOVORI
© JEZIKU VII.
(Še o Prai/upisu - Nadaljevanje iz predzadnje št.)
Tujk je precej sprejetih in so tudi, dasi skopo, razložene. Pri splošno rabljenih tujkah so dodani slovenski pomeni, da izmed njih lahko izbiramo, n. pr. averzija — odpor, zoprnost; efemere n — enodneven, kratkoživ, bežen; patos — zanos, vznesenost, slovesnost; skica — načrt, osnutek, črtica itd. Res nepotrebne tujke so označene s križcem, kakor n. pr. maltretirati (slov. trpinčiti, grdo delati s kom), konfin (slov. meja, mejnik, obcestni kamen), devastirati (slov. opustošiti), deran^irati (slov. motiti, nadlegovati, razdreti, zmesti) itd. Nekatere imajo samo zvezdico, n. pr. komcden (bolje; lagoden, zložen), kolos (bolje:	velikan), koncilianten (bolje: pomirljiv,
spravljiv).
Premalo upoštevamo v našem pisanju tiste male besedic, ki na videz niso posebno važne, ki pa storé, da zazveni stavek pr domače, ljudsko. Navedem naj samo en zgled, prislov pač; 1. zatrjuje nasprotno nikalnici: ne oče, pač pa mati; ne danes, pač pa včeraj; nič ne dela, pač pa jé; «Ni zdrav». — «Pač, zdrav je, le truden»; «Me nisi vesela, kajne?» — «Pač, pač, saj sem te čakala». Vse že spi, pač. tam še nekdo bedi. — 2. krepi pritrdilnico, nikalnico ali vprašalnico: Pač res, pač gotovo, pač nè, kdo pač? kje pač? kam pač? kdaj pač? — 3. razlaga: je pač prijetno, je pač htido, je pač trdo tako delo, je pač rad šel; kaznovan je bil, je pač nagajal; je pač vojska, je pač križ z njim, pač ni vedel, pač n, drugače, pač ne zna; — 4. poudarja: pač je prijetno, pač je hudo, pač je trdo tako delo, pač je rad šel, pač je nagajal.
Razmeroma zelo natanko je zaznamovana izreka, zlasti poudarek. Zato ima vsaka beseda (razen v razlagi) poudarno znamenje, ki pomeni mesto poudarka, dolgi ali kratki samoglasnik, ozki ali široki e in o. Izgovor polglasnika (n, pr. v besedah pes, kes, megla), črke l (ki se izgovarja bodisi kot l, bodisi kot u) in izgovor drugih posebnosti je dodan v oglatem oklepaju. Ker so navedene ne samo osnovne oblike (n. pr. prvi sklon; roka), marveč vse tiste, ki se od osnovnih ločijo po poudarku (torej n. pr. 2. Sklon; roké, 3. skl. roki, 4. skl. roko itd.), je naš slovar tudi najpopolnejše slovensko pravorečje, Zdaj ni treba tistemu, ki mora paziti na vsak poudarek, n. pr. gledališkemu igralcu, spraševati, kako bi izgovoril to ali ono obliko, o vsem ga pouči Slovenski pravopis.
S tem prikazom seveda nisem hotel morda delati reklame za novi Pravopis, saj se kakor drugi avtorji zavedam, da nobeno človeško delo ne more biti popolno. Menim pa, da bi to, kar sem povedal, lahko pomagalo tistim, ki ga imajo, in da si bodo znali laže pomagati.
Potem je dopis «pristne Tržačanke». Kako je prav, vprašuje: imam sestro na obisku ali imam obisk sestre ali sestra je pri meni na obisku. Pristna Tržačanka je nekako čutila, da z besedo obisk nekaj ni v redu Res beseda ni stara in je nastala po nemški «Besttefi».'Naši ljudje pravijo, da gredo v «a8, as greda vasovat ali povar.ovat. Vendar danes obiska ne bomo preganjali, ker se je uuomačil. Rekli bomo: sestra me je iMšla otris,’»at, lahko tudi; sestra je pri meni na obisku. Drugo (imeti na obisku, imeti obisk) je manj dobro. — V pismu se pristna Tržačanka opravičuje češ da sprašuj'e take stvari, ker je zelo skrupolozna (prav: skrupulozna, po naše tankovestna). Nič zato. le sprašujte, ker boste s tako tanko-vestnostjo odpravili še drugc napake, ki ste jih napravili v dopisu, n. pr. potom radija (prav: Po radiu), pisala, sem moji znanki (prav: svoji znanki), en par vrstic (prav; nekaj vrstic), z rdečem (prav: z rdečim), v takem slučaju (prav: v tem primeru).
Oglasite se torej še in prav rad bom odgovoril, ker menim, da s tem pomagam ne samo tistemu, ki vprašuje, temveč tudi drugim, ki imajo iste ali podobn- težave z našo ljubo slovenščino.	DR. M. RUPEL
SIJ.IMÌ MM
ba&it&utya. n “\PcMfM)nu„
Slike, ki jih Kregar razstav-, Ija, so vse iz zadnjih let, iz1 * * * S * * leta 1949, 1950, najstarejša je slika vaze z rožami, iz leta 1939.
Motivi, ki jih slikar najče-šče izbira, so tihožitja, pa tudi pokrajine in kompozicije. Iz pokrajin diha živ občutek narave, ki se izraža posebno v nežnih barvah.
V	tihožitjih se Se opažajo
sledovi surrealizma, katerega se je slikar v svojem umetni škem delovanju najprej oprijel. Predmeti so razpostavljeni po sliki v navideznem neredu, niso plastično modelirani temveč zavzemajo večkrat fantastične oblike, kakor na pr. predmeti na sliki «Večer v maju».	'
V	«Sanjajoči» se barve še nekako preostro odbijajo druga od druge, ni še pravih naravnih prehodov, kakor jih o-pažamo v poznejših delih, ko se slikar oprime barvnega rea-lizma,
V	novejših delih se jasno opaža, da Je realizem obogatil slikarjevo umetnost, ki postane jasnejša, razumljivejša, zato gledalcu dosti bližja. Ta novi realizem se opaža zlasti v portretih in kompozicijah z več figurami.
V	«Krajini v Istri» je dobro zajeto razpoloženje z obema revnima kočama, kmetom in kopico sena v ozadju, v «Večeru» pa romantično razpoloženje večerne otožnosti, ko se pokrajina že ovija v mrak Obe dekleti počivata, ena jé vzci3 v roko kitaro, druga se je zamislila. Tudi «Dekle s pismom», ki si z roko podpira
glavo, je živa in prepričevalna.
Barve, ki jih slikar uporablja, so nežne; senčenje je doseženo s temnejšimi toni, s čimer dobijo predmeti plastično Osvetlitev.
S. BUDAL
Slovensko narodno gledališče v Trstu Je v nedeljo 4. marca nastopilo v Avditoriju z Gogoljevim «Revizorjem», pri katerem Je kot gost sodeloval gledališki igralec iz Ljubljane Lojze Potokar. Značaji, ki nam jih Je v svoji komediji orisal Gogolj, so tako življenjski, da Jih lahko marsikje srečamo še danes. Aktualna vsebina in odlično podajanje te ruske klasične komedije sta močno navdušila številno občinstvo, ki je večkrat nagradilo igralce s ploskanjem
VLOGA m POMEN
«Narodne in študijske knjižnice v Trstu»
Dne 17. julija 1947 se je ustanoviio v Trstu društvo «Narodna in študijsJca knjižnica v Trstu» z namenom osnovati naslovno knjižnico, medtem ko se le samo zbiranje knjig, časopisja in ostalega tiska začelo že takoj po osvoboditvi. Tudi na tem taka važnem sektorju narodne prosvete so dosegli tržaški Slovenci že pod Avstrijo znatne uspehe. Omenimo naj mimogrede, da smo imeli Slovenci v Trstu poleg številnih drugih prosvetnih ustanov že od nekdaj tudi več pomembnejših knjižnic, ki so zavzemale važno mesto v tedanjem prosvetnem življenju tukajšnjih Slovencev. Najvažnejše m najbolj boga-; to založene iy> bile; «Slavjan-
ska čitalnica» v Narodnem domu «Balkan», Oiril-Meto-dova knjižnica in čitalnica prj Sv. Jakobu ter Studijska knjižnica akademskega društva «Balkan».
Po zasedbi Trsta P» Italiji se je začelo že znano splošno zatiranje slovenskega prosvetnega življenja in tako je bilo onemogočeno tudi vsako nadaljnje delovanje slovenskih knjižnic. To uničevalno dd0 je Pa dokončal italijanski fašizem s požigom Narodnega doma, kjer je zg ore j a «Slavjanska knjižnica», založen® z desettisoči zvezkov, ter nato še z zaplembo Ciril-Metodovc knjiž. niče ter Akademskega društva «Balkan». Tako je bilo uničeno v kratkem času vse, kar si je ustvarilo v dolgih letih z žrtvami slovensko ljudstvo.
Zato se je znašla na novo ustanovljena knjižnica, ki je vstala po osvoboditvi kot vse
Kregar: Portret.
druge prosvetne ustanove na pogorišču slovenskega kulturnega življenja, pred' zelo težko nalogo: odpraviti polagoma in zasilno dosedanje ve-likainsike praznine v slovenskem kulturnem življenju Trsta, ki jih je povzročil ia-šizem. Treba j.e bilo začeti popolnoma od začetka; najti najprvo primerne prostore ter zbirati z vso vnemo knjižno gradivo, v kolikor je komu uspelo ohraniti ga pred uničujočim fašističnim nasiljem,
V kratki dobi treh let bil0 vsaj začasno rešeno vprašanjg prostorov, tako da razpolaga sedaj knjižnica lepo opremljenim knjižnič nim oddelkom, časoipisir.dm
odtdieMcom	z Trdo*>n0 j-oTpo
za konsultacije. Zaloga sam-a knjig sie stalno veča, saj šteje že čez 10 tisoč zvezkov ter čez 5 tisoč brošur. Nadalje so v časopisnem oddelku zbrani skoro vsi letniki tržaškega časopisja in revij od osvoboditve dalje. Knjižnica dobiva dalje pomembnejše jugoslovanske časopise in re vije ter nekatere italijanske pravne in gospodarske publikacije. Glede na jezikovno pripadnost knjižne zaloge, odpade največji del na slovenščino, potem na italijanščino in druge jezike. Precej je zastopana seveda tudi hrva-ščina-smbščina. Knjižnica o-pravlja tudi arhivalno naio go in hranj nekatere stare slovenske knjižne redkosti, kot n. pr. Janeza Svetokri-škega «Zbirko pridig, 1688», «Saggio grammaticale italia-no-cragmolino, composto da Vincenzo Franu! de Weissen-thum, Trieste, MDCCCXI», ki nosi na naslovni strani te zanimive vrstice;
Sbtidi se kranjska Modriza,
S ad òsti si spalo do sdejl
Al ni ozhitna praviza D’obùdena bósh sa naprèj? nadalje Jožefa Godine-VrdeL skega «Opis in zgodovina Terst-a in njegove okolice pa še marsikaj druzega o slav-janskih zadevah», u Terstu, 1870. itd. Ni naš namen, da b; tu še nadalje razpravljali o knjižni zalogi, ki zasluži daljšo in posebno razpravo.
Kar se tiče sam- katalogizacije, je ta v toliko napredovala, da je mogoče v najkrajšem času nuditi obiskovalcu zaželeno delo, ki ga knjižnica poseduje. Narodna in študijska knjižnica izdaja tudj «Tržaško bibliografijo», informativno bibliografsko revijo del, ki izidejo v slovenskem, italijanskem ali kakršnem koli jeziku na Tržaškem ozemlju, in del, ki izidejo kjer koli jn so v zvezi s Trstom In Julijsko krajino.
To je samo bežen pregled vsega do sedaj izvršenega dela, ki p® zadostno prikazu-je, pred kakimi težavami se j’è znašla Narodna in Studi j-
Knjižne police.
Kartoteka,
V čitalnici.
| H ~7t' I p ■ A
V glavni dvorani.
ska knjižnica in v koliko ji je uspelo te premostiti. Seveda ne smemo tu pozabiti ustanov, ki so največ pripomogle pri izpopolnjevanju knjižne zaloge, in sicer SHFZ. Narodna in Univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je darovala lansko leto čez 3 tisoč knjig, ter še nekateri drugi posamezniki.’
Vsaka knjižnica opravlja pomembno vlogo pri izobraževanju našega ljudstva, zlasti tu na narodno ogroženem ozemlju, še pomembnejša je pa vloga Narodne in študijske knjižnice, ki zbira in hran; naše knjižne zaklade ter nudi sodobni tisk vsem, ki jih zanim® znanstveno ali strokovno delo, ter budi narodno zavest.
PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH V
VRTINCU
wwmiHimtiimimiimiiiiiimmmi
Film «V vrtincu», ki ga že nekaj tednov vrtijo v Trstu, žanje že dve leti velike uspehe po svetu. Kakor je že preko dvajset milijonov ljudi baje prebralo roman ameriške pisateljice Margaret Mitchell «Gone with the wind», tako hite tudi milijoni ljudi gledat ta roman na platnu.
Dejanje filma pet k a v juž-no-ameriški aristokratsko patrijarhalni, a propadajoči deželi Georgiji in p. ikazuje, kako severnjaki s številn jšo vojsko in boljš m orožjem porazijo Jug. Fdm hoče biti nekaka apoteoza Juga.. Doc im prikazuje prvi del filmu usodo nekega naroda, sc omejuje drugi del na usodo neke družine, v kateri igra glavno vlogo Scarlett O’Hara, hčerka lastnika bogate farme Tara v Georgiji.
Režiser Fleming se je verno držal teksta in tako s filmom kar najbolje ilustriral vse dogodke in osebe. Dosegel je tako logično povezanost dejan a ter tudi močno podčrtal okolje, zlasti v prvem delu, kjer opisuje Taro. Preverno p snemanje teksta pa ga je prisililo, da nam je predstavil preveliko št vilo oseb, ki jih ni utegnil globlje psihološko analizirali, tako da bi docela opravičili svoja dejanja. Tako je na pr mer psihološko precej zamotana figura Scarl tt. la egocentrična. trmasta in nenavadna ženska, ki se poroči s tremi možmi, ljubi pa nekega drugega in mu ostane zvesta, dokler je končno ne prešine druga ljubezen. Vlogo Scarlett je igrala Vivien Leigh, ki je dobro p udarila vsa nasprotja svojega značaja.
Tudi figura neodločnega Asheya nam proti koncu )it-ma zbledi. Odlično jo je igral Leslie Howard Nepozabno figuro Reda Butti.rja je ustvaril Clark Gable. Najbolj prepričevalna pa je Olivia de Havilland kot Melania, ki je tudi najbolj pozitivna in človeška figura v fdmu, dasi prerrmlo aktivna. Nedvomno se odlikuje, dasi v majhni tHocM. Mayìjelle. tudi M (L V li
Anderson, ki da neki prdstr-tutki človeški zmčaj. C prav nam vsebinska stran fi ma ne da pravega moralnega zadoščenja, ker primani nje pozitivnih in zglednih značajev ter dejanj, je film izjema v tehničnem p gl du. Spomnimo se samo neka e. ih scen v prvem de anju. kakor bitke ter zmede, ki jo povzročajo prve bombe, ter na prostem nakopč nih ranjencev in mrličev. Izrcd o učinkujejo barve, ki se kar najbolje prilegajo bogati sceneriji: rdeče nebo. rd či divan itd. Film je na spl šno razkošen in efekten ter kljub temu da ima precej na ak, ima tudi mnogo odlik, med nj.mi zlasti to, da lahko ves čas priteguje našo pozornost, kljub temu da traja 4 ure, da je bil izde an l. 1930 in da obravnava dogodke ki so nam odmaknjeni po času in kraju.
E *11
li
V	soboto '24.2. je bila v Ljubljani premiera drugega slovenskega umetniškega filma Trst, ki ga je javnost že nestrpno pričakovala. Drugi domači umetniški film je izdelan na podlagi scenarija, ki ga je napisal pisatelj France Bevk. Režiser je bil isti kot pri prvem slovenskem filmu, namreč France Štiglic. V glavnih vlogah nastopajo člani ljubljanske drame, tržaškega in reškega gledališča, v masovnih scenah pa sodelujejo tudi reški pristaniški delavci ter množice iz Ljubljane. Kot Je že znano obravnava film dogodke v Trstu ob koncu druge svetovne vojne.
V	ljubljanski Moderni galeriji, je bila v sredo 28. februarja odprta razstava sodobne jugoslovanske grafikq, Ifi predstavlja nekako izbirno razstavo za bodoče reprezentativne razstave v inozemstvu, ki jih namerava Jugoslavija letos prirediti in tako pokazati svetu svojo grafično umetnost.
V	nedeljo 23. februarja je bila v ljubljanskem opernem gledališču krstna predstava (Nadaljevanje na 5. strani)

II
(Nadaljevanje s i- sirani)
nove slovenske opere Deseti brat. Opero je uglasbil znani slovenski skladatelj in dirigent, tržaški rojak Mirko Polili, ki je.sam napisal tudi libreto po znanem Jurčičevem romanu. Opera, ki je zamišljena kot domača ljudska opera ima tri dejanja, v katerih je avtor strnil vso zgodbo Jurčičevega romana. Dogajanje o-pere pa je prenesel v revolucionarno leto 1848 in tako dal svojemu delu večjo dinamiko. Na krstni predstavi jè opera doživela uspeh, k čemur so pripomogli tudi prvaki ljubljanske opere, ki sodelujejo v glavnih vlogah.
Preteku teden se je mudil v Ljubljani Filipp Zealy, sekretar Mednarodne univerzitetne pomoči. Zealy je v Beogradu prisostvoval konferenci, na kateri je bil ustanovljen jugoslovanski komite te organizacije, nato pa si je v Zagrebu in Ljubljani ogledal univerzitetne ustanove. Z ogledom ljubljanskih univerzitetnih ustanov je bil izredno zadovoljen, zlasti pa ga je navdušil delovni polet študentov in profesorjev ter skrb oblasti za visoko šolstvo.
Zgodovinski hotel «Astorfai
TAM
Čudežni stroj
Na univerzi v Kaliforniji delajo poizkuse z elektronskim računskim strojem, da bi ga uporabili za prevode. Za to morajo predvsem pripraviti s številkami označeni slovar, n. pr. ncmško-angleški, v katerem odgovarja vsaki nemški besedi spremenjeni v vrsto številk angleška beseda enakega pomena, ki jo tudi sestavljajo številke. Dvojezični slovar pride nato na magnetiziran boben1 postavljen v stroj. y stroj denejo tudi besedilo, ki ga je treba prevesti, seveda izraženo v številkah -
Ultrazvočno grozilo
V Ameriki so izaelali novo vrsto zelo natančnega ultrazvočnega grezila, ki je zlasti zelo pripravno za rečno plovbo, ker registrira globino v palcih in centrimetrih, in ne samo v čevljih in metrih, kot ultrazvočna grezila na ladjah, ki plovejo po morju. Naprava avtomatično zaznamuje meritve na posebni tabed, ki tako stalno in točno prikazuje prerez rečne struge, ki se v velikih rekah često zelo spreminja. Novo greziio služi obenem z radarjem za varnost plovbe v megli; radar javlja druge ladje in sploh vse ovire na povšini, greziio pa daje podatke, da se ladja lahko izogne plitvinam in drugim podvodnim oviram.
Novo zdravilo groti griži
Ameriški zdravniki so odkrili uspešno sredstvo zoper tifus in grižo. Novo zdravilo je suhanamid, kakor n. pr. penicilin in auromi-cin; ime so mu dali terramicin. To ime prihaja od neke plesni, ki so jo našli v zemlji. Novo zdravilo so preizkusili v Egiptu pri petih bolnih na tifusu. Po treh do štirih dneh je mrzlica popustila brez škodljivih posledic; prav tako so izginili vsi znaki anr.ebične driske pri šestih bolnikih, takoj potem ko so vzeli novo zdravilo. V teh primerih pa je mogoče, da se bolezen ponovi.
Zdravniki izjavljajo, da bodo novo zdravilo poskušali še pri več sto bolnikih preden ga bodo splošno uporabljali in upajo,’da bo novo zdravilo važno orožje proti tifusu in griži.
Fond za novo abecedo
Shauova oporoka obsega okrog 5000 besed Poleg fonda za štipenctije je Shavv določil, dà
se oproste dolgov vsi njegovi dolžniki, med katerimi je mnogo angleških in drugih pisateljev. Del svojega premoženja pa je Shaw določil za sestavo nove abecede. 2e pred več desetletij je namreč v pismih «Timesu» in ob drugih prilikah zastopal mnenje, da ne zadostuje za oznako vseh glasov angleškega govora 26 črk. Zahteval je alfabet najmanj 40 črk. Ce pa tega načrta ne bodo mogli izvesti, naj denar razdele med Britanski muzej, Akademijo za dramsko umetnost in irsko Narodno galerijo. Omenjene ustanove so prepričane, da bodo deležne zapuščine, kajti 5 m lijonov lastnikov pisalnih strojev in nekaj tisoč lastnikov tiskarn protestira, češ da je nemogoče vse stroje predelati po Shawovi želji.
.,Shogl“ Bernard Shaw Je bi! gravzanrav dobrotnik7
Se vedno so na svetu ljudje, kii povzročajo s svojimi zapuščinami velike skrbi davčnim uradnikom, notarjem in raznim zapisnikarjem. Tako tudi n! preprosta zadeva zapuščine irsko-britanskega pisatelja Bernarda Sha’wa, ki je s svojim peresom v svojem 90-letnem življenju zaslužil toliko, kolikor morda noben drug pisatelj na svetu; založništva, gledališča, filmska in radijska podjetja so morala na njegov bančni račun neprestano plačevati velikanske vsote za honorarje in tantieme.
Shaw je veljal za velikega skopuha, toda po njegovi smrti so ugotovili, da v resnici ni bil skop, kajti isti Shaw, o katerem so govorili, da ne prebere nobene izmed nanj naslovljenih proženj, je podpiral zelo veliko mladih nadarjenih ljudi; podpiral je starše, da so lahko nudili svojim otrokom višjo izobrazbo in tudi pogosto uslišal ljudi, ki so se zatekali k njemu po pomoč. Vsi pa, ki jih je podpiral, so mu morali obljubiti, da ne bodo nikdar nikomur govorili, kdo je njih dobrotnik. Tudi po svoji smrti ni pozabil na svoje varovance; določil je namreč del svoje zapuščine za fond ,iz katerega naj bi prejem?.li štipendije mladi nadarjeni dijaki. Velika Britanija je močno presenečena! Sele sedaj se je pokazal pravi obraz človeka, kateremu so očitali, da mu je žal lastnega pisemskega papirja in da je odgovor često pisal na rob prejetega pisma. Shaw je dobro vedel kaj ljudje o njem govorijo in je ime. to svojo skopost za reklamo.
ASTORIA- HOTEL
Burne in skrivnostne preteklosti
V E1SENHOWERJEVEM GLAVNEM STANU
Le malo korakov od znanega pariškega t ga Are de Triomphe se dviga m g č-no pročelje hotela Astoria, ki že 44 let krasi s svojo lepoto pariški okraj Champs-Elysees. Odkar je neka nemška družba zgradila v «dobrih starih časih» pred prvo svetovno vojno ta hotel, se je za zidovi te krasne palače vedno nekaj dogajalo. Dandanes se nahaja — sicer bo to trajalo le nekaj mesecev — v tem hotelu začasni glavni stan vojaških sil atlantskega pakta. In ko vidimo, kako vedno prihajajo in odhajajo visoke osebnosti ter iz nepopustljivega vedenja straž pred hotelom lahko sklepamo, da se v tem hotelu marsikaj dogaja in da so vsi prebivalci stalno -marljivo na delu kot čebele v čebelnjaku. Zato je ta hotel najzanimivejši v Evropi. Zanimiv je seveda samo za gledalce. Oni pa., ki so v palači, ne vidijo nič od te zanimivosti, ker prav gotovo nimajo časa za taka razmišljanja, pa četudi gre za nedolžne skrbi kuhinjskega mojstra. Saj mora človek imeli globoko razumevanje in s čustv vanje za izbruhe obupa ubogega gospoda Lafonta, ki je po švojrm poklicu pač eden izmed najbo jš h francoskih kuha- jev in ki zna ustreči vsem slad kuscem, «Ce bi bil jaz le mogel slutiti, kaj me tukaj čaka. V roke so mi dan neko amerikansko kuharsko knjigo in sedaj mi mora kak navaden ameriški seržant vsakokrat sproti pokazati, kako naj pripravim Cor-nedbeef v ob'iki sesekljanega mesa. Ali je odp ralo za konsei-vne škatle edina priprava, katero uporablja amerikanski kuhar? Jaz samo upam, da bo sčasoma prišlo semkaj več evropskih oficirjev zato. da lahko pokažem, kakšna je prava francoska kuhinja.»
Glavni slan armade dvanajstih držav, ki so pristopile k altlaniskemu pa.< tu, ima začasno bolj videz nekakega ameriškega zasedbenega urada kot pa neke mednarodne organizacije. Število oficirjev in podoficirjev z onstran Atlantskega oceana, ki hite z debelimi aktovkami po hodnikih in kateri so svoje so- i be okrasili z zemljevidi in \
slikami kalifornijskih deklic v kopalnih kostumih in z izrezki iz ameriških vojaških preipi ov, presega daleč pol stotine zastopnikov ostalih enajstih držav.
V	hotelu As'oria se sedaj torej poraja SHAPE (Supreme Headquarters of thè Allìed Pow rs in Europe). Toda v- tem hotelu se ne piše to pot prvič zgodovina.
V	prvi svetovni vojni je vlada kratko in malo zaplenila to poslopje kot tujo lastnino in ga je spremenila v bolnišnico za britanske, japonske in f anco-ske vojake. Leta 1919 se je vselila v to poslopje zavezniška komisija za odškodninske zahteve do Nemčije, ki je imela sklepati o nemškem vo.nem dolgu, in sicer v spodnja nadstropja in je v času nekaj let izpodrinila še zadnje usmiljenke in okrevajoče vojake. Sele l. 1925. so se odločili prodati hotel na javni dražbi, zato da bi lahko služil svojim prvotnim namenom. Pri tej priložnosti so pa ukazali novim lastnikom, da morajo odstraniti oba visoka stolpa. ker nista več ustrezala, kar se tiče višine, novim stavbenim predpisom za vse hiše v bližnji okolici slavoloka.
V	naslednjih dveh desetletjih je hotel Astoria imel v slavnem Ritzu in Carillon« nevarna tekmeca, ki sta se tudi trudila, da si pridobita odlične goste, ki so prihajali v Pariz. Postrežba v vseh teh hotelih je bila naravnost vzorna in odlična. Kot stalni gostje so prihajali v Astcrijo princ iz Monaca, irski ministrski predsednik De Valera, kakega pol ducata ind j-skih knezov in mnom gledališki in filmski igralci. Med desetdnevno stavko hotelskih nameščencev leta 1936. se je zabaval kašmirski maharadža Sir ti ri-singh po cele ure s tem, da je brezplačno vozil dvigalo, in v baru (katerega so pozneje prodali francoskemu bokt arsk mu prvaku Carpentieru) so nadome-stovali izborno točilca in mešalca raznih pi ač nekatere hollywoodske veličine, med katerim sta bila tudi Gloria Swanson in Rob et't Benchley.
IMIIME III PlEIEniflE
prostovoljni smučarji
Od 30. aprila do 11. maja t. I. bo britanski industrijski vele: e j.m. na kat.rem b do ljubiteljice mode našle marsikaj novega; talco bodo tam razstavili nove vrste žameta, ki je spet v modi za večerne obleke. Zelo pa je Zamet sopel 'priljubljen za okraske, kakor pentlje, pasove itd. Se bolj razkošne kot navadni žamet pa so nove žametne tkanine, v katere so vtkane zlate in srebrne kovinske nitke. Vzorčki vez nin so najrazličnejši, od preprostih majhnih obročkov ter listom podobnih medaljonov do goste mreže, ki se razprostira čez vso tkanino kot drobna zlata verižica. Zlate in srebrne niti se blestijo na črni, temnomodri, zeleni, vinsko-rdeči, vijoličasti in temnordeči podlagi. Nekako nasprotje te dragocene tkanine pa je pestro progaiti taft prikupnih sv iti ih barv. Za bolj izbirčne okuse pa so pripravili zbirko progastega tafta, ki spreminja barve.
Dobro rešitev vprašanja visokih cen pa dajejo tkanine iz rayona, izdelane tako da so na las podobne tenkim volnenim tkaninam iz mikane volne. Vsa ta blaga nosimo lahko na obe strani, so poleg tega še zelo mehka in zlasti primerna za gube.
Med največje uspehe britanske tekstilne industrije pa spada tako imenovani jersey, ki je zelo primeren za ženske obleke. To pleteno blago je tako popolno, da ga skoraj težko ločiš pd pravega tkane-
NA BRITANSKEM INDUSTRIJSKEM VELESEJMU
ga volnenega blaga. Eno m-sto te tkanine izdelajo lahko v več. kot tisoč vzorcih in v najrazličnejših barvah. K velikemu uspehu pletenega blaga je znatno pripomogla skrbna končna izdelava.
Najnovejši letošnji izdelki britanske pletilne industrije se odlikujejo po odpernosii in neznatni teži; primešali so namreč predivu iz navadne in kašmirske volne tenke nitke iz nylona, zato so izdelki tako mehki in lahki. Ze dolgo izdelujejo jersey iz najtanjše, tako Imenovane liUke niti (mečno su’iana nit, ki so jo prvič izdelali v mestu Lille) toda med l toš-nje novosti pa spada jersey iz lilske niti lepe rumene barve z rjavimi progami ter temnomodri jersey z uvezenimi svetlomodrimi pikami.
Tudi čipkam je sedanja moda določila važno mesto Na razstavi bodo letos čipke iz svile, rayona in bombaža ter tudi iz nylona. Trenutno izdelujejo ny.on - čipke v bili, črni, eeru, rožnati, svetlomodri in modri barvi in se odlikujejo po tem. da jih je kaj lahko prati in da jih ni treba likati.
Tudi po tej sijajni mirni dobi so leta 1939, ta hotel zopet zaplenili in v njem je dobil mesto urad ministrstva za oborožitev. Nato so prišli Nema in za njimi Gestapo. Premnogo Francozov je nemara v dobi nemške zas dbe in po osvoboditvi upravičeno lahko reklo: «Ce bi stene Asterie lahko govorile...!» Ko pa je odšla nemška ko-mandantura ,niso v hotelu več našli ne srebrnine ne dragocenih plem nitih vin v kleti. Tudi p h štvo je bilo popolnoma un čeno in jeseni leta 1945. so imeli lastniki v rokah zgoli poslopje in pokvarjen: stene. Na srečo pa je prevzela to poslopje ameriška armada. Sledili so si drug za drugim: vodja stan panjskega urada ekspedicijskega korpusa, poveljstvo za zračne prevoze, uprava za vojaška pokopališča in z vselitvijo SHAPE se je začel nav veliki dogodek za ta nerazrušljivi hotel.
Intliislw
računale
Poslaniki in tajniki poslanstev čuvajo kot punčico v lastnem očesu dvajsetletno dekle iz kaste braminov, ki potuje po državah Evrope, da pokaže v izbranih krogih specialistov brez vsake odškodnine neko svojo izredno nadarjenost. Njeni indijski rojaki povetičujejo Schakundalo Devi kot največji genij v računski vedi našega časa in za mlado državo Indijo pomeni to dekle viden dokaz, ob katerem naj bi se razbile trditve Angležev, da je indijska rasa manjvredna. Sposobnosti Schakundaie Devi so spravile v začudenje vse profesorje na matematičnih fakultetah, kajti že po prav kratkem premišljevanju vam razreši to dekle najtežje matematične probleme, ki so si jih ti znanstveniki lahko izmisliti, in v času le nekaj sekund ugotovi drugi koren od številk, ki so sestavljena iz 18 števil. V največ 10 sekundah odgovori na vsako vprašanje iz materna tihe s tako točnostjo, da so največji veljaki na tem področju kar osupnili. Toda neogibni pogoj, da lahko pokaže te svoje sposobnosti, je ta ,da se pred vsakim takim preizkusom eno uro poglobi sama vase, da se duhovno poda nekako v neki drugi svet, kamor ji nobeden ne more slediti. O sebi trdi, da ne pride do teh rešitev s pomočjo računanja, temveč da ona te rešitve vidi. Ta genialnost se je pokazala pri tem dekletu že v otroški dobi, prav tako kakor pri njunih dveh mlajših
oznarHn IHdiJS,ki tisI< ponosno oznanja, da Indija nima pe-
iorčic, pač pa da ima Indija Schakundalo Devi.	J
f iudòhi tednik n Bòa ko òloomòho lido!
Cm O S P O O f M J » T V O
2d'mùlm
’wMivW:
Čudili se boste, da je tudi topol zdravilna rastlina in to ne od včeraj ali danes, že od davna je znana njegova zdravilna moč. Tcpoi je veliko, značilno, daleč vidno drevo nič čudnega, da v starih časih I
so ljudje že bili prepriča-
ni, da je v njem kos zdravja.
Stari zapisi izpred dva tisoč let, v katerih je modrost in izkušnja dolgih dob, p š'-jo: (Muči te ishias, tvoj mehur slabo drži vedo, pij čaj iz top love skorje.» «Rada bi postala mati in tvoje telo je nerodovitno, skuhaj st s topolom tudi muline obisti.» Trga te po ušesih, kapljaj v ušesa sok zmečkanih topolovih listov. «Slabo vidiš, maži si ob očeh z medom, v katerem so se namakali topolovi poefoi.» «Sitne bradavice so ti zrasle po rokah, nareži topol, iz njega se bo cedil sok. maži s tem sokom bradavice in izginile bodo.» Se govore stara pisanja o copolu. kaj '>i vse naštevali, mogoče bi bilo le še zanimivo povedati, da so pred tisoč leti verjeli, da če razsekajo topolovo skorjo in jo vlože v toplo gredo, zrastejo tam' užitne gobe. Prepričani so bili, da te vejica srebrnega topola, če jo nosiš s seboj, varuje pred ranami.
Tako včasih. Danes je šlo vse to v pozabljenje, vendar je topol še vedno na glasu, da je zdravilna rastlina. Danes cenijo samo še popke. Sedaj je najprimernejši čas. da jih naberemo. Ti popki se bleščijo, so jajčaste oblike, rumenkasto-zel eni in od njih veje prav poseben prijeten vonj, okusa so svojstveno grenkega.Ce hočemo *e popk» spraviti, da jih bomo imeli vedno pri rokah za zdravilo, jih moramo zbrati prav takrat, ko so najbolj napeti in pripravljeni, da se vsak hip odpro. Da ne izgube svoje zdravilne moči, je treba te popke posušiti v sena. Da ne izgube svojega prijetnega vonja in se ne pokvarijo, je potrebno, da jih dobro zapremo v stekleno ali pa pločevinasto posodo.
Iz teh popkov kuhajo čaj, o katerem gre glas, da se zelo obnese pri zastarelem kroničnem bronhitisu. Tudi kašelj miri in blaži taka pijača. Toda vse večji sloves ima mazilo iz popkov. To mazilo je šlo skozi stoletja in se je ohranilo do danes. Znamenje da ni kar tako. Za sitne kvari kot so razkopane ustnice; razpokane dojke in vdeti hemoroidi je baje to mazilo odlično sredstvo.
Tudi opekline zdravijo ponekod s to mažo. To mazilo narede iz masti, v kateri so dalje časa pustili- te topolove brste, nato so pa vse dobro premešali in premrč'rali. Ponekod denejo v mast še druge rastline, vendar ne povsod, glavno besedo pa ima vedno topol.
Tudi skorja je še tu in tam v rabi. Namakajo jo v vinu in to vino pijejo kot krepilno pijačo.
Dandanes je kemična sestava topaia dobro poznana. Popkom daje njih prijet n vonj posebno hlapljivo olje. Potem je v njih še neko barvilo, čreslovina, jabolčna kislina, vosek, smo'a, neka svojevrstna snov populin in pa salicin, ki ga vsebuje tudi topolova sorodnica vrba in za katerega vemo, da je sorodnik saltella, ki nam varuje vloženo sadje, zelenjavo in marmelade. In dalje je salicin v sorodstvu z aspirinom, k;" ga vsi dobro -poznamo.
P. T.
K UI ETUHT VO
VALJENJE PERUTNINE
NASVETI
Preden spravimo plašč, je ■ dobro da ga
V zadnjem članku smo go vorili na splošno o valjenju perutnine. Omenili smo važnost čistokrvne pasme in kakšna jajca moramo odbirati za valjenje.
Za kokljo lahko uporabimo kokoš in puro. Pura ima to prednost, da jo lahko prisilimo valit’ o pravem času. do-čim moramo na kokoš čakati, dokler se sama ne odloči.
Kdaj je najprimernejši čas za valjenje? Nasaditi moramo zgodaj spomladi; pri nas se začenja valjenje že konec februarja m traja do aprilu. Zgodnji piščanci se med letom dobro razvijejo in začno nesti že jeseni. Ni potrebno omenjati, kakšnega gospodarskega pomena je zimska nesnošt. Za kokljo je bolj primerna težka kokoš kot lahka. Boljše so starejše kokoši, ki so se že prejšnjega leta izkazale kot dobre va-lilke. Za kokljo je bolj primerna mirne ne plašljive narave kot zbegana in razburjena kokoš.
Koliko jajc lahko podložimo? Kokoši Idhko podložimo največ 15 jajc, puri tudi 20 in še več. Najbolje je, da je gnezdo kar na zemlji in ne visoko, kot je ponekod še navada. V gnezdu se ne smejo Ugnezditi razni zajedavci, ki žival vznemirjajo, zato potresemo tudi kokljo z mrčesnim prahom (DDT, Pantakan, Ge-sarol i. dr.). V valilnici ne smemo žittai razburjati - in vsak dan jo moramo očediti in nakrmiti ter napojiti. Zato naj bo v bližini gnezda posoda s čisto vodo. Koklja mora imeti obenem na razpolago kupček peska • in zdrobljenega oglja, da se pn volji o njem okopa. Glede hrane ni koklja izbirčna. Zadostuje ji nekaj zrnate hrane. Mehka hrana lahko povzroči drisko in je nevarno, da žival onesnaži gnezdo in jajca.
V začetku valjenja ne sme koklja zapustiti gnezda več kot za četrt ure; po 15 dneh pa je lahko izven gnezda do 1 uro.
Omenili smo, da vdihava jajce skozi lupino kisik, ki je nujno potreben za razvoj zarodka, v času, ko koklja zapusti gnezdo, vdihava zarodek večjo količino zraka. Nekateri imajo navado, da v času valjenja poškrope jajca z mlačno vodo. Ta postopek je priporočljiv Po prvem
tednu valjenja, posebno če je ozračje suho. Po prvem tednu se že lahko prepričamo, če se bo iz jdjca izvalil piščanec ali ne. To ugotovimo, če pregledamo notranjost jajca skozi odprtino v lepenki, medtem ko za jajcem postavimo petrolejko ali električno žarnico. V dobrem
jajcu Uidimo Pajku podobno liso, ki se v sredini premika. Popolnoma prozorna jajca ali tista, ki imajo le temne rdeče obrobljene Use, moramo odstraniti iz gnezda.
Navada je, dà nekatere gospodinje pomagajo piščancu iz lupine. Ker pa ne morejo prebiti lupine le slabiči, je najbolje, da nobenemu ne pomagamo, ker s tem nič ne pridobimo.
Prvi piščanci se zvalijo proti koncu tretjega tedna (21 dni) v 2-3 dneh sledijo vsi ostali.
krznen poškro
pimo s tekočino, ki jo zmešamo iz 100 g 80% čistega alkohola, 20 g zmletega popra, 20 g kafre ter jo rabimo šele čez kak teden.
«FfcS
Da bodo nylon nogavice trpežne, jih moramo vsak dan oprati v mlačni milnici, nato pa splakovati v mrzli vodi. Nikdar ne drgnimo z milom po nogavici, ker izgubi barvo.
Ce hočeš osnažiti likalnik, ga močno segrej, potem pa potegni z njim nekajkrat po kosu parafina, ki si ga ovila v gazo.
o o o
Da bo klobuk iz klobučevine zopet čist, ga potresi s segretimi otrobi, čez eno uro pa ga dobro skrtači. Ce po hočeš osvežiti barvo klobuka, ga skrtači nad vročim likalnikom, ki ga pokriješ z vlažno krpo.
Saje odstraniš s perila, če jih poškropiš z limoninim sokom in potem opereš perilo z vodo in milom.
mm*
Krtače in glavnike osnažiš, če jih opereš z raztopino šestih žlic sode bikarbone v ste; klenici vode.
• • *
Svilene nogavice in trakovi bodo bolj sveži, če jih po pranju oplakneš s slano vodo.
KUHINJA
Slane paličice s sardelami
Masleno testo (glej prejšnji Ljudski tednik) razvaljaš 1/2 cm debelo in ga razrežeš v 2 cm široke in 12 cm dolge ploščice; te namažeš s stepenim jajcem in na vsako deneš košček očiščene, oprane in osušene sardele. Ploščice naložiš na ovlažen pekač in jih «tčeš 15 minut.
Sladke paličice
Postopaš tako kot pri slanih, samo da jih potem, ko si jih namazala z jajcem, bogato posipaš s sladkorjem; pečeš jih v vroči pečici in nato namažeš s smetano, kremo ali marmelado. Švicarska torta s sirom Obloži stene in dno namaščenega tortnega modla z maslenim testom, položi nato ob testo namazan oljnat papir, vanj pa natresi moke, da se testo ne bo bočilo. Peci 15 minut, nato odstrani moko in papir ter napolni torto z nadevom, ki ga napraviš takole: v skledo deneš žlico moke, 4 žlice naribanega švicarskega sira, žlico mleka, malo soli, žlico sladkorja, 50 g masla in naribanega muškatnega oreška; nato deneš skledo k ognju in jo obračaš, da postane maslo pekoče, nakar jo odstraniš, pustiš da se ohladi, dodaš sneg štirih beljakov ter deneš v peč za 1/4 ure.	'
Sirovi vozli
Razvaljaj masleno testo 3 cm. debelo in ga razreži na 2 cm široke in 20 cm dolge ploščice Medtem naribaj 100 g švicarskega sira. Ploščice namaži s stepenim jajcem, potresi s sirom ter jih zvij v vozel in sproti zlagaj na ovlažen pekač. Peci 20 minut v vroči peči.
ZDRAVNIŠKA PONVI T >VAI,MCA
Odgovor tov. Veri Lepenik-Maribor. Za Vašo bolezen je potrebno zdravniško zdravljenje. Pregleda naj Vas specialist za živčne bolezni. Operacija je izključena.
f£, dd Uči
... da je pravilno dihpnje velikega pomena za naše zdravje, da pa izvečine ljudje ne dihajo prav-. Pravilno dihajo dojenčki in otroci, toda le dokler ne začno posedati sključeno ali pa sedeti z ukrivljenim hrbtom po več ur v šolskih klopeh. Koristno je torej, da se lotimo dihalnih vaj in se z majhnim naporom naučimo pravilno dihati;
nazprosti roke z dlanmi navzgor ali pa» jih dvigni v krogu okoli glave nato vdihni, počakaj, izdihni in spet počakaj, znova vdihni itd in vsako vajo 3-4 krat ponovi.
Da vzpodbudimo pljuča k dihanju, je potrebno, da zbližamo lopatici, kar dosežemo, če iztegnemo roke daleč nazaj in stopimo z iztegnjenimi nogami na prste. Z rokami zadaj trikrat plosknemo in takoj nato nekajkrat pravilno dihnemo, nakar telo sprostimo, da se miSice od-
počijejo. Nato še pošta vrtno ravno ž nogo ob nogi ter se z zamahom in s sproščenimi rokami sklonimo naprej. Zamah mora biti tako močan, da nas spravi spet v pokončno držo. Po vsaki vaji, kakor po prejšnji globoko dihamo, in sicer v štirih presledkih: vdih, čakanje itd.
Ko smo napravili to vajo, pokleknemo in začnemo sukati trup. Hrbet upognemo z rokami vred nazaj, se počasi nagnemo vstran in spet počasi nazaj, nato prav tako na drugo stran in naprej. Tako smo napravili s trupom lok. Po vsakem sklenjenem loku spet nekajkrat globoko in pravilno dihnemo. To vajo napravimo najprej petkrat v levo, po kratkem odmoru pa še petkrat v desno.
... da’ si lahko napravimo najboljšo obrazno masko iz ilovice. Nanesemo si je na obraz 2 žlici in jo pustimo tako dolgo, da se posuši, nakar si jo izperemo z mlačno kamilično vodo. Te Vrste maska zmanjSa obrazne pore in odzame polti odvečno maščobo.
... da dobiš nežnorožnato in svežo polt, če si namažeš obraz z mešanico beljaka in pomarančnega soka.
POMLAJENI KROMPIR
Med poljskimi sadeži zavzema pri nas krompir vidno mesto. Nj ga poljedelca, ki ne bi gojil krompirja, kajti krompir je naš drugi kruh Na kakšne težave, oziroma neuspehe pa zadenemo pri pridelovanju krompirja, če nimamo dobrega semena, veže vsak poljedelec. Splošno znano je namreč, da pri nas prej ali slej še najboljše vrste krompir degenerira, ali kakor temu pravijo naši kmetje se izrodi. To opažamo pri novem semenskem krompirju, ki dobro ;-odi le prva leta, nakar pada njegova rodovitnost iz leta v leto tako naglo, da peto ali šesto leto še ne poplača stroškov sajenja in obdelave zemljišča
Tako razumemo sedaj, zakaj so skoraj povsem izginile naše sUre in dobre vrste krompirja, kot rožnik, kifeljčar in oneida. Dočim goje oneido še v goratih krajih naše domovine, kjer tudi dobro uspeva, ga v drugih predelih ne gojijo več, ker ;e moral odstopiti mesto novim nemškim sortam, ki so jih pred leti uvozili. Malokateri kmetič ali vrtnar še goji rožnik in kifeljčar in ga morda pridela letno po nekaj košar, ki jih prodaja na trgu kot rani krompir.
Svojčas so oblasti naše kmetovalce vsaj toliko podpirale, da so jim dovolile uvoz tujega semenskega krompirja, ki je nadomestil naš domači degenerirani krompir, ki nj. bil več Z£j
sajenje. To se je na splošno zelo dobro obneslo, ker se je iz hladnejših krajev uvoženi krompir pri nas pokazal kot zelo zdrav in rodoviten, ven. dar pa je to svojo življenjsko odpornost v našem podnebju krompir kmalu izgubil, to je. degeneriral je prav-tako kot naše stare sorte.
Najnovejši izsledki kmetij, skih znanstvenikov in strokovnjakov nam pa že dajejo navodila, kako bomo odslej lahko sami pridelovali krompir. ki bo imel svojstva dobrega semenskega krompirja. Poglejmo torej, na kaj se oslanjajo ti znanstveni izsledki ir, kakšna navodila i-mamo za pridobivanje dobrega semenskega krompirja.
Vsak pridelovalec krompirja se nedvomno večkrat vpraša, zakaj pri nas krompir tako hitro degenerira? Zakaj ne degenerira na pr, koruza, ki jo gojimo že stoletja? Zakaj se ne izrodi fižol? itd....
Odgovor je kratek: Vse rastline, ki se razmnožujejo s semenom (na generativen način) so neprimerno bolj življenjsko žilave in odporne, kot one, Id jih razmnožujemo z deli rastline same (na vegetativen način). Kot je znano, se krompir ne razmnožuje s pravim semenom, pač pa z gomolji, ki so pravzaprav le odebelele krompirjeve korenine. Na življenjsko odpornost in rodovit-
vajo, oziroma mu škodujejo glivične bolezni.
V naših podnebnih prilikah sadimo krompir večinoma v nresecu aprilu. Naša krom-pirišča že Cveto' v juniju in so v najbujnejši rasti v juliju, ko je pri nas vselej suša. Razen tega ga prav v tem času napadajo razni rastlinski jn živalski škodljivci, da ne omenjam tu še koloradskega hrošča, ki je najhujši krompirjev nasprotnik. Med rastlinskimi škodljivci, se pravi med boleznimi, ki napadajo krompir, je najhujša krimpirjeva peronospora ali phytophth°ra infestans, ki začne napadati že konec meseca junija ter se širi dalje po krompirišču vs<» do sreoc meseca avgusta. Ta bolezen napada list. steblo in krompirjeve gomolje
Znano je, da je za razvoj peronospore pri vinski trti potrebna stanovitna toplota in vlaga v zraku. Dočim je v maju morda še precej vlage, pa dnevi še niso dovolj tó-pli. da bj se mogla bolezen razvijati. V mesecu juniju pa, ko postanejo dnevi daljši in toplejši, se bolezen hitro razvija in širi. Kar velja za peronosporo pri vinski trti. velja za peronosporo Pri krompirju. Značilno je za to bolezen pri krompirju tudi dejstvo, ds- se razvija tudi še v avgustu, čeprav je morda suša. to pa zato ker pokriva krompirišče precej na gosto zemljo in na tak način zadržuje pri tleh vlago, ki ie
sko oapomos) in roaovu-j orzuje pri Men viago. Ki ie npst krompirja pa zelo vpli-1 nujna zg razvoj peronospo-
re. Tudi nudi rastlina za časa suše premalo odpora proti zajedavcu, pa se peronospora nemoteno dalje razvija. Sele v drugi polovici avgusta, ko nastopajo hladnejše noči, so pogoji zc razvoj krompirjeve peronospore slabši. Po navadi Pa je takrat rastlina tudi že dovršila večino svoje letne vegetacije
Proti peronospori na krom; pirju se borijo napredni kmetovalci na isti način kot proti peronospori Pri vinski trti. Krompiriščg zato nekajkrat škropijo z 1% bordoško juho. Prvič škropijo, ko je krompir visok 20 cm, drugič nekaj tednov pozneje in ko odcvete krompir tretjič. če je potrebno. Največkrat zadostuje že dvakratno škropljenje. Na ta način dobimo lep in zdrav krompirjev pridelek, ki j« precej odporen proti gnilobi v shrambi, vendar pa tako ne moremo preprečiti, da bi se krompir nc izrodil.
Z vztrajnim študijem in iskanjem novih načinov za pridobivanje semenskega krompirja in upoštevajoč pni tem čas, kdaj napada peronospora krompir, so strokovnjaki prišli do zamisli, da bi v naših podnebnih prilikah za pridelovanje semenskega krompirja morda ustrezala kasnejša ali celo zelo kasna saditev krompirja. V ta namen so izvedli različne poizkuse. Ugotovili so, da dobi krompir, ki je posajen konec meseca junija ali v začetku julija, vse lastnosti krompirja, ki ga uvozijo iz hladnejših krajev. Krompir se «pomladi».
(Nadaljevanje sledi)
Na sliki vidimo od leve na desno, 1) dvobarven kostum: temno ozko krilo, široka, svetla z našivi obrobljena jopa, 2) športen kariran kostum: jopa Je obrobljena s temnejšim trakom, 3) enobarven kostum iz temnega blaga: krilo ima zadaj dve gubi, ovratni zavihki jope pa segajo do pasu
LUCERNA
ali večna detelja
Lucerna ali večna detelja je izmed vseh detelj najvažnejša za deteljišča našega ozemlja. Nobena detelja ne daje toliko pridelka in dobro ne prenaša suše kakor ravno lucerna.
Lucerna najbolj uspeva v globokih, toplih tieh, ki ne zadržujejo v spodnjih plasteh vlage. Večne detelje ne smemo nikdar sejati na preorano deteljišče To smemo storiti šele po desetih letih, ko se zemlja odpočije. Opuščena deteljišča je treba čimprej preorati, zasejati jih z drugimi pridelki ali pa jih spremeniti v travnike. Zelo napačno Je puščati deteljišča, da se sama zaledinijo. Iz opuščenih dete-Ijišč nastali travniki so zelo malo vredni, ker vsebujejo dosti malovrednih trav in mnogo širokolistnega trpotca, ki zavzema mnogo postora.
Njivo, ki jo želimo posejati z lucerno, je najbolje, da že jeseni globoko preorjemo. Ce potem spomladi zaradi plevela ozeleni, jo pred setvijo ponovno preorjemo in pobranamo,
Lucerna ne trpi svežega hlevskega gnoja, zato izberi mo za lucerno ono njivo, ki smo jo v prejšnjem letu dobro pognojili. Zelo dobro uspeva lucerna na zemljiščih, na katerih smo jeseni pridelali strniščno repo.
Lucerno sejemo konec tega ali v začetku prihodnjega meseca, kadar ni več nevarnosti za slano. Ce lucerno prezgodaj vsejemo ti;aja dolgo preden vzkali in v tem času sc njiva zapleveli.
Posejana njiva je zelo podvržena plevelu. Da se plevel ne razširi, posejemo med lucerno nekoliko ječmena ali ovsa, ki ga pa moramo požeti preden dozori. Za setev potrebujemo 4 kg semena na vsakih 1000 kw.m. površine. Kdor rabi manj semena, ne bo imel lepega deteljišča, ker redka detelja postane kaj rada lesena Da bo krma za živino zdrava, posejemo med lucerno tudi trave. Najboljši sta zato še francoska pahovka (travulja) in angleška Ijuljka. Trav zasejemo toliko, da zavzamejo petino površine vsega deteljišča.
Seme lucerne mora biti mlado in čisto plevela, zlasti ne sme vsebovati predenice, ki je najhujši sovražnik lucerne,
Š VII
STUDIJA
V tej študiji je komponist lepo rešil vprašanje, kako izsiliti tempo, ki ga mora črni izgubiti, da je študija rešljiva.
Beli: Ke3, f2, g6, h5 (4 figure)
Orni: Ke6, ab, b5, e7 (4 figure)
Beli na potezi dobi.
Beli kakor črni kralj lahko zaustavita prosta kmeta. Nedvomno je potem partija neodločena. Ce hoče beli zmagati mora beli kralj pomagati svojima kmejoma, ki sta bliže kralju kakor črna kmeta črnemu kralju Bela kmeta sta tudi za polje bliže 8. vrsti kakor črna kmeta 1. vrsti. Po vsem tem ima beli prednost.
Poskusimo prvo varianto:
TKI, KS IVA VZGOJA - ŠFOItT
1- g6 — g7, Ke6 — f7; 2. h5
—	h6, b5 — b4; 3. Ke3 — f4. Tako že ne gre. Crni belega
kralja ne pusti do belih kmetov. Poskusimo drugo varianto: 1. h5 — h6, Ke6 — f6; 2. h6
—	1)7, Kf6 — g7; 3. Ke3 —
64 ------
Beli kralj namerava dospeti na polje- e6, žrtvovati kmeta 1)7 — h8 ter s tem izsiliti po Kf7 prodor g kmeta v damo. Crni se brani z
3, ------, b5 — b4 4. Ke4 —
e5, b4 — b3; 5. Ke5 — e6, b3 — b2; 6. h7 — h8 + D, Kg7 h8; 7. Ke6 — f7, b2 — bi; 8. g6 — g7 +, Kh8 — h7; S. g7 — g8 + D, Kh7 — h6.
Polje g6 je krito s črno damo. Napad belega se je ustavil. Beli končnice ne more dobiti. Pač bi bila študija rešljiva, če bi beli imel f kmeta na polju f4, ker bi bil možen šali na g5 ter v naslednji potezi mat na h5. Toda kje naj beli ulovi ta tempo f2 — f4? Kako naj zaustavi pri tem nevarnega črnega kmeta b4, ki nevzdržno drvi v damo? Beli
kralj je edina figura na deski, ki lahko zaustavi prodiranje črnega b kmeta. Zato mora svojo pot k belim kmetom preusmeriti. Izvršiti mora dve nalogi. Dospeti pravočasno na polje e6 in biti pozoren na črnega b kmeta. Poskusimo zadnjo varianto še enkrat:
1. h.5 — h6, Ke6 -t fg; 2. h6 — h7, Kf6 — g7; 3. Ke3 —
d4!i ------
Na e6 je pot prav tako dolga, kakor preko e4. Razen tega pazi beli'kralj še na kmeta b5.
3.	--------, b5 — 1)4
Sedaj je nastopil za belega
zaželeni trenutek.
4.	f2 — f4!!----------
Ce gre črni b kmet naprej
beli kralj ne bo šel po prvotni poti na e5, ampak prične loviti črnega b kmeta e Kd4 —
Cu Kflct b b0 padel ‘n za ,nj '."v.?6 a kmet' Zmaga bi bila lahka. Zato je naslednja poteza črnega izsiljena.
4.	— — — , n G — a5
Beli je na tam način pridobil potrebni tempo. Tako lahko beli sedaj prične svoj napad
5.	Kd4 — e5, b4 — b3; 6. Ke5 — e6, b3 — b2; 7. Ii7 —ha+D, Kg7 — h8; 8. Ke6 — f7, b2 — blD; 9. g6 — g7 + , Kh8 — 1)7
10.	g7 — g8+D, Kh7 — h6;
11.	Dg8 — g5 + , Kh6 — 1)7; 12. ,Dg5 h5+ in mat.
Mnogo lepote vsebuje razmeroma preprosta študija.
Ing. Sikošek Boris
Razpis
za osnutek plakata za L maj 1951
Odbor za proslavo 1. maja 1951 v Trstu s sedežem na Vrdelski cesti (Strada Guardiella) 7 (stadion 1 maj) razpisuje nagradni natečaj za izdelavo osnutka plakata za 1. maj 1951.
1.	Dimenzije osnutka naj bodo: 1 m krat 0.70 m.
2.	Osnutek je latiko izdelan v treh ali štirih barvah.
3.	Osnutek mora poveličevati bratsko povezanost delavcev mesta in dežele v borbi za socializem.
4.	Na osnutku mora biti delavska rdeča zastava, tržaški emblem ter edini napis: Trieste — 1. V. 1951. — Trst.
5.	Natečaja se lahko udeleže samo umetniki Tržaškega ozemlja.
6.	Nagrade so sledeče: I. nagrada: 50.000 lir, H. nagrada: 30.000 lir, III. nagrada: 20.000 iir.
7.	Nagrajeni) osnutki postanejo izključna last Odbora za proslavo 1. maja v Trstu. Nenagrajeni osnutki pa bodo na razpolago udeležencem natečaja, ki jih bodo lahko dvignili na sedežu odbora 15 dni potem, ko bo žirija razglasila izid natečaja.
8.	Osnutke je treba predložiti na sedežu odbora do 27. marca 1951.
9.	Vsak osnutek mora biti opremljen s posebnim geslom, ki mora biti napisano tudi na priloženi zaprli kuverti, v kateri naj bo ime in točen naslov udeleženca natečaja.
10.	Žirija bo objavila izid natečaja 31. marca 151.
Žirijo sestavljajo: Bortolo Petronio, dr. Bartol Vladimir, dr. De Tuoni Dario, prof. Jelinčič Zorko, Laurenti Eugenio, Race Boris, Luxa Giordano, Bollar Edoardo.
K-'i i. vrici.i.i A
JSazvv/ mentitrice ____v sdelei/ih___
| pomaći Sport I
VELIKA BORBA VSTOPA V DRUGO OBDOBJE Marljivi tržaški nogometaši so preteklo nedeljo slavili polovični «likof». Nogometna prvenstva Tržaškega ozemlja so končana v toliko, da so
znani sedaj finalisti iz obeh
skupin. Iz tržaške skupine sta
se pririnila v finale Montebel-
lo in Sv. Just, iz istrske sku-
pine pa Arrigoni in Piran.
CEZ DRN IN STRN IN HITRA HOJA Istrska zveza za telesno vzgo-
jo je zelo marljiva. Ni nedelje, ba ,s? "e bi istrski športniki preizkušali v tekmah. Tudi Preteklo nedeljo so izrabili, čeprav vreme ni bilo najugod-nejše, za tekme v hitri hoji Y tleku žez drn in strn. V hoji Je zmagal Sabadin c Ankarana Pred Corsijem iz frf; Ane (Trst), V teku čez urn in strn pa že znani Zo-‘z Pirana Pred Mikužem (Partizan) in Antoninijem
(Nadaljevanje)
Na. eni izmed znamk, ki so jih izdali pred vojno v Jugo Maniji v korist mladinske or ganizacije «Jadranska straža» je prikazana ladja, kakršne so uporabljali v prejšnjem stoletju in ki jih dandanes u-porabljajo le še v pomorskih šolah. Potreba po hitrosti it postavila načelo, da mora biti trup čim ožji, da lahko ladja hitreje reže valove.
Skoro enaka ladja’ je ledolomilec na. ruski znamki ob stoletnici Zemljepisnega zavoda ZSSK.
Današnja tehnika dovoljuje, da lahko prevažajo ladje stotine potnikov in tisoče ton blaga Na dveh francoskih znamkah je naslikan francoski prekooceanski parnik «Normandiel, ki je bil ponos francoske trgovske mornarice, a so ga med vojno razbili in uničili Nemci.
KATERA
DRŽAVA
ima	^
atlete, f
Po navadi se lahkoatletske rang’ liste najboljših držav v raznih športnih panogah ocenjujejo po številu njihovih športnikov v prvi desetorici najboljših posameznikov na svetu oz. v Evropi. Rezultati, ki jih da tak način ocenjevanja pa seveda še daleč niso realni, ker pri-dejo do veljave le države z nekaterimi najboljšimi posamezniki. ne pa tudi države, katerih reprezentance so po moči izenačene. Zato je smatral neki jugoslovanski se-stavljalec take rang’ liste da je najpravilneje, če pri'sestavi lestvice upošteva vse olimpijske discipline pri čemer pridejo do izraza dobre in slabe strani posameznih ekip. Omejil se je pa le na evropske države z izjemo ZDA, kot najmočnejšega predstavnika atletskega športa na svetu: Točkoval je po sistemu: za prvo mesto Ì točko, za drugo 2 točki, za tret-je 3 teck e itd. Država ki ima najmanj točk je torej najboljša.
Po tem sistemu je vrstni red držav naslednji- 1 ZDA 64, točk, 2. ZSSR 111 točk. 3 ,S * * * * lo * *-V,edaka 131	4. Nemčija
135 točk, 5. Francija 148 točk 6 Anglija 160 točk. 7. Finska 185 točk. 8. Italija 188 točk 99. CSR 190 točk, 10. Madžarska 216 točk. 11. Norveška 240 točk. 12. FLRJ 262 točk 13. Island 292 točk. 14. Belgija 291 točk, 15. Nizozemska 302 točk, 16. Poljska 311 točk 17. Romunija 327 točk 18' Švica 343 točk, 19 Danska 349 točk. 20. Turčija 363 točk 21. Avstrija 373 točk. 22. Grčija 413 točk, 23. Bolgarska 419 točk. 24. Portugalska 448 točk, 25. Luksemburg 455 točk, 26. Španija 456 točk Tablico teh 26 držav bi mogli razdeliti v tri skupine.
V prvo spada 12 držav, ki po
moč! sicer niso izenaeene
ki pa so vseeno dovolj močne mestllma^° izraz5to slabih
Ce pa bi ocenjevali moč evropskih reprezentanc Meti ena število prebivalstva v njihovih državah, bi prišel i13 * i>rY° mest° vsekakor Island, ki ima vsega 100.000 prebivalcev, a med njimi dva evropska prvaka in vrsto drugih sposobnih atletov. Ker pa ima Island tudi izrazito slabe rezultate v nekaterih panogah, izpade iz prve sku-Pine. je pa zato na vodilnem mestu v drugi skupini ki se zaključi z Avstrijo nà 21. mestu. V tretji skupini Pa je pet zadnjih držav ki imajo samo nekaj dobrih posameznikov, vsi ostali pa so pod povprečjem.
Finžgar skače
reww V’V'St&h skdkalnic» so proslavili nov svetovni knmni 7Q ,s^okoHl 139 metrov. Podvig je dosegel mladi, komaj 19-letm Finec Luiro v Oberstdorfu. Tudi jugoslo-Fmi9ar ie odlično skakal in z daljino Pojavil nov jugoslovanski rekord. Pri zadnjem skoku se je nekoliko poškodoval, vendar upajo da bo te ^”1,lskakai	temu tudi v Planici, kjer je medtem
tuirf	“ «Planiški teden». Kljub temu da so nekateri
miri	zadnjem hipu odpovedali svoje sodelovanje je
udeležba še vedno zelo močna, saj nastopajo Avstrijci, Nemci, Švicarji, Američani in seveda Jugoslovani
Zanimivo srečanje angleškega m kontinentalnega^noisometa
Laskavo priznanji; jugoslovanskim nogumotašem
V okviru «Britanskega festivala» bo v raznih mestih Anglije velik nogometni tur. nir, na katerem se bodo razna angleška moštva prve, druge in tretje lige srečala z najboljšimi moštvi števil-
hoteli igrati z Arsenalom, najboljšim angleškim moštvom. To je seveda nemogoče in britanska zveza je odločila. da bodo z najmočnejšimi britanskimi klubi igrala moštva. iz Avstrije m Jugoslavi-
nih evropskih držav. Kakor I je. ker smatrajol A^iTT«
ÌS TLQ.YFlP.rt ll&PCIn f P št. it vil n	Hi»/» W	a_______	J
Dandanes tvorijo še posebnost kitajski ladje, tako imenovane «džunke», ki služijo Kitajcu za vsako rabo. To izrazito kitajsko ladjo vidimo na priloženi znamki pzred-vojne Kitajske.
Ker Avstrijci nimajo pristopa k morju, je razumljivo, da ne morejo prikazovati svojega ladjevja, čeprav pluje pod avstrijsko zastavo pr cejšnje število ladij po oceanih. Da ne bi zaostajali za drugimi državami, so izdali znamko s sliko rečnega broda. kakršnih imajo v Avstriji veliko število na Donavi.
Seveda ne sme zaostajati tudi vojna tehnika, saj govore ljudje zdaj skoro samo o vojni ali oboroževanju. Na priloženi jugoslovanski znamki vid.mo majhno in hitro vojno ladjo, kakršnih bi. raje ne gledali na naših morjih.
NOVE ZNAMKE
IZRAEL
Dodatek k frankovni seriji ob vzpostavitvi židovske oblasti nad deželo Negev. Na sliki kamela v puščavi. 500 prutot, rjavo-rumena.
je namen vsega festivala prikazati gospodarski in kulturni napredek v Angliji, tako je glavni namen tega nogometnega turnirja vzporedni angleška in kontinentalna moštva in tako preceniti napredek in sedanjo vrednost angleškega nogometa.
Po svojem obsegu bo ta turnir predstavljal največjo tovrstno prireditev v Angliji sploh, saj bo v 14 dneh od 5. do 19. maja odigranih preko 100 tekem. Priprave za ta turnir so se začele že lani, ko je britanska, nogometna federacija razposlala, nogometnim federacijam raznih evropskih držav uabiln. Seveda so pri tem nastopile ra~ne težave tako zaradi zahtev gostov kakor zaradi objektivnih finančnih težav. Skoraj vsi gostujoči klubi hi
dve državi trenutno za najboljši v kontinentalnem merilu. Finančno vpi-ašanje pa so l'esili tako, da bo domače in gostujoče moštvo delilo čisti dobiček tekme na polovico. Seveda ne bodo vse tekme enako obiskane, vendar je vodstvo turnirja mnenja, da si bo iz izkupička vsako evropsko moštvo lahko povrnilo potne stroške in bivanje v Angliji.
Odločitev, da bodo jugoslo. vanska moštva (poleg avstrijskih) igrala, z najboljšimi britanskimi moštvi, je vsekakor zelo velik poklon jugoslovanskemu nogometu in jugoslovanska moštva Dinamo. Partizan m Crvena zvezda se bodo morala zelo potruditi. da si bodo ohranila v Angliji sloves, kakršnega uživajo danes
Magični lik
Ob koncu pa obrnimo Pogled na domače kraje, kier bomo videli na znamki Slovenskega Primorja majhno ribiško ladjo ob istrski obali.
J— 4 '
I
, - 1«! iti
i
Vodoravno in navpično: 1. piistanišče v Jugoslaviji: 2 j-ško svetišč0: 3, rematisi spolnik - antični slikar; 4.
naslov grških popisov bojnih pohodov; 5. poljski pridelek začetek ebonita; 6. stoječa vcdči; 7. mesto na Koroškem
BESEDNICA
........hlod,
. . - . . kraj v Jugosl.,
. . . - . ropar,
.... - kraj da STO
—	. • . • samosilnik,
. - . . . vino.
Vsako nadaljnjo besedo dobimo iz predhodne tako, da na mestu, ki je označeno s črtico, zamenjamo eno pi-smenko prejšnje besede z novo črko, ne da bi se pri tem i izpremenilo zaporedje ostalih
1 črk.
ZEMLJEPISNA BESEDNICA TOBOLSK - DNJEPER . POZNANJ - TOKAJ - KOREJA SNEŽNIK - TRIPOLIS Iz vsakega imena vzemi tri zaporedne črke, tako da sestaviš z njimi pregovor.
•Rešitev križanke Vodoravno: 1, 4, 7, 10: ZBI-RAJTE ZA DIJAŠKO MATI-CO; 2: Mart — Aron; 3: ol — Dido — le; 4: tat — za — kip; 5: uganka 6: Rado — oral; 8: mu — Adis — vi; 9: rak UV (Ubald Vrabec) — tur.
Navpično: A: motor — mrk; B: Zala — Adua; C: br (broj)
—	tudi — km; C: itd — Goja D: Iza — adut; E: dan — šivi; F: jao — koks G: Tr — karo
—	to; H: Eoli — Vu; J: Nepal — IRO,
r
HKAfKA
Norec, kije doživel kak uspeh, bo dejal: „Po svoji zaslugi", modrijan pa: „Imel sem srečo!"
(E. Godin)
Narkoza pred operacijo
Namestniki zunanjih ministrov dajejo sedaj v Parizu bolniku (Fv oni) narkozo, da bo laže prenesel operacijo.
ZUNANJI MINISTRI: Gospodje namestniki, ali Je bolnik uspavan?
MED VRSTAMI
ZBOROVANJE ESULOV. V nedeljo 4. marca so imeli esuli v Trstu zborovanje. V dolgih govorancah so zahtevali, da se področje cone B priključi materi St. l, neštetokrat opevani «madrepatrii», ati pa vsaj materi St. 2, t. j. coni A. Tržaški župan Bartoli, ki nima bolj nujnih opravkov in skrbi, se je tega zborovanja tudi udeležil, čeravno ni «esule», in je celò nastopil kot govornik. Dejal je dobesedno: «Ce je tržaški župan v vaši sredi, pomeni to, da je ves Trst z vami.»
MED VRSTAMI: Le počasi! Zupan Bartoli ima mogoče za seboj zloglasno «Cavano». Nekdaj, pred približno 500 leti, je bila «Cavana» kolikor toli-
ko ves Trst. Danes pa se je mesto še precej razvleklo in Tržačani imajo v marsičem svoje lastno mnenje, ki se ne strinja vedno z mnenjem njihovega župana.
* * •
NE BI SE IZPLAČALO. Arne. riški atomski raziskovalci Izdajajo svoje lastno glasilo pod imenom «Atomski vestnik». Kakor poroča ta vestnik, je neki učenjak izračunal, da bi bilo mogoče izdelati vodikovo bom. bo tudi take velikosti in jakosti, da bi lahko' raznesla ves svet, namreč našo staro mater zemljo. Izračunal je tudi, da bi taka bomba stala okroglo 15 milijonov dolarjev ali v naši va. luti: okrogle 10 milijard lir.
MED VRSTAMI. Stvar bi se dala izpeljati. Strošek ne bi
Kazino je sel po vodi
Občinski svet v Miljah m sprejel s potrebno večino kom-informističnega predloga o ustanovitvi Igralnice.
PACCO VIDALIJU: Smo mislili, da bomo kaj profitirali, pa smo že na prvi igri na tem vražjem «roulettui vse zaigrali...
bil tako ogromen, če pomislimo, da ima sama Italija, ki se šteje med bolj revne dežele, nad tisoč milijard lir denarnega obtoka. Toda — kdo nam Jamči, da bo bomba imela res uspeh??l
• • *
SPORT UČENJAKA. Neki švicarski učenjak se je vprašal, kaj bi nastalo, če bi se vse človeštvo — dve milijardi in pol ljudi, potopilo v Ženevskem jezeru, ki ima 570 kvadratnih kilometrov površine. Izračunal je, da bi gladina jezera narasla samo za 25 cm.
MED VRSTAMI: To bi bil krasen program za veliko med. narodno konferenco. Večen mir bi bil na zemlji in nikaka škoda ne bi nastala, ker je vsaka poplava izključena.
MIHEC IN JAKEC
MIHEC: Trst se amerikanizira. Te dni bodo uvedli poizvedovanje po sistemu Gallup. Po. sefoni poizvedovalci sc bodo oglasil pri 5535 družinskih očetih ter zbirali podatke, kako živijo s svojim zaslužkom in kako vzdržujejo družine. Ali misliš, da bodo poizvedovali tudi pri upokojencih?
JAKEC: Ne verjamem. Njih bodo vprašali, kadar bo poizvedovanje, kako se ljudje NE preživljajo.
Požvižgal
Jjo*»»
General Airey zapušča Trst. Splošno mnenje je, da žara. di spremembe angloameriškega stališča do tristranske note.
Gen. Airey se je požvižgal na (tristransko) noto...
(tùie
Pepi
Si ti videla, Pepina, ljuba, draga moja znanka, kakšne uganjajo U norci: dan za dnevom brez
(prestanka
si izrabljajo čeljusti, pišejo in gobezdajo o tem našem majhnem J ,	rsTo-ju,
da že sami več ne znajo,
kdj je laž in kaj resnica. Čisto zmešani, sirote, ne vedo več kaj početi, kar ni več tristranske 'note. Slinasti in pobesneli jokajo, pa spet kričijo in ne samo nam Slovencem, tildi drugim že grofijo
z italijansko abstine-nco in nekakšno sabotažo, če bi prišlo spet do vojne. Kdo jim bo dajal menažo
v tem primeru — ne pomisli niti oni Castro Diego, ki še dalje- navdušuje šovinistično zalego z milijoni bajonetov.
Ga pač niso izučila mnenja tolikih veljakov (zadnje W, Churchilla),
kaj pomenijo v Evropi bivši dučejevi hlapci, ki le s kljuni so junaki kakor akvedotski mrabci.
Torej, Diego, le počasi, pamet v roko, v garžet figo, ako liogeš še kaj časa žuliti tržaško bigo.
Ako ne, pa se «tolaži in ne gobezdaj brez vzroka temveč dvlrjni trtcoTvro
in jo mahni preko bloka in s seboj ne žabi vzeti vojsko svojih zvestih bratov kakor smo ti vse po vojni svetovali nekajkratov.
Mar ni prav tako, Pepina?. Kaj bi zlodja še česnali iri hvalili sami sebe.
Saj so jih že vsi spoznali
in vedo, do kakšne mere človek lahko se zanese nanje. Ker pa ta metoda jim že dolga leta nese, skušajo sedaj še s Trstom. Toda zdaj so drugi časi, nihče rad več-.nc posluša onega, ki samo kvasi.
Zdaj gre v svetu za dejanja: oni le ima veljavo. k( kaj zmore. Vse ostalo nič ne šteje. Pepa, zdravo!
BUJSKE ZADEVE
V Bujah ie prišlo do navadnega prepira med ženami iz ljudstva in nekaterimi osebami, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem živil. Tržaško časopisje je zadevo skrajno napihnilo in pi-še o terorju, brezbrižnosti ob-lastev, preganjanju ljudstva itd.
GOSPA DE GASPER1: Dragi Alcide; odpravljaš se v London.
Ali naj ti pripravim kaj poseb-nega za na pot?
DE GASPERI: Kar nič se ne trudi, draga. Vse potrebno mi bodo pripravili moji tržaški bratci.
- ČUDNO VREME
V Avstriji in Svici še drčijo plazovi z gora v doline. V Italiji že zorijo kominformlsti in padajo ko zrele hruške.
VOJN/ ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
•DOBERDOB
PREŽIHOV VÓRANÓÌ-5Ì
r- - J' .i	-- ------ —.=~ag
V zvonikih je bilo polnoči. Nadporočnik Kobe je korakal a nadomestnimi stotnijami proti taborišču. Pravzaprav se sam ni zavedal, kaj dela, oziroma kakšne posledica lahko povzroči njegovo delo. Prav nekje na dnu njegovih možgan je skušal kljuvati opomin, naj tega ne dela, da iz njegovega početja lahko nastane nekaj, česar si še sam ne želi. Ampakj to kljuvanje je zadušila zavest dolžnosti, tiste velike dolžnosti, ki mu je tičala v kosteh že od tistih dob, ko je drsal po šolskih klopeh. V lastno pomiritev si je spotoma skušal tudi dopovedati, da se ne more kaj posebnega zgoditi; maršbataljon se bo ustrašil velikega števila čet, ki so zoper njega, in ko bo videl, da je obkoljen, se bo kratko malo vdal. Kaj pa hočejo ti zapeljani, nahujskani fantje....? Četudi bj recimo imeli P^a„E:ikaj b9, tak maršbataljon proti ogromni vojaški ma-D?otl Premoči...., en sam maršbataljon ali dvu ali deset....! Vrag naj to razume...!
Stotnije so vedno bolj nejevoljno korakale skozi noč; medtem se je kdove od kod zaneslo med vrste, kaj se je malo prej zgodilo po cestah in ulicah Judenburga. Stroj-
nice so kosile... ceste so krvave. Glasni protesti so bili vedno bolj pogosti in so udarjali rta ušesa častnikov. Nadporočnik Kobe, lajtnant Domin in še dva druga mlada kadeta, ki sta zaradi pomanjkanja starejših oficirjev morala gnati vsak eno stotnijo nad upornike, so stisnjenih ustnic in s Čedaljo večjo grozo prisluškovali razburjenim vzklikom, ki so pretresali vrste. Čeprav ni bilo do taborišča daleč, so se nadomestne stotnije skrčile za tretjino, preden so prišle do cilja.
Komandant Kobe se je motil, če jq misli) upornike iznenaditi. Taborišče je bilo o piavem času obveščeno in bile so podvzete vse potrebne mere za spopad, čeprav ni nihče mogel verjeti, da bi le kdo na svetu mogel spraviti brata proti bratu v pokolj. Kobe je razvrstil tri stotnije okrog taborišča, sam pa je na čelu svoje odšel pred vhod. Spremljal ga je lajtnant Domin s šerpo bataljonskega inšpekcijona. Pred stražnico so nepremično stale temne postave s puškami na ramah, y stražnici sami je bilo tiho. v taborišču pa je zamolklo vrelo. Vse električne luči so bile ugasnjene, zato pa so tu in tam migljale brleče lučke sveč in karbidovk.
Kobe ^ in Domin sta se moško približala postavam pred stražnico, medtem ko sta pustila kompanijo stati s puškami v rokah pred vhodom.
«Kje je komandant straže, fetovodja Rogelj?» je vprašal lajtnant Domin z, uradnim, a negativnim glasom.
Molk. Postave se niso ganile. Jz stražnice je potem stopilo še več takih temnih postav s puškami v rokah. Med vsernj pa Domin ni mogel spoznati Roglja. Prizor je bil kratek, a zelo mučen. Tedaj »e i« nadporočnik Kobe


DAJALCI KRVI
Stric Sam (Japoncu): Pojdi ti na svoje mesto. Maršal se Je povzpel na 38.o in vas sedaj ne potrebuje.
(AUgemeine Zeitung)
M
KAMUFLAŽA
Nekoč	in danes.
(Pavliha)
*
RUSKA IZNAJDBA

Stalno žaganje visokih kominformističnih funkcionarjev v CSR, Bolgariji itd. je dokaz, da je tovrstna iznajdba eminentno ruskega izvora.
(Weltwoche)
V______________________________________________________J
hitro domislil nečesa pametnega.
«Kdo odgovarja tukaj?»
To je imelo več uspeha; med postavami pred stražnico je nastalo neko premikanje in tudi v stražnici so zaropotali koraki; na pragu se jfi prikazala visoka postava, ki je rekla:
«Kaj bi radi?»
Častnika sta spoznala prijetni, globoki glas frajtarja Možine. Drzno, a mirno vprašanje ju je malodane zmedlo, vendar se je Kobe prvi opogumil, rekoč:
- «Fantje, kakšne stvari pa sp to? Kaj uganjate? Ali ste znoreli...?» Hotel je pričeti dolgo pridigo, toda za. smehljlv glas iz skupine, kj je stala za Možino, ga je tako zmedel, da je hipoma umolknil. Spet je sledil mučen molk. Častnika sta prisluhnila stotniji za seboj. Moštvo je stalo tiho in nepremično. Obema hkrati je prišlo na misel: ali pomeni ta molk zanesljivost in odločnost za nujno stvar, ali pa morebiti negotovost in prehajanje na stran upornikov. Skoraj ju je oblila zona... Tedaj se je nadporočnik Kobe odločil in zavpil s tistim glasom, ki ga je vedno odlikoval v kasarnah, na vežbališčih, na marših:
«Habtacht! Zapovedujem takojšen red! Orožje proč! Dam vam pet minut časa. Ako ne bo v tem času vsq mirno, bom ukazal streljati...!»
Njegov glas je odmeval daleč tja po taborišču. Nadporočnik Kobe je ve9 drhtel, z njim tudj njegov tovariš Domin.
(Nadaljevanje sledi)