GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELKROJ MOZIRJE, n. sol. o. LETNIK XII ŠTEVILKA 5/6 DECEMBER, 1988 MNOGO ČVRSTEGA ZDRAVJA, VELIKO DELOVNIH USPEHOV, OBILO OSEBNE IN DRUŽINSKE SREČE V NOVEM LETU 1989 ŽELI VSEM DELAVCEM ELKROJA Uredniški odbor ?r(il 6 - ~|i w v** OB NOVEM LETU 1989 Hitro in vztrajno se izteka leto 1988. Ob takih priložnostih smo navajeni, da polagamo obračune za nazaj in razmišljamo, kaj nas čaka v prihodnje. Iztekajoče se težko poslovno leto pomeni še posebej tehten razlog, da temeljito analiziramo naše uspehe in neuspehe, saj bomo tudi na osnovi le-teh lažje načrtovali in uresničevali naš nadaljnji razvoj. Prav je, da smo pri ocenjevanju rezultatov našega dela v tem letu čim bolj realni. Gospodarska, politična in vsesplošna družbena kriza, ki je dobila neverjetno razsežnost in globino, ni prizanesla tudi delovnemu kolektivu Elkroj. Kljub marljivosti in delavnosti kolektiva je kriza s svojimi neusmiljenimi oblikami delovanja pustila na delovni organizaciji globoke rane, ki se kažejo zlasti na finančnem področju. Težke likvidnostne razmere, ki so nastale in še nastajajo zaradi nenormalno visokih revalorizacijskih in realnih obresti in so v pretežni meri posledica pomanjkanja lastnih sredstev za vzdrževanje tekoče reprodukci- je, so dodobra izničile pozitivne učinke našega dela. Prvič se je zgodilo, da smo odvedli za plačilo revalorizacijskih in realnih obresti več kot smo namenili za izplačilo osebnih dohodkov. Vse več je takih, ki si zastavljajo vprašanje: Kako je mogoče, da ob sorazmerno dobro uresničenem planu proizvodnje in planu izvoza ter tudi prodaje na domačem tržišču dosegamo skromne finančne rezultate? Odgovor je preprost. Denar postaja vse dražji in je najdražji za tistega, ki ga nima dovolj za obnavljanje enostavne reprodukcije, kaj šele za naložbe v razširjeno reprodukcijo. Kljub določenim težavam pa smo lahko do neke mere zadovoljni. Uresničili smo našo osnovno usmeritev, to je večji prodor na tuja tržišča. Prihodek od izvoza predstavlja že 30 % celotnega prihodka DO. Pospešili smo obračanje zalog, predvsem gotovih izdelkov. Uspeli smo nabaviti nekaj moderne strojne opreme, ki vpliva na večjo produktivnost dela. Osebne dohodke smo izplačevali v okviru določil in- terventnega zakona in so nadpovprečni, če jih primerjamo v dejavnosti kamor spadamo in povprečni v občinskem merilu. Še bi lahko navedli kakšno pozitivno ugotovitev, vendar naj bo ob tej priliki dovolj. Vse to nam je omogočilo, da smo z večjimi ali manjšimi težavami premagovali zaostrene gospodarske razmere. Leto, ki je pred nami, bo zanesljivo težko. Prav gotovo nas čaka najtežje delo na področju finančne konsolidacije, to je, kako izboljšati finančno samostojnost delovne organizacije. Še naprej nam bodo temeljni cilji: povečati izvoz, doseči kvaliteto in roke izdelave gotovih izdelkov, zmanjšati stroške po enoti proizvoda oziroma uresničevati in uresničiti plan poslovnih ciljev in program ukrepov za povečanje učinkovitosti in uspešnosti delovne organizacije v letu 1989. To pa bo mogoče samo z vestnim, odgovornim in uspešnim delom vsakega izmed nas. Franc Finkšt REFERENDUM O ENOVITI DELOVNI ORGANIZACIJI Zaostrene gospodarske, politične in socialne razmere zahtevajo racionalizacijo na vseh nivojih družbenega življenja. Še zlasti so pomembne na gospodarskem področju, saj od njih v pretežni meri zavisi globina in trajanje vsesplošne družbene krize. Ko pristopamo k različnim ukrepom za izboljšanje rezultatov gospodarjenja v delovnem kolektivu Elkroj, ne moremo mimo že večkrat poudarjenih razmišljanj o ustreznosti naše samoupravne organiziranosti na področju Prihove, Luč in Šoštanja. Namreč, oblika in vsebinski vidik samoupravne organiziranosti je zelo pomembno sredstvo za večjo učinkovitost delovne organizacije kot poslovno-tržnega subjekta. Aktivnosti tečejo v smeri organiziranja enovite delovne organizacije. Glede na znana dejstva, da smo konec preteklega leta vodili široko zastavljeno' akcijo pri spreminjanju obstoječe samoupravne organiziranosti v racionalnejšo obliko, to je organiziranje enovite delovne organizacije, je potrebno k vsem analizam in utemeljitvam dodati še naslednje: 1. Konec preteklega leta oziroma v začetku letošnjega leta smo začasno prekinili z aktivnostmi za spremembo samoupravne organiziranosti, kar pomeni, da smo prepustili času čas in počakali »zrelejših« trenutkov za nadaljevanje te akcije. 1 2. V tem času so nastopile dodatne okoliščine, ki še bolj krepijo pravilnost naše začrtane akcije, to je formiranje enovite delovne organizacije. Mednje sodijo: spremenjen zakon o podjetjih, naši sprejeti temelji planov za leti 1989-1990, ki dajejo zeleno luč za nameravano reorganizacijo. 3. Ekonomski položaj delovne organizacije se je poslabšal in zahteva vrsto ukrepov za izboljšanje stanja v njej, med katerimi je tudi reorganizacija obstoječe delovne organizariip Kljub že znanim analizam z utemeljitvami o upravičenosti predlagane reorganizacije Izdelava smučarskih hlač v Strugah je potrebno še enkrat poudariti naslednje prednosti, ki jih bomo dosegli z nastankom enovite delovne organizacije: Rokovnik aktivnosti - Racionalizirali in pocenili bomo pošlo- ROK ORGAN PREDMET VSEB'NA ODLOČITVE OBRAVNAVE vanje (zlasti na nekaterih področjih poslov- 5.1.1989 DS DO - PREDLOG SAS OBRAVNAVA IN DOLOČITEV nega procesa) ter odločanje, kar ima za posledico večjo ekonomičnost in rentabil- -TOZD DSSS PREDLOGOV SAS nost DO. 6.1.1989 ZBORI DELAVCEV TOZD, DSSS - PREDLOG SAS SEZNANITEV S PREDLOGI SAS - Predvidena organiziranost nam orno- 9.1.1989 REFERENDUM GLASOVANJE 0 SPREJEMU SAS VOLITVE V ORGANE goča učinkovitejše vodenje in usmerjanje UPRAVLJANJA ter tesnejšo povezanost in večjo medse- 10.1.1989 DS DO VERIFIKACIJA IZIDA bojno odgovornost organizacijskih enot ter služb in ostalih dejavnikov v procesu po- TOZD, DSSS GLASOVANJA slovanja. - Boljše bomo izkoriščali kadrovske in tehnične zmogljivosti ter tako omogočili proizvodnjo z nižjimi stroški poslovanja. 13.1.1989 DS EDO KONSTITUIRANJE DS EDO IN IMENOVANJE V.D. POSLOVODNEGA ORGANA IN DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI - Realneje bomo vrednotili vse proizvajal- 31.1.1989 SPLOŠNI REGISTRACIJA ne dejavnike, dosegali bomo realen vpogled v stanje in gibanje poslovanja. - Povečali bomo enotnost in enakopravnost med vsemi delavci Elkroja; omilili že prevečkrat poudarjene misli, »mi in vi«. Krepili bomo vrednote delovne organizacije in pripadnost delavcev Elkroju. SEKTOR STATUSNIH SPREMEMB PRI TS CELJE IN UREDITEV ZADEV V ZVEZI Z ENOVITIM ŽIRO RAČUNOM - Zmanjšali bomo število organov in delegacij in s tem dosegli večjo kakovost dela, lažje bomo spremljali delo organov in nadzirali izvrševanje sklepov ter v večji meri uveljavljali odgovornost strokovnih služb in tudi delegatov. - Dosegli bomo ustreznejši, celovitejši in učinkovitejši informacijski sistem od enostavnejšega prenašanja informacij preko samoupravnega delegatskega sistema do hitrejšega računalniško podprtega informacijskega sistema. - Odpirajo se nam boljše možnosti pri iskanju racionalnejših in učinkovitejših rešitev na nekaterih področjih dela (komercialno področje). - Zmanjšali bomo pritisk na dodatno poslovanja ki se izrazito kaže v nekaterih strokovnih službah, hkrati pa bomo izboljšali kvaliteto opravljenega dela v strokovnih službah. - Odpravili bomo ovire med posameznimi enotami, ki so zastopale parcialne interese namesto skupnih za delovno organizacijo. Navedena oblika organiziranosti sovpada z našo enotno programsko in tehnološko celoto, ki se odraža na komercialnem, teh-nično-tehnološkem, organizacijskem, vodstvenem in tudi samoupravnem področju. Združimo vse naše moči v odpravljanju sedanjih kriznih razmer in prepričajmo se, da nam bo enovita delovna organizacija o kateri bomo odločali z referendumom 9.1. 1989. leta, v veliko pomoč. Obrat v Strugah Pomočnik dir. za ek. in informatiko Franc Finkšt, dipl.oec. Pomembnejši razvojni cilji v letih 1989-1990 V pogojih nestabilnega gospodarstva, kakršno je naše, je zelo težko napovedati in opredeljevati srednjeročne še manj pa dolgoročne razvojne cilje, ki temeljijo na realnih razvojnih možnostih. Še težje je gospodariti brez jasno začrtanih osnovnih usmeritev. Zato ne bo odveč, če si pogledamo nekaj pomembnejših razvojnih usmeritev in ciljev, ki smo jih sprejeli na zborih delavcev v preteklih mesecih za leti 1989 in 1990. 1. Po programskih usmeritvah ostaja DO El kroj še naprej specializiran proizvajalec hlač. Proizvodnja hlač bo predstavljala tudi v bodoče 80-90 odstotkov vseh proizvedenih gotovih izdelkov. Dopolnilni programi (krila, jakne, srajce, obleke, plašči, smučarski kompleti itd.) bodo pridobili na pomenu, vendar bomo tudi pri tem uvajali specializacijo po posameznih proizvodnih enotah in skupinah. 2. Temeljna razvojna usmeritev je nakazana s še aktivnejšim vključevanjem v izvoz. To pomeni, da bo konvertibilni izvoz v primerjavi z letošnjim letom naraščal po povprečni stopnji 22 odstotkov in postaja osnovni razvojni cilj delovne organizacije. Proizvodnja za izvoz bo tekla tudi izven lastnih proizvodnih enot (Odžak, Alibunar). 3. Povečana proizvodnja, ki bo naraščala v naslednjih dveh letih s povprečno letno stopnjo 9,2 odstotka, bo namenjena izključno za zahtevna konvertibilna tržišča. Osnovno vodilo proizvodnje ostaja še naprej doseganje visoke kvalitete in pravočasni roki izdelave, kakor tudi večja izkoriščenost lastnih proizvodnih zmogljivosti. 4. Prodaja na domačem trgu, ki bo potekala preko mreže trgovskih zastopnikov in lastne maloprodajne mreže, mora kljub predvidenemu povprečnemu zmanjševanju obdržati doseženi strukturni delež na jugoslovanskem trgu med vsemi proizvajalci tovrstnih izdelkov, ki znaša okoli 5 odstotkov. V večji meri so predvidene dodatne ponudbe atraktivnih izdelkov. 5. Na področju investiranja bodo aktivnosti usmerjene predvsem v posodabljanje strojne opreme in ureditev delovnih pogojev v likalnici Nazarje in proizvodni hali v Šoštanju. Predvidena je tudi nabava računalniške opreme za vodenje proizvodnje. 6. Nadaljevali ..bomo z načrtno štipendijsko in kadrovsko politiko ter tako izboljšali obstoječo kadrovsko strukturo zaposlenih. Pri zaposlovanju bomo dali prednost iskalcem zaposlitev v neposredni proizvodnji in strokovnjakom za kreativna dela in naloge. 7. Organizacijo in organizacijske spremembe bomo podredili temeljnim razvojnim ciljem ter na ta način pripomogli k uresničitvi le-teh. Organizirali bomo enovito delovno organizacijo iz sedanjih obeh TOZD in DSSS. 8. Z uresničitvijo zgoraj navedenih ciljev bomo lažje prišli do še enega temeljnega cilja delovne organizacije, to je povečati finančno samostojnost delovne organizacije tako, da bomo imeli 50 odstotkov lastnih virov sredstev v vseh potrebnih virih sredstev. 9. Cilje na področju družbenega standarda smo zastavili v približno enakem relativnem odnosu od čistega dohodka kot smo jih uresničevali v preteklih letih. Pri tem bomo zagotavljali realno vrednost sredstev namenjenih za koriščenje članov kolektiva. Uresničevanje razvojnih ciljev v naslednjih dveh letih bo v veliki meri odvisno tudi od naše gospodarske reforme in tekoče gospodarske politike. Ne glede na te zunanje vplive pa moramo postoriti najprej vse znotraj delovne organizacije, kar bo tudi pozitivno delovalo na naš osebni in podjetniški standard. REKORDEN IZTRŽEK INDUSTRIJSKE PRODAJALNE V NAZARJAH 19. oktobra smo tudi v naši delovni organizaciji pričeli s prodajo naših izdelkov na tako imenovane knjižice in kartice. Delavci Elkroja lahko pri nakupu na kartice koristijo 40 odstotno znižanje, ki se vpisuje na kartico in lahko v skupnem seštevku znaša 800.000 dinarjev. S tem načinom prodaje se je promet industrijske prodajalne v Nazarjah povečal za 15-20 odstotkov. Odstotek niti ni tako velik, tako da lahko opazimo, da se je prodaja tudi na splošno zelo povečala in ne le na račun kartic. 20. oktobra je inkaso industrijske prodajalne znašal 1 staro milijardo, celotni oktober pa je prinesel 14 starih milijard. Po izjemnem oktobrskem iztržku je realizacija meseca novembra postala rekordna z 18 starimi milijardami. Takšni so pogoji dela ob dežju pri šablonerjih. Kaplja in curlja od okna v stropu in nikogar ni, ki bi se ga temeljito lotil. Problematika nadaljnje izgradnje informacijskega sistema v delovni organizaciji Za zidovi Elkroja se skriva marsikaj lepega... Glede na zmogljivosti in odzivni čas, ocenjujemo, da obstoječa strojna oprema zadošča za realizacijo poslovnega dela informacijskega sistema (osebni dohodki, osnovna sredstva, glavna knjiga, saldakon-ti, fakturiranje, skladiščno poslovanje). Nekateri teh podsistemov so že realizirani, ostali so v fazi priprav in bodo v redni produkciji od začetka leta 1989. Nekateri podsistemi so po svoji naravi periodični in ne obremenjujejo zmogljivosti sistema enakomerno (osebni dohodki en teden v mesecu, osnovna sredstva en dan v mesecu, zaključevanje en do dva meseca vsake pol leta), drugi bodo obremenjevali sistem dnevno. Obstoječa strojna oprema omogoča dodatno priključitev še 7 zaslonskih terminalov. Skupaj lahko zagotovimo dostop do računalnika 16 uporabnikom. Za kolikor toliko tekoče delo pa je istočasno lahko priključenih od 8 do 10 uporabnikov. Če od tega števila odštejemo v povprečju tri delovne postaje, ki jih uporabljamo znotraj službe za razvoj in vzdrževanje, ostane ostalim uporabnikom na razpolago teoretično 13, dejansko pa 5 do 6 delovnih postaj za vnos, pregledovanje in popravljanje podatkov. S planiranimi obdelavami in količinami podatkov bodo kapacitete strojne opreme v naslednjem letu izkoriščene. Še več, za zagotovitev operativnosti bo potrebno v naslednjem letu dograditi sistem z dodatnim 300 Mb diskom, štirimi zaslonskimi terminali, uvesti urnik dela, kar pomeni da ne bo vsem uporabnikom ob vsakem času omogočeno delo, vse teže bo zagotoviti zmogljivosti za razvoj in vzdrževanje aplikacij. Zaključimo lahko, da bomo v prihodnjem letu v glavnem zapolnili razpoložljive kapacitete strojne opreme, da bomo z nekaj dodatnimi investicijami, organizacijo, optimizacijo in racionalizacijo pokrivali potrebe poslovnega dela informacijskega sistema. Zavedamo se, da bo treba poleg tega zagotoviti tudi predpogoje za vzpostavitev proizvodnega informacijskega sistema (priprava dela, tehnologija, delovni nalogi, spremljanje proizvodnje, priprava in optimizacija krojnih slik, planiranje proizvodnje). Ta informacijski sistem je po količini informacij, kompleksnosti in uporabniških zahtevah po naših ocenah vsaj enakovreden poslovnemu. Z vso resnostjo se postavlja vprašanje, kako in s kakšno strojno opremo zagotoviti osnovo za njegov razvoj. Obstoja več možnosti: - večje število osebnih računalnikov (PC) povezanih v mrežo, - podvojitev sedanjih kapacitet z še enim računalniškim sistemom tipa Delta 800, - združiti oba informacijska sistema v okviru zmogljivejšega sistema tipa VAX. Prva varianta bi omogočala postopno izgradnjo. Že v začetni fazi pa bi bila potrebna investicija v večje število delovnih postaj in izgradnjo lokalne mreže. Zaradi kompleksnosti celotnega informacijskega sistema pa bi nujna drobitev informacijskih tokov negativno vplivala na integriteto in s tem uporabnost sistema. Zato je ne priporočamo. Druga možnost bi bila sprejemljivejša, vendar je ne priporočamo, saj temelji na uporabi 16 bitnega računalnika z znanimi pomanjkljivostmi, ki jih ugotavljamo pri izgradnji poslovnega informacijskega sistema. S kar največjo odgovornostjo pa zagovarjamo tretjo varianto. Zakaj? - Temelji na uporabi 32 bitnega, hitrega in zmogljivega procesorja, - ima možnost priklopa 64 delovnih postaj (32 v prvi fazi), - ima bistveno večjo propustnost obdelav in s tem odzivne čase, - zagotavlja maksimalno integriteto podatkov, - poenoti programske opreme in standarde, - zagotavlja enotnost v načrtovanju baz podatkov in programskih rešitev, - poleg numeričnih aplikacij lahko z dodatnimi grafičnimi delovnimi postajami in ustreznim softvvarom pokrije tudi potrebe po grafičnih aplikacijah (izdelava in optimizacija krojnih slik). Tomaž Urlep Obrat v Strugah /Z RAZISKAVE SOZD ISKRA O CELOVITEM OBVLADOVANJU KAKOVOSTI SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI Fantje, to bo pa težko, a ne!? Predložena raziskava naj bi odgovorila na vprašanje v kolikšni meri je naše združeno delo z ozirom na organiziranost posameznih poslovnih funkcij sposobno zagotavljati kakovost proizvodov in storitev. Osnovo za raziskavo stanja in celotno študijo so predstavljali mednarodni standardi ISO/DIS 9000 ... 1, 2, 3, 4, ki so v bistvu sistemski standardi za področje kakovosti. Hipoteza naloge je bila, da naše združeno delo tem zahtevam ne odgovarja, saj nimamo organiziranega in sistemskega pristopa za zagotavljanje kakovosti. Analiza stanja je bila izvedena s pomočjo ankete, ki je vsebinsko temeljila na omenjenih standardih. Poslana je bila na 300 slovenskih OZD in prejeli smo 168 odgovorov. Istočasno smo izvajali poglobljeno analizo v 9 večjih, na področju kakovosti dobro organiziranih OZD s ciljem poglobiti analizo na osnovi podatkov ankete in priti do konkretnih predlogov, kako izboljšati stanje. Ugotovili smo in to tako na osnovi ankete, kot s podrobnejšimi raziskavami, da slovensko združeno delo ni organizirano tako, kot to določajo sistemski standardi in zato v organizacijskem smislu ne more zagotavljati visoke in stalne kakovosti izdelkov. Pri tem je treba poudariti, da so to povprečni pokazatelji in da ima Slovenija tudi organizacije, ki so sposobne zagotavljati kakovost. Druga pomembna ugotovitev je ta, da pristopi niso enotni in prilagojeni našim pogojem temveč se vsaka organizacija na tem področju obnaša povsem samostojno, nepovezano in so zato rešitve na nizkem strokovnem nivoju. Nekatere skupne akcije (kot npr. krožki), ki so samo delno enotno pripravljene in organizirano širjenje pa pridobivajo na veljavi. Izvajalci naloge smatrajo za svojo dolžnost opozoriti na to, da splošna družbena klima in pogoji gospodarjenja niso primerni za dolgoročno in sistematično delo, kar se še posebej pozna pri kakovosti, ki jo je mogoče dvigniti in držati na nivoju samo z dolgoročnim in sistematičnim delom. Zato bodo imele v tej študiji predložene in druge akcije na tem področju praviloma večje rezultate le, če se klima in pogoji gospodarjenja temeljito izboljšajo. Zbrali in obdelali smo tudi nekatere predloge za izboljšave: - politiko kakovosti kot strategijo na področju kakovosti mora imeti vsaka organizacija, - urediti je treba spremljave stroškov proizvodnje in omogočiti realno spremljanje stroškov zaradi slabe kakovosti saj pomenijo 5-10 % CP, - obvladovanje kakovosti pri trženju, razvoju, nabavi in proizvodnji je osrednja naloga OZD. Zato morajo za te naloge izobraževati in usposabljati svoje delavce, - kontrola kakovosti mora dobiti višji status v OZD, pridobiti višjo izobrazbeno strukturo, imeti možnost rednega strokovnega izpopolnjevanja in biti bolje opremljena, - na splošno moramo kadre več in bolje izobraževati in usposabljati za delo. Možnosti stimulacije za kakovost so omejene, - nujno je treba nadaljevati s širjenjem krožkov in ustvariti osnove za široko uporabo temeljnih in višjih statističnih metod. Na koncu raziskave smo podali naš pogled na to, kako pospešiti in stalno pospeševati aktivnosti za višjo kakovost v SRS. Predlagali smo: - mesec kakovosti kot stalno letno aktivnost - nagrado za kakovost, kot obliko za pospeševanje sprejemanja programov za kakovost v OZD in nagrajevanje posameznikov - formiranje strokovne študijske skupine za prilagajanje rešitev v svetu našim domačim pogojem. Upamo, da bo raziskava prispevala svoj delež za izboljšanje kakovosti proizvodov in storitev in za večje zadovoljstvo potrošnikov. Pogledaš med poličko in že najdeš lepotičko Upokojeni v letu 1988 V letu 1988 se je v naši delovni organizaciji upokojilo kar 12 delavcev in sicer: 7 iz TOZD Konfekcija Mozirje, 4 iz TOZD Konfekcija Šoštanj, 1 iz DSSS. Ugotovimo lahko, da se število upokojitev iz leta v leto povečuje. Že kar prve dni leta 1988 je delovno organizacijo zapustil tov. Lomšek Jože, ki je opravljal dela in naloge strojnika in je bil invalidsko upokojen. Pri naši delovni organizaciji je bil zaposlen od 1.1.1974 in je imel pogosto težave z zdravjem in zato tudi končal svoje delo pri nas kot invalidski upokojenec. "Konec meseca februarja pa se je upokojila po možu tov. Dora Prašnikar, ki je bila zaposlena pri nas nekaj manj kot 17 let in je ves čas opravljala dela in naloge kon-fekcionarke. Z 10.3. je kolektiv zapustila zaradi starostne upokojitve tov. Marija Bašnec. K nam je prišla 1.1.1974 in je opravljala dela konfek-cionarke. V istem mesecu se je starostno upokojila tudi tov. Zagoričnik Štefka iz TOZD Konfekcija Šoštanj, ki je opravljala dela kuharice. V mesecu maju sta se starostno upokojili dve delavki in sicer Vončina Cilka in Tiršek Ana, obe iz TOZD Konfekcija Mozirje. Tov. Tirškova je bila zaposlena pri nas od leta 1969 in je opravljala dela in naloge konfekcionarke, tov. Cilka Vončina pa je tudi bila zaposlena kot konfekcionarka od leta 1972. Konec junija je zapustila DSSS tov. Draga Puncer, ki je začela delo v naši delovni organizaciji 15.2.1966 kot administratorka in napredovala do vodje obračuna OD in to delo uspešno opravljala dolgo vrsto let. V mesecu juniju sta se upokojila tudi Slem-šek Franc, ki je bil med prvimi delavci zaposlenimi v Elkroju, saj je opravljal dela in naloge končnega kontrolorja vse od 9.8. 1960. leta in Praznik Marija, ki je bila zaposlena v Elkroju od začetka leta 1969, najprej kot konfekcionar, nato pa napredovala v končnega kontrolorja in to delo vestno opravljala vse do upokojitve. V mesecu juniju je bila starostno upokojena tudi tov. Kugonič Albina iz TOZD Konfekcija Šoštanj, ki je opravljala dela končnega kontrolorja. Konec meseca avgusta pa se je odločila za predčasno upokojitev tov. Marta Sem, ki je opravljala dela in naloge konfekcionarke v obratu Luče. V istem mesecu je bila starostno upokojena tudi Majda Urlep iz TOZD Konfekcija Šoštanj. V začetku meseca oktobra je izpolnila pogoje za upokojitev tov. Terezija Vačun iz TOZD Konfekcija Šoštanj, ki je opravljala dela in naloge ročne delavke. V primerjavi s prejšnjimi leti se je število upokojitev v letu 1988 res zelo povečalo. Predvsem iz TOZD Konfekcija Mozirje in DSSS so odšli delavci, ki so bili zaposleni v naši delovni organizaciji dolgo vrsto let in vse svoje najboljše moči pustili v Elkroju in tako veliko prispevali k uspehu delovne organizacije. Vsem delavkam in delavcem se za njihovo delo najlepše zahvaljujemo, v pokoju pa jim želimo še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih dni. Zora Štrucl - Zakaj bi se jaz jezila, saj ste sosedin mož. Ali je danes smiselno vzeti posojilo? So stvari, ki jih danes lahko rešimo le s posojilom. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje vam nudi vrsto različnih posojil za različne namene: - posojila za gradnjo, nakup in adaptacijo hiše ali stanovanja - posojila za razvoj drobnega gospodarstva - posojila za pospeševanje pridelave hrane Namenska posojila: - za plačilo zdravstvenih storitev - za nakup rabljenega avtomobila - za plačilo telefonskega priključka - za nakup računalnika... - potrošniška posojila Podrobnejše informacije dobite v vseh naših enotah. S posojili Ljubljanske banke za različne namene in dejavnosti boste uspešno uresničili svoje načrte. Obvestilo o pristojnih zdravnikih Obveščamo vas, da bosta odslej delala namesto dr. Kramerjeve, dr. Anton Žuntar in dr. Sergej Rus. Ponedeljek od 7-9 ure: dr. Anton Žuntar (ambulanta zdravstvenega doma v Nazarjah), torek od 10-13 ure: dr. Sergej Rus (v Elkroju), sreda, četrtek, petek, od 7-9 ure: dr. Sergej Rus (ambulanta zdravstvenega doma v Nazarjah). BOLNIŠKI STALEŽ BOSTA OBRAVNAVALA LE TA ZDRAVNIKA. ČEVLJI NA OBROKE Od srede dalje (7.12.) lahko kupite v prodajalni Borovo, čevlje na obročno odplačevanje (3 obroki). Obrazec, ki je potreben za nakup dobite pri tov. Danici Napotnik (šablonerka) vsako dopoldne. Popoldne pa pri tov. Poldici Čopar. S sabo prinesite zadnji odrezek osebnega dohodka. 10 ZS Elkroj - Bi mi lahko dali potrdilo. Veste, žena mi ne bo verjela. ★ IVAN VALENTIČ OB ODHODU IZ ELKROJA Vsem zaposlenim iz TOZD Konfekcija Mozirje in obratu Luče se zahvaljujem za prisrčno slovo, ki ste mi ga pripravili ob mojem odhodu iz vaše delovne sredine. Skoraj 15 let smo skupaj sodelovali in ustvarjali. Velikokrat se spominjam naših delovnih uspehov in neuspehov in dolžan sem vam povedati, da še nikoli nisem s tako težkim srcem odhajal iz kakšne delovne organizacije. Hvala vam za darilo, ki me doma in v tujini spominja na Slovenijo. Želim vam srečno novo leto in veliko delovnih dosežkov! Enako želim TOZD Konfekciji Iz Šoštanja, vsem kooperantom in ostalim iz El kroj a. Ivan Valentič AkhafaoU tata v JudbMj Kaj ■u