i mv KURIR NOVO MESTO 28. marec 1977 Št. 3* leto VI. Časopis kolektiva industrije motornih vozil Prodaja gotovih izdelkov na domačem trgu v letu 1976 Prodajni oddelek jev sestavu Prodajno servisne organizacije TOZD COMMERCE zadolžen in odgovoren za prodajo gotovih izdelkov proizvodnih TOZD delovne organizacije IMV na domačem tržišču. Prodaja gotovih izdelkov je temeljila na sledečih proizvodnih programih: — gospodarska vozila IMV—1600 BR — gospodarska vozila IMV-2200 D — osebna vozila IMV-R 4 — stanovanjske prikolice — servisna oprema — dopolnilni program (pomivalna korita). Večji del izdelkov smo prodali preko mreže lastnih prodajnih skladišč v državi, manjši del pa preko zastopnikov „Auto-makedonija" Skopje in „Oprema" Titograd. V letu 1976 nismo uspeli povečati števila lastnih prodajnih mest zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Pred koncem leta smo v Mariboru odprli predstavništvo IMV, katerega moramo v začetku leta 1977 z manjšo adaptacijo lokala usposobiti za poslovanje po sistemu ostalih prodajnih skladišč. Zastoj pri širitvi prodajne mreže zahteva večje angažiranje prodajnih referentov z obiski kupcev pri ponudbi gospodarskih vozil v oddaljenejših krajih odnosno daljše potovanje kupcev do naših prodajnih mest. IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 5.200 izvodih - Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik: Alfonz Brzič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto Za prodane gotove izdelkeje bila v letu 1976 dosežena naslednja finančna realizacija po Poslovalnica Celotni dohodek 1975 BEOGRAD 131.323 LJUBU ANA 77.794 NIŠ 36.099 NOVO MESTO 450.281 NOVI SAD 74.322 RUEKA 7.206 OSIJEK 28.293 SARAJEVO 36.323 SPLIT 38.708 ZADAR 11.987 ZAGREB 107.765 ZASTOPNIKI 34.987 SKUPAJ: 1,035.068 poslovalnicah na domačem trgu: Celotni dohodek 1976 Indeks 76/75 161.457 123 168.023 215 51.823 144 357.090 79 99.834 134 11.223 155 42.040 148 49.972 137 41.890 108 14.370 120 132.246 122 71.257 203 1,201.255 116 Grafikon skupne prodaje gotovih izdelkov nam prikazuje pri nekaterih prodajnih skladiščih IMV minimalno povečanje števila prodanih izdelkov v primerjavi z letom 1975. Prodajna skladišča Beograd, Novo mesto, Split in trgovska podjetja pa prikazujejo zmanjšanje števila prodanih izdelkov. Največje povečanje števila prodanih izdelkov je doseglo Prodajno skladišče IMV Ljubljana, kljub manjšemu številu zaposle-nihkot v letu 1975. Nagrajevanje delavcev v Prodajnih skladiščih IMV ni bilo odvisno od izpolnjevanja plana realizacije predvsem zato, ker ni bilo v proizvodnji med letom več zastojev, zaradi česar ni bilo redne dobave vseh izdelkov. Zmanjšanje finančne realizacije poslovalnice IMV Novo mesto za 21 % v primerjavi z letom 1975 je predvsem posledica ukinitve proizvodnje in prodaje osebnih vozil IMV—RENAULT 12 TL Skupni porast finančne realizacije na domačem trgu samo za 16 % prikazuje zelo skromen napredek, če upoštevamo, da so se cene našim izdelkom povečale med letom za pribl. 10 %, uvedli pa smo v prodajo nekatere nove proizvode, ki so imeli višjo prodajno ceno zaradi tehničnih izboljšav v konstrukciji in opremi. Povečanje prodaje na kredit, predvsem gospodarskih vozil, dokazuje upadanje akumulativ-nosti gospodarstva in s tem pomanjkanje investicijskih sredstev. Za kreditiranje prodaje gotovih izdelkov IMV smo koristili bančna sredstva, odobrena pri Ljubljanski banki, podr. Novo mesto. Naraščanje kreditne mase pričakujemo tudi v letu 1977, zato pa bodo potrebna še večja kreditna sredstva. Grafikon — skupno število prodanih izdelkov IMV po prodajnih skladiščih v primerjavi z letom 1975: 6ooo 2ooo looo realizirano v letu 1976 realizirano v letu 1975 Pregled prodaje izdelkov na kredit Vrsta izdelkov Količina Gospodarska vozila 572 Osebna vozila 10 Prikolice 33 Skupaj: 615 V letu 1975 481 Indeks 128 v 000 din Vrednost Udeležba Kredit 71026 29030 41995 1393 559 834 1250 629 621 73669 30218 43451 43314 20160 23154 170 150 188 % udeležbe 40% 40% 50% 41 46 (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Poprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v letu 76 Zap. št. Prod. sklad. 1. IMV BEOGRAD 2. IMV LJUBLJANA 3. IMV NIŠ 4. IMV NOVO MESTO 5. IMV NOVI SAD 6. IMV RIJEKA 7. IMV OSIJEK 8. IMV SARAJEVO 9. IMV SPLIT 10. IMV ZADAR 11. IMV ZAGREB Višina neto osebnega dohodka v posameznih prodajnih skladiščih je sedaj odvisna predvsem od strukture zaposlenih. Prodajna skladišča z manjšim številom skladiščnih delavcev in administratorjev imajo logično višje poprečje. Za ista delovna mesta pa je bil neto osebni dohodek v vseh prodajnih skladiščih enak ne glede na dosežene rezultate prodaje. Povečanje prodaje gotovih izdelkov v letu 1976 je bilo doseženo na osnovi naslednjih akcij: 1. izdaja prospektov z obširnejšim opisom vozil; 2. reklamne in propagandne akcije na TV v časopisih in revijah; 3. sodelovanje na vseh sejmih v Jugoslaviji, kjerkoli je bilo mogoče predstaviti gospodarska vozila; 4. ugodnejši kreditni pogoji; 5. večja prisotnost prodajnih referentov na terenu; 6. prilagajanje proizvodnje potrebam trga; 7. testiranje vozil pri zainteresiranih kupcih; 8. uvedba dejavnosti najemanja avtomobilov. PREDLOGI ZA POVEČANJE PRODAJE V LETU 1977 neto osebni dohodek Indeks 1975 1976 3:2 3.161,58 3.891,22 123 3.763,76 4.225,03 112 3.460,40 3.813,08 110 3.630,40 4.506,30 124 3.315,38 4.349,96 131 3.923,77 4.506,11 114 3.385,79 4.762,74 140 3.679,06 4.260,93 119 2.551,16 2.95137 115 2.940,70 3.309,96 112 2.784,08 3.537,06 127 službenimi vozili. 2. V vseh večjih regijskih centrih odpreti informativne biroje IMV. 3. Z zastopniki skleniti fiksne pogodbe za daljše obdobje. 4. V najkrajšem času rešiti kadrovsko problematiko nekaterih poslovalnic s sprejemom novih sodelavcev na nezasedena delovna mesta, posebno prodajnih referentov. 5. Sistem nagrajevanja vezati na izpolnjevanje plana prodaje. 6. Planirati realno možne proizvodne količine izdelkov. 7. Zagotoviti pravočasno propagandni in reklamni material. 8. Izboljšati kvaliteto izdelave vozil in dopolnjevati program v skladu s potrebami trga. 9. Pridobiti večja sredstva za kreditiranje. 10. Zaostriti osebno odgovornost vseh zaposlenih v prodajni službi za izvrševanje plana prodaje in delovnih obveznosti. Z uresničitvi navedenih predlogov lahko zagotovimo plasman celotne planirane proizvodnje za domači trg. 1. Poslovalnice opremiti manjkajočo opremo in KAREL VARDIJAN Zahvala vsem delavkam v IMV Spoštovane tovarišice! Prijetno smo bili presenečeni, ko smo dobili Vaše pismo, v katerem nas obveščate o svojem sklepu, da se delu sredstev, namenjenih za proslavljanje vašega praznika 8. marca, odpovedujete v korist našega zavoda. Vaši želji, da nakazanih 20.000 dinarjev uporabimo za izboljšavo opreme dispanzerja za žene, smo ustregli. Nabavili smo del opreme za citologijo. Naš kolektiv se vam najprisrčneje zahvaljuje za vaše plemenito darilo in upa, da bo vaša odločitev za zgled tudi drugim delovnim organizacijam. Hkrati z zahvalo sprejmite za letošnji praznik delovnih žena vsega sveta najprisrčnejše čestitke z našimi najboljšimi željami! Vse vas tovariško pozdravljamo! Kolektiv Zdravstvenega doma v Novem mestu Kje so rezervni deli? Kako pomemben je nadomestni del pri avtomobilu ugotovimo šele, ko nam avto obtiči ob cesti zaradi strganega jermena, prežganih platin, tuljave in podobnega. Tudi mehanik nam ne more hitro popraviti avtomobila, če za to nima ustreznega rezervnega dela. No, in če se vam je že zgodilo, da niste mogli pognati vašega ,Jconjička“ zaradi pomanjkanja tega ali onega rezervnega dela, potem veste kakšno vpitje, nezadovoljstvo in poti ste prehodili, da ste prišli do njega. Od tu izhaja tudi nevsiljivo vprašanje: „Ali rezervni deli so ali niso? “ Prodajalci in dobavljalci samozadovoljno ocenjujejo, da rezervni deli so, tržišče pa kritizira, da rezervnih delov ni. Naj takoj povemo, da imajo eni in drugi prav. Imeti preveč rezervnih delov na nepravem mestu, oddaljenem od potrošnika, pomeni živeti nepremišljeno in drago. Pomanjkanje pa se pokaže v manjšem prometu in upravičenem nezadovoljstvu kupcev, ker vozila stojijo nepopravljena po servisnih delavnicah. Da bi tržišče kar se da bolje oskrbovali z nadomestnimi deli naših proizvodov, smo v zadnjem trimesečju preteklega leta reorganizirali način poslovanja, oskrbe, evidence in naročanja rezervnih delov v naših poslovalnicah, ki neposredno skrbe za potrošnike. Nov način nam zagotavlja, da bomo z optimalnimi zalogami najbolje poskrbeli za rezervne dele v prodajalnah in s tem povečali promet. Zakaj kopičiti rezervne dele v prodajalnah, če ne gredo v promet? Na zalogi imamo samo tisto, kar trg išče! S tem bi po nepotrebnem odvajali sredstva, katera lahko drugje pametno izkoristimo za druge namene. No, kljub vsemu pri zadnji kontroli ugotavljamo, da nekatere poslovalnice ne poslujejo, kot jim je bilo naloženo ob reorganizaciji. Poslovalnice rezervnih delov si ne smejo dovoliti prekrška, da bi rezervni deh manjkali zaradi njihove malomarnosti. Kolektivi poslovalnic, ki so se zmeraj odlikovah s poštenim odnosom do dela, bodo morali razčistiti z nediscipliniranimi sodelavci, ki delajo materialno in moralno škodo naši delovni organizaciji. Glede na to, da so poslovalnicam zagotovljeni pogoji za pravilno poslovanje in oskrbe trga z rezervnimi deli, bomo tudi v bodoče kontrolirah njihovo delo ter dobre pohvalili, slabe pa opozarjali in grajali. Upamo, da bo vse večje število posloval- nic, ki pravilno poslujejo in da nam ne bo treba kritizirati njihovega dela. Zavedati se je treba, da moramo našim kupcem dobaviti ob pravem času sleherni rezervni del. Le tako bomo obdržali ugled, ki ga uživamo med kupci, hkrati pa si bomo zagotovili prodajo gotovih izdelkov in s tem naš boljši j utri. Prodaja rez. delov Č. NEGOVANOVIC \\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ CEZ MILIJON „JAPONCEV" V ZDA Po najnovejših podatkih japonskega združenja proizvajalcev avtomobilov je Japonska v 1. 1976 izvozila 3,709.600 vozil, kar je za 38 % več kot leto poprej, ki pa je bilo prav tako rekordno. Od skupnega števila izvoženih vozil je bilo 2,539.000 avtomobilov, 1,152.600 kamionov in 17.900 avtobusov. Največ vozil je šlo v ZDA, skupno 1,370.000, kar je 49 % več kot 1. 1975. Izvoz v zahodnoevropske države seje povečal za 34 % - na 706.600, v države Bližnjega vzhoda za 63 % — na 393.700, v Avstralijo pa za 32 % — na 278.500 vozil. TOLJATIGOROD V ZDA V ZDA gradijo tovarno avtomobilov, ki bo veljala 5 milijonov dolarjev, v njej pa bodo letno sestavih 10.000 avtomobilov. Do tu ni nič presenetljivega. Presenetljivo pa je, če povemo, da gradi to tovarno Sovjetska zveza za avtomobile Lada. Kasneje naj bi proizvodnja povečali na 25.000 kosov. USPEŠNA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA Proizvajalci avtomobilov v ZR Nemčiji so 1. 1976 dvignili svojo proizvodnjo v primerjavi s prejšnjim letom za 21,4 % ali na 3,87 milijonov avtomobilov. S tem so le malo zaostali za rekordnima letoma 1971 s 3,99 miljjona vozil in 1973 s 3,95 milijona vozil. Vendarle po zmogljivosti, ki so se v začetku 70-tih let močno dvignile, še vedno niso polno izkoriščene. Združenje avtomobilske industrije računa, daje treba polovico celotne gospodarske rasti v zadnjem letu pripisati večjemu povpraševanju po avtomobilih. To pa je spet posledica nadomeščanja prejšnjega izpada in pa uspešnega uvajanja novih modelov. O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV Brez stanovanj ne bo strokovnjakov Poročilo odbora za kadre, izobraževanje in družbeni standard za leto 1976 Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard, ki je organ centralnega delavskega sveta, se je lani sestal šestkrat. Glede na to, da smo v letu 1975 sprejeli vrsto zelo pomembnih samoupravnih aktov, je delo odbora zajemalo zelo široko in zahtevno področje nalog. Glavna naloga odbora je bilo uskla-janje teh aktov s pripombami zborov delavcev in družbenopolitičnih organizacij. Vprašanje, kije bilo prisotno na vseh sejah odbora: stanovanja za kadre, bo še naprej eno izmed ključnih. V preteklem letu smo znatno povečali število delavcev. Gre za to, da skušamo z vsemi močmi zagotoviti uresničitev planov za leto 1977. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nam še vedno primanjkuje strokovnega kadra. Tega nujno potrebujemo, ker moramo v najkrajšem času razrešiti problem tehnično-tehnološke dokumentacije. Če pa hočemo kader dobiti, moramo zanj zagotoviti primerna stanovanja. Zato bo tudi vnaprej ena izmed glavnih nalog odbora spremlja- 1. 3. 1977 so imeli sejo člani DS TOZD. Pod prvo točko dnevnega reda so pregledali uresničitev sklepov prejšnjih sej in ugotovili, da so vsi sklepi že izpeljani. Pod naslednjo točko so obravnavali zaključno bilanco za leto 1976. Tov. direktorje seznanil navzoče, da je Mirna poslovala v letu 1976 dokaj dobro, kajti celotni dohodek znaša 178,902.620,72 din, ostanek dohodka pa 5,368.006,16 din. Ostanek dohodka se deli v sredstva rezerv, poslovna sredstva, sredstva skupne porabe in del za potrebe družbenih služb ter za druge namene. DS je sprejel naslednje skle-pc I 1. v bilanci za leto 1976 se upoštevajo in knjižijo izvozne premije za blago, izvoženo na komercialni kredit. 2. Iz rezervnega sklada TOZD se odobri posojilo za nje in načrtovanje stanovanjske poh tik e. V zadnjem času je padlo precej pripomb na kvaliteto toplega obroka, pa tudi na čistočo v obratu družbene prehrane, nekaj očitkov pa leti tudi na neprimernost prostorov. Problem prostorov je delno že rešen, kaže pa, da se bomo morali vprašanja družbene prehrane lotiti kompleksnejše. Glavno besedo bo moral pri strokovnem delu tega problema prav gotovo imeti organizacijsko kadrovski sektor. V Tovarni avtomobilskih prikolic v Brežicah so zadnji dan februarja na zboru delavcev obravnavali nekaj važnih točk v zvezi s proizvodnjo in standardom zaposlenih. Najprej je bil sprejet samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih zadev delavcev pri delovni organizaciji IMV. Osnutek tega sporazuma so že prej obravnavali po sindikalnih skupinah. Pripomba je bila podana le na 36. čl., kjer je določeno, da se dajo sredstva za izgradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš pokrivanje izgube TOZD — Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice 2,467.336,25 din. 3. V sklad skupne porabe se izloči za leto 1977 2.000,00 din po zaposlenem (vključno z vajenci). 4. Za financiranje družbenih služb se izloči 0,9 % od bruto OD, 1 % iz dohodka. 5. Dohodek za leto 1976 se razdeli po predlogu kot je izdelan. Le pri delitvi ostanka dohodka se pri poslovnih sredstvih, katerih del se koristi za druge namene, vključi še za investicijske namene. Pod tretjo točko dnevnega reda so obravnavali vloge za dodelitev stanovanja. Pod zadnjo točko — razno, je DS sklenil, da podpiše samoupravni sporazum o programu in izvajanju pospešene racionalizacije pretoka blaga. MAJDA BARTOLJ Ugotovimo lahko, da družbeni standard stalno raste, vendar pa opažamo, da obenem z njim ne raste tudi spoštovanje do njegovih pridobitev. Zato bo potrebno na delavce, ki jim ni mar, kako izgledajo proizvodni prostori, garderobe in umivalnice, vzgojno vplivati. Popolnoma brez pridržka lahko ocenimo za pozitvno naše spodbujanje študija ob delu. Tako se iz naše delovne organizacije več kot 100 članov izobražuje ob delu. Da se tako veliko število naših ljudi dodatno do oddaljenosti 5 km. Predlagano je, da se ta meja poveča na 15 km, predvsem zaradi večje oddaljenosti večine delavcev. Kot druga točka dnevnega reda je bil obravnavan zaključni račun za leto 1976. Tovarišica Zobaričeva je v poročilu povedala, daje izguba v TOZD Brežice znašala ob koncu lanskega leta 12,426.327,45 din. Torej milijardo več kot leta 1975. Posledica tega je seveda sanacija, ki jo pravkar izvajamo. Ta izguba pa je do danes že pokrita, predvsem od ostalih TOZD, kar so ti po samoupravnem sporazumu o sanaciji tudi dolžni. Krili sojo po ustreznih odstotkih glede na to, koliko so imeli z Brežicami prometa. Tako je Tovarna avtomobilov prispevala 33 %, Commerce 18,7 %, Črnomelj 14,19%, Šentjernej 11,56 %, Mirna pa 23,08 %. Ostanek smo pokrili iz lastnih virov. Da ne bi bil preveč prizadet standard delavcev, bodo TOZD krile tudi sklad skupne porabe, t.j. 2000 din po zaposlenem delavcu. Z ločitvijo kovinskega obrata so ostali nekateri samoupravni organi močno okrnjeni, zato so bili na tem zboru izvoljeni novi člani odbora za medsebojna razmerja in odbora za zaščito delovnih obveznosti. Na koncu je tov. Jakše povedal še o stanju v proizvodnji. V februarju je bila dosežena predvidena količina 260 prikolic. Doseganje normativa je bilo za 11,5 % večje kot v januarju ter za 24,5 % večje kot decembra lani, za kar gre pohvaliti predvsem trak montaže. S tem pa seveda še ne smemo biti zado- izobražuje, lahko del zaslug pripišemo njihovim lastnim potrebam in željam, del pa tudi naši izobraževalni politiki, ki stremi za tem, da omogoča domačim ljudem, da rastejo in se razvijajo obenem s tovarno. Jasno pa je tudi, da vseh potreb po strokovnih kadrih ne bomo mogli pokriti samo z ljudmi „od zunaj“, temveč se bomo morah nasloniti na svoje lastne sile. SREČKO FRIDL voljni, kajti rezerve so še! Razhod je še vedno prevelik, v glavnem bolniška. Zmanjšala se je tudi dodatna poraba materiala. V februarju smo dodatno porabili za osem starih milijonov dinarjev materiala, kar je še vedno preveč. ERNEST SEČEN 47. seja OMR v tovarni avtomobilov Odbor za medsebojna razmerja delavcev v TOZD Tovarna avtomobilov je na 47. redni seji, ki je bila 24. 2. 1977, obravnaval razporeditve delavcev v tovarni avtomobilov, tehnoservisu, operativni pripravi, proizvodnji — I, II, III, IV. Odbor je obravnaval tudi prerazporeditve delavcev po preteku poskusnega dela. Obravnaval je tudi več prošenj za enoizmensko delo, vendar je bilo zelo malo ugodno rešenih. Obravnavana je bila tudi prošnja za vključitev v izobraževalni program TOZD Tovarna avtomobilov, vendar je bila rešena neugodno, ker so sredstva za ta namen že razporejena. Uspeh na Mirni Zbor delavcev v Brežicah o DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV S seje delavskega sveta v Črnomlju DS TOZD Tovarna opreme Črnomelj je na svoji 31. redni seji, dne 28. 2. 1977 med ostalim razpravljal sledeče: - na zborih delovnih ljudi, ki so bili 22., 23., in 24. 2. 1977 in se jih je udeležilo 343 delavcev, so razpravljali o samoupravnem sporazumu o stanovanjskih zadevah delavcev v IM V. Samoupravni sporazum j e bil z dvigom rok sprejet — DS sprejme sklep, da se samoupravni sporazum o stanovanjskih zadevah delavcev v IMV sprejme. — Obravnavanje bil problem o namernem poškodovanju materiala. V zvezi s tem je bil že v DO IMV Novo mesto sprejet sklep, da se po TOZD ustanovi komisija, ki bo take primere obravnavala. Vsakdo, ki bo škodo namerno povzročil, jo bo v celoti povrnil, obenem pa bo predlagan odboru za zaščito delovnih dolžnosti. DS TOZD TO Črnomelj seje s predlogom DO strinjal in izvolil petčlansko komisijo. — DS sprejme sklep, da se podpiše samoupravni sporazum o programu in izvajanju pospešene racionalizacije pretoka blaga — za podpis tega sporazuma se pooblašča Poredoš ing. Štefan, ki je istočasno predlagan tudi za delegata v koordinacijski odbor za integralni transport — KOIT. — Sprejme se sklep, da se podpiše samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih .1 1976 - 1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana — za podpis se pooblašča generalni direktor tov. Jurij Levičnik. Obenem daje DS pripombo, da imajo delavci in njihovi družinski člani pri ŽTP preveč ugodnosti pri prevozih kakor tudi pri gradnji stanovanjskih hiš. - Sprejme se sklep, da se SS strinja s predlagano spremembo 15. člena samoupravnega sporazuma o organizaciji in delu Biroja proizvajalcev motornih vozil Jugoslavije v okviru gospodarske zbornice Jugoslavie. - DS je razpravljal o zaključnem računu za leto 1976 in ugotovil, daje TOZD v lanskem letu dobro poslovala: - njen celotni dohodek znaša 95,657.813,76 din doseženi dohodek 30,709.721,69 din ostanek dohodka 4,568.522,52 din Po razpravi je DS sprejel sledeče sklepe: - da se v bilanci za leto 1976 upoštevajo in knjižijo izvozne premije za blago, izvoženo na komercialni kredit. — Ker je še vedno izguba v TOZD Brežice, čeprav seje stanje zelo izboljšalo, sprejme DS sklep, da se izguba TOZD Tovarne avtomobilskih prikolic pokriva na sledeč način: v skladu z zakonom se del izgube pokriva iz rezervnega sklada in sklada skupne porabe TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice: - izkazana izguba 12,426.327,45 din - rezervni sklad 811.551,40 din - sklada skupne por. 934.411,05 din ostanek: 10,680.365,00 din pa pokrivajo ostale TOZD s posojilom, ki ga odobre iz svojih rezervnih skladov s tem, daje kriterij izračunan na osnovi bruto prometa posameznih TOZD za leto 1976 in sicer: TOZD Tovarna opreme Črnomelj 14,19% - 1,516.962,80 din. Osrednja točka dnevnega reda 42. redne seje delavskega sveta TOZD Tovarna avtomobilov je bila sprejemanje ukrepov za varstvo pri delu, ki jih uveljavlja zakon o varstvu pri delu. Delegati delavskega sveta so razpravljali tudi o predlogu samoupravnega sporazuma Jugobanke iz Ljubljane. Pred koncem seje so obravnavali prošnje in pritožbe. V skladu zli. členom zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS 1974, štev. 32) in v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmer- — Sprejme se sklep, da zaprosimo ostale TOZD v DO IMV Novo mesto, ki razpolagajo s sredstvi, za posojilo v svrho formiranja sredstev lastne ude ležbe v višini manjkajočih sredstev. Hkrati smo sprejeli sklep, da se sredstva iz ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1976, ki so namenjena ;ža potrebe družbenih služb v inesku 499.292,40 din, uporabijo v višini 300.000,00 din za sklad formiranja sredstev lastne udeležbe za najetje kredita za sa-nacgo TOZD. TOMAŽ VOVK jih delavcev v zdmženem delu Industrije motornih vozil TOZD Tovarna avtomobilov je delavski svet sprejel program ukrepov s področja varstva pri delu. Varstvo pri delu bomo v tovarni avtomobilov izvajali po sprejetem programu. Pri tem bomo upoštevali predpise o varstvu pri delu, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, pravilnik o varstvu pri delu, ki velja za tovarno avtomobilov, in posebne programe in ukrepe, ki jih bomo delavci sprejeli še razen tega programa. Delavci Tovarne avtomobilov bomo uveljavljali svoje pravice in obveznosti v skladu z zakonskimi določili in internimi akti. V primerih, ko bo prišlo do neizpolnjevanja dolžnosti ali za neuveljavljanje pravic, bomo ravnali v skladu s samoupravnim sporazumom. Na podlagi 23. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, 1974, štev. 32.) moramo v tovarnah imenovati pooblaščene osebe, odgovorne za varstvo pri delu. V tovarni avtomobilov bo pooblaščena oseba Alojz Kukman, v tovarni prikolic Tomaž Ferbežar, v tehnoser-visu Lado Marolt, v obratu Suhor Mirko Štajcer. Delegati delavskega sveta so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Jugobanke za obdobje 1976-1980. Za podpisnika sporazuma je delavski svet predlagal Iva Fejkolja, ki je tudi delegat DO IMV, v skupščini Jugobanke. obeh delegacij 24. marca obiskali tudi Industrijo motornih vozil v Novem mestu, kjer so si ogledali proizvodnjo avtomobilov in prikolic. Gostje, po tovarni jih je vodil generalni direktor IMV Jurij Levičnik, so se še posebej zanimali za proizvodnjo avtomobilov, nad njenim obsegom in tehnologijo pa so bili prav presenečeni. (Foto: S. Mikulan) Program ukrepov za varstvo pri delu DELO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ Najpomembnejša naloga sindikata je uveljavljanje samoupravljanja Osnovne organizacije sindikata iz novomeških tozdov so imele pretekli mesec redne letne skupščine, na katerih so pregledale svoje delovanje v preteklem letu. Sprejele so tudi načrt dela za letos, pri čemer so upoštevale program občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije in občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Celoten program dela je usklajen s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in 4. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Med nalogami, ki smo jih sindikati lani uspešno opravili, moramo na prvem mestu omeniti izvedbo javne razprave o zakonu o združenem delu. Dela smo se lotili že v maju, ko smo sprejeli načrt za vodenje javne razprave, izbrali pa smo tudi odbor za njeno vodenje. V juniju je bila izdelana prva analiza samoupravnih razmer v naši delovni organizaciji. Konec junija smo izvedli tudi že problemsko razpravo o sindikatu in o osnutku zakona o združenem delu. Po mnenju predstavnikov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in občinskega sveta je razprava v celoti uspela. Gradivo z omenjene problemske razprave smo objavili tudi v 7. številki Kurirja, tako da je bilo dobra podlaga za nadaljnjo obravnavo in proučevanje. Javno razpravo o zakonu o združenem delu smo pri nas zaključili z zbori delovnih ljudi, katerih se je udeležila večina zaposlenih. Pri sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov so se pokazale tudi nekatere slabosti, ki jih bomo morali v prihodnosti vsekakor odpraviti. Na javnih obravnavah o teh samoupravnih aktih ude- ,XXVV>XS>I»>W JXvy>XVSVC»XVV ORGANIZACIJA TUOI V SM AR JETI V Tovarni oken in kovinske galanterije v Šmarjeti so imeli 11. 2. 1977 ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata. Zbranim delavcem je za uvod spregovoril Jože Turk, predsednik konference osnovnih organizacij delovne organizacije IMV. Pred koncem zbor? so delavci izvolili člane novoustanovljene osnovne organizacije. Predsednik je Alojz Žura, sekretarka Dragica Ilovar, po-veijenici pa sta Jožica Kovačič in Anica Redek. ležba ni vedno najboljša. Večje pozornost bomo morali nameniti obveščanju in obrazložitvam. Neizpodbitno dejstvo je, da moramo biti o združevanju dela in sredstev, ki jih ustvarimo s skupnim delom, vsi čim-bolje obveščeni. Nemajhno vlogo bodo pri povečevanju obveščenosti vsekakor imeli delegati v samoupravnih interesnih skupnostih. V skladu s svojim programom dela se je sindikat udejstvoval tudi na področju izobraževanja in izvajanja kadrovske politike, kakršno smo v delovni organizaciji sprejeli. Velike potrebe po kadrih silijo Industrijo motornih vozil v pripravljanje in izvajanje vse širših izobraže valnih akcij. Lani smo odprli oddelek tehnične srednje šole strojne stroke za študij ob delu. Prav tako smo omogočili v Novem mestu tudi otvoritev oddelka strojne fakultete. Stalna naloga izobraževalne službe in službe za varstvo pri delu je tudi organizacija izobraževanja iz varstva pri delu. Osnovne organizacije so dobro sodelovale z družbenopolitičnimi organizacijami in tudi s samoupravnimi organi. Vendar bi bilo potrebno za sodelovanje z njimi poskrbeti za boljšo pripravo materialov in gradiva. Delovanje delavske kontrole je bilo zelo malo čutiti, kaže pa, da se bo to v najkrajšem času popravilo, k čemur bo pripomogal tudi poslovnik delavske kontrole, ki bo določal njeno delovanje. Lani se je izboljšalo tudi obveščanje, vendar še vedno ni na zadovoljivi ravni. Ob Kurirju, ki izhaja vsak mesec (zaradi česar ne more biti v toku z dogodki), bomo morali razviti še kakšno drugo obliko informiranja. Tega pa se bomo lahko lotili šele tedaj, ko bomo do kraja izkoristili obstoječe možnosti. Predvsem velja poudariti, da je potrebno razširiti krog sodelavcev za Kurirja. Zdaj se namreč dogaja, da je potrebno za prispevke dobesedno prosjačiti, ko pa časopis izide, vsi samo kritiziramo. Sindikati so lani sodelovali tudi pri pripravah na proslave za dan žena, dan borca, dan vstaje itd. S sodelovanjem osnovne šole Grm smo za naše žene pripravili proslavo za dan žena. Julija smo organizirali pri našemu domu pri Miklavžu na Gorjancih proslavo za dan borca. Tedaj smo povabili člane našega delovnega kolektiva, še posebej pa borce novomeške občine. Na dan vstaje slovenskega naroda smo imeli srečanje vseh delavcev Industrije motornih vozil, ki je kljub slabemu vremenu zelo lepo uspelo. Glede na to bodo srečanja za dan vstaje postala tradicionalna. Priznanje so doživeli tudi krvodajalci iz našega delovnega kolektiva. Na proslavi so dobili pohvale in spominske značke, lahko pa so se tudi poveselili, saj smo zanje pripravili na osnovni šoli Grm manjšo zakusko. Pohvalo za uspešno delo prav gotovo zasluži tudi komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri konferenci osnovnih organizacij sindikata. Delavci, športniki IMV, so se lani udeležili več velikih tekmovanj. Največji uspeh so dosegli na delavskih športnih igrah, kjer so v moški konkurenci osvojili prvo mesto. Še posebej uspešno delujejo nekatere sekcije, med njimi kegljaška, strelska, smučarska, nogometna in odbojkarska. Lani smo delali delavci IMV šestkrat za solidarnost: za poplavljeni rudnik Kanižarica, dvakrat za Posočje, za gradnjo dijaških domov in za solidarnost po uredbi. Solidarnostne sobote so uspele; v prihodnje bo potrebno še več dogovarjanja, predvsem pa obveščanja o pomenu solidarnosti za takšno samoupravno socialistično skupnost kot je naša. Še posebej uspešna je bila akcija za vpisovanje posojila za ceste, saj smo načrte presegli kar za 50%, kar priča, da so člani našega delovnega kolektiva pripravljeni prispevati za razvoj tudi na ta način. Ena izmed temeljnih nalog sindikata mora ostati razvijanje in uveljavljanje samoupravljanja, samoupravnih družbenih odnosov, predvsem pa se mora sindikat zavzemati za njihovo usklajanje s temeljnimi akti, z ustavo in z zakonom o združenem delu. Prav tako je stalna naloga sindikata razvijati in spremljati aktivnost delegacij v samoupravnih interesnih skupnostih idr. Tako mora biti sindikat pri evidentiranju kandidatov za delegacije med najaktivnejšimi organizacijami, k čemur mu bo prav gotovo veliko pomagalo novo organizacijsko načelo sindikalnih skupin. Sindikat je organizacija, ki zajema najširše območje delovnih ljudi, zato je njegova vloga pri uresničevanju družbenoekonomske politike delovne organizacije in družbenopolitičnih skupnosti od najmanjše do največje še kako pomembna. Pri tem niso izvzeta tudi prizadevanje za povečanje produktivnosti in izpolnjevanje delovnih nalog, ki smo si jih zastavili s plani. Znano je, da bo eno izmed ključnih vlog pri povečanju produktivnosti odigrala delitev po delu, zato bo moral sindikat sodelovati pri izdelavi meril za delitev OD po delu in po rezultatih dela. Razumljivo je, da v tako veliki vrsti zadolžitev, ki jih ima sindikat, ne more manjkati sodelovanje pri načrtovanju izobraževalne politike v delovni organizaciji. Ena izmed prednostnih nalog, pri katerih se bo moral sindikat dejavno vključevati, je tudi organizacija in priprava na splošni ljudski odpor in organizacija družbene samozaščite in vseh njenih oblik. Seveda pa še naprej po tradiciji ostaja ena izmed nalog, ki jih ima sindikat, skrb za delovne in življenjske razmere delavcev, za njihovo rekreacijo in šport, za kulturno udejstvovanje, proslave in izlete. Sindikat bo aktivno deloval pri načrtovanju stanovanjske politike, pri spremljanju potreb po stanovanjih. Letovanje bo potrebno omogočiti predvsem tistim delavcem, ki imajo nizke osebne dohodke, veččlanskim družinam z nižjim standardom, ki delajo na težjih delovnih mestih itd. Terezija Lakner Cirila Medle Mihaela Škulj Ana Hrovatič »Moje delo je cenjeno!« Tako pravijo mnoge ženske. To pa pomeni, da se je pri nas položaj žensk vendarle spremenil v najobčutljivejši točki odnosa do ženske: začeli smo ceniti in spoštovati delo žensk tako doma kot v družbi. Seveda pa nas to ne sme navdati s samozadovoljstvom. Problemi so še zelo pereči. Tako npr. razvoj gospodinjskih servisov, gradnja otroško varstvenih ustanov in vrsta drugih dejavnosti ni rasla hkrati z zaposlovanjem žensk. Poleg materinske in vzgojne naloge pri skrbi za dom je ženska prevzela še proizvodne naloge. V Sloveniji je tako kar 50 % žensk med zaposlenimi, v nekaterih območjih pa celo še več. Hkrati s tem smo zahtevali in pričakovali, da se ženska vključuje tudi v delo družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, organov samoupravljanja itd. Ugotavljamo, da ženska glede na svoj veliki delež pri razvoju in napredku naše družbe še ni ustrezno zastopana v organih odločanja. Vzrok ni samo v tem, da se ženske za tako aktivnost težko odločajo, temveč tudi v tem, da se razen polne zaposlenosti v proizvodnji in potem še doma (drugi „šiht“ pravijo same temu) ne morejo vključevati še v druge aktivnosti. Ce hočemo povečati delež žensk tudi pri odločanju, potem moramo v bodočnosti poskrbeti za vse tiste oblike pomoči ženskam, ki naj jih razbremenijo vsakdanjega dvojnega „šihta". Delavke IMV pripovedujejo o vsakdanjiku v TOZD Podgorje Šentjernej Terezija Lakner dela na sestavi sten za prikolice. Pripoveduje, da delo doma in v tovarni ni težko, potem pa le prizna, da je včasih tako naporno, da se tudi razburi, ko je najtežje. Delovni dan se zanjo začenja zgodaj zjutraj. Že ob 4.30 vstane, pomolze krave, potem hiti kuhati zajtrk za moža in hčerke, popije čaj in že je treba odhiteti na delo. Z zaposlitvijo je zadovoljna, saj ji prinaša zaslužek, ki ga v družinskem proračunu nikakor ni mogoče prezreti. Seveda pa je veliko vredno tudi to, daje denar njen in da lahko sama z njim razpolaga. In prav zaradi tega Terezija ne misli zapustiti tovarne, čeprav je mož, ko je videl, koliko dela ima, omenil nekaj takega. Položaj ženske se stalno zbo-ljšuje, meni pa, da bodo znale novi položaj v celoti izkoristiti šele mlajše ženske. To še posebej opazi pri svojih treh hčerkah: naj starejša obiskuje 3. letnik medicinske šole v Novem mestu, mlajši dve pa obiskujeta še osemletko, vse pa večkrat opozorijo mamico, da to ni tako in tako, marveč drugače. „Pri nas praznujemo dan žena,“ pravi Terezija. „Tega dne je vse bolj praznično. Najprej se seveda spomnijo praznika moja dekleta, potem pa tudi mož. Tudi darilo mi kupijo, tako da imam res občutek, da je moje delo nekaj vredno,” je povedala Terezija in pri tem so se ji oči vzradoščeno zasvetile. Neizrečeno pa je ostalo, da je kljub dvojni obremenitvi srečna in zadovoljna. Cirila Medle dela v Šentjernej -skem tozdu na stiskalnici: „Najpomembnejša je pravica do odločanja, do samostojnega odločanja. Nihče ne more več reči čez mene!" pravi Cirila. Potem pa pripoveduje, da je včasih ženska delala vse dneve, vendar ni nikoli dobila za svoje delo priznanje, še manj pa denarno nagrado. Danes je vse drugače. Dela je dovolj, dovolj pa je tudi denarja. In ženska si je priborila pravico, da sama razpolaga z denarjem, ki ga zasluži. Cirila meni, da ženske še nikoli niso živele tako udobno kot zdaj. Povečala seje tudi življenjska raven. Zdaj si lahko nabavimo celo gajbo olja ali vrečo sladkorja. Ce zmanjka denarja, veš, da bo ob mesecu zopet prišel. Prej včasih tega ni bilo. Doma nas je bilo osem otrok, jedli smo repo in krompir, pa so še rekli: daj, pusti še za onega, ki ga trenutno ni bilo doma. Danes pa govorimo: daj, jej, da ne bo spet ostalo." „Ko dobim za dan žena rože in vizitko, mi pridejo solze v oči," pravi Cirila. „Ne zato ker bi mi bilo hudo, ampak ker mi je lepo," je povedala Cirila, potem pa je brž odhitela na delovno mesto. Čeprav ji ni žal vstajati ob 5. uri ali celo ob 4. uri, ji je vendarle bilo žal za nekaj minut, ki sva jih porabila za pomenek. Da se bomo razumeli: ne zaradi novinarske vsiljivosti, marveč zaradi tega, ker se zaveda dragocenosti časa v proizvodnji. Mihaela Škulj iz šmarješke tovarne oken in kovinske galanterije : „Položaj ženske v naši družbi še ni idealen, vendar lahko vsak nepristranski opazovalec ugotovi, da je pri nas ženskam zagotovljena enakopravnost. Ni ovir za zaposlitev in za samostojen, celovit razvoj osebnosti. Prej je bilo delo v tovarnah in ustanovah domena moških, iz tega pa je izvirala pasivnost ženske tako na družbenem kot na gospodarskem področju. Zdaj, ko ima žendca z moškimi enake možnosti za zaposlitev na slehernem delovnem mestu in ni več zaprta v krog družine, se je povečala njena vloga in pomen," je povedala Mihaela. Mihaela Škulj je samohranilka. Doma jo čaka sin, ki hodi v 2. razred osnovne šole, kjer se tudi hrani. Vendar Mihaela vseeno hiti iz službe, da bi bila čimprej doma, kjer jo čaka kopica drobnih gospodinjskih opravkov, potem pa spremljanje političnih dogodkov in družbenega dogajanja. „Vse to je potrebno," meni Mihaela, „če naj se ženska enakopravno vključuje v družbeno dogajanje." Potrebna pa je tudi izobrazba, zato se Mihaela pripravlja na nadaljevanje šolanja. Ana Hrovatič, kontrolorka v tovarni oken in kovinske galanterije v Šmarjeti: „Največ mi pomeni, da delo, ki ga opravljam, ni v prid samo meni, marveč celotni družbi", je povedala na začetku pogovora Ana. Hkrati s tem pa je Ana na ta način izpovedala tudi temeljno vodilo svojega življenja: biti čimbolj koristen član družbe. Potem pa razmišlja, da v naši družbi vse preveč pozornosti posvečamo denarni spodbudi, premalo pa uporabljamo moralno spodbudo, preprosto pohvalo, ki veliko pomeni, včasih celo več kot materialna. Kar velja za celotno družbo, velja tudi za ženske. Priznati je treba njihovo delo, one same pa naj se tudi zavedajo svojega deleža, ki ga vsak dan vtkejo z delom v dom in v tovarno. „Seveda, ženske se še vse premalo vključujemo v družbenopolitično življenje. Zato bomo morali v naši družbi še bolje poskrbeti za otroško varstvo. Jaz sem se lahko zaposlila šele, ko so bili otroci malo večji. Sin, ki je star 14 let, obiskuje 1. razred gimnazije, hčerka pa 7. razred. Kljub temu tudi zdaj ne ostaja dosti časa za spremljanje vseh dogodkov, kaj šele za aktivno vključevanje v različne organizacije," je povedala Ana. JOŽE S1MČIĆ ADRIA: od Barcelone do Madrida L_______ hffGUm L ’ j Iz Caravaninga, sp#1 tirane francoske revije za 1Golice, povzemamo rezultat testa Adrie 330 GT. Kot navija revija v obširnem potopisu, '° prikolico testirali teden dh*na 2700 km dolgi poti po sikhih predelih turistično še ne Svarjene Španije: Levante, No''" Kastilje in Andaluzije. Prikolica se je na P°h zelo dobro obnesla. Z njo so potovali po avtomobilski cesh, po bolj ali manj dobrih i^kadam-skih regionalnih cestai1’ po prašnih poljskih poteh in '° tlakovanih ulicah. Na avtomobilski cesti niso nikoli presej190-95 km na uro, ker vozilo *W4, s katerim so prikolico vl£Wi, še ni bilo povsem uvožen0: Na navadnih cestah so voZ® med 60 in 80 km na uro, o« ^sno 0(j kvalitete cestišča. Nekajkrat so obžalovali, ker niso v™ močnejše vlečno vozilo, fredvsem kadar so imeli težave !11 prehitevanju, vendar niso i#1 nikjer bistvenih težav. VzpoJ1 na prelaz La Mora (1390 m) 5o začeli v tretji prestavi pri h* r°sti 60 km na uro, strmina P1 je bila 7%. Na 12% stri# so pri hitrosti 40 km na ur«izstavili v drugo hitrost. Sestop so opravili lahkotno, z obraIlllIT> režimom vožnje kot pri vzl °nu. Adria 330 GT ? ^ča v serijo „Grand tour# in je povsem opremljena 23 udobno bivanje. Med opre# sPadajo plinska kurjava, hi*®,®3*» kuhinja in toaletni pf0' °r- Ob mizi je dvojna sedežn/^pa, ki se lahko spremeni v u“°bno ležišče za dve osebi. pz,Šče je napolnjeno z vložki12 Pnhina, ki je prevlečen z blai#1 ž rdečimi rožami. Zavese s° dvojne, zunanje prozorne ih ‘ °franje rdeče barve. Okna S<1 dvojna, izstavljiva, zagrnjena2 f°lo zavesami. Še posebej P3 !e treba omeniti številno ostal0 JPtemo: omarice, omaro za P3 do, gar-derobo, pohce itd. , . Kot vse ostale A#5 tudi ta šasijo iz jeklenih tiranih profilov in leseno °serijo, prevlečeno na zunai1)1 strani z alumin|evo pločevin0- na no-trariji pa z voidoodp#"Ploščo in izolirano s stiropof0 • Test je ugotovil, d3-5 Prikolica odlična za pot#!* dveh oseb, ker je zelo doh Opremljena, tehnično dog# in ne nazadnje, prijetna za03 • V organizaciji šestih znanih evropskih revij: Štern (D), Quattroraote (I), L’Equipe (F), Auto (NL), Vibilagare (S) in Daily Telegraph (GB) so 26. januaija v Rimu podelili zveneči naslov „Avto leta“. Vsak član 49-članske žirije, med njimi tudi eden najbolj znanih jugoslovanskih avtomobilističnih novinarjev Tom Pleterski, je imel na razpolago 15 točk, ki jih je lahko podelil petim različnim modelom. Novinarji pri avtomobilih ocenjujejo tehnični koncept, design, varnost, kom-fort in ekonomičnost. Osvajanje takega naloga pomeni za avto več kot dobro reklamo in zagotovljen prodajni uspeh. Doslej so dobili to priznanje Renault—16 v letu 1965, Fiat 124 v letu 1966, NSU RO 80 v letu 1967, Peugeot 504 v letu 1968, Fiat 128 v letu 1969, Citroen GS v letu 1970, Fiat 127 v letu 1971, Audi 80 v letu 1972, Mercedes 450 v letu 1973, Citroen CX v letu 1974, Simca 1307/1308 v letu 1975. Za leto 1976 je dobil naslov ,,Avto leta“: AVTO LETA 1976 1. Rover 3500, ki je osvojil 157 točk. Motor V — z 8 cilindri razvije 155 KM, njegova maksimalna hitrost pa je več kot 200 km na uro. 2. Audi 100 je osvojil 138 točk. Je popolnoma na novo konstruirano vozilo s petcilindr-skim motorjem, ki razvije 136. KM in doseže čez 190 km na uro. 3. Ford fiesta je osvojil 135 točk in se ponaša tudi z jugoslovanskim naslovom „avto leta", predvsem zaradi svoje ekonomičnosti. 4. Renault-14 je dobil 95 točk, ima pa dobre vozne lastnosti, komfortno notranjost s praktičnimi zadnjimi vrati. Motor razvije 57 KM in doseže hitrost 143 km na uro. Na začetku preteklega meseca so nas obiskali štipendisti Industrije motornih vozil. Obisk, do katerega je prišlo na pobudo naše izobraževalne službe, je bil združen z ogledom tovarne in delovnim sestankom s tovariši, ki so odgovorni za izobraževanje in štipendiranje. Štipendisti so dobili informacije o organizaciji samoupravljanja v delovni organizaciji, o proizvodnji, zaposlenosti idr. Sestanek je minil v obojestransko zadovoljstvo, zato je želja in potreba po takih sestankih, ki seje pokazala tudi pri štipendistih, še kako razumljiva. Zadovoljstvo štipendistov izpričujejo tudi pisma, ki sojih poslali za Kurirja. VELIKA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA Štipendisti IMV smo imeli 5. 2. 1977 sestanek. V delovni organizaciji nas je 195 štipendistov, med katerimi sta dva letnika strojne tehnične šole. Razen strojnikov smo še štipendisti iz različnih šol in fakultet različ- S proizvodnjo in njeno organizacijo je seznanil naše štipendiste tudi predsednik odbora za kadre, izobraževanje in družbeni standard Srečko Fridl (slika v naslovu) nih smeri: lesna šola, administrativna, ekonomska, višja upravna itd. Tov. Šantelj nas je najprej popeljal na ogled prikolic. Ogledali smo si celoten postopek izdelave prikolic, od podvozja do končne faze. Ogledali smo si tudi tovarno avtomobilov. Najbolj meje zanimala proizvodnja od-preškov za karoserije in šasije avtomobilov R—4. IMV je s tem občutno zmanjšal delež uvoza in povečal izvoz. Oddelki, ki smo sijih ogledali — lahka pre-sernica, mehanska obdelava, lakirnica, karosernica, sestava in varjenje, lakirnica drobnih delov — nedvomno pričajo, kako velika gospodarska organizacija je IMV ne samo na Dolenjskem, temveč v Jugoslaviji. Po končanem ogledu smo odšli v jedilnico. Tam so nas pogostili s prigrizkom. Tov. direktor tozd tovarne avtomobilov nam je opisal zgodovino IMV od njenih začetkov, ko je štela le peščico ljudi, potem pa njen razvoj do današnje razsežnosti. V letošnjem letu so v IMV razširili program gospodarskih vozil z dizel motorjem Mercedes Benz ter začeli s serijsko proizvodnjo kombija, ki ima podaljšano karoserijo in ga imenujejo IMV 2200 D Minibus. Na dan izdelajo lOOkatrc in 15 gospodarskih vozil. Ogled mije bil zelo všeč in sem spoznal življenje in delo celotnega kolektiva, v katerem bom delal po opravljeni šoli. SLAVKO MIRTIČ AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA SE SKOKOVITO RAZVIJA Že nekaj let sem štipendist Industrije motornih vozil, ki je za svoje štipendiste vedno dobro skrbela. Tako ni slučajno, da smo se v soboto, 5. februarja, zbrali štipendisti in si ogledali celotno proizvodnjo. Ogled smo zaključili z delovnim sestankom. Kot praktikant sem pred štirimi leti imel priložnost, da si dobro ogledam celotno tovarno. Zaradi tega sem lahko primerjal takratno tehnologijo z današnjo. Nisem si mislil, da lahko neka proizvodnja v kratkem času tako hitro napreduje. Presenečen sem bil, kako se je tovarna od takrat razširila. Najbolj skokovit razvoj je dosegla avtomobilska proizvodnja, saj že skoraj celo katrco izdelajo doma. Videl sem dve skrajni tehnologiji: velike stroje z najnovejšo tehnologijo, kjer se izdela zelo veliko z malo delov- ne sile, na drugi strani pa še zelo staro tehnologijo, ki že vidno zamira in se bo morala kmalu umakniti. Med vsemi stroji je bil najbolj zanimiv stroj za avtomatsko izdelavo koles. Ta stroj predstavlja pravo tehnično revolucijo v Industriji motornih vozil. Veliko pozornost mi je vzbudila tudi avtomatska lakirnica. Videl sem način antikoro-zijske zaščite karoserije, kakršnega ne uporablja nobena druga tovarna avtomobilov v Jugoslaviji. To bi lahko s pridom uporabili v reklamne namene. Srečanja štipendistov s svojo tovarno so zelo koristna. Zelo dobro je, daje štipendist seznanjen z dogajanji v tovarni. To bo sedaj mogoče, saj bomo vedno dobivali glasilo Kurir. MIRKO RAVNIČ NAJBOLJ SOME ZANIMALE PRIKOLICE Februarja smo si štipendisti novomeškega IMV ogledali tovarno in naše bodoče delovno mesto. Ker je bila delovna sobota, smo videli tudi potek proizvodnje. Videli smo prav vse: izdelovanje avtomobilskih prikolic, kar se mije zdelo še posebej zanimivo, potem avtomobilov in različnih vrst kombijev. Po težki presemi« je vodit štipendiste predsednik delavske kontrole Peter Likar Že pred leti so nam gimnazijcem razkazali to tovarno, vendar so njeni delavci v teh letih spet naredili korak naprej. Zgradili so ogromno novo poslopje in kolikor lahko to ocenim kot laik, se je vsa proizvodnja še bolj modernizirala in število proizvedenih avtomobilov in prikolic je iz dneva v dan večje. Čeprav sem kot študentka filozofske fakultete vedno mislila, da bom šla v prosveto, mi zdaj sploh ni žal, da bom delala v tako mogočni tovarni kot je IMV, ki ima nedvomno še zelo lepo prihodnost. JELENA ŠPILETIČ IZKUŠENI DELAVCI NAM BODO ZA ZGLED V soboto, 5. februarja, smo imeli štipendisti IMV sestanek, ki se ga je udeležilo okrog sedemdeset dijakov in študentov. Najprej smo si ogledali tovarno, potem pa smo se v jedilnici pogovarjali o perečih problemih štipendistov. Seznanili smo se z mnogimi problemi, ki so nas zanimali. Ob tem pa smo si živo predstavljali, kako bomo uporabljali svoje znanje in sposobnosti, ko se bomo po končani šoli pridružili praktično in teoretično dobro podkovanim kadrom. Spoznali smo, kako je mogoče uspešno gospodariti v tako veliki delovni organizaciji, kot je IMV. Za zgled naj nam bi bili stari izkušeni delavci, ki so si iz majhne delavnice s svojim trudom in požrtvovalnostjo ustvarili to veliko delovno organizacijo, čeprav so bili pogoji izredno slabi. Dolenjska takrat namreč ni imela tradicije v kovinski stroki; ni bilo surovin ter ustreznega kadra, zato je bil vzpon na to raven zelo težak. Vendar se aktivnost mladih strokovnjakov ne kaže samo v praktični usposobljenosti, temveč tudi v politični izobraženosti in sodelovanju pri raznih političnih organizacijah. Mislim, da je bilo srečanje uspešno in želim, da bi z IMV še naprej plodno sodelovali v zadovoljstvo vseh. MARJAN KELVIŠAR MOČ STISKALNIC Ml UGAJA 5. februarja smo se pred vhodom v tovarno zbrali štipendisti vseh tozdov IMV. Od tam smo odšli najprej na ogled tovarne avtomobilskih prikolic. V skupinah smo spremljali večino delovnega postopka, od sestavljanja do lakiranja in končne opreme. Presenetilo meje, ker sem pričakoval, da je tovarna, ki izdela vse tiste mnoge prikolice, ki stojijo po parkirnih prostorih okrog mesta in železniške postaje, veliko večja. Videl sem, da je prostor v teh halah zelo smotrno izkoriščen, prav tako pa si tudi delovne operacije sledjo po smotrnem vrstnem redu. Iz tovarne prikolic smo odšli v tovarno avtomobilov. Prav nasprotno meje tu takoj presenetila razsežnost obratov, zelo sodobna orodja in postopki ter moč stiskalnic, kakor tudi njihovo število. Obhod tovarne nam je vzel kar veliko časa. Videli smo, daje veliko sestavnih delov za katrco narejenih pri vas. Posebno mi je ugajal stroj za izdelavo platišč in velike stiskalnice. Pot smo iz tovarne avtomobilov nadaljevali v tovarniško menzo, kjer nam je po prigrizku spregovoril direktor tovarne avtomobilov. Odgovarjal je tudi na naša vprašanja o mnogih zanimivih stvareh. Potem se je začel delovni del našega zbora, kjer smo se s tovarišem Šantljem pogovorili o politiki in problemih štipendiranja ter o štipendijskih pogojih pri vas. Vsak izmed štipendistov je pokazal polletno spričevalo ali študentsko knjižico. Med tem smo tudi dobili nekaj izvodov tovarniškega glasila Kurir in tovarniški koledar. Ob koncu sestanka, ki je trajal do 14. ure, smo se razšli s prijetnim občutkom, da smo se marsikaj pogovorili in razjasnili mnoge stvari. Naj še pripomnim, da se mi zdi, da so taki zbori koristni in potrebni in da se bodo še nadaljevali. MATEJ JEVŠČEK Z organizacijo upravljanja in proizvonnje je stipendiste seznanil direktor tovarne avtomobilov inž. Božo Kočevar. Zanimanje za politično izobraževanje Predsedstvo konference osnovne organizacije ZSMS 130 TISOČ CITROENOV IZ ROMUNIJE Francozi so se z Romuni sporazumeli o gradnji nove tovarne avtomobilov v Romuniji, kjer bodo po francoski licenci, s soudeležbo francoskega kapitala in s francosko tehnično pomočjo proizvajali enega izmed manjših osebnih avtomobilov iz Citroen ove družine. Za celotno investicijo bo potrebno 2,5 milijarde frankov, stroji in oprema, dobavljena iz Francije, pa bodo veljali 850 milijonov frankov. Nova tovarna bo na leto proizvedla 130.000 avtomobilov; od tega bo Citroen prevzel polovico za prodajo na zahodnem trgu. TOZD Tovarna avtomobilov je letos zasedalo že dvakrat. Na prvi seji, ki je bila 13. januarja, so razpravljali o udeležbi na tekmovanju za „Najboljšega delavca samoupravljavca", ki ga organizira republiška konferenca ZSMS. Delegati so sklenili, da se je tekmovanja vsekakor treba udeležiti, kandidate pa naj bi evidentirali do prve naslednje seje predsedstva. Na drugi seji so delegati predsedstva razpravljali o sodelovanju z JLA. Bola Branko, ki je poročal o tem sodelovanju, je ugotovil, da tega sodelovanja skoraj ni bilo. Zataknilo se je predvsem pri usklajevanju želja in potreb. Da bi sodelovanje z vojaki vendarle steklo, so delegati zadolžili Branka Bola in Zmaga Petarosa, da pripravita program dela. ryvAAAAAAAA/VWV Računovodstvo sporoča Ker je nujno potrebno urediti poslovanje blagajne, prosimo, da prošnje za odobritev kreditov ne prinašajo delavci sami, temveč naj jih predajo po-enterkam, ki naj jih na blagajni oddajo do sedme ure zjutraj. Krediti bodo odobreni še isti dan med deseto in enajsto uro. Bolniki, ki so imeli nad 30 dni bolniške, naj boleznino dvignejo do 11. v mesecu. Enako naj ravnajo tisti, ki prejemajo bolniško zaradi nege družinskega člana. Da bi dobili boleznino izplačano, morajo dostaviti bolniški list do 3. v mesecu. Porodnice, ki se jim izteče rok 105 dni, naj se zglasijo v računovodstvu, kjer jim bomo dali obrazec, s pomočjo katerega bodo lahko podaljšale svoj porodniški dopust. Bolniki, ki hočejo uveljaviti povračilo potnih stroškov, naj obrazce prinesejo na blagajno, kjer jim bodo izplačali potne stroške. wys/vwww\^ywwwvww\Ayyvw\A. AAAWyWWWW^ Ker dejavnost aktivov vse bolj peša, so delegati predlagali, da za posamezne dejavnosti določijo odgovorne posameznike. Tako so za kadrovska vprašanj a in MDA zadolžili Ivana Kalina, za SLO in družbeno samozaščito bo zadolžen Svetislav Pavlov, za sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami bo zadolžen Branko Bola, za šport in rekreacijo bo zadolžen Marko Paj-kovača, za informiranje pa Boris Piletič. Glede na to, da obstaja velik interes za nadaljnje družbe- nopolitično izobraževanje, bo predsedstvo pripravilo predavanja iz te tematike. Člani predsedstva menijo, daje to zelo potrebno, ker morajo tudi mladinci slediti hitremu razvoju družbenih odnosov. B. PILETIČ mm m L». Kegljaški klub IMV Z željo, da bi delovnemu človeku približali še eno obliko rekreacije, smo na predlog nekaterih članov sindikalne organizacije IMV ustanovili v okviru Kegljaškega društva Novo mesto v začetku leta 1976 kegljaški klub IMV. Ob ustanovitvi je klub štel 16 članov. V teku leta seje to število povečalo na 22, kar iz objektivnih razlogov, kot so pomanjkanje prostih terminov in samofinanciranje, ni spodbudno v taki meri, da bi lahko govorili o množičnosti, ki naj bi sicer bila naš osnovni cilj. Redni treningi, ki jih je imel klub dvakrat na teden, so bili dobro obiskani, kljub temu da je potekal del treningov zaradi pomanjkanja prostih terminov na kegljišču na Loki v Mirni peči. Vodil jih je z veliko prizadevnostjo tov. Lado Marolt, ki mu gre ob prizadevnosti ostalih članov zasluga, da se je klub uspešno vključil v redno delo kegljaškega društva Novo mesto. Razen moških članov je klub v svoje delo vključil tudi Novi dom JLA v našem mestu Letošnja proslava kulturnega praznika bo ostala mnogim meščanom v nepozabnem spominu, saj je potekala v novem, sodobnem domu JLA. Otvoritev doma je velik dogodek za pripadnike JLA in občane Novega mesta. Otvoritvene svečanosti, kije bila združena s proslavo slovenskega kulturnega praznika, so se udeležili poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja Novega mesta in drugih dolenjskih občin tudi načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar, komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar, republiški sekretar za LO Miha Butara in drugi. Novi dom je velika pridobitev za Novo mesto, ki do sedaj ni imelo ustreznega prostora za kulturne prireditve. Poleg velike kino dvorane s 437 sedeži je tu še moderno kegljišče, strelišče za zračno puško ter prostor za šah in namizni tenis. Razen rednih kino predstav bodo v njem lahko gledališke, operne in druge predstave. Veseli smo, daje uprava doma JLA prisluhnila tudi potrebam in željam naše delovne organizacije in omogočila redno treniranje kegljaški družini, ki bo lahko uporabljala prostore vsak četrtek od 16. do 19. ure, strelska družina, kije dosedaj vadila v poslopju starega doma, pa bo lahko redno trenirala ob torkih med 15. in 17. uro. Gotovo bo marsikdo izmed nas postal redni obiskovalec kino predstav in rad posedel v lepo urejeni restavraciji, kije odprta vsak dan od 9. do 22. ure. IVAN TOVŠAK žene, ki pa so pokazale manj resnosti in jih na treningih bolj poredko opazimo. Da bi treningi imeli svoj namen, so se člani kluba kmalu po ustanovitvi vključili v tekmovanje za prvenstvo društva, kjer so bili uvrščeni v drugo jakostno skupino. Resno delo na treningih se je kmalu obrestovalo, saj je po prvem delu tekmovanja kegljaški klub IMV bil uvrščen v svoji skupini na 3. mesto, ob koncu tekmovanja pa celo na L mesto, kar mu omogoča v prihodnji sezoni sodelovanje v prvi jakostni skupini društvenega tekmovanja med klubi, ki se lahko pohvalijo z 20 in večletno aktivnostjo. Razen tekem v občinski ligi so se posamezni člani udeleževali raznih prvenstev klubov in društva, kjer pa niso dosegli vidnejših rezultatov. V tem času nastopa moštvo v zimski regionalni ligi 5 x 6 x 200, kjer je ob koncu tekmovanja klub zasedel 9. mesto med 14 nastopajočimi moštvi. Razen na rednih tekmah društva so člani KK IMV zastopali našo delovno organizacijo na delavskih športnih igrah v moški in ženski konkurenci in s svojim nastopom prispevali k uspehu, ki smo ga dosegli na tem tekmovanju v lanskem letu. S finančno pomočjo konference OOS je klub povečal število treningov: ob ponedeljkih za ženske, ob sredah za moške na Loki ter ob četrtkih za moške v novem domu JLA. Vsi treningi so od 17. do 19. ure. Vabimo tudi ostale člane naše DO, da se vključijo v delo kluba ter s tem prispevajo svoj delež k razvoju telesne kulture in rekreacije v delovnih organizacijah! KONFERENCA OOS -KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO Lanske nesreče v Šentjerneju Podatki o nesrečah pri delu in izostankih z dela za leto 1976 v TOZD tovarna Podgorje Šentjernej — Gibanje nesreč pri delu, na poti na delo in izven dela — 66 % manj izgubljenih dni Nesreče pri delu — število Izguba delovnih dni — nesreče pri delu Število nesreč na poti na delo in z dela Izguba delovnih dni — nesreče na poti na delo in z dela Izguba delovnih dni skupaj do 30 dni nad 30 dni Težjih nezgod v letu 1976 ni bilo. V letu 1976 je bilo zelo veliko narejenega s področja varstva pri delu, kar je razvidno iz podatkov. Prepovedali smo kakršnekoli premestitve delavcev z enega stroja na drugega, kar je eden izmed vzrokov, da je bilo v letu 1975 toliko nesreč. Nadalje smo prepovedali delo na stroju osebam, ki nimajo za posamezna delovna mesta preizkusa znanj a s področja varstva pri delu. Vsako premestitev smo opravili s predhodno pismeno odločbo in z obveznim preizkusom znanja s področja varstva pri delu. Ta preizkus je obsegal teoretični in praktični del na samem delovnem mestu, kjer je bil vsak delavec poučen o nevarnostih na posameznih delovnih mestih. V letu 1975 je bilo največ nesreč na krožnih žagah, ker so leto 1975 1976 indeks 33 17 51 817 291 36 2 - - 36 853 291 34 490 257 52 327 34 10 imele neprimerne zaščitne naprave, zato smo kupili pri „Žič-nici“ ustrezne nastavljive zaščitne naprave na vse mizne krožne žage; skratka poostrili smo odgovornost vodstvenih delavcev, kakor tudi pri razporejanju delavcev na delovna mesta. Povečala se jej skrb za vzgojo vodstvenega kadra in samih delavcev, saj so vsi, od direktorja do zadnjega vodje delovnih skupin, opravili nove preizkuse iz varstva pri delu. KONČANI TEČAJI PRVE MEDICINSKE POMOČI PRIPADNIKOV CZ V januarju, februarju in marcu so se končali 20- in 50-umi tečaji prve medicinske pomoči pripadnikov enote CZ. Udeleženci so redno obiskovali predavanja, se trudili, da pridobijo čimveč znanja in se usposobili za opravljanje nalog v ekipi prve medicinske pomoči. Veliko pomoč pričakujemo od njih tudi na delovnih mestih. Želimo, da bi svoje znanje v sedanjem času pokazali pri nudenju prve pomoči našim delavcem, ki se poškodujejo pri delu, z vsakodnevnim oskrbovanjem malih, na oko nenevarnih ran, ki pa bi lahko povzročile nezaželene posledice. Vse trojke smo ali bomo oskrbeli z novimi tipiziranimi omaricami za prvo pomoč. Z nabavno službo in s službo za varstvo pri delu bomo uredili redno in nezamudno oskrbovanje s sanitetnim materialom in ustvarili vse pogoje, da delo trojk prve medicinske pomoči zaživi v naši tovarni. Že sedaj to delo zelo uspešno opravljata delavki Marija Jordan v tovarni prikolic in Slavka Ucman v tovarni avtomobilov, ki sta uspešno končali 80-urni tečaj prve medicinske pomoči v preteklem obdobju. IVAN TOVŠAK TOZD Tovarna avtomobilov Tovarna prikolic RI Commerce DS OSS Tehnoservis Skupaj TEČAJ IZ PRVE MEDICINSKE POMOČI Oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Trebnje organizira tečaj iz prve medicinske pomoči. V naši TOZD so bile že organizirane enote civilne zaščite, vendar smo se premalo posvetili ažuriranju enot ter vzgoji njenih članov. V marcu je predviden 80-urni tečaj ob sodelovanju z občinskim odborom RK. Na tečaju bo sodelovala tudi 6-član-ska ekipa naše TOZD. Poškodbe v januarju 77 Vzroki: — oster rob 8 — teh. pomanjkl. 6 — neupor. os. var. sr. 1 — nepravilen transp. 1 — nepazljivost 5 — nepazlj. sodelavca 4 — neurejena del. okol. 3 — neprav. post. dela 2 — neorganizirano delo 1 — nezavarovano del. m. 1 Na poti na delo in z dela so se ponesrečili: 1. Graša Mijo 2. Kovačič Draga 3. Eršte Anton Skupno Od tega število pot na in nesreč iz dela 26 2 28 3 1 4 1 1 1 1 1 1 32 3 35 ELICA RADEŠČEK Rak na jajčnikih Uspehe zdravljenja bomo izboljšali, če bo vsaka ženska po 30. letu starosti prihajala dvakrat na leto na preiskave Jajčnik je organ z zelo pomembno reprodukcijsko nalogo. Sestavljajo ga raznovrstne celice, ki imajo izredno velike in raznotere sposobnosti. Zato se iz jajčnikovih celic lahko razvije zelo veliko različnih tvorb ali bul. Več kakor vsaka peta izmed teh bulje zločesta — rak! Opozorilna znamenja Rak jajčnikov zavzema več kot 15 odstotkov vseh rakavih sprememb ženskih spolovil. Register raka za Slovenijo zapiše vsako leto več na novo ugotovljenih primerov raka na jajčnikih. Leta 1950 jih je registriral 41, leta 1955 61, leta 1965 83, leta 1966 106, 1966 106, leta 1972 pa že 118 primerov. Rak na jajčnikih se lahko prične razvijati v vsaki starosti, vendar je naj večje število bolnic, ki se pridejo prvič zdravit, starih od 45 do 65 let. Bolezen se začne in napreduje zelo dolgo brez znamenj in skoro ne povzroča težav. Zaradi lege jajčnikov v osrednjem delu spodnje trebušne votline in zaradi jajčnikove enake trdote kot jo imajo drugi organi v mali medenici, začetne spremembe na jajčnikih z običajnimi zdravniškimi pregledi le s težavo ugotovimo. Zato prihajajo bolnice z rakom na jajčnikih pozno k zdravniku in zato splošni zdravniški pregled le redko odkrije bolezen v začetku ali v zgodnji razvojni stopnji. Tako prihajajo bolnice na zdravljenje povečini v poznem, napredo-valnem stadiju bolezni. Uspešnost zdravljenja je tudi pri sedanji medicinski znanosti odvisna predvsem in skoraj edino od stopnje razširjenosti bolezni ob pričetku zdravljenja. Zato bomo uspehe zdravljenja izboljšali le, če bo vsaka ženska po 30. letu starosti prihajala dvakrat na leto na ginekološke preiskave, četudi bi se počutila zdravo! Le poredkoma se pojavijo pri začetnem napredovanju raka na jajčnikih nevšečnosti, nekakšna opozorilna znamenja. Ta so sprva neznačilna in ne povzročajo tolikšnih motenj, da bi j ih bolnice ne mogle prenašati ali da bi zaradi njih iskale zdravniško pomoč. Nanje bomo opozorili zaradi boljše osveščenosti naših žensk, da si bodo tudi take nevšečnosti pravilno tolmačile in zanje poiskale čimprej razjasnitev pri zdravniku. Take nevšečnosti so: napetost v trebuhu, ki se trajno povečuje in je od menstrualnega ciklusa neodvisna; tope bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so stalne in se povečujejo; ne-rednosti v zvezi z menstruacijo, ki postajajo vedno bolj izrazite; bolečine v spodnjem delu trebuha, ki redno nastopajo pri težjem fizičnem delu. Težave pri izpraznjevanju črevesja in pri občevanju. Vsa ta znamenja ne pomenijo večje nevarnosti, če se pojavijo enkratno ali pa samo pred perilom, sicer pa so lahko znamenje za nastajanje bule. Ko se pojavijo izrazita in dobro zaznavna znamenja, kot so hitro naraščanje trebuha, pogostno tiščanje na vodo, težave pri izpraznjevanju mehurja, prebavne težave, predvsem zaprtja, hujšanje in stalno draženje na kašelj, je bolezen navadno že zelo napredovala in se razsejala po organih trebušne votline in celo zunaj nje. Bula lahko zara- di velikosti potiska trebušne organe iz prirojene lege in moti njihovo delovanje. Tekočina, ki se pri tej razvojni stopnji bolezni nabira v trebušni in celo v prsni votlini, opisane težave še poveča. Seveda je uspešno zdravljenje v tako napredoval-nem stanju bolezni nemogoče. Operativno ne moremo odstraniti vsega rakavega tkiva, druga zdravljenj a pa imajo pri tej vrsti raka le začasen ali samo blažilen uspeh. Zato ponovno poudarjamo, daje tudi pri tej obliki raka, kot je pri raku nasploh, uspeh zdravljenja odvisen od stopnje razširjenosti bolezni v začetku zdravljenja. Postopki za zgodnje odkrivanje bolezni Poleg običajnega ginekološkega pregleda opravimo še pregled skozi črevo, ginekološki pregled v različnih položajih in pregled v narkozi. Bris in pregled izločkov iz nožnice ter iz maternica nam le redko pokaže pozitivni rezultat, to je rakave celice. Bolj zanesljive preiskave so pregled notranjosti trebušne votline s posebnim optičnim instrumentom — laparoskopom in rentgenske preiskave s kontrastnimi sredstvi. Če nam vse te preiskave ne pojasnijo diagnoze, se odločimo, ne da bi odlašali, za poizkusno operacijo. Vrste zdravljenja so: operacija, ionizirajoče obsevanje, citostatiki in kombinacije le-teh. Vrsto zdravljenja izberemo predvsem po stopnji razširjenosti bolezni, po starosti ter po splošnem zdravstvenem stanju bolnice in po histoloških značilnostih rakavih celic. dislociranih tozdov pa so se proslave udeležile delegacije žensk, ni bila nabito polna; manjkalo je precej nrfih žena, zato pa so se tiste, ki so se proslave udeležile, zelo nasmejale programu, ki so ga pripravili učenci grmske osnovne šole. Vsaka udeleženka proslave na grmski osemletki je prejela nageljček in vizitko — skromen izraz naše pozornosti. V začetnih stadijih vedno operiramo, pri napredovahu bolezni pa bolnico najprej obsevamo. Bolnico nato zdravimo še s citostatiki, in če je razsežnost bolezni po takem zdravljenju zmanjšana ter postala dostopna za operacijo, še operiramo. Najboljše uspehe imamo pri bolnicah, kjer smo začeli z zdravljenjem v začetku ali zgodnji razvojni dobi bolezni. Pri teh dosegamo pet-letno preživelost v več kot 80 odstotkih. Če začnemo zdraviti, ko se je bolezen že razširila po trebušnih organih, je odstotek 5-letnih preživetij znatno manjši, to je okoli 15 odstotkov. Pri bolnicah, ki smo jih začeli zdraviti, ko se je bolezen razširila že zunaj trebušne votline, npr. v prsno votlino, 5 let preživi le malokatera. Uspehi zdravljenja začetnega stanja bolezni so se izboljšali, ko smo po operaciji začeli vbrizgavati v trebušno votlino radioaktivno zlato Au. Uspehi napredovale bolezni pa so se nekoliko izboljšali po tem, ko smo pri ponovnih operacijah začeli odstranjevati čimveč rakavega tkiva in nato zdravljenje vztrajno nadaljevali s citostatiki. Rak na jajcevodih je mnogo manj pogosten. Med raki na ženskih spolovilih odpade nanj komaj pol odstotka. V začetku bolezni tudi ta nima znamenj. Pri napredovanju pa se lahko kmalu pojavi znamenje, kije za raka na jajcevodih zelo značilno, ni pa obvezno. To je precej tekoč iztok, rumenkasto-jantar-ske barve. Pojavi se v nožnici in počasi narašča. Vsa druga znamenja so enaka kot pri raku na jajčnikih. Pri postopku za zgodnje odkrivanje in spoznavanje raka na jajcevodih dobimo v brisu iz nožnice sluzi pogosteje rakave celice. Zdravimo predvsem operativno. Obsevanje z ionizirajočimi žarki in zdravljenje s kemoterapevtiki je znatno manj uspešno. Če hočemo izboljšati uspehe zdravljenja raka na jajčnikih in jajcevodih, moramo pričeti zdraviti bolezen v začetku. To pa je odvisno od zdravstvene prosvetljenosti naših žensk bolj kot od drugih zdravstvenih dejavnikov. Zato so tako važne redne polletne ali vsaj letne ginekološke preiskave. Prof. dr. sc. dr. Rado Poljanšek ginekolog-onkolog Iz disciplinske Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je zasedal lani 35-krat. Izrekel je naslednje ukrepe: 137 opominov, 196 javnih opominov, 40 pogojnih izključitev, 18 prekinitev lastnosti delavca v združenem delu in eno premestitev na drugo delovno mesto. V 13 primerih je odbor zahteval tudi povrnitev materialne škode. Vzroki, ki so pripeljali delavce pred odbor, so naslednji: neopravičeni izostanki, zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta brez dovoljenja predpostavljenih delavcev, prihajanje in odhajanje na nedovoljenih mestih, malomarno in neodgovorno izvrševanje delovnih dolžnosti, zaradi omalovaževanja ukrepov za varstvo pri delu, kršenja predpisov varstva pri delu, prilaščanja orodja in materiala, povzročanja škode, prekoračenja pooblastila, zaradi neopravičenega odklanjanja dela v podaljšanem delovnem času, zaradi namenskega preprečevanja zdravljenja in podaljševanja bolniškega staleža, zaradi tatvin, zaradi povzročanja nereda s fizičnimi napadi in z grožnjami. Tudi letos ima odbor veliko dela. V zadnjem mesecu je izrekel naslednje ukrepe: IZKLJUČITEV IZ DELOVNE ORGANIZACIJE 1. BAKIN Vid, 1951, NK delavec v oddelku mezanska obdelava, je odnesel iz tovarne avtomobilov 5 parov (10 komadov) varnostnih pasov. 2. BAKIN Anica, 1956, NK delavka v oddelku montaža dostavnih vozil, je odnesla iz tovarne avtomobilov 1 par (2 komada) varnostnih pasov. 3. MALENŠEK Ivan, 1953, ročni delavec v oddelku mehanska obdelava, je odnesel iz tovarne 2 para (4 komade) varnostnih pasov. 4. JAGUN1Č Vlado, 1947, NK delavec v oddelku skladišče ostalega materiala, ker je večkrat zapustil delovno mesto in se vračal vinjen na delo. POGOJNA IZKLJUČITEV IZ DELOVNE ORGANIZACIJE ZA DOBO ENEGA LETA 1. PETERLE Zvonko, 1952, KV klepar, v oddelku ka-rosernica.je odnesel iz Tovarne avtomobilov 1 par (2 komada) varnostnih pasov. 2. VRTAClC Jože, 1951, viličerist v OPP, ker je opazil, da pri plači ni dobil 10 % stimulativnega dela OD, ni hotel delati in je s tremi sodelavci odšel domov. 3. JENIČ Franc, 1940, NK delavec v skladišču ostalega materiala, ker je dal denar delavcu DINOSA, da bi mu prinesel pol litra encijana, vendar pijače ni prinesel. Potem je tov. Jenič napadel Hočevarja, ker ga je zamenjal s tov. Kacinom. 4. MILIČ Nikola, 1943, viličerist v OPP; izjavil je, da ne bo delal, delal dokler ne dobi plače. Milič se ni zavedal, kako ogromna je škoda, ki jo je povzročil, ker ni hotel delati. 5. JARC Ludvik, 1951, viličerist v OPP; izjavil je, da ne bo delal, dokler ne dobi plače. Jarc se ni zavedal, kako ogromna je škoda, ki jo je povzročil, ker ni hotel delati. 6. HROVAT Jože, 1949, viličerist v OPP; izjavil je, da ne bo delal, dokler ne dobi plače. Hrovat se ni zavedal, kako ogromna je škoda, ki jo je povzročil, ker ni hotel delati. JAVNI OPOMIN 1. AJDIŠEK Mirko, 1955, KV avtomehanik v oddelku montaža osebnih vozil R-4, je ob 11.30 uri samovoljno vzel osebni svto R-4 ter se z njim odpeljal po prostorih tovarne. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zaustaviti avtomobila pred izhodnimi vrati, zato je s prednjim delom avtomobila trčil v vrata. Ajdišek nima vozniškega dovoljenja. 2. DJEKIČ Bogdan, 1947, NK delavec v oddelku pod sklopi; kljub opozorilu izmeno- vodje, naj zapusti DM, tega ni storil. Hotel je prinesti v tovarno alkohol. 3. PERME Lado, 1937, PK varilec, zaposlen v oddelku pod-sklopi, ker je na delovnem mestu pil žganje. 4. ŠOŠTARIČ Josip, 1956, NK delavec v Tovarni avtomobilov, ker ni pomagal poriniti avtobusa zaradi mržnje do šoferja. Tov. Šoštarič in še nekaj drugih tovarišev so se smejali, stali na cesti, pili žganje in peli, medtem ko so drugi poizkušali spraviti avtobus na cesto. 5. ŠTRUMBEU Franc, 1934, NK delavec v oddelku podsklopi, je bil 6. 1. 1977 na delovnem mestu močno vinjen. 6. ŠKRBUIN Miroslav, 1952, KV elektromonter v oddelku lakirnica drobnih delov, je neopravičeno izostajal z dela in je prišel na delo pod vplivom alkohola. 7. KRALJ Alojz, 1937,NK delavec v skladišču ostalega materiala, ker je dal denar delavcu DINOSA tov. Kadinu, da bi mu prinesel pol litra encijana, vendar pij ače ni prinesel. Potem je tov. Jenič napadel Hočevarja, ker ga je zamenjal s tov. Kacinom. 8. BOŽIČ Ivan, 1939, NK delavec v skladišču ostalega materiala, je prišel na delo pod močnim vplivom alkohola; zaradi vinjenosti je moral delo zapustiti. 9. KADAKCena, 1951, NK delavka v oddelku mahanska obdelava, ker je neopravičeno izostala z dela. 10. GLEŠIČ Ivan, 1958, NK delavec v skladišču ker je neopravičeno izostal z dela. 11. KRČEU Ivan, 1954, NK delavec v oddelku mehanska obdelava, je samovoljno zapustil tovarno in odšel na Otočec. Vrnil se je pod vplivom alkohola. 12. ŠTANFEU Vinko, 1952, viličerist v OPP, je zaradi prevelike hitrosti z viličarjem povzročil veliko škode. 13. ČEČELIČ Bojan, 1958, NK delavec v oddelku osebnih vozil R—4, ker je neopravičeno izostal z dela. 14. DAVIDOVIČ Bare, 1959, NK delavec v oddelku montaža osebnih vozil R—4, ker je kljub opozorilu vozil vozilo R-4 in ga pri tem močno poškodoval. 15. ŠAUNGER Vinko, 1955, NK delavec v oddelku skladišče 0040, ker je neopravičeno izostal z dela. 16. ŠUŠTARŠIČ Milan, 1957, NK delavec v Tovarni avtomobilov, je prišel na delo vinjen, zato ga je preddelavec poslal domov. 17. POVŠE Mirko, 1956, NK delavec v Tovarni prikolic, je prišel vinjen na delo; razen tega je dve uri izostal z dela zaradi popivanja. 18. PLOT Drago, 1954, NK delavec v Tovarni prikolic, ker je neopravičeno izostal z dela. 19. PILETIČ Janez, 1955, PK delavec v Tovarni prikolic, ker je neopravičeno izostal z dela. KRŠITELJI DELOVNIH DOLŽNOSTI IN OBVEZNOSTI NA MIRNI Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in obveznosti je na seji 12. 2. 1977 obravnaval disciplinske prekrške kršiteljev delovnih dolžnosti in obveznosti. NK delavec Fekonj a Štefan je več dni izostal z dela. Zato mu je odbor odredil prenehanje lastnosti delavca v TOZD (pogojno za dobo 6 mesecev). Prav tako j e več dni izostal z dela NK delavec Golob Anton in mu je bilo izrečeno prenehanje lastnosti delavca v TOZD (pogojno za dobo 12 mesecev). Kot zadnji primer je bil obravnavan disciplinski prekršek NK delavca Gracar Antona, ki je na nedovoljen način prinesel v tovarniške prostore v večernih urah pleteno steklenico pijače. Za naveden prekršek je prejel javni opomin. MAJDA BARTOLJ ALI O GOLFU SAMO „GOFLAJO"? Ameriški avtomobilistični reviji „Car and Driver" in „Road and Driver" pišeta, da imajo v redakciji cele predale delov, ki so odpadli s testnega Golfa. Ena med njimi omenja celo, da jim je vozilo razpadlo na sestavne dele. Poleg malomarne izdelave omenjata reviji tudi težave z zaganjanjem, izpuhom, in vplinja-čem. Torej - nič kaj spodbudne vesti za tiste, ki nameravajo postati srečni lastnki toliko hvaljenega Golfa. Potovanje s prikolico nas vrača v mlada leta V eni izmed prejšnjih številk KURIRJA smo že pisali o sodelovanju IMV in CCC — camping caravaning kluba iz Zagreba. Danes bi radi zapisali nekaj več o klubu, njegovi aktivnosti in našemu nadaljnjem sodelovanju, ki ga klub predvideva vavo= jem programu, sprejetem na letni skupščini 18. 2. 1977 v Zagrebu. Iz uvodnega poročila, ki ga je na skupščini podal predsednik izvršnega odbora kluba Vladimir Levak, povzemamo nekaj misli, da bi dobili popolnejšo podobo o klubu. Povedal je, da je bil CCC klub ustanovljen na pobudo AMS Hrvatske, časopisa „SAM“ in skupine kampeijev „entuziastov11, ki so dali idejo ter z vsestransko podporo njihovega matičnega društva AMD „Sveučilište" Zagreb, ki jih je sprejel pod svoje okrilje kot sekcijo. „Brez podpore vseh'na-vedenih", je rekel tov. Levak, „bi bilo nemogoče uspešno štartati v prvem letu obstoja CCC in to kljub entuziazmu, resnosti in mladostnem poletu članov kluba, ki že nekaj časa ne spadajo več med mladince, pa čeprav smo dokazali, da smo v srcih zaustavili čas, ko smo bili srednješolci, študentje, fantje in dekleta, zaljubljeni v vse, kar je lepo in svojo sposobnost, da se veselimo in delamo skupaj". V nadaljevanju je govoril o pomanjkljivostih in težavah, ki so se pojavljale v času njihovega enoletnega delovanja, o neorganiziranem pristopu posameznih članov kluba k reševanju predvsem tehničnih problemov (tiskanje propagandnega materiala, priprava materiala za izdajo vodiča) kakot tudi pomanjkljivo sodelovanje s tiskom, radijem in televizijo, ki so izrazili pripravljenost sodelovanja ter v nadaljevanju dejal: filz-istega razloga nismo stopili v zvezo s sorodnimi klubi in organizacijami, od katerih smo, zahvaljujoč AMS Hrvatske, dobili pismene ponudbe za sodelovanje, na katere smo sicer odgovorili, vendar brez konkretnih predlogov in brez organiziranega pristopa z naše strani: k takšnemu sodelovanju, ki je zelo zaželeno in obojestransko koristno. Zato je v prihodnje potrebno v izvršni odbor voliti ljudi, ki imajo poleg volje tudi objektivne možnosti, da del svojega prostega časa, znanja in sposobnosti podarijo klubu". KAMPIRANJE JE NAJBOLJ ZDRAVA TURISTIČNA AKTIVNOST Nato je podal nekaj predlogov za nove oblike aktivnosti kluba in dejal: „Vsem nam je jasno, da nas je v klub pripeljala ljubezen do narave, potreba, da prispevamo svoj del k splošnim naporom, da se zaščiti človekova narava in da organizirano razširimo to vrsto turizma, ki ima iz opravičljivih razlogov po vsem svetu vse več pristašev. Nezadovoljni s tretmanom in pogoji v številnih kampih v naši državi, ki je svojevrsten fenomen v svetu zaradi prirodnih lepot in izrednih pogojev za kampiranje, smo našli razlog za organiziranje tega kluba. Aktivnost smo usmerili proti večjem številu kampov in turističnih organizacij na morski obali in v notranjosti. Z zadovoljstvom smo vzpostavili stike in se dogovorili za sodelovanje s prijatelji iz kluba v Beogradu in Sarajevu, zavedajoč se, da bomo številič -nejši lahko dosegli več. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, koliko je naša organizacija koristna pri napredovanju in razvijanju turizma v naši državi v trenutku, ko ravno v tej vrsti gospodarstva doživljamo pojav, ki bi ga s polno odgovornostjo imenoval „bumerang", za katerega ne bi želeli, da se dotakne naših kampov in redči prijatelje tega najbolj zdravega in najbolj pristopnega in tudi najbolj spektakularnega načina turistične aktivnosti. V kolikor bomo pripomogli k boljšim pogojem kampiranja v Jugoslaviji, bomo koristili skupnosti in sebi. Važen faktor skupnega delovanja kampeijev je tudi zavest, da smo lahko koristni splošni obrambi, kajti naši miniaturni udobni domovi se lahko v najkrajšem času spremenijo v ambulante, previjalnice ali tudi v zatočišča v najtežjih pogojih. Prvo leto obstoja našega kluba je potekalo zelo aktivno. Ne bom našteval začetnih naporov s propagando, organizacijo kluba in boječih pričakovanj na odgovore na celo gomilo dopisov in pisem kampom, turističnim in gospodarskim organizacijam, za katere smo smatrali, da bi morali biti zainteresirani za sodelovanje z nami. Bojazni so bile od več: obljubljena je in tudi pridobljena podpora številnih organizacij, ki so se zavedale, da za usluge, ki nam jih nudijo, tudi naš klub njim še kako koristi. KARAVANA PRIKOLIC JE OBISKALA NOVO MESTO, KUMROVEC, VINICO . .. Začeli smo s skupnim izletom v Novo mesto. Sledili pa so obiski pod parolo: „kamparska patrola" — v Kumrovec, Vinico in Zelino. V Zelini smo pod zelo ugodnimi pogoji organizirali stacionar. Tam smo imeli tekmovanje v spretnosti vožnje s prikolico, predavanje o protipožarni zaščiti in uspešno tombolo na zaključni akciji „Slovo od sezone 1976". Posebno moram poudariti sodelovanje z IMV iz Novega mesta, proizvajalcem večine naših karavanov, ki sodeluje s klubom od začetka: pomagal nam je pri organizaciji obiska na Otočcu in tovarni, pri servisiranju prikolic v stacionaiju v Zelini in z nabavo rezervnih delov. Še več pa pričakujemo od obljubljenega nadaljnjega sodelovanja in podpore". Ko se je predsednik zahvalil najaktivnejšim članom kluba, ki so največ prispevali k uspešnemu delovanju kluba in članom ZZK Zelina, se je še posebej zahvalil predstavnikoma IMV — Vidi Kerin in Renatu Filipančiču, ki sta že od prvega obiska na Otočcu skrbela za stik med klubom in tovarno. Moramo priznati, da smo bili predstavniki IMV, ki smo prisostvovali skupščini, prijetno presenečeni zaradi pohval predsednika kluba, ki je izrazil veliko hvaležnost tudi našemu kolektivu za uspešno sodelovanje in pripisal velik pomen sodelovanju kluba z IMV. Ob zaključku naj povemo, da si člani Camping Caravaning kluba iz Zagreba želijo sodelovati tudi v naprej. Aprila nas nameravajo zopet obiskati, tokrat številičnejši in se z našimi športniki v kampu na Otočcu pomeriti v več športnih panogah. Upamo, da bomo lahko uresničili njihovo željo. In povemo naj še to, da klub poskrbi, da vsako njihovo akcijo, potovanje oz. karavano spremlja tisk, radio in televizija, in da je to za IMV vsekakor velika publiciteta. VIDA KERIN