/ R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / 36 9 772463 821805 cena 3 eur Letnik IV ISSN 2463-8218 oktober 2018 Tovarištvo in pogum Uvodnik / dr. Tit Turnšek Volitve in lokalna demokracija Aktualno / dr. Maca Jogan Nemci brutalno izganjali Slovence Kolumna / dr. Martin Premk Zgodovini hvaležna domovin S T R A N 3 S T R A N 1 1 - 1 2S T R A N 7 oktober 20182 A K T U A L N O Vsedržavno zborovanje italijanskih neofašistov v Trstu Napovedani obisk predsednika italijanske republike Tržaški upravno-politični organi, politične stranke in tržaška jav- nost se že dalj časa mrzlično ukvarjajo z namero neofašistične stranke CasaPound (fašisti tretjega tisočletja), da 3. novembra letos priredi sredi Trsta množično vsedržavno zborovanje svojega član- stva in somišljenikov. Namen tega shoda naj bi bil počastitev stote obletnice prve svetovne vojne. Nameravani, politično in var-nostno dokaj problematič-ni shod je zaradi negativnih posledic, ki bi jih lahko imel, močno vznemiril politične duhove. Za- deva je toliko bolj zapletena, ker je za 4. november, torej samo dan po napove- danem zborovanju neofašistov v Trstu, napovedan uradni obisk predsednika italijanske republike Sergia Mattarelle. Tržaška prefektinja Annopaola Por- zio je kot pooblaščena predstavnica italijanske vlade na Tržaškem pohitela z načelnim soglasjem organizaciji ome- njenega zborovanja. Pri tem ni pozabila poudariti, da ima v Italiji sicer vsakdo pravico do javnega nastopanja, le da mora biti to v skladu z zakonom. Do- dala pa je, da dovoljenja za zborovanje na tržaškem osrednjem trgu letošnjega 3. novembra izjemoma ne more izdati. Razlog naj bi bil tehnične in varnostne narave zaradi obiska predsednika repu- blike v Trstu. Načrtovano zborovanje neofašistov v Trstu podpirajo skoraj vse desne in skrajno desne italijanske stranke in gi- banja, čeprav so tudi med njimi radikal- no nasprotna stališča. Glede sodelova- nja skrajno desne stranke CasaPound se je posebej pohvalil vodja desne (vla- dne) stranke Lega, Matteo Salvini, kon- troverzni minister za notranje zadeve Republike Italije, med svojim nedavnim obiskom v Furlaniji. Tržaška občinska uprava in drugi or- gani iščejo primeren nadomestni pros- tor za zborovanje stranke CasaPound, vendar brez uspeha. »Gostovanje« ne- ofašistov odločno odklanjajo skoraj vse občinske uprave Vzhodnega in Zahod- nega Krasa. Zborovanje stranke Casa- Pound kjerkoli na Krasu najodločneje zavračajo slovenski prebivalci. V zvezi z nameravanim zborom neo- fašistov CasaPound na Tržaškem se je sicer prvo oglasilo tržaško Združenje partizanov Italije (ANPI), ki v sodelova- // BESEDILO: Štefan Cigoj // FOTO: arhiv Svobodna beseda nju s sorodnimi protifašističnimi orga- nizacijami pripravlja protimanifestacijo. Ta naj bi bila velika množična protifa- šistična in protirasistična manifestacija članov in simpatizerjev ANPI, sindika- ta, levih strank in gibanj. To naj bi bil odgovor na akcijo gibanja CasaPound. V zvezi s tem naj bi se tržaško vodstvo ANPI - VZPI že posvetovalo s predstav- niki tržaških oblasti in varnostnih orga- nov. Treba je dodati, da glede načrta protimanifestacije še ni popolnega so- glasja. Neredki opozarjajo na nevarnost fizičnega spopada med manifestanti. Zato je slišati predlog, da naj bi demo- kratična in protifašistična demonstraci- ja bila dan pred zborovanjem gibanja CasaPound, torej 2. novembra 2018). Odločitve še ni. Naj dodamo: napovedano zborovanje skrajne fašistične združbe CasaPound v Trstu ali njegovi okolici zagotovo ni na- menjeno samo praznovanju 100. oble- tnice konca prve svetovne vojne. Glavni cilj omenjene fašistične organizacije je utrjevanje nekoliko zbledelega italijan- skega nacionalističnega duha in ireden- tizma ob »krivični meji« in fojbah. Eno izmed številnih zborovanj stranke Casapound Predsednik italijanske republike Sergio Mattarella 3 B E S E D A 8: Komentar Dr. France Križanič: Slovensko gospodarstvo sredi leta 2018 9-10: Aktualno Cvetka Hedžet Tóth: Ekonomija – dostojanstvo bivanja 13-14: Obletnica Nataša Predalič: Vsi s(m)o rojeni svobodni 15: Aktualno Anton Pozvek: Pohod za mir 2018 v Ljubljani 22-23: Spomini Franc Godeša: Kruti vojni čas za Defarjevo Marico 26: Obletnica Olga Knez: Upor odlikuje primorskega človeka Fotografija na naslovnici: Na planini Jezerca na vzhodnem delu Krvavca je bila 8. septembra osrednja slovesnost v spomin padlim Druge grupe odredov in Krvavške čete. Slavnostni govornik je bil dr. Bojan Potočnik, prebrali pa so tudi pozdravno pismo Franca Severja – Frante. Foto: Božo Janež SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik Odgovorni urednik: Janez Alič telefon: 041 686 322 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana V nedeljo, 18. novembra 2018, bodo redne lokalne volitve, na katerih bodo v vseh obči-nah izvolili člane občinskih svetov, župane in člane svetov ožjih delov občin. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske na- rodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skup- nosti v občinski svet. Ob osamosvojitvi je bilo v Sloveniji 62 občin, z reformo leta 1994 smo jih dobili še 85. Čez štiri leta so poslanci njihovo število povečali na 192. Leta 2002 je bila ustanovljena 193. občina, štiri leta pozneje je nastalo 17 novih, leta 2011 pa kot zadnji še Mirna in Ankaran. Največja občina je Kočev- je s površino 555 kvadratnih kilome- trov, najmanjša so Odranci, ki imajo le slabih sedem kvadratnih kilometrov. Največ prebivalcev – skoraj 290 tisoč – ima občina Ljubljana. Najmanj pre- bivalcev ima občina Hodoš – le 362. Po eni strani so lokalne volitve eden najpomembnejših vidikov sodelovanja občanov v lokalni samoupravi, po dru- gi strani pa so del volilnega sistema naše države. Z vidika lokalne demo- kracije so volitve posredna demokra- cija, ki omogoča občanom vplivanje na sestavo lokalnega predstavniškega telesa. Seveda bi morala lokalna sa- mouprava po svojem bistvu zagota- vljati občanom veliko več možnosti neposrednega delovanja, kot je to mo- goče na državni ravni. Zato bi morale biti lokalne volitve ena od možnosti, ne pa edina možnost vplivanja obča- nov na lokalno samoupravo. Ne glede na to jih je treba šteti za neločljiv in naravni del lokalne samouprave kot take, saj so v praksi praviloma še ved- no najpomembnejši vpliv občanov na delovanje lokalne samouprave, zato pomenijo pomemben del in prvino lo- kalne demokracije. Volitve omogočajo volivcem nepo- sreden vpliv na sestavo predstavniške- ga telesa lokalne skupnosti, s tem pa tudi vpliv na odločitve, ki jih ta spre- jema. Z volitvami volivci podelijo čla- nom predstavniškega telesa mandat, pooblastilo za to, da v njihovem imenu odločajo o najpomembnejših vpraša- njih v lokalni skupnosti. Volitve torej dajejo legitimnost izvajanju lokalne oblasti s predstavniškim telesom. Zato imajo te odločilen pomen tudi za demokratično uresničevanje lokalne samouprave. Pomembna je tudi integrativna funk- cija volitev. Volitve namreč nepos- redno uvajajo občana v proces izvr- ševanja lokalne samouprave. Volivec glasuje za tiste politične stranke in kandidate, ki se zavzemajo za določen način reševanja lokalne problematike, ki se sklada z njegovimi pogledi. Seve- da pa tudi sam akt glasovanja integrira volivca v lokalno samoupravo, saj mu daje občutek, da sodeluje v procesu političnega odločanja. Z volitvami iz- raža volivec pripadnost svoji lokalni skupnosti, zanimanje za njeno proble- matiko in aktivno sodelovanje v delo- vanju lokalne samouprave. Mnogi naši člani sprašujejo, koga pa naj volimo. Ali pa, zakaj pa ne podprete SD-ja, drugi spet, podprite vendar Levico. Prihajajo pa tudi pre- dlogi, da bi ZB morala postati poli- tična stranka in samostojno nastopiti tako na parlamentarnih kot tudi na lokalnih volitvah. Zveza borcev za vrednote NOB je civilnodružbena organizacija. Številni naši člani so tudi člani ali pa simpa- tizerji skorajda vseh političnih strank. Nekateri kandidirajo za župane, neka- teri za svetnike. Povedati je tudi treba, da nas podpira velika večina županov ali pa z njimi korektno sodelujemo. Imamo nad 5000 spomenikov in ni vseeno, kakšen odnos imajo občine do njih. Vsako leto naša združenja in kra- jevne organizacije pripravijo več kot 400 prireditev. Za veliko od jih najde- mo podporo pri županih. Tega se naše krajevne organizacije dobro zavedajo. Pojdite na volitve, glasujte po svoji vesti in presoji predvsem za tiste, ki spoštujejo naše vrednote ne glede na svojo strankarsko pripadnost. Volitve in lokalna demokracija // PIŠE:Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije U V O D N I K oktober 20184 N O V I C E Pobratenje borčevskih organizacij Sporazumi med nacionalnima združenjema ZZB NOB Slove- nije in ANPI - VZPI Italije, ki so bili podpisani v Gorici 8. ju- nija 2013 in v Ogleju 28. februarja 2015 ter 3. marca 2018, se že potrjujejo v konkretnem sodelovanju med ANPI Nadiških dolin, ANPI Čedad in KO ZB Kobarid. To sodelovanje, ki po- teka že vrsto let, je bilo še potrjeno v Kobaridu 29. septembra letos, s podpisom Listine o pobratenju med organizacijami. V njej smo se podpisniki zavezali, da bomo še poglabljali med- sebojne odnose tako, da se bomo udeleževali manifestacij, ki jih pripravljamo na obeh straneh meje v spomin na boj proti nacizmu in fašizmu, v spomin na dogodke in padle v drugi svetovni vojni, in to ne samo s prisotnostjo članstva, temveč tudi z udeležbo praporščakov, ki dajo pomembno potrditev enotnosti obeh organizacij. Proti razraščanju desnega popu- lizma na obeh straneh meje se moramo odločno upreti, je bilo poudarjeno ob podpisu listine. Ne bomo pa pozabili sodelova- nja na kulturnem in družbenem področju, četudi so med nami jezikovne in kulturne razlike. Tako bomo največ pripomogli k dobrososedskim odnosom med Beneškimi Slovenci, Furlani, Italijani in nami v Sloveniji. Že naslednjega dne, 30. septembra, smo se delegati s pra- porščaki udeležili slovesnosti v Fojdi (Faedis) v spomin na 74. obletnico bojev za osvoboditev vzhodne Furlanije. Na priredi- tvi je bilo še posebej poudarjeno naše sodelovanje med ANPI in ZZB, ki je bilo potrjeno s podpisom Listine o pobratenju. Besedilo: Vojko Hobič, foto: Občina Kobarid Predsednik vlade sprejel Jensa Stoltenberga Na povabilo predsednika vlade Marjana Šarca je Slovenijo obiskal generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Pred- sednik vlade je gosta z vojaškimi častmi sprejel na Brdu pri Kranju in ob tej priložnosti poudaril pomembnost članstva v zvezi NATO za Slovenijo, saj gre za družino držav članic, s ka- terimi nas družijo skupni interesi in vrednote. Ena izmed ključ- nih vrednot je prav varnost, ki je v našem vsakdanjem življenju osrednjega pomena za blaginjo državljank in državljanov. Predsednik Šarec je poudaril, da varnost ni brezplačna in ima svojo ceno. Delitev bremen v zavezništvu nam omogoča, da je ta cena čim nižja. Dodal je, da se zaveda, da so bile v preteklosti dane politične zaveze, da bomo obrambne izdatke vzdrževali na ravni dveh odstotkov BDP. »Povečanje izdatkov pa ni povezano le z zavezo NATU. Pomembno je, da se zaveda- mo, da naš obrambno-varnostni sistem potrebuje posodobitve zaradi nas samih in zaradi naše varnosti,« je dodal predsednik vlade. Sam se bo zavzemal za postopno povečevanje obramb- nih izdatkov, pri tem pa pričakuje, da bomo v strateških doku- mentih, ki jih izdelujemo, določili prednostne naloge, ki nago- varjajo sodobne varnostne izzive – na eni strani predvsem iz- zive kibernetskega časa in prostora, na drugi strani pa sistema zaščite in reševanja. Vir: Kabinet predsednika vlade Pangršica 2018 – 14. partizanski miting Pri lovskem domu na Pangršici je ZB NOB Kranj 29. sep- tembra pripravila tradicionalni 14. partizanski miting, ki se ga je udeležilo več kot 300 ljudi. Ob tej priložnosti so pripravili tudi vodeni pohod po gozdnih poteh, in sicer na trasi Kokrica– Pangršica, ki se ga je letos udeležilo 20 pohodnikov. Pred začetkom mitinga je na prizorišče prikorakalo 16 pra- porščakov, med njimi 13 iz vrst članic ZB NOB Kranj, prapor- ščak OZVVS Kranj in praporščak Spominskega parka tova- rištva Davovec, za njimi pa še pohodniki s Kokrice. V kulturno-umetniškem delu programa so sodelovali učenke in učenci Osnovne šole Naklo pod vodstvom mentorjev Karle Tušek, Stanke Kolenko, Nataše Zaletelj in Marka Kavčiča ter MePZ Kokrškega odreda iz Preddvora. Pozdravni nagovor je imel predsednik ZB NOB Kranj Božidar Jožef Janež. Poudaril je pomen partizanskega mitinga na Pangršici, eni od točk v osrčju Udin boršta, ki je sinonim za zibelko gorenjskega parti- zanstva. Nagovor je sklenil z željo in zavezo mlajšim genera- cijam o ohranjanju vrednot NOB. Poseben pozdrav je namenil častnemu predsedniku ZB NOB Kranj Andreju Babiču, kate- remu je mestni svet MO Kranj pred dnevi podelil letošnje pri- znanje častnega meščana. Osrednji govornik je bil predsednik ZZB NOB Slovenije dr. Tit Turnšek in požel je glasen aplavz navzočih. Za dolgoletno in prizadevno delo v okviru ZB NOB Kranj sta dr. Tit Turnšek in predsednik ZB NOB Kranj Božidar Jo- žef Janež najprej slovesno podelila posebna priznanja ZZB NOB Slovenije najbolj zaslužnim trinajstim posameznikom ob Podpis listine o pobratenju v Kobaridu Sprejem Stoltenberga pri predsedniku vlade Partizanski miting na Pangršici pri lovski koči 5 70-letnici delovanja ZZB NOB Slovenije: Cvetki Koželj, Du- šanu Šemrovu, Vladimirju Kavčiču, Erazmi Stevanović, Ivu Miklavčiču, Jožetu Bohincu, Jožetu Zorcu, Francu Leskovcu, Slavki Pavlin, Milanu Vidicu, Štefki Kovač, Janezu Šifrerju in Andreju Babiču, sledila pa je še podelitev srebrnih plaket, ki so jih prejeli Ivanka Medved, Ladislav Nikšič in Damjan Renko. Zaključni del mitinga je izzvenel s pevskim nastopom MePZ Kokrškega odreda iz Preddvora, ki je družno skupaj s stoječimi poslušalci zapel »Internacionalo«. Besedilo: Damjan Renko, foto: Lado Nikšič 70. obletnica postavitve spomenika v Gropadi V tem kraju so se 7. oktobra spomnili 70. obletnice postavitve spomenika padlim v NOB. Slovesnosti so se udeležili številni obiskovalci, tudi vidne osebnosti iz družbenega in političnega življenja, še živeči borci kot tudi najmlajši. Na prireditvi, ki so jo pripravili tamkajšnje Kulturno dru- štvo Skala in vaške organizacije v sodelovanju z odbori VZPI - ANPI Gropada, Padriče in Bazovica, je slavnostni govornik, zgodovinar in publicist dr. Aleksej Kalc, po rodu iz Gropade, orisal takratno zgodovinsko obdobje in poudaril, da moramo prav zaradi skrb vzbujajočega sedanjega položaja v svetu še vedno negovati spomin na veličastna dejanja med NOB. Pred- stavniki organizacij so položili vence k spomeniku, na katerem je vklesanih 12 imen padlih borcev in treh umrlih v nemških nacističnih taboriščih Dachau in Auschwitz. Vas, ki je takrat štela 86 družin, je med NOB dala 40 partizanskih borcev in 55 ljudi, ki so na raznovrstne načine prispevali k NOB. Kalc je med drugim povedal, da sta med vojno v Gropadi delovala tudi glasbenik Ubald Vrabec in pesnik Ciril Zlobec. Senatorka Tatjana Rojc, ki se ni mogla udeležiti priredi- tve, je organizatorjem poslala pismo, v katerem poudarja, da je vaški spomenik postal pomemben pomnik upora celotne Primorske in da je treba ohranjati spomin, s katerim je bila tlakovana naša pot v Evropo, in da naše žrtve niso bile zaman. Na spomeniku je bil že pred 70 leti vklesan slovenski grb, le brez dveh zvezd. V kulturnem programu, ki sta ga spremljala tudi pokrajinski predsednik VZPI - ANPI Fabio Valon in podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman, so nastopili učenci Osnov- ne šole Trubar-Kajuh, godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, skupina Ovce in združeni zbori Skala - Slovan, Vokalna skupi- na Ana Krousis in Moški zbor Lipa. Slovesnost se je po dobri stari navadi končala s pesmijo Vstajenje Primorske, ki so jo zapeli vsi nastopajoči. Besedilo in foto: Olga Knez Slavnostni govornik na slovesnosti je bil dr. Aleksej Kalc. Madžarski predsednik v Kobariškem muzeju Madžarski predsednik Janos Ader, ki je bil na povabilo pred- sednika republike Boruta Pahorja na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji, je 20. oktobra obisk sklenil v Posočju. Predsednika sta na tradicionalni dan Kobariškega muzeja prve svetovne vojne obiskala ta vodilni slovenski muzej, ki skrbi za ohranjanje in predstavitev premične dediščine soške fronte. Predsednika sta si ogledala tudi novo občasno razsta- vo »Sosedova zgodba – pripoved vojaka in kronista Josefa Pailerja«. Z obiskom muzeja sta zaznamovala letošnjo 100. obletnico konca prve svetovne vojne. Pred obiskom muzeja je madžarski predsednik položil venec na avstro-ogrsko po- kopališče vojakov, padlih v prvi svetovni vojni, v Ločah ter obiskal spominsko cerkvico sv. Duha na Javorci. Vir: Urad predsednika Republike Slovenije Mednarodni dan miru na Cerju Predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec se je 22. septembra 2018 udeležil srečanja ob mednarodnem dnevu miru na Cerju. Ob pomniku miru, postavljenem braniteljem slovenske zemlje, se je poklonil vsem, ki so dali življenje, da lahko danes svobodno in v miru živimo v lastni državi. V svojem nagovoru je spomnil na prvo svetovno vojno, ki je zahtevala ogromno žrtev in se je začela, ker so takratni politiki stvari ušle iz rok. Prva svetovna vojna pa je bila priložnost za generala Rudolfa Maistra, da je Sloveniji priboril severovzho- dni del Slovenije. Takrat se je začela trnova pot, da Slovenija postane republika, ki jo imamo danes. Spomnil je tudi na dru- go svetovno vojno, saj je več generacijam vzela prihodnost. Bila je vojna za osvoboditev, vojna za obstoj Slovenije, in tudi takrat se je zgodil velik del slovenske državnosti. Ob tem je predsednik vlade dodal, da ne moremo soditi takratnih de- janj, saj nismo bili del njih. Hvaležni smo le lahko vsem, ki so imeli pogum in so se bojevali za svojo domovino. Prav tako smo lahko hvaležni vsem, ki so se leta 1991 bojevali v vojni za neodvisno in samostojno Slovenijo, kakršno poznamo da- nes. Ob tem je še dodal, da dandanes politika nikakor ne sme ločevati ljudi, ne sme biti razlog za ustvarjanje slabe volje in prepirov med ljudmi. Poleg številnih zbranih so bili na vses- lovenskem zborovanju za mir navzoči tudi praporščaki Zve- ze društev general Maister, Društva TIGR Primorske, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Se- ver, Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, Zveze društev in klubov MORIS ter Zveze slovenskih častnikov. Predsednika med ogledom razstave v Kobariškem muzeju. (Foto: Tamino Petelinšek/STA) oktober 20186 K O L U M N A Jože Poglajen Na smrt skregana opozicija N a strankarskem prizorišču ni nič posebno nove- ga oziroma povedano drugače: vse teče po usta- ljenih tirih. Koalicijsko vladni stroj se, čeprav so od volitev pretekli že dobri štirje meseci, še vedno ogreva. Število zasedanj državnega zbora ter nje- govih odborov in komisij sicer kaže dokaj živah- no sliko. Poslanci so se namreč do zdaj sešli že desetkrat, vendar so bile to bolj ali manj formalne seje, na katerih se je odločalo predvsem o že prej odločenem. Dodaten videz delavnosti kaže tudi statistika, da je bilo vseh deset zasedanj parlamenta izrednih. Bog si ga vedi zakaj je bilo treba dvakrat o predsedniku parlamenta, pa enkrat o predsedniku vla- de, o ministrih in tako naprej odločati na izrednih sejah. Zaradi vtisa dramatičnosti? Edina pogojno vsebinska, tudi izredna, seja parlamenta je potekala na precej čuda- ško temo »priporočila v zve- zi s problematiko škodljivih in uničujočih ukrepov zoper slovenske podjetnike, ki so dogovorjeni v koalicijski po- godbi, ter napadov oziroma ogrožanja slovenskega go- spodarstva in s tem blaginje vseh državljanov«. Zahteval jo je seve- da radikalni del neučakane opozicije. Zasedanje, ki se je sprevrglo v politično obračunavanje s stranko Levica, se je vleklo kar deset ur. Na koncu niso sprejeli nobenega priporočila. Na vsebinske odločitve v obliki zakonov, denimo o socialno varstvenih prejemkih, o davkih na dodano vrednost in od do- hodkov pravnih oseb, bo torej treba še počakati še nekaj mese- cev. Čaka pa poslance oziroma njihove strankarske štabe kar nekaj pomembnih kadrovskih odločitev, s katerimi zaradi za- konskih rokov ne morejo odlašati. Najprej bodo morali skupaj s predsednikom republike ponoviti vajo o imenovanju novega guvernerja Banke Slovenija, kajti prvi poskus je pričakovano klavrno spodletel. Še težje delo jih čaka pri imenovanju nove varuhinje oziroma varuha človekovih pravic, kjer ima skoraj vsaka stranka svojega kandidata, a med njimi ni nobenega tako izrazitega, da bi prepričal dve tretjini poslancev, kolikor jih potrebuje za izvolitev. Še letos bo treba imenovati tudi de- vetega ustavnega sodnika. Tu morda ni toliko težava v dosega- nju predpisane absolutne večine glasov, bolj očitna je težava v prijavljenih kandidatih. Predsedniku Pahorju so se prijavili le trije, za vse tri pa bi težko rekli, da so avtoritete na področju ustavnega prava. Andraž Teršek, na primer, ki naj bi imel največ možnosti za imenovanje, je učitelj na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici, ki ni ravno znana kot zakladnica ustavnega znanja. Kakorkoli že, ta imenovanja bodo prvi preiz- kusni kamen sposobnosti Šarčeve koalicije, da se partnerji med seboj lahko tudi kaj dogovorijo. Na opozicijski strani ni dosti drugače. Na veliko se zatika že pri vprašanju, katera od strank je opozicijska. Čeprav je bilo ob tem morje modrovanj, je to bolj kot ne vprašanje za Butalce. Če odšte- jemo poslovniška pravila, da opozicijske stranke morajo v komi- sijah za nadzor tajnih služb in za nadzor javnih financ ime- ti večino (in predsednika), da opozicija predlaga enega pod- predsednika parlamenta, in pravilo, da imajo poslanci opo- zicije prednost pri postavljanju vprašanj predsedniku vlade, je za vse drugo popolnoma nepo- membno, katere stranke sestav- ljajo parlamentarno opozicijo. Levica ni podpisala koalicijske pogodbe in zdaj noče podpisati tudi protokola o sodelovanju z vlado pri posameznih projektih. Je torej opozicijska stranka, je pa res, da si je težko zamisliti, da bi denimo Grims, Janša, Mahnič, Beznik in drugi iz SDS delovali s Kordišem, Tomičevo, Mescem, Trčkom kot tako enotna opozicijska fronta, kot je satelitska nave- za SDS in NSi. Bolj ali manj razdvojena opozicija tudi ni nič posebno novega. Tudi v prejšnjih mandatih so posamezne opozicijske stranke vsaj pri posameznih vprašanjih kolaborirale z vladnim zavezništvom. Jelinčičevi nacionalisti so najbolj znani primer trgovanja z glasovi v parlamentu. In tudi zdaj ne bo nič drugače. Bolj pomembno je to, da so pogledi SDS in Levice svetlobna leta narazen. Poleg tega gre pri privržencih obeh strank za veliko osebne antipatije, če ne že kar sovraštva, tako da je vsako sodelovanje ne samo v opoziciji, ampak tudi v morebitni desni vladi vnaprej izključeno. Še več, ob taktičnem cincanju Toninove NSI, ali naj gre v Šarčevo vlado ali k Janši v opozicijo, je Levica s stisnjenimi zobmi glasovala za Šarca samo zato, da bi preprečila morebitno oblikovanje Janševe desne vlade. Tako imamo precej interesno raznovrstno vladno koalicijo in na smrt skregano opozicijo. S tem bodo morali oboji (pre)živeti, vprašanje je le, koliko časa. Bolj ali manj razdvojena opozicija tudi ni nič posebno novega. Tudi v prejšnjih mandatih so posamezne opozicijske stranke vsaj pri posameznih vprašanjih kolaborirale z vladnim zavezništvom. 7 K O L U M N A Martin Premk Zgodovini hvaležna domovina Č eprav se pri nas skoraj prav vse, od otroških risank do kuharskih receptov, zlorabi v politične name- ne, zgodovina vendarle ostaja najslajša tema za »politični boj« oziroma širjenje sovraštva in stra- hu. Zadnje tedne smo tako imeli vihar v kozarcu vode okoli slovenske Teritorialne obrambe oziro- ma Slovenske vojske. Ali sta stari petedeset ali osemindvajset let, in ali je vojska naslednica Teritorialne obrambe ali ne. Zanimivo, da se nihče ni obregnil ob drugo oboroženo silo, ki je delovala v času osamosvojitvene vojne, v milico oziroma policijo. Nihče ni postavljal pod vprašaj, ali je naša policija naslednica naše milice ali ne. Narodna zaščita oziroma bodoča milica je bila namreč ustanovljena sredi »krvave revolucije« in je nato leta 1946 s prvo slovensko usta- vo postala Narodna milica Ljudske republike Slovenije, kasneje Ljudska milica. Nih- če si ni upal trditi, da naša Policija ni naslednica Ljudske milice, saj je to vsem samoumevno. Kot je vsem samoumevno, da če je gasilsko društvo nastalo že v Avstro-Ogski in vmes zamenjalo par držav in par vodstev, je to še vedno eno in isto gasilsko društvo. Razen tistim pravovernim osamosvojiteljem, v glavnem spreobr- njenim zadrtim komunistom, ki bodo verjetno trdili, da so se naša policija in gasilci kar od nekje pojavili šele leta 1991. Vsi ti, ki klobasajo o nastanku slovenske vojske šele pred osemindvajseti- mi leti, so v glavnem bivši zadrti komunisti. Zadrti v smislu, da so v partijo stopili iz koristoljublja in častihlepnosti, podprtih s hinavščino, in zaradi tega bili najbolj zadrti partijci. Tudi danes imajo iste vzorce obnašanja, le da v drugih strankah, največ jih seveda najdemo v »najbolj pošteni stranki«. In kot se je bilo tem spreobrnjencem včasih »leto nič« v letu 1945, jim je danes »leto nič« v letu 1991. Volk pač menja dlako, narave nikoli. Žal se s ta- kim početjem, predvsem mešetarjenjem z zgodovino, dela dolgo- ročna škoda. Kot v trenutni družbi ni kažipota vrednot, oziroma ga ljudje od politike in politkov na dobijo, ga seveda ni tudi v zgodovini, saj je ta v javnosti praviloma le zlorabljena v politič- ne namene. Zato smo prišli do tega, da se v Posočju postavljajo spominske plošče nacističnim generalom, katerih enote so jeseni leta 1943 požigale in pobojale po Primorskem. Sedaj pa naj bi bili mi vsi generalu Rommlu hvaležni, ker je med prvo svetovno vojno »osvobajal« naše ozemlje. Med tisto prvo svetovno vojno, v kateri so kralji, cesarji in bankirji zaradi svojih dobičkov v nes- mislelno smrt poslali na milijone ljudi. Največ slovenskih fantov je padlo prav na bojišu proti Italiji, kjer so bili »najboljša« topovska hrana, a kljub njihovim žrtvam je Primorska padla pod Italijane. Zato najbrž Erwin Rommer ni ravno »osvobajal« našega ozem- lja, ampak je k nam prišel le kot častnik z nalogo, ki jo je moral izpolniti. Če smo že pri prvi svetovni vojni, prav tako feldmaršal Svetozar Borojević ni bil »naš« ampak avstrijski častnik, ki je bra- nil predvsem avstrijsko cesarstvo in ne slovenskega ozemlja, saj je tudi bojna črta proti Italiji ni tekla samo po slovenskemu ozem- lju. Pred nedavnim so celo slovenski fantje, ki so za »vero, dom in cesarja« umirali v Karpatih, dobili spominsko obeležje. Kar bi bilo pohvalno, če ne bi na obe- ležju pisalo, da jim »domovina večno hvaležna«. Katera domo- vina naj jim bo hvaležna in za kaj? Morda republika Avstrija, da so v brezsmiselni klavnici prve svetovne vojne umirali za avstrijskega cesarja daleč od doma. Seveda je prav, da se ohranja spomin na vse sloven- ske vojake, ki so se borili v vseh vojnah in vojskah. A kot ne moremo postaviti obeležja slovenskim fantom , ki so v Wehrmachtu padli, recimo pred Stalingardom, z napisom »domovina vam bo hvaležna«, naša domovina nima biti kaj hvaležna tudi padlim slovenskim fantom v prvi svetovni vojni, saj se niso borili za svojo domovino. Danes, ko se zaradi političnih zlorab zgodovine niti ne ve več, kaj sploh je naša zgodovina in na kaj moramo biti ponosni. Očitno bomo kmalu hvaležni tudi za to, ča so nas lahko med drugo svetovno vojno okupirali, in se bomo morali morda še opravičiti, ker so nam morali streljati kot talce, če se bo sprevračanj zgodovine nadaljevalo. Včasih je bilo točno znano in samoumevno, oziroma je bilo ljudem jasno povedano, kaj je slovenska zgodovina, ki je naša, in na katero smo lahko ponosni: karantanska država, kmečku upori, boji za severno mejo 1918/19 in seveda narodno osvobo- dilni boj partizanov, sedaj tudi osamosvojitvena vojna. Nikoli ni bilo »naše« ne avstrijsko cesarstvo, niti ne Kraljevina Jugoslavija, čeprav smo se vanjo vključili prostovljno, ker ni bilo drugega izho- da. Danes pa v mešetarjenu z vsemi vrednotami, predvsem pa z zgodovino, ljudem to ni več jasno. Seveda od naših oblastnikov, ki so v službi politike in vladajoče idelogije, ne moremo pričakova- ti, da bodo to jasno povedali. Trenutno smo »del Evrope«, zato moramo z njo deliti tudi zgodovino, in biti »ponosni«, da smo bili podložniki franskovskim kraljem, Napoleonu in avstrijskim cesar- jem, ter da smo lahko umirali za njihove koristi. Žal je tako in bo tako, če se naši trenutni oblastniki prerekajo že o čisto preprostih zgodovnskih dejstvih, kot koliko je stara Teritorialna obramba. Kot v trenutni družbi ni kažipota vrednot oziroma ga ljudje od politike in politkov na dobijo, ga seveda ni tudi v zgodovini, saj je ta v javnosti praviloma le zlorabljena v politične namene. oktober 20188 K O M E N TA R dr. France Križanič Gospodarska politika in zaposlenost B rezposelnost se v danem narodnem gospodarstvu pojavi takrat, ko povpraševanje po dobrinah (go- spodinjstev za osebno porabo, podjetij za inve- sticijsko porabo, države za njeno porabo ter su- bjektov na svetovnem trgu za izvoz) ne zadošča za zaposlitev obstoječih gospodarskih zmogljivosti. Država lahko neravnotežje na trgu dela odpravi z monetarno politiko povečanega obsega kreditov, s fiskalno politiko pove- čanega javnofinančnega primanjkljaja ter z zunanjetrgovinsko politiko znižanja vrednosti svoje valute na deviznem trgu. Če je vzrok nezaposlenosti v slabi konkurenčnosti danega narodnega gospodarstva, mora država voditi tudi intenzivno razvojno po- litiko. Kadar se narodno gospodarstvo srečuje z visoko narav- no stopnjo brezposelnosti, na katero gospodarska rast ali raven plač ne vpliva, lahko država uporabi aktivno politiko zaposlo- vanja. Vsaka od omenjenih politik odpravljanja brezposelnosti ima svoje značilnosti in omejitve, ki jih je treba upoštevati. Monetarna politika z vplivom centralne banke na znižanje obrestnih mer spodbuja povpraševanje po dobrinah in z rastjo proizvodnje tudi na povečevanje zaposlenosti. Vendar ekspan- zivna monetarna politika povečuje količino denarja v obtoku, kar lahko povzroči višjo inflacijo. Pri vodenju te politike nastaja dilema med spodbujanjem zaposlovanja in zaviranjem inflacije. Povezavo med višjo inflacijo in manjšo brezposelnostjo prikazu- je kratkoročna Phillipsova krivulja. Če se rast cen ne prenese v povečevanje plač, dolgoročno tega razmerja ni. V nasprotnem primeru sledi inflacijska spirala rasti plač, obresti, rent in cen dobrin, ekspanzivna monetarna politika pa je pri odpravljanju nezaposlenosti neučinkovita (primer je jugoslovanska in z njo slovenska stagflacija v letih od 1987 do 1991). Kadar so v da- nem narodnem gospodarstvu (ali monetarni uniji) inflacijska pričakovanja majhna ter ni povezave med rastjo plač in inflacijo, lahko vendarle tudi ekspanzivna monetarna politika učinkovito vpliva na zmanjševanje brezposelnosti. Takšen je bil na primer učinek kreditne politike Evropske centralne banke od junija 2014 naprej. Fiskalna politika je z znižanjem davčnih stopenj in/ali poveča- njem porabe javnega sektorja pri preprečevanju krize brezpo- selnosti učinkovita zlasti v velikih narodnih gospodarstvih, kjer v manjši meri spodbuja uvozno povpraševanje in v večji meri povpraševanje po dobrinah domačega gospodarstva. Omejitvi te politike sta višina javnega dolga in njegovo financiranje. Sča- soma se država pri vodenju fiskalne politike zaradi tega znaj- de v isti dilemi med inflacijo in zaposlenostjo kot pri vodenju monetarne politike, saj je slej ko prej prisiljena najemati kredite pri centralni banki in tako povečevati količino denarja v obtoku. Ima pa sodobna fiskalna politika z večjim deležem javnega sek- torja v strukturi bruto domačega produkta ter odgovornostjo za zagotavljanje minimalnega življenjskega standarda s sistemom zavarovanj za primer brezposelnosti in socialnih transferjev po- membno vlogo tako imenovanega »avtomatičnega stabilizator- ja«. Izdatki države in njihov pozitivni vpliv na povpraševanje se samodejno povečujejo, ko se začneta zmanjševanje zaposlenosti in recesija. Tako jo omejijo brez posebnega ukrepanja. Zunanjetrgovinska politika z zniževanjem tečaja domače valute na deviznem trgu vpliva na povečan izvoz ter posledično na rast proizvodnje in zaposlenosti. Omejena je s privoljenjem zunanje- trgovinskih partnerjev (gre za »beggar thy neighbor policy«) ter z vplivom padajočega tečaja domače valute na inflacijo in neto odliv kapitala iz države. V to politiko spada tudi manj učinkovi- to določanje carinskih stopenj, kvot … Razvojna politika z državnimi subvencijami, davčnimi olajšava- mi na izdatke podjetij za raziskave in razvoj ter s selektivnimi poceni krediti državnih razvojnih bank vpliva na povečevanje produktivnosti dela in konkurenčnost narodnega gospodarstva, z njo pa tudi na povpraševanje po dobrinah, proizvedenih v tem narodnem gospodarstvu. Uspešna razvojna politika omogoča rast zaposlovanja ob višjih plačah in celo višjem tečaju domače valute na svetovnem deviznem trgu (Kaldorjev paradoks). Ra- zvojno politiko omejuje mednarodna regulacija državnih pomo- či oziroma kdaj zunanjetrgovinski partnerji ukrepe razvojne po- litike pojmujejo kot damping (prodaja dobrin pod njihovo proi- zvodno ceno). Pravila EU na tem področju vendarle omogočajo vodenje učinkovite razvojne politike oziroma trajno državno po- speševanje tehnološkega napredka. Aktivna politika zaposlovanja je na meji med državnim posredo- vanjem na socialnem področju, delovanjem avtomatičnega sta- bilizatorja ter razvojno politiko. Za razliko od slednje je s speci- fičnimi ukrepi za izboljšanje produktivnosti težje zaposljivih oseb manj učinkovita pri dolgoročnem spodbujanju rasti zaposlova- nja. Kadar se nezaposlenost poveča zaradi upada povpraševa- nja, aktivna politika zaposlovanja ne more nadomestiti vloge ekspanzivne fiskalne in intenzivne razvojne politike. Kadar se narodno gospodarstvo srečuje z visoko naravno stopnjo brezposelnosti, na katero gospodarska rast ali raven plač ne vpliva, lahko država uporabi aktivno politiko zaposlovanja. 9 Knjižica Karla Gržana razkriva mehanizme delovanja hrematizma Ekonomija – dostojanstvo bivanja A K T U A L N O Karel Gržan nas je navdušil z drobceno knjižico z naslovom »Ob 500. obletnici reformacije 95 TEZ, pribitih na vrata svetišča ka- pitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma«. Te teze so zelo zgovorne in skrajno občuteno nastopajo proti izkoriščeval- skemu in ponižujočemu izkoriščanju ljudi v zdajšnji globalizacijski dobi. Gržan v tretji tezi skoraj pesniško pove, da se je »v pojme dobrega vtihotapilo zlo. Pogoltna zver se je preoblekla v kožuh jag- njeta.« Torej, kdo je ta pogoltna zver? To je hrematizem, izrojena eko-nomija, ki temelji na kopičenju in bogatenju posameznikov. Takšno pogoltno bogatenje nima meja in Gržanova knjižica nelegi- timni hrematizem upravičeno obtožu- je zaradi njegove zločinskosti, ki so jo obsojali že antični misleci, na primer Aristotel. »Hrematizem potrebuje ne- gotovost, strah in zato udejanja nego- tove oblike zaposlovanja in minimalne dohodke, s katerimi komaj živijo tako redko zaposleni kot upokojeni.« Ekonomija pomeni izvorno nekaj povsem nasprotnega: urejeno domo- vanje v skupnosti kot varno bivanje v domu, skupnem domu, v sožitju vseh članov, saj »je poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovor- nosti tako za ljudi kot za živali, rastli- ne pa tudi za zemljo«. To sicer »ne po- meni, da imamo vsi enako, pomeni pa, da imamo vsi dovolj – vsem je zago- tovljeno dostojanstvo v (so)bivanju.« Ekonomija kot dostojanstvo bivanja je kot rdeča nit, ki poteka skozi vseh 95 Gržanovih tez, s katerimi je nagovoril celo mednarodno skupnost; na policah knjigarn namreč že vidimo angleško iz- dajo omenjene knjižice. Razlika med ekonomijo in hrematiz- mom zahteva jasno prepoznavanje med dobrim in hudim, slabim, to je zlom najširših družbenih razsežnosti. Zah- teva tudi soočenje z ekskluzivnostjo drugačnosti, tako zelo značilno za re- ligije, in zgodovina dokazuje, »da se v monoteističnih religijah dogaja najbolj grobo zanikanje legitimnosti drugih kot drugačnih. V pojmovanju sebe – svoje religiozne identitete kot edine ustrezne za predstavljanje in zastopanje 'edino pravilnega Boga' – korenini nevarnost podcenjevanja, celo izničevanja vseh preostalih religijskih oblik.« Imperij hrematizma je od religioznih institucij prevzel ravno to plat in s tem obvladu- je svet in manipulira z njim tudi v času globalizacije. Religiozni, globoko poduhovljeni kri- stjan Gržan nas v 23. tezi naravnost sooči s temle: »Imperij hrematizma, ki vsiljuje sedanje globalno delovanje, je prevzel od religioznih ustanov, ki so vladale pred njim, preverjeno učinkovi- te in nedopustne modele vodenja, ob- vladovanja in manipuliranja. Ker reli- giozna zavest sega subtilno najgloblje, so tudi manipulacije religioznih ustanov prodrle izjemno globoko in so še ved- no simbolno močno zakoreninjene tudi pri nereligioznih ljudeh.« To seveda ni več logika evangelija, ampak logika ne- // BESEDILO: Cvetka Hedžet Tóth // FOTO: arhiv Svobodna beseda izprosnega obvladovanja sveta, ki nas »obvezuje k poslanstvu osvobajanja v sedanjosti«. Gržanova knjižica je tukaj odločna in s svojo humano naravna- nostjo zahteva takšno revolucijo duha, da bo pripeljala do spremembe svetov- ne ureditve, in to je pot »od hrematizma nazaj k ekonomiji kot skrbi za skupno dobro«. Ekonomija kot skrb za skupno rabo Že izraz sam ekonomija kot skrb za skupno dobro je privlačen, simpatičen in Gržanova knjižica raziskuje kar nekaj področij družbenega življenja, kjer bi bila takšna – kot jo sam imenuje – eksis- tencialna revolucija več kot potrebna. Gre za pravičnost, ki mora biti politič- no udejanjena v vseh konceptih druž- benega delovanja, na narodni in tudi na mednarodni ravni. Knjižica Karla Gržana razkriva meha- nizme delovanja hrematizma kot siste- ma, ki si ljudi podreja kot izkoriščeval- ska ekonomija na prav vseh področjih življenja. To je vidno na političnem po- dročju in posega celo na področje izo- braževanja in vzgoje. Gre za zelo svo- jevrstno interakcijo med ekonomijo in kulturo in zajedavski kapitalizem, to je hrematizem, zelo dobro ve, kako si mora podrediti ljudi, na kratko poveda- Pater Karel Gržan oktober 201810 no tako, da okupira njihove duše in se v njih naseli kot notranji zajedavec, kjer parazitira. K temu je treba dodati popu- larni slogan: ne sprašuj, kaj lahko drža- va stori zate, ampak kaj ti lahko storiš za državo. To, da si potrpežljiv, priden in ponižen? Recimo vsakokrat takrat, ko politika prenaša probleme javnih prora- čunov z države na tržišča, ki jim posa- mezniki nismo kos? Vse je naravnano v tekmovalnost, ki se retorično obeša na dialoškost, ven- dar je to samo mehanizem toleriranega sproščanja agresivnosti, s popularno tujko rečeno permisivnost. To vidimo celo med politiki, dejansko tu celo v najbolj skrajni podobi. Zanimivo je, da Gržan sodobno demokracijo dešifrira v skrajnostih, in to kot pridnost-pos- lušnost-tekmovanost-retorično spodbi- janje. V vsem tem je nekaj zelo repre- sivnega in dejansko bistvo represivne družbe je to, da sta nesramnost in svo- boda pobratima. Tako kot se je hrematizem preoblekel v ovčjo kožo ekonomije, se nekritična in zasužnjena predanost uteleša v besedi priden. Ena najbolj sporočilnih tez Grža- nove knjižice se glasi, da naj se beseda priden umakne skupaj s hrematizmom: »Pridnost v slepi poslušni predanosti naj nadomesti (tudi v izrazu) odgovornost – odgovornost za lastna ravnanja, sood- govornost za dobro bližnjih, stvarstva.« Tako bi vrednota odgovornosti lahko predstavljala zmožnost za osvobajanje, za dejansko spremembo obstoječega. Samo ponosni smo lahko na knjižico, ki je upravičeno prejela mednarodni od- ziv in priznanje. Biti priden danes je kot nekakšna sveta resnica, isto kot slepo predan, poslušen, pohleven, brez lastne volje, iniciative, skratka, pomeni »biti zasužnjen«. Gržan pove naravnost kot britev ostro, da je hrematizem s pomoč- jo manipulativnih religioznih prijemov neverjetno učinkovit in kot vladar sveta posedovalno prisega na edino zveličav- ne resnice in rešitve. Kako je z zapovedano pridnostjo na področju izobraževanja? Vsi zelo dobro poznamo tole: biti priden pomeni dobro se naučiti, pravilno ponoviti, dobiti od- lično oceno. Celo na univerzitetni ravni poznamo delovanje takega hrematistič- nega mehanizma, saj ta »vzdržuje pred- vsem strokovnjake, ki podpirajo hrema- tistični razvoj in delovanje. Z razpisi, s točkovanjem se ne slepi, z njim se us- merja le misel kupcev v prodajalnah, s točkami se vzdržuje tudi znanstveno raziskovanje, in tako se lažje manipulira z njim ('prodaja' in usmerja 'edino res- nico'). Znanost se spreminja v podjetje, kjer izgubljajo predvsem humanistične vede, saj so za hrematistično manipu- lacijo potencialno nevarne.« Vsi dosež- ki se tehtajo, in če manjka stotinka mi- ligrama, potem se to sankcionira. Vse v izobraževalnem procesu je usmerje- no v uporabnost in storilnost. Konku- renca, tekmovalnost sta prednostni in zato vrednote kot »sočutje do ljudi in stvarstva, usposobljenost za pravičnost, spoštljivost, odgovornost niso cenjene in zato ne ocenjene«. Skratka, to je indu- strija izobraževanja tako po bolonjsko, ki meri s koristnostjo in ponavljalščino. Vsak človek je vreden spoštovanja Zamislimo se, ko Gržan opozarja na zla- te maturante – skoraj nas je sram, ker z njimi mnogim delamo krivico. Tekmo- valno-izločevalni izobraževalni sistem ne more ovrednotiti posameznika v njegovi enkratni izvornosti in nadarje- nosti, kar bi bila uspešna pot za vzgojo nečesa prijateljsko-sožitnega in dopol- njujočega. Kako lahko sploh sprejema- mo sistem, ki večino ljudi že v siste- mu osnovnega šolskega izobraževanja »podcenjuje v naši posebni vrednosti«? Vsak človek je dragocen, prav vsak je vreden upoštevanja in spoštovanja, in Gržan zato poudarja: »Izobraževanje bi moralo biti dopolnjujoč in ne izključu- joč sistem; učence bi moralo uvajati v dopolnjujoče sodelovanje. V prepozna- ni vrednosti vsakega posameznika kot dopolnjujočega člana družbe je temelj- na pedagogika za družbeno sožitje.« Hmm, zdaj razumemo, zakaj hre- matizem po šolah sproža čedalje več agresivnosti – kljub vsej liberalizaciji. Merilo odličnosti izloča nad 98 odstot- kov učencev, kar sproža nemi krik, ki opozarja na potrebo upoštevanja vseh in njihove enkratne odličnosti še na kakšnem področju in ne samo na tem, uradno uveljavljenem in veljavnem. Vsekakor ni humanizem to, da doseže- ne točke jemljemo kot objektivne, te pa naj bi pomenile pravičnost; tako mno- gim že na začetku študija zapiramo vra- ta pred možnostjo za študij tega, kar bi želeli – pač nima zadosti točk. »Ponavljalščina« utrjuje in ohranja hrematizem, prav tako sposobnost za skladiščenje podatkov. Mišljenje se spreminja v nemišljenje in okrnjena je naša svoboda. Deklarirano svobodni svet pozablja, da svoboda zahteva var- nost in da je ni tam, kjer vse obvladu- je logika »najšibkejši člen – marš ven«. Zato duh svobode »potrebuje tudi čas, ko je navidezno brezdelje sveto«. Čas je, da hrematizmu vendarle že povzro- čimo težave; čas je, da sredi popolno- ma izrojenega sistema prebudimo 'nove vetrove', ki jih neoliberalni kapitalizem – hrematizem – ne bo mogel omejiti in ga bodo zato zadušili v njem samem.« Dozorel čas za nov protest Petsto let po protestnem nastopu Marti- na Lutra je namreč »v skrajnost dozorel čas za nov protest«. Za kakšen protest gre? Za »protest proti sistemu, ki si je prevzel celo religiozne oblike, saj goji dogmatizem 'edinih možnih resnic', s katerimi obvladuje družbena razmerja. Čas je, da se temeljni koncepti tako eko- nomije kot hrematizma ozavestijo z jas- nim medsebojnim razlikovanjem. Tudi na znanstveni ravni bo treba ekonomijo osvoboditi hrematizma in v družbi za- četi vzpostavljati ekonomske odnose, ki se od sedanjih hrematističnih bistveno razlikujejo. Dozorel je čas osvoboditve izpod krivičnega (očitno zločinskega) hrematizma.« Tej drobni Gržanovi knji- žici je v nekaterih vidikih uspelo zelo dobro pojasniti zdajšnje dogajanje, ki ga sicer opisujemo z izrazom neolibe- ralizem, kar je isto kot kobiličarski kapi- talizem. Kobilice so požrešne, in kamor pridejo, vse opustošijo in uničijo, nato pa spet gredo naprej pustošit, tako kot kapitalizem s svojim pohlepom. Zavest o razliki med hrematizmom in ekono- mijo je nadvse pomembna in ni od- več vprašanje, koliko ljudi se te razlike sploh zaveda. In kdo je Karel Gržan (roj. 1958)? Je menih v frančiškanskem redu ka- pucinov in je magistriral iz teologije in doktoriral iz literarnih ved, njegova ustvarjalnost je veličastna, iz njegove- ga opusa izstopa kar nekaj del s široko problematiko medčloveškosti. Živi sre- di pragozdne narave na kmetiji na Konj- skem Vrhu blizu kraja Luče pri Savinji. »Pridnost v slepi poslušni predanosti naj nadomesti (tudi v izrazu) odgovornost – odgovornost za lastna ravnanja, soodgovornost za dobro bližnjih, stvarstva.« 11 Kočevski Nemci in slovenski izgnanci (1941–1945) Nemci brutalno izganjali Slovence A K T U A L N O O usodi kočevskih Nemcev ni mogoče govoriti, ne da bi spregovorili o izgonu slo-venskega prebivalstva v času nemške okupacije v letih od 1941 do 1945. Večina pripadnikov prav te etnične skupnosti je namreč odigrala pomembno vlogo v uresničevanju na- črtnega iztrebljenja Slovencev in utrje- vanju nemštva na slovenskem ozemlju. V javnem sporočanju (predvsem v zad- njem desetletju) je pogosto prav bistve- na razlika med njima premalo ali sploh nevidna. To značilnost je mogoče odkri- ti tudi v obsežnem prispevku o koče- vskih Nemcih »Jezika nam ne bo uspelo ohraniti« (v Delu v petek, 21. septembra 2018, stran 8), ki se začenja s trditvijo: »Po vojni zanikani in načrtno pozablje- ni …« Čeprav avtorica njihovo usodo povezuje tudi s slovenskimi izgnanci, pa manjka ustrezna umestitev te zveze v celovito predhodno dogajanje. Tako zastavljeno besedilo, zlasti pa poudarje- no izpisane številke, ki ponazarjajo iz- gubo kočevarske etnične skupnosti na Slovenskem, lahko spodbujajo sedanje bralstvo k obtožujočemu in obžalujoče- mu razmišljanju o tragični usodi koče- vskih Nemcev. Za globlje in večplastno razumevanje in opredeljevanje do tega pojava je vsekakor treba vsaj v temelj- nih razsežnostih predstaviti odgovore na vprašanja, zakaj in kako sta nastala »zanikanje« in »pozaba«. Nemške oblasti so po zasedbi z blisko- vito naglico začele uresničevati različ- ne raznarodovalne ukrepe po natančnih načrtih, ki so bili izdelani že pred oku- pacijo, in ob izredno močni organizacij- ski podpori Švabsko-nemške kulturne zveze na slovenskem ozemlju (D. Biber: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933–1941, 1966). Tako so bila takoj odpravljena vsa slovenska krajevna imena, uničenih in zažganih je bilo na tisoče knjig iz šol- skih knjižnic, strogo je bila zapovedana raba samo nemškega jezika, slovenske šole so bile razpuščene in uvedena je bila še vrsta drugih ukrepov. Kot ugotavlja T. Ferenc (1993: Množič- no izganjanje Slovencev med drugo svetovno vojno), so si nemški nacisti za popolno ponemčenje postavili »nerazumno kra- tek rok« – le nekaj let. Pomemben ukrep v tej smeri je bil množičen izgon Slo- vencev, po načrtih naj bi jih bilo izgna- nih od 220 do 260 tisoč. Dejansko so izgnali približno 80.000 prebivalcev, kar predstavlja največji odstotek izgnanih ljudi (okoli 10 %) v primerjavi z drugi- mi zasedenimi pokrajinami v Evropi, na primer v Franciji in na Poljskem. Množično so bili »Nemcem nevarni« Slovenci do sredine julija izgnani v Sr- bijo, pozneje na Hrvaško in v Bosno, jeseni pa v Nemčijo, najprej prebivalci iz Posavja in Obsotelja. S tega območja je največ ljudi (približno 23.000) moralo zapustiti domove od 24. oktobra do 17. novembra 1941 glede na Razglas o dr- žavnopolitičnih ukrepih na obmejnem ozemlju vodje civilne oblasti za spodnjo Štajersko (Kundmachung über staatspoliti- sche Maβnahmen im Grenzgebiet. Marburg an der Drau, den 20. Oktober 1941). Izga- njanje Slovencev je potekalo zelo bru- talno. Navajam konkreten primer z Bi- zeljskega, od koder je bilo v enem dne- vu, 11. novembra 1941, izgnanih 3.011 ljudi. Skrajno surovo so jih nemški voja- ki zgodaj zjutraj tistega dne spodili z do- mačij. V pol ure so morali zapustiti vse: domačije, živino, ves pridelek; s sabo so smeli vzeti le to, kar so lahko nesli. Kot živino so jih najprej odpeljali v Raj- henburg (Brestanico), kjer so dobili šte- vilke (in postali zgolj številke), potem pa v živinskih vagonih v različna nemška taborišča. Vse imetje, ki so ga slovenski Iz Slovenije je bilo izgnanih okoli 80.000 ljudi. oktober 201812 izgnanci morali pustiti v domovini, je bilo zaplenjeno v korist nemške države. »Najhujše zlo je zadelo območje ob Savi in Sotli, ki je postalo strnjeno nem- ško naselitveno območje« (T. Ferenc: Raznarodovanje, 2010, 207). Na to obmo- čje so preseljevali predvsem Nemce s Kočevskega, da bi »osvežili nemško kri« in utrdili meje nemštva. Kočevski Nemci so se že pred nemško zasedbo slovenskega ozemlja organizirali kot peta kolona in se za to vlogo vsestran- sko pripravljali, celo z vojaškim uspo- sabljanjem in vzpostavljanjem vojaških enot. Tako so izničevali obstoj in status države, katere državljani so bili. Po za- sedbi so skoraj v celoti prisluhnili spo- ročilu, da jih Hitler kliče »nazaj v rajh«. Na obisku v Mariboru 26. aprila 1941 se je Hitler srečal tudi s kočevskimi Nem- ci in jim obljubil, da se bodo že jeseni 1941 preselili na izpraznjeno območje ob Sotli in Savi. Takoj po izgonu večine slovenskega prebivalstva so se v izpraznjena naselja v skladu s sporazumom med Hitlerjem in Mussolinijem začeli skrbno organizi- rano naseljevati kočevski Nemci. Že 15. novembra 1941 je iz Kočevja odpeljal prvi od 135 vlakov, ki so do 22. januarja 1942 omogočili prostovoljno preselitev več kot 95 odstotkov kočevskih Nem- cev (od skupno 12.498). Ta preselitev ni bila niti približno primerljiva s pred- hodnim izgonom Slovencev, saj so bile za preseljevanje Nemcev zagotovljene zelo ugodne možnosti: svoje nepremič- ninsko imetje so prodali italijanski druž- bi Emona, s preselitvijo so počakali, da so lahko pobrali letino in pospravili svo- je pridelke ter jih skupaj s pohištvom, orodjem in opremo pripravili za prevoz na nove domove. Vsaka nemška druži- na je dobila na voljo zemljišča in stavbe treh slovenskih družin. Njihova kulturna dediščina je bila pred odselitvijo skrbno popisana in delno tudi zbrana. Da se ne bi izgubila sled za njihovim večsto- letnim bivanjem na Kočevskem, je bila predvidena ustanovitev muzeja nemške kulture in življenja Nemcev na Sloven- skem (v Brežicah). K dejanski izgubi sledi za Nemci na Kočevskem pa je pri- pomogla predvsem italijanska vojska, ki je poleti in jeseni leta 1942 požgala in porušila večino kočevarskih vasi, da ne bi v njih našli zatočišča partizanski borci. Cilj novih naseljencev je bil utr- jevati nemštvo in zagotavljati trdnost nemške meje. Na domačije slovenskih izgnancev so se Nemci namreč naselje- vali kot na svoje pod geslom »heim ins Reich« (domov v rajh). V času okupaci- je so se številni tudi bojevali proti »par- tizanskim banditom« kot pripadniki pol- vojaških formacij vermanšafta in tudi v esesovskih vojaških enotah. Proti koncu vojne so se nemški nase- ljenci z vsem premičnim premoženjem z vozovi in vlaki umaknili proti Avstri- ji. Vendar so še prej poskrbeli za dodat- no tragiko slovenskih izgnancev, saj so pred odhodom namerno uničevali nji- hovo nepremično premoženje (poseka- li so npr. vinograde, rušili stanovanjska poslopja itd.). Slovenski izgnanci (okoli 1.300 jih je umrlo v taboriščih v Nemčiji) so se po dolgotrajnih in napornih poteh vračali na izropane domove s tem, kar so nosili v rokah. Tako so bili sloven- ski izgnanci dvakratno oropani: izgnani, oropani človeškega dostojanstva in vseh dobrin so se vrnili na izropane in opus- tošene domačije. Več kot sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne slo- venski izgnanci še niso dobili povrnjene vojne škode (I. Žnidaršič: Nemčija še ni plačala vojne škode, 2015). Čeprav se status množične civilne žrtve nacistične nemške okupacije na- naša tako na kočevske Nemce kot na slovenske izgnance, pa njunega izra- zito neenakega položaja in obravna- vanja ni mogoče enačiti. Naj dodam, da prikrito ali odkrito izenačevanje ni (čisto) naključno, temveč je prej eden od odtenkov zgodovinskega revizioniz- ma. Ob upoštevanju celovitega zgodo- vinskega poteka je torej tragika sloven- skih izgnancev v tem, da so bili dvojno prizadeti – tako materialno kot moralno. Tragika kočevskih Nemcev pa je zgolj stranska posledica neuresničenih siste- matičnih teženj nacistične Nemčije, da dokončno iztrebi slovensko prebival- stvo in s tem razširi svoj življenjski pros- tor (»Lebensraum«). To je treba vedno znova poudarjati, kajti v sedanjosti se ta pomembna razlika pogosto pozablja. Dr. Maca Jogan Takoj po izgonu večine slovenskega prebivalstva so se v izpraznjena naselja začeli skrbno organizirano naseljevati kočevski Nemci v skladu s sporazumom med Hitlerjem in Mussolinijem. Srečanje taboriščnic, političnih zapornic, izgnank in ukradenih otrok Vsi s(m)o rojeni svobodni O B L E T N I C A V Portorožu je bilo tradicionalno srečanje taboriščnic, političnih zapornic, izgnank in ukradenih otrok. Na osrednji slovesnosti, ki so se je udeležili tudi številni potomci žrtev vojnega nasilja, je bila slavnostna govornica va- ruhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Častni pokrovitelj srečanja, ki ga je organiziral Ko- ordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri Zvezi borcev Slove- nije – Taboriščni odbor Raven- sbrück, je bil predsednik Repu- blike Slovenije Borut Pahor. Tradicionalno srečanje je le-tos potekalo od petka, 14. septembra, do ponedeljka, 17. septembra, rdeča nit pri- reditve pa je bila povezava s 70-letni- co Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki nadaljuje tradicijo Osvobodilne fronte in se je zavezala k spoštovanju vrednot partizanstva, ter s 70-letnico Splošne deklaracije človeko- vih pravic. Obe temeljita na tragičnih izkušnjah druge svetovne vojne in obe imata vlogo opomnika o vzrokih in pos- ledicah, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Poleg predsednika Republike Slovenije so se slovesnosti udeležili še številni drugi gostje, med njimi evropska poslanka Tanja Fajon, novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik in podpredsednik ZZB za vred- note NOB Slovenije Marjan Križman. V Portorožu se na vsakoletnem sreča- nju spominjajo 63.000 ljudi, ki so bili iz Slovenije izseljeni v različna koncentra- cijska in delovna taborišča, in več kot 12.000 slovenskih domoljubov, katerih življenja so ugasnila v krematorijih ali pa so umrli od lakote in bolezni. Osre- dnja prireditev je posvečena predvsem // BESEDILO: Nataša Predalič, TV Medvode // FOTO: Iztok Pipan 13 Srečanje taboriščnic, političnih zapornic, izgnank in ukradenih otrok Vsi s(m)o rojeni svobodni taboriščnicam, ki so del svojega življe- nja preživele samo kot številke, v hudi bedi, pomanjkanju in nasilju. Grozote taborišč so preživele in ohranile slo- venstvo in slovenski rod tudi v najtežjih dneh svojega življenja, ko je bilo celo »težko biti človek in ko se je smrt utru- dila od smrti«. Vrednote taboriščnic in taboriščnikov na preizkušnji Zbrane je v nagovoru pozdravil Ma- tjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück, in poudaril, kako pomembno je, da se srečujejo v Por- torožu v tako velikem številu, saj je v tem času, ko svet preplavljajo kolone beguncev, ko prevladuje občutek, da se nekateri iz zgodovine niso prav nič naučili, naša zaveza, zaveza vseh tu- kaj zbranih, da morda še bolj kot ka- darkoli do zdaj ohranjamo vaš spomin in opominjamo. S svojo udeležbo zno- va dokazujemo, kako ponosen je naš zmagoviti spomin, kako globoko je naše spoštovanje do velikega prispev- ka narodnoosvobodilnega boja k naši državnosti in kako trdna je naša privr- ženost izročilu in vrednotam. Spomnil je, da so vrednote generacije sloven- skih taboriščnic in taboriščnikov – lju- bezen do sočloveka, do rodne grude in jezika, solidarnost, sočutje, tovarištvo, pravičnost in enotnost – na preizkuš- nji, in verjame, da so tem vrednotam zavezani tudi vsi zbrani na portoroški slovesnosti v upanju, da najbolj težki trenutki iz preteklosti nekdanjih tabo- riščnic in taboriščnikov nikoli ne bodo postali sestavni del sedanjosti in priho- dnosti njihovih zanamcev. Ohranjanje temeljnih človekovih pravic je bilo rdeča nit prireditve in tudi Vlasta Nussdorfer je v slav- nostnem govoru poudarila, kako po- membno je, da jih spoštujemo: »Vsi lahko storimo več za uveljavljanje človekovih pravic doma in v svetu. Človekove pravice namreč niso izbo- jevane enkrat za vselej in v vseh oko- liščinah. Zanje se moramo bojevati vsakodnevno – zase, a ne le zase, tudi za druge. To je med drugim tudi spo- ročilo Splošne deklaracije človekovih pravic, ki kot rečeno letos obeležuje 70-letnico. Bila je torej sprejeta, a ne zaradi papirja. In vse je tako lepo za- pisano, živeti jo je treba. Nikoli več se človeštvo ne sme znajti med vojno in mirom, ko se sprašujemo, ali je mir res pomembnejši, med dobrim in zlim ter med barbarstvom in človečnostjo. Tudi zato ne, ker smo ljudje.« Reke beguncev in migrantov »Vi ste se po drugi svetovni vojni vrnili iz taborišč smrti. Ste živ spomin na naj- hujše grozote in prav je, da vam izkaže- mo vse spoštovanje in vam sledimo v neizmerni želji, ki vam je pomagala pre- živeti: biti in ostati človek, celo v najtež- jih preizkušnjah. Vaše preživeto gorje mora opominjati nas in prihodnje ro- dove, predvsem te mlade, nedolžne ot- roke, ki šele prihajajo v pravo življenje. Bodimo jim vzor. Da ne izgubimo zgo- dovinskega spomina, da nam ga ne za- meglijo drugačne zgodbe, ki poskušajo zmanjšati pomembnost upora našega in evropskih narodov zoper razčlovečenje. Interniranke in interniranci, taboriščni- ce in taboriščniki ste živ dokaz tega, kar se je tam dogajalo. Kdor ne verjame, spreobrača zgodovinska dejstva. Kdor zmanjšuje njihov pomen, počne to tudi z namero prikrivanja mogočih posledic svoje današnje nestrpne politike,« je še povedala Vlasta Nussdorfer. In spomnila je na moč besede, saj je ta na samem začetku vodilo vsem no- silcem zla in krvnikom nedolžnih ljudi: »Zato se je treba upreti vsem besedam, s katerimi tudi danes nekateri sejejo sovraštvo in nestrpnost ter žal rasistič- no ideologijo. Nosilec etičnega ravnanja V kulturnem programu je nastopilo tudi veliko mladih oktober 201814 Spominska ekskurzija v Oglej in Gonars Kostnica s 453 krstami O B L E T N I C A Dan pred obletnico kapitulacije Italije in osvoboditve ujetni-kov iz fašističnih koncentra-cijskih taborišč so se člani ljubljanske KO ZB Zadobrova - Sneber- je odpravili na strokovno ekskurzijo v Oglej in Gonars. Med več kot 60 potniki je bilo precejšnje število potomcev ljudi, ki so bili med drugo svetovno vojno in- ternirani v Gonars ali na otok Rab, saj je bil Gonars po letu 1942 namenjen pred- vsem internaciji civilnega prebivalstva iz tako imenovane Ljubljanske pokraji- ne. Številni med njimi se niso nikoli več vrnili, številni so se vrnili bolni in obne- mogli ter duševno in telesno uničeni. Na poti se nam je pridružil Bojan Pa- hor, predsednik ZZB za vrednote NOB Sežana, ki je bil ta dan naš vodnik in prevajalec. V obeh krajih smo se sreča- li z vodstvi krajevnih organizacij ANPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije), v Ogleju nas je pozdravil tudi tamkajšnji župan Gabriele Spanghero. Ves čas pa so nas ob obisku spremljali predsednik krajevne organizacije ANPI Luka Moimas, član Nevio Puntin, ki je šel z nami tudi v Gonars, in sekretar Fla- vio Baneli. V Ogleju smo položili venec k veličastnemu spomeniku padlim itali- janskim partizanom, ki stoji sredi mes- ta, z gostitelji pa smo se zadržali tudi v prijateljskem druženju. V Gonarsu ostankov taborišča ni več, na trpljenje ljudi spominjata na tamkaj- šnjem pokopališču veličasten spomenik in kostnica, ki ju je leta 1973 po načrtih beograjskega arhitekta Miodraga Živko- vića v spomin internirancem postavila Jugoslavija, v kostnico pa so postavili 453 malih krst s posmrtnimi ostanki jugoslo- vanskih taboriščnikov. Na krstah so ime- na umrlih in krajev, od koder so bili. Po osamosvojitvi sta Hrvaška in Slovenija k spomeniku dodali vsaka svojo tablo z na- pisom v slovenskem in hrvaškem jeziku. V to taborišče je bilo prepeljanih več kot 10 tisoč Slovencev in Hrvatov, približno 500 jih je umrlo, med njimi tudi okoli 70 otrok. Sem so prepeljali tudi veliko tabo- riščnikov z otoka Rab, to so bili v glavnem ljudje iz Gorskega kotarja in Loške doline, zelo veliko je bilo med njimi mater z otro- ki. Taborišče so osvobodili ob kapitulaciji Italije, septembra leta 1943. Polaganja venca sta se udeležila tudi člana tamkajšnje organizacije ANPI, oba sta tudi občinska svetnika. Spremljala sta nas tudi do travnika, kjer so nekdaj stale barake, danes pa na to spominja- jo štirje mozaiki z motivi iz taborišča ter zastave Evropske unije, Italije, Furlani- je - Julijske krajine ter Slovenije in Hr- vaške. V nagovoru sta povedala, da ta simbolni kraj vsako leto v okviru pouka zgodovine obišče zelo veliko italijanskih dijakov in učencev. Aktivisti ANPI si pri- zadevajo, da spomin na te hude stvari ostane živ tudi med mladimi, posebno v časih, ko se ideje fašizma znova oži- vljajo. Predsednik ZB NOB Zadobrova - Sneberje Lado Sluga in ljubljanski me- stni svetnik Tone Podobnik sta ob iskre- ni zahvali naše gostitelje iz Ogleja in Go- narsa povabila na obisk v Ljubljano. Jožica Hribar Pred spomenikom v Gonarsu je posameznik. Humanost naše druž- be je odvisna od etične drže vsakogar izmed nas. Zdi se, da spoštovanje te- meljnih etičnih norm ni več vodilo živ- ljenja nekaterih posameznikov, tem- več zgolj stremljenje k moči in ma- terialnemu bogastvu. To pa ni vrlina humane družbe, ki visoko ceni skrb in odgovornost za sočloveka in skupno blaginjo.« Vsaka vojna je nesmiselna Njenim besedam se je s prošnjo prid- ružil tudi Borut Pahor: »Končujem svoj pozdrav z željo in prošnjo kot vaš predsednik, tistim, ki se z mano strinja- te, in tistim, ki se ne, da vedno ko reče- mo zlasti javno besedo, premislimo, ali bomo morda z načinom povedanega ali vsebino koga prizadeli. Če bomo, potem je mogoče dostikrat dobro, da jo zadržimo zase. Pri čemer pa moram reči, da sem bil in vedno bom, morda celo zdaj v teh časih toliko bolj, velik zagovornik svobode govora.« Temeljno sporočilo avtorice slo- vesnosti Silvane Knok pod naslo- vom »Vsi s(m)o rojeni svobodni« in s podnaslovom Za svobodo, dosto- janstvo in mir je, da je vsaka vojna nesmiselna, razen če poteka v luči svobode in dostojanstva za vse in v bran temeljnih človekovih pravic. Prav vsem, predvsem pa mladim, so nastopajoči želeli obuditi ljubezen do sočloveka, do rodne grude in jezika ter vrednot generacije slovenskih ta- boriščnic in taboriščnikov, kot so to- varištvo, solidarnost, sočutje, pravič- nost in enotnost. V kulturnem programu, sestavlje- nem kot opomin iz spominov žrtev nesmiselnih vojn in pravičnega upo- ra, so sodelovali orkester Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar, Partizanski pevski zbor pod vodstvom profesorja Iztoka Kocna, pevka Tin- kara Kovač, tenorist Žiga Kasagić, balerine Baletne šole Stevens, pevski zbor OŠ Koper z zborovodkinjo Ingrid Poropat, na klavirju jih je spremljala Tina Falkner, na violini pa Nika Lucija Frank ter ljudska godca Marino Kra- njac in Peter Kaligarič. Prireditev sta vodila dramski igralec Domen Valič in Lina Potočki Vozny, kot običajno pa so sodelovali tudi ekipa Televizije Med- vode in recitatorji. Temeljna zaveza vseh, tako nastopajočih, organizator- jev kot tudi gostov prireditve, je, da bodo ohranjali spomin tudi potem, ko pričevalcev ne bo več med nami. 15 Na Mestnem trgu prebrali poslanico generalnega sekretarja OZN Pohod za mir 2018 v Ljubljani A K T U A L N O Letos mineva 37 let, odkar je Ge-neralna skupščina Združenih narodov razglasila 21. septem-ber za svetovni dan miru. S tem je skupščina OZN povabila narode in ljudi, naj na ta dan spoštujejo prekini- tev sovražnosti. Skupščina je prav tako pozvala države članice, organe ZN ter regionalne in nevladne organizacije, naj praznujejo ta dan in sodelujejo z ZN pri vzpostavljanju svetovnega premirja. Zavzemanje za mir je tudi ena izmed pomembnih dejavnosti Svetovne fede- racije veteranov (WVF), saj – kot so v svoj kredo statuta povzeli besede No- belovega nagrajenca Ralpha Bunchea – »nihče ne more pričati o vojni bolj zgovorno kot tisti, ki so se v njej boje- vali«. In mir ni samo odsotnost vojne, je mnogo več, vendar je svet še poln pravih vojn. Slovenske članice Svetovne federa- cije veteranov (Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza dru- štev vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever) so v počastitev svetovnega dneva miru letos že tretjič organizirale simbolni po- hod za mir, ki je potekal 21. septembra 2018 v Ljubljani. Letos so se udeleženci zbrali na plo- ščadi pred Moderno galerijo, kjer je za- igral Orkester slovenske policije. Prijez- dila je policijska konjenica, ki je pohod za mir spremljala po Cankarjevi, Čopo- vi ulici, Prešernovem trgu in Stritarjevi ulici vse do Mestnega trga, ki se je do- dobra napolnil. Pohodniki so nosili ba- lončke z odtisnjenim znakom OZN, kar je bila variacija na temo »goloba« kot simbola miru, ter zastavice in replike praporov OZN in WVF. Osrednji govornik, pisatelj Tone Par- tljič, je opozoril, da se dogodka ni ude- ležil nihče z vrha slovenske politike. »Menda je tu samo ena poslanka nove- ga državnega zbora, pričakoval bi tudi bolj zveneča politična imena, a verje- tno nimajo časa, ker se pogajajo, koliko oklepnikov bodo kupili,« se je pošalil. »Če se ne bomo mi, ki mislimo, da je mir edina možnost za človeštvo, ogla- šali in množili, da nas bo vedno več, da nas bo za pol Ljubljane tukaj, bodo zmagali tisti, ki potrebujejo vojno, se vsak dan bolj oborožujejo in preizku- šajo orožje. Mi pa mislimo, da živimo v mirnem času in ni treba narediti nič – nasprotno!« je opozoril Partljič in do- dal, da ankete kažejo, da 90 odstotkov prebivalstva odgovarja, da se počutijo varne, če je država dobro oborožena. »No comment, ne bom komentiral, ho- čem reči le to, da je mir v nevarnosti. V parlamentu bi morali več govoriti o miru, manj pa o odstotkih za oborože- vanje, pa mi je jasno, da ga potrebuje- mo,« je sklenil misel, ki jo je pospremil aplavz prisotnih. Zbrane je pred mestno hišo nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Foto: Janez Alič »Človeštvo ima krasna obdobja, ko se gradijo katedrale, se gradijo mostovi, je naslikana Mona Lisa, se sklada Oda radosti, ampak kaj je v nas, da potem vedno začnemo uničevati in rušiti? Če gledam današnji čas, me je malo strah. Sovražni govor, ki smo mu priče zadnje čase, ni prav nič nedolžen, z njim se je še pred vsako vojno začelo,« je Partljič opozoril na temno plat človeštva. Mir in red po njegovih besedah ne prideta »kar tako«, saj je treba »vsak dan čisti- ti, pomivati, za mir pa je treba biti vsak dan glasen«. Spregovoril je tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Dejal je, da je Lju- bljana lahko vzor za ves svet, saj »nima nobenih ograj v glavah ali pa okoli mes- ta, ampak sprejema vse ljudi in spoštuje različnosti«. Svetovni dan miru bi moral trajati 365 dni na leto, si je zaželel lju- bljanski župan. Na Mestnem trgu v Ljubljani so preb- rali tudi poslanico ob dnevu miru ge- neralnega sekretarja OZN Antonia Guterresa. Točno ob 12. uri je sledi- la minuta molka za žrtve vseh vojn na svetu, dogodek pa sta sklenila Orkester slovenske policije in Mešani mladinski pevski zbor Veter s priredbami skladb Pismo za Mary Brown, Imagine, Dan ljubezni, Heal the world, Aquarius in Maček v žaklju. Anton Pozvek, PVD Sever oktober 201816 Odpor proti okupatorju so spodbujali tudi duhovniki Med kladivom in nakovalom S P O M I N I N A O D P O R I N P O G U M Znano je, da so bili slovenski du-hovniki del civilne družbe, ki so ga nacisti in fašisti najbolj pre-ganjali. Gestapo je tik pred voj- no v svojih študijah o pasteh, ki čakajo Nemce ob napadu na naše ozemlje, za- pisal, da je duhovščina na Slovenskem najnevarnejši del civilne družbe. Zato so takoj po zasedbi zaprli in izgnali v ta- borišča vse duhovnike mariborske ško- fije. Za nekatere od njih pa se je končalo najhuje. Prva žrtev je bil župnik Martin Gabrc iz Gornje Radgone, ki so ga na- cisti 6. aprila ustrelili v župnišču, ker je bil protinacist in zaveden Slovenec. Naj spomnimo! 12. novembra leta 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Italija podpisali pogodbo (Rapalska pogodba) in takrat je Primorska prešla pod Italijo. Začelo se je preganjanje govorjenja in petja v slovenskem jeziku. Narodnjake so fa- šisti kruto mučili po zaporih, otroke v šolah so zaradi izgovorjene slovenske besede kaznovali, duhovnike zaradi opravljanja obredov v slovenskem jezi- ku preganjali in podobno. O tem so pi- sali France Bevk, častitljivi tržaški pisa- telj Boris Pahor in številni drugi. Poznavalce razmer čudi odnos Rim- skokatoliške cerkve (RKC) v Sloveniji do njenih duhovnikov, žrtev nacizma in fašizma. Ne čudi pa odnos te Cerkve do italijanskih okupatorjev, saj je povezan z odnosom med Vatikanom in fašistič- no Italijo. Položaj Vatikana in papeštva je bil namreč vse od ustanovitve itali- janske republike neurejen, papež pa v hišnem priporu. Šele konkordat med RKC in fašistično Italijo je te odnose uredil z ustanovitvijo države Vatikan, kot jo poznamo danes, Cerkev pa se je oddolžila s podporo fašističnemu reži- mu. V tej luči lažje razumemo podporo Vatikana raznarodovalni politiki Italije do primorskih Slovencev in težak polo- žaj duhovnikov pod fašizmom. Razumljiv je odpor naših ljudi ob oku- paciji, razumeli so ga tudi tedanji du- hovniki. Naj ob tem poudarim, da so bili partizani verni ljudje, zato jim je bila podpora duhovnikov v boju proti okupatorju pomembna. Ko so Nemci 15. februarja 1944 požgali vas Komen, prebivalce pa odgnali v taborišče, sta dekan Viktor Kos, po rodu iz Baške grape, in kaplan odšla z njimi. »To so moje ovčice in pastir gre z njimi,« so bile njune besede. Ker nista imela statu- sa taboriščnika, sta imela več svobode, da sta lahko pomagala bolnim jetnikom in marsikomu rešila življenje. O tem sta napisani dve knjigi, »Iz požganih domov v ujetništvo«, »In gnojili boste nemško zemljo«. Še veliko je bilo naših duhovnikov, ki so med NOB dajali zatočišče ranjenim partizanom ali so s svojim znanjem tu- jih jezikov in avtoriteto reševali vernike pred najhujšim, tudi smrtjo. Znano je, da so se nacisti za vsako žrtev iz svojih vrst maščevali civilistom. To se je sko- raj zgodilo tudi v Dolenji Trebuši. Nem- ci so zbrali šestnajst mladih fantov in jih postavili pred zid, da jih ustrelijo. Pove- ljujoči je dal poklicati vaškega duhovni- ka (pisal se je Sok), da bi jim dal zadnji zakrament. Duhovnik je začel prepriče- vati poveljujočega, da so fantje nedolžni in nepotrebne žrtve, in uspelo mu je. Tolmincem skoraj nepoznan je do- mačin, duhovnik Anton Bajt, rojen leta 1913 v Klancu v Tolminu. Že med štu- dijem na učiteljišču v Tolminu je bil za- postavljen, ker je bil domoljub, saj mu niso dovolili maturirati v domačem kra- ju. Maturo je opravil v Vidmu. Po kon- čanem študiju teologije je bil kaplan v Furlaniji, pozneje pa je bil premeščen v vas Šmarje na Vipavskem. Tam ga je zalotila druga svetovna vojna. Ko se je začel partizanski odpor, se mu je zdelo samoumevno, da se mu pridruži. Postal je partizanski kurat. Po končani vojni so se nekateri du- hovniki združevali v Ciril-Metodovem društvu. Bajt je bil organizator in pred- sednik tega društva na Primorskem. Iz Vatikana je takrat prišlo opozorilo, da mora prenehati z delovanjem. V to ni privolil, saj se mu je zdelo delovanje nesporno. Nasploh je nerazumljiv od- nos RKC do tega društva, sploh ob dej- stvu, da je ob tisoči obletnici smrti sv. Metoda papež Leon XIII. napisal pis- mo vsem predstojnikom v Cerkvi, naj nikar ne pozabijo dveh dobrotnikov, ki sta dokazala čisto, nepopačeno vero ter pridobila pravico, da se sme služba bož- ja opravljati v razumljivem jeziku in ne zgolj v latinščini. Bajta je upor stal izobčenja in ni smel več maševati. Začel je službovati kot knjižničar v NUK-u. Nekaj let pred smrtjo (umrl je leta 1998) je dočakal od- vezo cerkvene kazni in mu je bilo dovo- ljeno somaševati v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Pokopan je skupaj z bratom in sestro v grobu v Tolminu. Končam lahko, da sta sprenevedanje cerkvenih dostojanstvenikov in njihov odnos do NOB nerazumljiva, odpustki izdajalcem naroda pa še toliko bolj. Ravno ob pri- meru Bajta se navadnemu smrtniku ne- hote vsiljuje vprašanje, zakaj niso bile odvzete pravice do maševanja tistim duhovnikom, ki so jim bili dokazani iz- dajstvo in posledično žrtve med verniki. Zakaj cerkveni dostojanstveniki v govo- rih pri maši za domovino na Sveti gori omenjajo soško fronto, preskočijo NOB in končajo z desetdnevno vojno za do- movino? Vse žrtve v vseh vojnah so ne- potrebne, prav tako vojne same. Je pa dejstvo, da brez NOB tudi samostojne države Slovenije ne bi bilo. O tem sem vsaj jaz prepričana. Nasta Leban, predsednica ZB Tolmin (napisano odraža moje osebno mnenje o polpretekli zgodovini) Mladina Zgornje Branice je 6. decembra 1944 predala zastavo 18. brigadi, duhovnik Anton Bajt iz Tolmina pa je takrat blagoslovil Bazoviško brigado. Desno od njega je zastavo držala sestra Janka Premrla - Vojka. Razumljiv je bil odpor naših ljudi ob okupaciji, razumeli so ga tudi tedanji duhovniki 17 V Rožankovem gozdu v Podgori na pobočju Uršlje gore Obnovljena partizanska bolnišnica Mirta Partizansko šolstvo na Primorskem Procesi globalizacije ogrožajo slovenski jezik S P O M I N I N A O D P O R I N P O G U M V Rožankovem gozdu v Pod-gori na vzhodnem pobočju Uršlje gore so 15. septembra letos s skromno prireditvijo in kratkim kulturnim programom od- prli prenovljeno partizansko bolnišni- co Mirta. Objekt, ki simbolizira zasilno bolnišnico v obliki zemljanke iz obdobja druge svetovne vojne, so obnovili člani Krajevnega odbora ZB NOB Kotlje, pri- sotnost predstavnikov Zveze borcev in drugih veteranskih organizacij iz celot- ne Mežiške doline in predstavnikov Ob- čine Ravne na Koroškem pa je dogodku dala poseben pomen. Predsednik KO ZB NOB Kotlje Karol Polanc se je v nagovoru posebej zahva- lil županu dr. Tomažu Roženu za po- moč pri obnovi bolnišnice, saj je prevzel pokroviteljstvo nad obnovo, in kustosu dr. Marjanu Linasiju iz Koroškega po- krajinskega muzeja za prispevek k vse- binski opremi objekta. Gospod Linasi je ob odprtju prenovljene bolnišnice tudi predstavil pomen partizanske sanitete in skrbi za ranjence. Zasilna partizanska bolnišnica Mirta je bila zgrajena poleti leta 1944 v Ro- žankovem gozdu na nadmorski višini 800–900 metrov. Majhno leseno stav- V koči Lovske družine Jelenk se je 22. septembra kljub izredno slabemu vremenu zbrala velika množica ljudi, ki si želijo, da se spomin na dogodke med drugo svetovno vojno, še posebno na delovanje partizanskega šolstva na Primorskem in tudi v Idrijskih Krnicah, ohranja in oživlja. Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Krnice - Masore v sodelovanju z Območnim združenjem ZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno je namreč pripra- vila spominsko slovesnost ob 74. oble- bo je po sistemu zemljanke (bunkerja) zgradil Feliks Zdovc - Fika, po doma- če Rožankov. Decembra leta 1944 so v bolnišnico pripeljali njegovo sestro Ano Zdovc - Mirto, ki je bila hudo ranjena v nogo. Po njej je bolnišnica tudi dobi- la ime. V njej so se od konca decembra leta 1944 do konca druge svetovne voj- ne zdravili partizani, ki jih je negoval in zdravil sam graditelj Feliks Zdovc - Fika. V obliki brunarice postavljeno bolnišni- co so tokrat obnovili že tretjič. Prvič je bila obnovljena leta 1975 in drugič leta 1980. Z zadnjo obnovo je stavba dobila novo streho, urejeno je bilo odvodnjava- nje in izveden zaščitni premaz zunanjih sten. Ob stavbi in v njej sta nameščeni tabli z informacijami o partizanski sani- teti in sami bolnišnici Mirta. Za podobo napisnih tabel je poskrbela oblikovalka Blanka Kamnik. Prenovljeni objekt je odprl župan dr. Tomaž Rožen. Spomenik predstavlja spomin na hu- manitarno delovanje v času druge sve- tovne vojne na tem območju. Ob po- membnosti same partizanske sanitetne oskrbe pa je treba poudariti zaslugo okoliškega prebivalstva, zlasti pri pra- vočasnem obveščanju o nevarnostih oziroma sami zaščiti lokacij partizan- skih bolnišnic, je bilo povedano tudi na slovesnosti v Rožankovem gozdu. BESEDILO Obnovljena partizanska bolnišnica Mirta Besedilo in foto: Vojko Močnik Kljub slabemu vremenu se je pri lovski koči zbralo veliko ljudi. tnici delovanja partizanskih osnovnih šol v Masorah in Krnicah ter v spomin padlim partizanom lovcem in umrlim v taboriščih. Med udeleženci so bili ne- kateri preživeli borci NOB ter številni krajani in ljudje iz idrijsko-cerkljanske regije in celo iz Ljubljane in Nove Go- rice. V slavnostnem govoru je minister za izobraževanje, znanost in šport ter oktober 201818 podpredsednik Vlade Republike Slove- nije dr. Jernej Pikalo poudaril, da je partizansko šolstvo pomenilo osnovo za poznejši razvoj šolstva. To se tudi zdaj sooča z izzivi ohranitve sloven- ščine. Vzvod groženj ni vojna, ampak so to procesi globalizacije, je poudaril minister, ki je prepričan, da bo šolstvo dobilo bitko. Podpisani (Aldo Carli, op. uredni- štva) sem kot nekdanji učenec parti- zanske osnovne šole v Masorah zbra- nim spregovoril o spominih na obi- skovanje in učenje v tej šoli. Spomnil sem, da smo otroci šolo zelo radi imeli in smo jo tudi skrbno varovali. Čeprav je nenehno obstajala nevarnost, da šolo odkrijejo nemški okupator ali do- mobranci, ki so imeli svoje gnezdo v Idriji, se za čuda otroci niti nismo pre- več bali. V šolo smo hodili sami, brez spremstva staršev, in to celo malčki iz najbolj oddaljenih hiš, ki so prvič pres- topili šolski prag. Od kod smo otroci imeli toliko poguma, se sprašujemo danes. Pogum so nam vlivali naši star- ši, ki so bili silno veseli, da je napočil čas, ko sta v šoli po toliko letih pouka v italijanskem jeziku zadoneli sloven- ska beseda in slovenska pesem. Opo- gumljala nas je naša partizanska učite- ljica, tovarišica Fanika Kacin, ki smo jo otroci zelo spoštovali in smo jo nadvse radi imeli. Vso skrb je posvečala naše- mu učenju, še posebej pa je skrbela za našo varnost. Poudaril sem, da sem globoko prepri- čan, da je otrokom partizanska šola zelo veliko dala. Vcepljala nam je ljubezen in občutek pripadnosti slovenskemu na- rodu, narodnoosvobodilni boj pa smo sprejeli kot svoj lastni boj za svobodo. Vse to nam je vse do danes ostalo v za- vesti. Vsi učenci nekdanje partizanske šole v Masorah smo dočakali težko pri- čakovano svobodo, le najboljši učenec Pavle Močnik je svoje življenje daroval kot nedolžna žrtev. Kot žrtev podlega izdajstva so ga tako rekoč na pragu svo- bode skupaj z njegovo materjo in teto umorili v eni izmed masorskih vrtač. Ponosni smo tudi, da je naša vas imela v partizanskih učiteljskih vrstah rojaki- njo iz naše vasi, zato se ne bojimo, da bo spomin na partizansko šolstvo kma- lu zbledel. V kulturnem programu so sodelo- vali moški pevski zbor iz Šempetra pri Novi Gorici, izolska pevka Marjetka Po- povski in osnovnošolci iz Osnovne šole Spodnja Idrija. Besedilo: Aldo Carli, foto: Boris Carli Nova stotnija popisanih obeležij »Očiščeni partizanski madež« G E P E D I J A Največ zaslug za novo stotino obeležij v zbirki Partizanski spomeniki na Geopediji ima v zadnjem času Dušan Škodič, ki se je lotil ljubljanske Poti spominov in tovarištva. Sicer pa je sveža novica, da je bil Aljažev stolp na Triglavu očiščen partizanskega madeža. Renata Pamić s kranjskega ZVKD je uresničila napo- ved in snela partizansko ploščo s stol- pa. V medijih smo prebrali, da jo bodo »obravnavali v prihodnjih letih«, kar ne zveni prav obetavno. Aljažev stolp na Triglavu (na fotogra- fiji) je bil postavljen kot zmagovalni pra- por slovenstva nad Nemci (Brvar 1995). Med obema vojnama je bila na Triglavu meja med Jugoslavijo in Italijo in Alja- žev stolp točka merjenja moči z Italija- ni. Simbolna nacionalna točka sloven- sko-nemškega tekmovanja (popolnoma v duhu Aljaževega stolpa) je bil stolp tudi med drugo svetovno vojno: 18. ali 19. julija 1986 so ob prvem spo- minskem pohodu borcev na Triglav v spomin na dogodke leta 1944 udeležen- ci na stolp montirali bronasto ploščo. Iz- delala jo je Livarna Železarne Jesenice, odkrili so jo borci 7. SNOUB Franceta Prešerna in borci Jeseniško-bohinjskega odreda. Partizanska spominska plošča, ki je nadomestila veliko šesterokotno ploščo,ki je bila od 1958 pritrjena na stolp in je proslavljala imena prvopristopnikov iz leta 1778; mavčni odlitek plošče hra- ni Slovenski planinski muzej v Mojstra- ni, kje je original, mi ni uspelo izvedeti. Zvezdo so na vrh stolpa montirali na- mesto prvotne zastave z letnico že kmalu po vojni, vidna je namreč na fotografiji Jožeta Mallyja 20. maja 1949. Zvezda se je polomila, leta 1983 so jo ob snemanju filma o Juliusu Kugyju nadomestili s ko- pijo prvotnega znamenja. Tone Urbas iz TNP-ja jo je odnesel na Planiko in tam deponiral, kje je danes, ni znano. Najbrž so ob 6. spominskem pohodu na Triglav leta 1991 udeleženci opazili, da plošče o razvitju slovenske zastave med drugo svetovno vojno in o strmog- lavljenju mejnika med Nemčijo in Ita- lijo ni več. Obveljalo je, da je končala v prepadu. Sumničenja, da bi to stori- li vremenarji na Kredarici, je zavrnil Franci Zupančič, ki je poleti pomagal prepleskati stolp in je zatrdil, da so po obnovi ploščo privili nazaj. Odstranitev bi mogoče lahko razume- li v kontekstu težav z graditvijo Aljaže- ve kapelice na Kredarici, ki pa so bile majhne glede na to, da je gradnja pote- kala v TNP in da je bil novi objekt precej večji od predhodnega. Gradnja je imela najvišjo politično podporo, vsa potrebna dovoljenja so bila pridobljena tik pred blagoslovom objekta 18. avgusta 1992. Borci so v zvezi z izginulo ploščo pi- sali načelniku GRS Mojstrana Janezu Brojanu. Ta je odgovoril, da nima s tem nič, da pa je osebno proti postavljanju plošč na mestih, ki imajo »vsesloven- ski pomen«. Marjan Černivec iz Kranja je dodal, naj stolp ostane brez plošče NOV, ker »spominja le na delček – štiri leta – tisočletne slovenske zgodovine«, novinarka pa je primer zaključila s pozi- vom: »na Aljažev stolp nobenih obeležij več« (Sedej 1992), kar ustreza zahtevi po »avtentičnem« Aljaževem stolpu, ki jo je dve leti prej izrekel Janez Bizjak. Besedilo: Miran Hladnik, foto: Oto Žan 19 V okupirani Sloveniji na vrhu Triglava slovenska zastava Smer odhoda: »V svobodo!« S P O M I N I N A U P O R I N P O G U M Jeseni leta 1944 je bil Jeseniško--bohinjski odred na Uskovnici nad Bohinjem. Tam so borci iz-vedeli, da potekajo zadnji boji za osvoboditev Beograda. Komandant Milče (Franc Jernejc) je skupaj s šta- bom sklenil, da je treba ta dogodek slo- vesno proslaviti. Sklenjeno je bilo, da se izbere skupina, ki naj na vrh Triglava odnese sloven- sko zastavo in jo tam slovesno razvije v počastitev osvoboditve mesta. »Za to nalogo smo bili izbrani politkomisar šta- bne čete Jože Rožman z Bleda, sekre- tar Skojevega odreda Ivan Gradišek iz Limbuša in jaz kot sekretar Skoje- vega I. bataljona odreda,« se spominja Bogo Tavčar z Bleda. »Komisar Miha je predlagal, naj se naši skupini pridruži tudi nekaj aktivistov iz jeseniško-bohinj- skega okraja. Odločili so se za aktivistki Angelco Vidic - Vlasto iz Sela pri Ži- rovnici in Ivanko Stare s Koprivnika.« Seveda je bilo treba poskrbeti tudi za zastavo. »Dobil sem nalogo, da poskr- bim zanjo. Naročil sem jo pri aktivistki Ivanki Gracelj - Tanji, in to kolikor mo- goče dolgo. Naredila jo je čez noč iz več zastav, ki jih je dobila od gospodarske komisije OF Koprivnik. Tako nam je omogočila, da smo zastavo razobesi- li na vrhu Triglava.« Kakšen dan pred 20. oktobrom 1944 se je peterica bor- cev in aktivistov odpravila proti Vele- mu polju. Vso pot je strahovito deževa- lo. Vrata koče, v kateri naj bi prenočili in se vsaj malo posušili, so bila zaprta. »Vdreti nismo hoteli. Bilo smo malo slabe volje, vendar pa smo zatem hitro našli pastirski stan. V njem so bila drva in zakurili smo ogenj ter se pogreli. Na toplem smo se pogovarjali o vzponu in šele tedaj smo prišli do spoznanja, da nihče izmed nas še nikoli ni bil na vrhu Triglava. Okoli ene ure zjutraj smo okoli stanu zaslišali korake. Mislili smo, da so nas obkolili nemški vojaki, in pripravlje- ni smo bili na najhujše. Stisnilo nas je pri srcu in pomislili smo, da naloge, ki so jo nam zaupali, ne bomo izpolnili,« se živo spominja Tavčar. Vendar se je vse dobro končalo. »Niso bili Nemci, ampak kurirja Jaka Ber- nard in Anton Pretnar z Bleda, ki sta skrbela za kurirsko zvezo prek Velega polja in Jesenic s Primorskim. Na Ve- lem polju sta se skoraj vedno ustavljala in počivala. Ni mogoče popisati, kako nam je odleglo! Ko smo jima poveda- li za našo nalogo, smo zaskrbljeno po- tožili, da še nihče izmed nas ni bil na vrhu Triglava. Povedala sta nam, da sta že bila na vrhu, in takoj smo ju začeli prositi, naj gresta z nami. Najprej sta zelo oklevala, ker bi to pomenilo, da zanemarjata ukaz, ki sta ga dobila, in bi v tem primeru lahko bila celo kazno- vana. Kar nekaj časa smo ju prepriče- vali, čeprav ju je očitno zelo mikalo. Na koncu sta se le vdala.« Ko so zjutraj odprli vrata, je skupino obšla groza: ponoči je zapadel sneg in megla se je spustila do tal. Markacije so bile pod snegom. »Mislili smo, da se je naš pohod končal na Velem polju. Toda Blejca, kurirja, se nista predala. Predla- gala sta, da poskusimo. Megla mogoče ne bo tako visoko segala, sta nas hrabri- Posnetki nastali 19. in 20. oktobra 1944 po razvitju slovenske zastave na Triglavu in na Kredarici. (Foto: Bogo Tavčar in Ivan Gradišek) la Zaupali smo jima, saj sta bila izkuše- na planinca.« Tavčar se spominja, da se je megla res kmalu začela dvigovati, z zmeraj bolj umitega temnomodrega neba je posi- jalo sonce, odprli so se izjemni razgle- di. »Bili smo prepričani, da zdaj ni več ovire, ki bi nas lahko zadrževala. Hit- ro smo bili na Kredarici. Medtem smo začeli tuhtati, na kaj naj zastavo sploh obesimo. V koči smo na srečo našli no- sila za ranjence, iz njih smo izrezali le- sen ročaj in drog je bil nared. Začel se je naporen in nevaren vzpon. Klini so bili zasneženi, poledeneli, nekateri raz- majani, za povrh je neusmiljeno bril veter, mi pa opremljeni po partizansko – skromno, še čevljev nismo imeli kaj prida. Ko smo se pretolkli na vrh, nas je obšlo neizmerno veselje. Bil je sija- jen, lep dan, pogled je potoval čez vso Slovenijo. Bilo je kot naročeno za zgo- dovinski dogodek. Anton Pretnar se je že na Kredarici oskrbel s sekirico in z njo v strešico Aljaževega stolpa izsekal odprtino. Vanjo smo vtaknili in privezali drog s šest metrov dolgo zastavo, da je slovesno zaplapolala z najvišjega, sve- tega slovenskega vrha. Oznanjala je, da se bliža naša veličastna, s krvjo izboje- vana zmaga nad okupatorjem.« Na sre- čo je imel pisec tega prispevka s seboj fotoaparat in ta zgodovinski dogodek je za vedno ovekovečil. »Ob stolpu je bila znamenita železna mizica s knjigo za vpis planincev. Vpisali smo se vsi in kot smer odhoda zapisali: »V svobodo!« Naenkrat so nas obšli neprijetni občut- ki. Ugotovili smo, da je bil samo en dan poprej na vrhu 319. lovski polk, nasta- njen na Bledu, namenjen za boj proti Na srečo sem imel s seboj fotoaparat in sem ta zgodovinski dogodek za vedno ovekovečil. Ob stolpu je bila znamenita železna mizica s knjigo za vpis planincev. Vpisali smo se vsi in kot smer odhoda zapisali: »V svobodo!« oktober 201820 partizanom na gorenjskem območju. Vpisali so se v knjigo. Rožman je naštel 142 podpisov. Če bi se odpravili samo en dan prej, bi se precej drugače kon- čalo.« Vreme se je hitro začelo slabšati in treba je bilo sestopiti. Sestop je postal nevaren. Veter se je okrepil in divjal vso pot. Ko pa so se vsi srečno vrnili okrog Tožca v odred, so lahko s ponosom ra- portirali, da je naloga uspešno izvršena. Zastava je zmagoslavno in praznično zaplapolala na vrhu Triglava. »Bili smo pohvaljeni, pohvaljena sta bila tudi oba kurirja, čeprav se je redko zgodilo, da je bil kdo pohvaljen, kadar ni izpolnil ukaza. Toda zdaj je bil dru- gi ukaz močnejši od prvega, bil je ukaz svobode. Prav takrat je bil v resnici os- vobojen Beograd, glavno mesto nekda- nje skupne Jugoslavije.« Kmalu po vojni je bil Bogo Tavčar premeščen na novo nalogo v tovarni letal Ikarus v Zemunu. »Po naključju sem se pogovarjal z direktorjem tovar- ne o naši počastitvi osvoboditve mes- ta Beograd. Bil je navdušen. Povedal je, da bo o tem obvestil politični ko- mite tega mesta. Dobil sem poziv, jim ves ta dogodek opisal in pokazal tudi fotografije. Sklenili so, da je to velika stvar in da bomo vsi pohodniki dobi- li priznanja: plakete mesta Beograd in plakete častnega meščana Beograda. Toda ni vrag, da so zadnji hip na foto- grafijah opazili, da na Triglavu ni za- plapolala jugoslovanska zastava, am- pak slovenska! In obljubljena prizna- nja so padla v vodo.« Ko danes Tavčar ob državnih prazni- kih na televiziji gleda alpiniste z razvi- to slovensko zastavo na vrhu Triglava, vedno pomisli, kako lepo in upraviče- no bi bilo, da bi pokazali tudi njihove zgodovinske slike iz časov okupirane Slovenije. Z velikim ponosom in odgo- vornostjo so takrat sredi vojne vihre le malo manj kot goli in bosi poskrbeli za enako slovesno označitev, da je tu »svo- bodna Slovenija«. »Ob koncu moram dodati: če ne bi Ivanki Gracelj uspelo sešiti zastave, če ne bi bilo kurirjev, Blejcev Antona Pretnarja in Jaka Bernarda, na vrhu Triglava v tistem času ne bi zaplapola- la slovenska zastava. Spomine pa sem zapisal zato, da ne bi odšli v pozabo. Danes sva živa še dva udeleženca tega zgodovinskega dogodka, poleg mene še Vlasta.« Besedilo: Bogo Tavčar, Lesce 50-letnica Teritorialne brigade Slovenije Nastanek, razvoj in vloga TO v procesu osamosvajanja Slovenije O B L E T N I C A Slovenci smo pri obravnavi svoje vojaške zgodovine in vojaške tradicije zadržani in skromni, čeprav nas zgodovina uči, da so se prav s sijajnimi vojaškimi zmagami številnih narodov razvile najbolj demokratične države zdajšnjega sveta. Slovenija je s svojo Terito- rialno obrambo (TO) in narodno zaščito (pozneje poimenovano manevrska struktura narodne zaščite – MSNZ) prav gotovo med takšnimi demokratičnimi državami. // BESEDILO: Ladislav Lipič, upokojeni generalmajor in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo TO je bila ustanovljena 20. no-vembra 1968 in najpogosteje jo povezujemo z intervencijo takratne Sovjetske zveze na Češkoslovaškem v avgustu istega leta. Seveda pa so pri sprejemu tako po- membne odločitve v zapletenih med- narodnih okoliščinah obstajali tudi drugi razlogi, kot sta bili negotovost na Bližnjem vzhodu in celotna politika uporabe sile v mednarodni skupnosti. Vse te in tudi nekatere druge okolišči- ne so pomembno vplivale na vsebino in razvoj takratne obrambne politike ter na razvoj in vlogo JLA. Gotovo so bili dogodki na Češkoslovaškem politično ocenjevano v tistem obdobju tudi pri- ložnost za krepitev notranje enotnosti in za preusmeritev pozornosti z medna- cionalnih napetosti po brionskem par- tijskem plenumu na krepitev obramb- ne sposobnosti takratne države. Prav gotovo pa se je takrat začel rušiti mit o obrambni samozadostnosti JLA in uve- ljavljanje koncepta splošnega ljudskega odpora (SLO) je bilo odgovor z daljno- sežnimi posledicami. Še posebno smo te pozitivne posledice znali izkoristiti v Sloveniji na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Z novo doktrino SLO je zgodovina re- publikam ponudila priložnost za lastno organiziranost na obrambnem področju in v Sloveniji je bila ta priložnost naj- bolje izkoriščena. V njej so odgovorni videli priložnost za vnovični zametek slovenske vojske, ki jo je republika iz- gubila leta 1945. Tako se je TO ne glede na njen celotni razvoj, vzpone in padce, prepodrejanje in številne organizacijske spremembe razvila v spoštovanja vred- no oboroženo silo. Med samimi pripa- dniki TO in med prebivalstvom je vse bolj postajala slovenska narodna vojska in le kot taka tudi del oboroženih sil Ju- goslavije. V celotnem obdobju svojega obstoja je dosegala največje uspehe in njene brigade so bile velikokrat razgla- šene za najboljše v takratni skupni drža- vi Jugoslaviji. Ob zelo splošnem pregledu nastan- ka in vloge TO pa je treba posebej po- udariti pomen izkušenj slovenske parti- zanske vojske, pridobljenih med krvavi- mi boji z enotami okupatorske vojske. Številne izkušnje so pozneje v procesu formiranja narekovale marsikatere od- ločitve, ki so bile temelj bodisi za orga- nizacijsko-formacijske rešitve, usposa- bljanje in urjenje v načinu partizanske- ga načina vojskovanja bodisi za rešitve pri zagotavljanju materialne oskrbe šta- bov in enot TO republike Slovenije. S tem opisom nastanka slovenske TO sem želel že v uvodu poudariti pomen in vlogo TO v procesu osamosvajanja Slovenije. Zakaj? Predvsem zato, ker brez oborožene podpore tako pomemb- nim političnim odločitvam, kot je osa- mosvojitev od nekdanje skupne države, to dejanje ne bi bilo mogoče. In to obo- roženo podporo sta zagotavljali TO in slovenska milica. V nadaljevanju želim prav tako podati splošen pregled vojaš- Ladislav Lipič, upokojeni generalmajor 21 50-letnica Teritorialne brigade Slovenije Nastanek, razvoj in vloga TO v procesu osamosvajanja Slovenije ko-političnih razmer pred osamosvoji- tvijo v nekdanji skupni državi. Pri tem opisu se seveda nisem mogel izogniti takratnim mednarodnim razmeram, ki so pomembno vplivale na sam proces osamosvajanja. Osebno menim, da je končno osamosvojitev Slovenije treba obravnavati v daljšem časovnem ob- dobju in ne samo v obdobju ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je ta zgodo- vinski proces za slovenski narod uspeš- no končal. Res pa je, da so takrat pote- kali pomembni demokratični procesi v celotni Jugoslaviji, vendar so bili najbolj izraziti v naši republiki. Tudi takratne mednarodne razmere so bile ugodne, saj je padel berlinski zid in sta se Nem- ška demokratična republika in Zvezna republika Nemčija združili v skupno državo. Napovedovala se je osamosvo- jitev treh baltskih držav, začela se je notranja kriza v takratni Sovjetski zve- zi. Enote Rdeče armade se niso umikale samo iz Vzhodne Nemčije, ampak tudi iz drugih držav Varšavskega pakta. Nih- če pa si ni upal napovedati, kako daleč bo šla Sovjetska zveza s politiko pere- strojke in glasnosti. V tej luči so števil- ni videli razpadanje Jugoslavije kot ne- varno žarišče v povojni Evropi in temu primerni so bili tudi prvi odzivi ZDA in nekaterih evropskih voditeljev. Vse to nam narekuje, da pri obrav- navi tako pomembnih zgodovinskih do- godkov, kot sta nastanek in oblikovanje nove, samostojne države Slovenije, ne prezremo tako domačih kot mednaro- dnih okoliščin. Tudi ob koncu tega pro- cesa so posebno vlogo imele meje Slo- venije, zato ne preseneča, da je prvi cilj JLA bilo zavarovati meje naše države predvsem proti zahodu. Boji za slovenske meje Zaradi boljšega razumevanja celotnega procesa oblikovanja slovenskega naci- onalnega ozemlja v samostojno državo je nujno zapisati vsaj najpomembnejše zgodovinske dogodke, ki so vplivali na osamosvojitev in jo tudi omogočili. Te- ritorialno oblikovanje ozemlja Republi- ke Slovenije je potekalo od druge po- lovice 19. stoletja, od tako imenovane pomladi narodov leta 1848, in še celo 20. stoletje (Grabnar, 2000). S politično vztrajnostjo je sloven- skemu narodu uspelo na za Evropo pomembnem geopolitičnem območju postopoma izoblikovati upravno-po- litično teritorialno enoto, ki od druge svetovne vojne naprej vključuje večji del s Slovenci poseljenega območja. Ko si je Slovenija ob razpadu Avstro-Ogr- ske pridobila delno suverenost kot fede- ralna enota v okviru Države SHS, je bila njena prva naloga, da jo uveljavi na na- rodnostnem ozemlju, ki pa ni bilo v no- benem pravnem aktu nedvoumno dolo- čeno, zato je morala ozemeljske zahte- ve proti Italiji, Avstriji in Madžarski šele uveljavljati. Težavna pogajanja z Italijo so se končala z Rapalsko pogodbo. Po- gajanja z Avstrijo so bila v znamenju plebiscita na Koroškem leta 1920, pod- laga za določitev meje z Madžarsko pa je bila Trianonska pogodba, podpisana 4. junija 1920 (prav tam). Jugoslavija je kot članica zmagovi- te koalicije v drugi svetovni vojni up- ravičeno terjala pravico, da sodeluje pri povojnem urejanju meja, zlasti tis- tih, ki so ostale sporne od nastanka po prvi svetovni vojni. Ugodno rešitev je lahko pričakovala, ker so bile države z narodnostno spornimi mejami na strani premaganih, pa tudi zato, ker so enote jugoslovanske vojske zasedle ozemlja, ki naj bi pripadla Jugoslaviji. Tako sta avstrijsko-jugoslovanska in madžarsko- -jugoslovanska meja ostali nespreme- njeni, medtem ko je bila italijansko-ju- goslovanska meja določena z Osimski- mi sporazumi. Meja s Hrvaško je posta- la republiška (prav tam). Današnje slovensko državno ozemlje je identično z ozemljem Republike Slo- venije v okviru SFRJ. Danes je že oči- tno, da za Slovenijo dokončna zaokroži- tev slovenskega nacionalnega ozemlja, določena na mednarodnem sodišču v Haagu, ne bo v celoti uresničena in v skladu z odločitvijo sodišča, čeprav bi pri uresničitvi takšne odločitve naša dr- žava morala vztrajati. Hkrati pa je tudi Evropa pokazala, da ne spoštuje svojih lastnih predpisov. Dogodki, ki so olajšali osamosvojitev Slovenije Ustanovitev TO Slovenije, modernizaci- ja in ustanovitev kadetske šole za milič- nike so bila konkretna dejanja slovenskih oblasti na področju nacionalne varnosti, ki so imela daljnosežne pozitivne posle- dice z rezultati v osamosvojitveni vojni leta 1991. Tudi preprečitev mitinga res- nice leta 1989, nato pa še javni prikaz oborožene enote TO v Kočevski Reki decembra leta 1990 sta odločno pokaza- la, da bo Slovenija svojo namero postati samostojna država branila z orožjem. Najpomembnejše dogodke, ki so vpli- vali na razmere v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji, sem omenil v uvodu tega be- sedila. V mednarodnem prostoru so bili to razpad Varšavskega pakta, umik nje- govih enot iz Vzhodne Nemčije in po- zneje tudi iz drugih držav članic, konec hladne vojne in intenziviranje procesa demokratizacije, ki je zajel nekdanje dr- žave celotnega vzhodnega bloka in tudi Jugoslavijo. Omenjeni proces se je v Ju- goslaviji najprej in tudi najvidneje začel v Sloveniji, enako kot vsi drugi pozitivni procesi na različnih področjih, ne samo na političnem. S pomočjo različnih vi- rov in pričevanj pa lahko že danes z go- tovostjo trdimo, da so bile mednarodne okoliščine za slovensko osamosvojitev neugodne, čeprav je vtis zaradi opisa- nih dogodkov v Evropi lahko drugačen. Neugodne predvsem zato, ker se je na dogodke v Jugoslaviji gledalo tudi kot na morebitno žarišče oboroženih kon- fliktov, kar je bilo takrat še nepredsta- vljivo. Vendar pa se je prvič po drugi svetovni vojni v srcu moderne Evrope zgodilo prav to. Milan Kučan, takratni predsednik predsedstva Republike Slovenije, je na posvetu, ki ga je junija 2013 pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo, o vlogi TO pri vzpostavljanju in zavarova- nju osamosvojitve dejal: Nadaljevanje v novembrski številki Ob zelo splošnem pregledu nastanka in vloge TO pa je treba posebej poudariti pomen izkušenj slovenske partizanske vojske, pridobljenih med krvavimi boji z enotami okupatorske vojske. oktober 201822 Primorska begunska družina v Višnji Gori Kruti vojni čas za Defarjevo Marico S P O M I N I Po razpadu Avstro-ogrske mo-narhije leta 1918 in po delitvi njenega ozemlja so v letu 1919 Goriška, Primorska in Istra pri- padle Italiji. To je povzročilo množič- no selitev Slovencev v takratno državo SHS, pozneje Kraljevino Jugoslavijo. Med zavednimi Slovenci, ki so se odlo- čili oditi v begunstvo, je bila tudi družina Defar, mati Pavla iz Pazina, oče Milan iz Tinjana, oba iz Istre, in šest otrok, med njimi tudi deklica Marica. Danes leži v grobu na višnjegorskem pokopališču, na spomeniku je napis Škedelj, roj. Defar Marica, 1909–2009. Kljub vsem teža- vam v življenju, predvsem v času druge svetovne vojne, je dočakala sto let. Defarjeva družina, katere oče je bil železničarski kretničar v Repentaboru, je pridobila železniški vagon za selitev. Z njim so se po dolgotrajni vožnji pripe- ljali v Višnjo Goro ter se tam nastanili v gradu Podsmreka. Oče Milan je v Višnji Gori in pozneje še na Rakovniku v Lju- bljani dobil zaposlitev kot kretničar na železnici. Družina se je nato še večkrat preselila v razne hiše v Višnji Gori, dok- ler ni končno pristala v samem središču mesta. Narastla je še za dva člana, tako da je postala desetčlanska družina. V tem kraju so se otroci šolali, sin Milan pa je pozneje celo študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in je imel 23. julija 1933 v Višnji Gori novo mašo – postal je duhovnik. Marica pa se je po takrat šestletni osnovni šoli izučila za šiviljo. V tem kraju je bila v času pred drugo svetovno vojno zelo razvita trgovsko- -obrtniška dejavnost, skoraj v vsaki hiši je delovala kakšna obrt. V mestu je bil tedaj sedež okrajnega sodišča, davčne- ga urada, žandarmerije, odvetništva in notariata. Uradniki, obrtniki in njihovi otroci so bili vključeni v Sokolsko dru- štvo, ki ga je ustanovil sodnik dr. Jože Rus, poznejši soustanovitelj OF. Razvoj v Višnji Gori je potekal v liberalnem duhu, za razliko od okoliških vasi, kjer se je mladina udejstvovala v društvu Orel in pozneje v katoliškem prosvet- nem društvu, kar je že takrat povzro- čalo razdvojenost med ljudmi in je med drugo svetovno vojno privedlo do šte- vilnih žrtev (v KS Višnja Gora je življe- nje izgubilo 160 občanov). Marica, ki je bila vesele narave, se je udeleževala telovadnih nastopov pri So- kolu, še bolj pa je sodelovala kot igralka v dramskih igrah. Preživljala se je s ši- viljstvom in strežbo v Omahnovi gostil- ni in trgovini. Malo pred drugo svetov- no vojno se je poročila s Francem Za- vodnikom - Nanetom (roj. 5. julija 1905) iz stare višnjegorske trgovske družine. Ustanovili odbor OF 6. aprila 1941 pa so se nad Kraljevino Jugoslavijo zgrnili črni oblaki, začel se je napad Nemčije, Italije in Madžarske na državo, ki so jo okupirale sovražne vojske. Kot zanimivost naj navedem, da je 13. aprila 1941 na mestni hiši v Višnji Gori zaplapolala nemška zastava s kljukastim križem, kar pomeni, da si takrat nemški in italijanski okupator še nista dokončno razmejila višnjegorske- ga ozemlja. V naslednjih dneh, ko so kraj zasedli Italijani, pa je okupacijska mejna črta vse do konca vojne potekala med Italijo in Nemčijo na severu za vas- jo Leskovec. V okupirani Višnji Gori so sodnik dr. Jože Rus, učitelj Edo Turnher in odvetniški uslužbenec Ive Krevs (kot atlet je bil tudi udeleženec olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu) že v drugi polo- vici leta 1941 ustanovili odbor Osvobo- dilne fronte, v katero so se vključili šte- vilni Višnjani, tudi člani družine Defar in med njimi tudi Marica. 15. julija 1941 je bilo na Polževem tudi srečanje aktivi- stov Stiško-grosupeljskega območja, ki so se ga med drugimi udeležili Boris in Zdenka Kidrič in Boris Ziherl. Maja leta 1942 so prvi Višnjani, med njimi tudi Maričin mož Franc Zavodnik - Nane, odšli v partizane. Sicer pa so se spomladi leta 1942, ki jo Radko Polič v svoji trilogiji imenuje »čudežna po- mlad«, na našem območju začeli prvi bojni spopadi z italijansko vojsko. Tako je Simonova četa II. štajerskega bataljo- na, ki je tedaj prezimoval na Pugledu, deset kilometrov vzhodno od Ljubljane, 13. marca 1942 napadla na cesti Višnja Gora–Grosuplje, na Peščeniku, osebni avtomobil ter ustrelila italijanskega ma- jorja in karabinjerja v njem. Italijani so se zato maščevali nad civilnim prebival- stvom vasi Spodnje Brezovo pri Višnji Gori, kjer so požgali več hiš. II. štajer- ski bataljon se je spomladi leta 1942 premaknil na Dolenjsko, kjer je bila na Kremenjeku (gozdnato gričevje med Temeniško in Krško dolino) 4. aprila 1942 ustanovljena I. štajerska brigada, pozneje na ukaz Glavnega poveljstva NOV in POS, preimenovana v II. gru- po odredov, ki je ob ustanovitvi štela že več kot 300 borcev. Šiškov bataljon II. grupe odredov je v noči s 3. na 4. ju- nij 1942 ob pomoči 450 članov narodne zaščite iz središča Višnje Gore izvedel prehrambno akcijo iz preskrbovalnega Prostovoljna protikomunistična milica leta 1942 23 skladišča »Prevoda«, iz katerega so od- nesli približno 17 ton živil – moke, riža, makaronov, sladkorja in drugih pre- hrambnih izdelkov. Po prihodu Dakijevega I. slovenskega proletarskega udarnega bataljona 15. junija 1942 na Polževo se je zvrstilo več oboroženih napadov na Italijane. Borci tega bataljona so 17. junija 1942 napad- li italijansko vojaško vozilo na cesti pri vasi Pristava nad Višnjo Goro, pri tem sta bila ubita italijanski oficir in podofi- cir. Italijani so iz maščevanja tedaj pož- gali domačije na Pristavi. Naslednji dan, 18. junija 1942, se je italijanska vojska, ki je želela doseči kraj spopada iz prej- šnjega dne, spopadla s partizani na Pe- ščeniku in pri tem požgala nekaj stavb. 7. julija pa so Italijani v ofenzivnem na- padu na Dakijev bataljon požgali Dom na Polževem. Marica odpeljana v internacijo Kot posledica oboroženih spopadov med partizani in Italijani so sledile ita- lijanske represalije, poleg že omenjenih požigov vasi tudi aretacije družinskih članov partizanov in njihova odvedba v internacijo. Iz pisma, ki mi ga je Marica poslala 3. februarja 1977, ko sem opravljal funkci- jo sekretarja Krajevne organizacije Zve- ze borcev Višnja Gora, povzemam do- ločene podatke o njeni medvojni usodi. Marico so 6. avgusta 1942 Italijani are- tirali in odpeljali v Ljubljano v tako ime- novano Belgijsko vojašnico, od koder so jo septembra 1942 odpeljali v Italijo v taborišče Monigo v italijanskem Tre- vissu, januarja 1943 pa so jo premestili v taborišče Visco. Po padcu fašizma po 26. juliju 1943 in ko se je že bližala ka- pitulacija Italije, so začeli žene, otroke, bolnike in starejše osebe vračati iz in- ternacije. V tem času so vrnili tudi Ma- rico, s tem da so jo spet privedli v Bel- gijsko vojašnico v Ljubljani, od koder je končno izčrpana in bolna prišla v Višnjo Goro.. Šele po vrnitvi domov je Marica izvedela, da so njenega moža Naneta že septembra 1942 ustrelili Italijani pod vasjo Krka, v Farovški loki, kjer stoji da- nes spomenik petnajstim tam ustrelje- nim borcem. To se je zgodilo med itali- jansko ofenzivo, imenovano tudi roška ofenziva. Začela se je 16. julija 1942 in je trajala do 4. novembra 1942. Zvrstilo se je enajst faz, v katerih je sodelovalo približno 80.000 vojakov, poleg pešadi- je tudi topništvo, tanki in letala. Četrta faza ofenzive je potekala od 24. do 30. avgusta 1942 od Roga in čez osrednjo Suho krajino proti izviru Krke in Grosu- plju, peta faza pa v nadaljevanju do 5. septembra 1942 na ozemlju med žele- zniško progo Ljubljana–Trebnje in na severu do razmejitvene črte z Nemci. Edvard Kocbek je v svoji knjigi Tovari- šija zapisal: »Italijanska ofenziva je za- pustila strašne posledice. Ljudje so v ta- kem stanju in razpoloženju, kakor tega naša zgodovina od turških časov sem ne pomni. Vasi gorijo, sovražnik je po- mendral žitna polja in sadovnjake, sko- raj v vsaki vasi streljajo talce, stotinam ljudi grozijo z internacijo.« Nastanek vaških straž v Suhi krajini Krivdo za vse te nesreče so Italijani zvr- nili na partizane, ki so se uprli in boje- vali proti njim. V takšnih razmerah so začele nastajati vaške straže, ki naj bi varovale vasi pred partizanskimi enota- mi. Italijani so jih oborožili s puškami in bombami, s tem da so morale dokazati lojalnost do njih z lovom na partizanske kurirje, osamljene borce, manjše patru- lje in z vodenjem Italijanov po skrivnih gozdnih poteh in s postavljanjem zased. S tem pa se je začel krvav bratomorni boj med Slovenci, ki je trajal ves čas vojne in še povojni čas z maščevalnimi poboji premagancev. Marica je po vrnitvi v Višnjo Goro do- čakala kapitulacijo Italije 8. septembra 1943 ter se nato vključila v delo na os- vobojenem višnjegorskem ozemlju. To je z občasnimi nemškimi in domo- branskimi vpadi trajalo vse do 28. maja 1944, ko je mesto zasedel domobranski udarni bataljon M (Mitte) in se tu zadr- žal vse do 6. maja 1945. V času, ko je bilo v Višnji Gori osvobojeno ozemlje, je Marica za partizane predvsem šivala perilo in kape titovke ter se udeleževala mitingov in drugih zborovanj. Na začet- ku septembra 1944 pa so jo domobranci aretirali in odpeljali v Ljubljano v stavbo Šentjakobske šole. Tam so jo zasliševali tudi tako, da so jo postavili k steni, ki je bila preluknjana od strelov, ter strelja- li mimo njene glave. Konec septembra leta 1944 so jo izročili Nemcem, ki so jo odpeljali v nemško taborišče Wurzen. Tam je delala v tovarni železa, in to ob nenehnem zavezniškem bombardiranju podnevi in ponoči. Februarja leta 1945 so jo odpeljali še v hujše taborišče v Englessdorfu. Po prodoru sovjetske ar- made je aprila leta 1945 pobegnila iz taborišča in se peš in včasih s kakšnim prevoznim sredstvom prebila do Kranja, kjer je dočakala svobodo. Ko je Marica iz Kranja končno prišla v Višnjo Goro, je izvedela žalostno novico, da so dan pred osvoboditvijo Višnje Gore, bilo je to 5. maja 1945, domobranci nez- nano kam odpeljali njenega očeta Milana (roj. 24. oktobra 1880). Po vojni ga nikoli niso našli ne živega ne mrtvega. To je ža- lostna zgodba o Marici in družini Defar, od katerih sta bila sinova Boris in Branko v partizanih, hčere Marica, Vera in Klara pa v italijanski in nemški internaciji. V parti- zanih na Javorovici je 16. marca 1944 pa- del tudi Klarin mož Marjan Štemberger. Franc Godeša iz Višnje Gore Viri: pismo Marice Defar z dne 3. 2. 1977, knjiga Pomniki NOB v občini Grosuplje, Edvard Kocbek, Tovarišija, dr. Vida Deže- lak Barič, Projekt Žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem in zaradi nje. Dramska skupina Kulturnega društva Višnja gora okoli leta 1930 oktober 201824 75. obletnica ustanovitve Levstikove brigade Ilegalna radijska postaja na Fabjanovi domačiji R E P O R TA Ž A V Dolenjskih Toplicah je pote-kal 16. tradicionalni pohod po poti Levstikove brigade. Brigada je bila ustanovljena leta 1943 na trgu pred hotelom Kristal, kjer je tudi njej posvečena spominska plošča. Ploščo je po drugi svetovni voj- ni postavil odbor Levstikove brigade. Organizatorji pohoda (Občina Dolenj- ske Toplice, Območno združenje bor- cev za vrednote NOB Novo mesto in Občinsko združenje borcev za vredno- te NOB Dolenjske Toplice) so zasnova- li pešpot Levstikove brigade od hotela Kristal do Velikega Riglja, kjer je pote- kala proslava. Sobotno jutro 1. septembra je bilo v Dolenjskih Toplicah oblačno s plohami, vendar zagretih pohodnikov slabo vre- me ni oviralo, da se ne bi udeležili po- hoda. Štartna točka je bila kot že ome- njeno pred hotelom Kristal, Pred začet- kom so organizatorji pripravili program s pevskim zborom Tonakord, predstavi- tvijo Levstikove brigade in pozdravnim nagovorom topliškega predsednika ob- činskega odbora Zveze borcev, tovariša Avgusta Bradača. Venec k spominski plošči ustanovitve Levstikove brigade so položili predsednik občinskega odbo- ra Zveze borcev Avgust Bradač, župan Občine Dolenjske Toplice Jože Muhič in borka Levstikove brigade Ivanka Voje. Prenehalo je deževati in ob deveti uri so se pohodniki podali na pot. Desetki- lometrska pešpot je markirana in zanjo potrebuješ od 2,5 do tri ure hoda. Zas- tavljena je kot krožna pot, ki vodi po ko- lovozih in gozdnih poteh. Od izhodišča pot vodi po gozdnem območju Dobra- ve, nato do manjše vasi Bušinec, v kateri se je velikokrat zadrževal Levstikov ba- taljon. V vasi stoji tudi osamljena Fab- janova domačija, na kateri so od maja leta 1943 do poletja 1944 imeli skriv- no radijsko postajo. Pot se nadaljuje do najvišje točke Hrib, kjer je panoramski razgled na topliško dolino in Podgor- je. Nato se vije mimo Malega Riglja, v katerem so do leta 1941 živeli Koče- varji. V vasi stoji kočevarska domačija Plahutnikovih, na njej je pritrjena spo- minska plošča, posvečena ustanovitvi Levstikovega bataljona 13. junija leta 1943. Pri spominski plošči je Toni Strni- ša povedal nekaj besed o Levstikovem bataljonu. K spominski plošči so položi- li tudi venec. Pot so pohodniki nadalje- vali do Velikega Riglja. Na Velikem Riglju so se ob 12. uri zbrali praporščaki občinskih odborov in krajevnih organizacij, člani Novome- ške čete, pohodniki in drugi obiskoval- ci. Program sta popestrili pesem Jožeta Muhiča »Topliška dolina«, ki jo je re- citirala Janja Bučar, in pesem Franca Kosmača »Če zapojemo veselo«, ki jo je recitirala članica Novomeške čete, tovarišica Silva Kužnik. Glasbeni vložek je prispeval pevski zbor Tonakord, ki je med drugimi zapel tudi pesem »Kranj- ski Janez«, napisal jo je politični komi- sar Levstikove brigade Janez Perovšek Pelko. Slavnostni govornik na obletnici Levstikovega bataljona je bil predse- dnik koordinacije veteranskih in domo- ljubnih organizacij Slovenije, general- major Ladislav Lipič. V svojem govoru nas je opomnil na obletnico ustanovitve Levstikove brigade, na roško ofenzivo, ki je med drugim sprožila začetke us- tanavljanja prvih partizanskih brigad in okrepila narodnoosvobodilni boj, na 70-letnico delovanja domoljubne orga- nizacije Zveze borcev NOB in na 50-le- tnico slovenske Teritorialne obrambe. Opomnil nas je na pomen Teritorialne obrambe v vojni za slovensko osamo- svojitev, ki je potekala junija in julija leta 1991. Končal je z mislijo, da so se partizani in tudi pripadniki Teritorial- ne obrambe kljub žrtvam bojevali za domovino in za boljši svet. Pozval nas je, da si prizadevamo za boljši svet, da krepimo svojo modrost, pogum in od- ločnost, in kadar se nam zazdi, da nam teh lastnosti primanjkuje, naj se spom- nimo, da smo bili v preteklosti sposobni velikih dejanj in da nam tudi danes ne manjka teh sposobnosti. Proslavo je občinski odbor ZB Do- lenjske Toplice izkoristil, da je ome- nil vse dobitnike jubilejnih priznanj ob 70-letnici Zveze borcev NOB Slovenije. Ta so si prislužili najaktivnejši tovariši in tovarišice OO ZB Dolenjske Topli- ce. Posebno pohvalo in darilo je dobila tovarišica Helena Kulovec - Miša, ki je za predano delo za skupnost v tem letu prejela tudi najvišje priznanje občine Dolenjske Toplice – občinski grb. Ker se njeno delo vidi tudi v ZZB Novo mesto, ji je predsednica Tilka Bogovič pokloni- la knjigo in se zahvalila za njeno aktivno delovanje in sodelovanje. Ker je letos 100. obletnica rojstva parti- zanke, tovarišice Mare Rupena Osolnik, smo minuto posvetili njenemu delova- nju med vojno in po njej. Posvečena ji je bila pesem »Na oknu glej obrazek bled«. Med obiskovalci na Riglju je bila tudi nje- na hči, tovarišica Vera Klopčič. Proslava je privabila več kot 250 obiskovalcev. Besedilo in foto: Petra Šinkovec 25 Festival za tretje življenjsko obdobje Potovanje po rdeči niti D O G O D K I Poleg običajnega razstavnega prostora, kjer smo letos pouda-rili 70-letnico naše organizacije, smo za izobraževalni program festivala pripravili okroglo mizo z naslo- vom Potovanje po rdeči niti zgodovine v prihodnost. Pogovor smo zasnovali kot »skrito moč Slovenije«. Nakazal naj bi, čemu mora Slovenija kot družba posvetiti po- zornost in kam usmeriti svoje načrte, dejanja in prizadevanja, da bodo tudi prihodnji rodovi živeli v samostojni, učinkoviti, sodobni, solidarni in ljudem prijazni državi ter da bo vsakdo lahko svoje naravne sposobnosti in znanje iz- koristil v dobro vseh. Pri tem smo želeli opozoriti na vrednote, ki so bile poleg osvobodilnega boja temelj delovanja OF: to so solidarnost in socialna pravič- nost, skrb za človeka, kultura v najšir- šem smislu in skrb za naš jezik, izobra- ževanje pa tudi znanost. Okroglo mizo je vodil generalni sekre- tar ZZB NOB Slovenije Aljaž Verhovnik. »Narodnoosvobodilni boj je zgodo- vinsko gledano eden najtežjih in prelo- mnih trenutkov slovenstva. Bil je boj za obstanek, za preživetje in bil je boj, ki je predstavljal upanje. Slovenski narod je bil obsojen na uničenje, edina reši- tev pa je bil upor. Boj ne bi bil uspešen, če ga ne bi ljudstvo večinsko podprlo. Z današnjega vidika je to nepredsta- vljivo. Ljudje danes načeloma živimo nepredstavljivo bolje kot v času druge svetovne vojne. Težave, s katerimi se ukvarjamo, so drugačne narave. V veči- ni primerov gre za vprašanje vrednot, ki jih je današnja družba izgubila,« je med drugim povedal Verhovnik in dodal, da so borci z oblikovanjem slovenskega narodnega, osvobodilnega in odpor- niškega gibanja v obdobju 1941–1945 izoblikovali sistem vrednot, za katere- ga je prepričan, da so jim bile glavno vodilo k uspehu v NOB. Vrednote, kot so solidarnost, tovarištvo, požrtvoval- nost, pogum, odločnost, vzajemnost in podobne, so danes pod velikim vpra- šajem. V ospredje prihajajo vrednote pretiranega kapitalizma, v katerem se sreča meri z materializmom. »Čedalje večje kopičenje materialnih dobrin po- večuje nezadovoljstvo med ljudmi. So- cialne razlike med ljudmi so vse večje,« je prepričan Verhovnik. In zakaj je pro- blem v vrednotah? Verhovnik odgovar- ja: »Zato, ker se mi ob srečanju borcev vedno znova postavlja vprašanje, kaj je partizane vodilo k odporu. Zakaj se je človek mojih letih ali pa še mlajši leta 1941 odločil stopiti v partizane in se upreti takrat najbrž najmočnejši vojaški velesili, Nemčiji? Nihče ni vedel, koliko časa bo trajala vojna, uspeh ni bil zago- tovljen. Vstopiti v partizane je bilo neke vrste samomor, obsodba na smrt. V času vojne ni bilo pomembno, ko- liko materialnih dobrin imaš, saj ti niso omogočale nobene koristi. Borci so živ- ljenje v času NOB preživljali v zavetju gozdov, v naravi, v težkih razmerah. Kvečjemu so si od materialnih dobrin želeli toplih oblačil in dovolj hrane, prav gotovo tudi dobro oborožitev in opre- mo. Do zmage nad nacizmom in fašiz- mom je borce vodila goreča želja po življenju v svobodni državi, ki bo pra- vična za vse deležnike. In kaj je bil smisel življenja borcev, se je še vprašal Verhovnik. »Preprosto povedano, izbojevati svobodno domo- vino, ki bo omogočila pravično družbo in upanje za vsakega posameznika.« Izjemno zanimiv je bil prispevek dr. Andreja Kirna o okolju. Med drugim je poudaril, da smo v krizi odnosa člove- ka do narave in medsebojnih odnosov. V Sloveniji imamo le manj kot tretjino obdelovalne kmetijske zemlje na pre- bivalca (884 kvadratnih metrov), kot bi je potrebovali za prehransko samooskr- bo (3000 kvadratnih metrov). Že Roo- sevelt pa je rekel, da narod, ki uničuje tla, uničuje sebe. Tudi naša politika se ne zaveda pomena obdelovalne zemlje, strateški pomen naravnih virov in zem- lje je namreč večji od pomena delovnih mest. Za izhod iz te krize so štiri mož- nosti, ki so vse potrebne: blaženje pos- ledic, prilagajanje na spremenjene raz- mere, sprejetje tega, kar je, medtem ko nasprotovanje in družbenoekonomska kritika nista smiselna, če jima ne sledijo prilagajanja in spremembe – kmetijstva, podjetništva, bančnega sistema. Politič- no neizkoriščen potencial, ki se pri nas ne upošteva, je tudi odnos Slovencev do narave kot vrednote. Po anketah jih je namreč kar 95 odstotkov za sožitje z naravo in ne za gospodarjenje nad njo. Primož Siter je poskušal podati kritičen pogled na položaj mladih v današnjem času. Jošt Vadnjal, ki prihaja iz študent- ske organizacije ISKRA, je opozoril na vpliv Bolonjske deklaracije na študij. V šolah je poudarjeno podjetništvo, manj- ka inovativnosti, postopno se izriva izo- brazba in poudarja finančni učinek. Za zaposlovalce so osebnostne lastnosti pomembnejše od znanja. Tudi medna- rodno vplivi niso dobri. Potrebna je na- mreč mednarodna primerljivost študij- skih programov v okviru EU. V Sloveniji tako menda ne moremo uvajati novih programov, če jih niso uvedli že drugje. Omenil je tudi odtujevanje znanosti v domačem okolju, ugotovitev, da raven pridobljenega znanja pada, ter pouda- ril pomen vzgoje, s katero se prenašajo vrednote na nove generacije. Od izobra- ževanja bi torej morali zahtevati in priča- kovati znanje, vzgojo in prenos vrednot. Meta Mencej in Aljaž Verhovnik Stojnica ZZB NOB Slovenije je bila zanimiva za obiskovalce festivala. (Foto: Janez Alič) oktober 201826 Slavnostni govornik je bil Dušan Jelinčič. 71. obletnica priključitve Primorske matični domovini Upor odlikuje primorskega človeka O B L E T N I C A Letošnja slovesnost ob držav-nem prazniku Priključitev Pri-morske k matični domovini 15. septembru je potekala v Komnu na travniku, kjer se je pred natanko 40 leti zbrala velika množica ljudi, ki je po- častila spomin na 35 let od sprejetja av- nojskega sklepa, da se primorska zem- lja priključi matični domovini. Letos se je okrog pet tisoč udeležen- cev spomnilo tistih pomembnih trenut- kov primorske zgodovine, o katerih je spregovoril slavnostni govornik, tržaški pisatelj, novinar in alpinist Dušan Jelin- čič, sin enega od ustanoviteljev TIGR-a Zorka Jelinčiča, doma s Tolminskega. »Brez upora Primorci ne bi imeli svoje- ga jezika, bili bi izbrisani kot narod. Po- nosni smo na boj, ker se je tedaj sloven- ski narod izoblikoval kot zgodovinska osebnost. Prej smo bili v Evropi malo poznani in cenjeni, z NOB pa smo pos- tali mednarodni subjekt,« je poudaril Jelinčič. Prireditve se je udeležil celoten slovenski državni vrh s predsednikom Borutom Pahorjem na čelu. Zbrane sta pozdravila še nekdanji župan občine Komen Marko Bandelli in podpredse- dnica ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Ljubica Jelušič. V bogatem kulturnem programu je na- stopilo okrog 200 pevcev, glasbenikov in recitatorjev. Kot vedno so tudi tokrat Primorci zaključili s primorsko himno »Vstajenje Primorske«, ki jo je napi- sal partizan Lev Svetek - Zorin, uglas- bil pa Rado Simoniti. Prav tako so 50. obletnico uglasbitve pesmi »Vstajenje Primorske«, ki jo je pred 40 leti primor- sko ljudstvo spontano sprejelo za svojo himno, počastile tudi članice Ženskega pevskega zbora Kombinat s samostoj- nim koncertom, ki je sledil osrednji pri- morski proslavi. Ob koncu prireditve se je predstavil tudi Konjeniški klub Štjak, ki obeležuje 10-letnico svojega uspešnega delova- nja. Društvo bo v Komnu organiziralo konjeniški krožek za osnovnošolce. Besedilo in foto: Olga Knez Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Za- dar in jadranske otoke. S tem se je veči- na Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Ka- nalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja, v Italiji, ostalo še 140.000 Sloven- cev. Končna določitev meje med Jugosla- vijo in Italijo je bila sprejeta 10. novem- bra 1975 z Osimskimi sporazumi. 70. obletnica rojstva Ljube Bavdek Domobranci željni krvi in zločinov Z LO Č I N I O K U PAT O R J E V Nedaleč od Logatca, na poti čez Pusto polje proti Cestam, stoji v gozdu spominsko obe-ležje in nas opominja, da so v vojnih časih tu domači belogardis- tični nasilneži storili zločin nad mlado poštarico iz Hotedršice, Ljubo Bavdek. Na spomeniku je vpisana kot učiteljica, kajti to vlogo je imela od dneva, ko je odšla v partizane. Ljuba (Vekoslava) Bavdek se je rodi- la 20. decembra 1910 v Voloskem pri Opatiji očetu Alojzu in materi Heleni Bavdek. Imela je brata Svetka in sestro Jelko (Jelisavo). Po italijanski zasedbi Opatije so se Bavdkovi preselili v Jugo- slavijo. Ljuba je z veseljem študirala, da bi si pridobila možnost za zaposlitev. Po končanem študiju in pripravniški dobi je 28. decembra 1931 dobila službo na pošti v Petrovčah. Kot pripravnica je službo opravljala v Ljubljani, Polju in drugih krajih. Med svojim službovanjem je tudi občutila gorje tedanjega režima. Ker so bili državni uradniki razvrščeni v razrede, je bila takrat uradnica II. razre- da in dvakrat v III. razredu. Leta 1942 je bila začasno premeščena v Horjul kot upravnica pošte, nato spet začasno kot poštarica v Hotedršico. Razvrščena je bila za poštarico štev. 12478 od 7. sep- tembra 1943, ker bi morala nastopiti nižje mesto s 1. oktobrom 1943, vendar ni nastopila – neopravičeno je izostala. Prejemki so ji bili ustavljeni, ta čas pa je Ljuba že bila učiteljica v partizanih. Poštarica, aktivistka in partizanska učiteljica Ljuba Bavdek 27 70. obletnica rojstva Ljube Bavdek Domobranci željni krvi in zločinov Njeni domači so stanovali na Mirju v Ljubljani, le brat Svetko z ženo je stano- val na drugem koncu Ljubljane. Zaradi policijskega pritiska na družino Bavdek (ker so pri neki preiskavi zahtevali nje- govo sliko) se je Svetko umaknil v par- tizane. Očeta so odgnali v Dachau, mati pa je skoraj oslepela in je zanjo skr- bela Jelka. V tem času je bil sovražno nastrojen tudi lastnik hiše. Imel je prija- telje na policiji in je bil osebni Rupnikov prijatelj. Ob neki priliki je stanovanje Bavdkovih ponudil neki nemški družini. Ko so ti Nemci prišli, so videli, da se v tem stanovanju ni mogoče namestiti, in so odšli na policijo. Lastnik hiše je imel več prostorov in je moral odstopiti dru- go sobo za nemškega podoficirja. Ljuba je italijanske vojaške kroge v Ho- tedršici nenehno prepričevala, da obstoj bele garde na tem območju nima smis- la. Nasedli so ji in predčasno razpusti- li belo gardo. S tem je Bavdkova veli- ko prispevala in kot članica rajonskega odbora OF za Logatec častno izpolni- la dano nalogo. Delo Ljube Bavdek je postalo vse bolj javno, zato je morala zapustiti pošto, čeprav bi bila tam moč- no potrebna. Partizani so bili namreč obveščeni o vsem, kar je preko pošte Hotedršica šlo za italijansko vojsko ali belogardiste. Kapitulacija Italije je pri- nesla nove razsežnosti in razmah par- tizanstva je zahteval nove razporedi- tve in naloge. Ljuba Bavdek je odšla v partizane in bila imenovana za narodno učiteljico v Lomah. 20. novembra 1943 so vnovič ustanovili domobransko po- stojanko. Željni krvi in zločinov so do- mobranci začeli iskati Ljubo. »Slovenski dom« je leta 1944 zapisal, da sta splet- karija raznih domačih činiteljev in zvi- ta igra savojske cesarske vojske storili svoje. Protikomunistični nastopi niso bili več dovoljeni in mesec dni pred 8. septembrom 1943 je bila posadka v Ho- tedršici razpuščena. Ljuba je v roke domobrancev padla po mnogih grožnjah in dolgem iskanju. Privlekli so jo v Hotedršico, pretepli in brcali in zveste žene nekaterih domo- brancev so jo pljuvale in zasramovale. Napol živo so jo izročili logaškim do- mobrancem, ki so jo 20. februarja 1944 odgnali na zadnjo pot v gozd pod za- selek Ceste. Tudi ti niso prizanašali z udarci in mučenjem, znesli so se nad njeno ženskostjo in jo ubili. Sestra Jelka jo je prepeljala in pokopala v Ljubljani. Krajevna organizacija ZZB NOV Loga- tec je 9. maja 1975 postavila spominsko obeležje, ki je delo kamnoseka Alojza Mileka. Viri: Službeni list, Slovenski dom, Arhiv ZZB NOV Logatec, Anton Šparemblek Večkrat oskrunjeni spomenik Ljubi Bavdek nedaleč od Rovt Otok Otok, ti vas prelepa belokranjska, kjer Koupa zelena te napaja, kjer polje zlato te obdaja, Belokranjec tvoj ti rod ohranja. Tvoja lega ti pomen je dala, da že rimska doba je spoznala, ti peči za lončevino je pustila, da bi ljudi svoje nasitila in napojila. Letalska krila so pristala, prijateljev v vojni vihri, ranjence, nemočne in prijateljske letalce odpeljala v Bari k angleški zaledni pisti. Zavezništvu pomen si dala, se v zgodovino zapisala, da sedaj že mladi rod, pomen poudarja tvoj povsod. Vinko Gorenc Odločili ste, gospod Odločili ste, gospod, naj dokončno ugasne stenj, naj se stopinje izgube v zaraščeni travi, naj veter prevrne vse kamnite spomine na tiste dni! Zato letos k tebi, moj mali junak, ne bo toplih lučk, ne belih krizantem, ne tisoče drobcenih korakov kot kroglic v molitveniku! Tako ste odločili, veliki gospod! Tega vam ne oprostim! Jože Sevljak (pesmi jeze in upora II.) oktober 201828 D O G O D K I Murska Sobota: V prostorih hotela Zvezda v Murski Soboti so 3. avgusta pripravili simpozij ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni (2. avgust). Na njem so svoje poglede na posledice genocida predsta- vili: podpredsednik Evropske romske zveze mag. Orhan Galjus, član hrva- škega sabora (parlamenta) Veljko Kajtazi ter predsednik Evropske romske zveze in predsednik Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc. Simpo- zij so skupaj pripravili Evropska romska zveza, Zveza Romov Slovenije, Rom- sko društvo Romani Union Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo Murska Sobota ter Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. O položaju Romov v EU danes je predsednik Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc dejal, da se romske skupnosti v Evropi še vedno soo- čajo z diskriminacijo, nestrpnostjo, rasizmom in segregacijo. Po širitvi Evropske unije leta 2004 romske skupnosti danes predstavljajo eno največjih etničnih manjšin v EU. Ta naj bi štela od 12 do 15 milijonov prebivalstva. Genocid nad Romi pa se nadaljuje tudi po drugi svetovni vojni in obstaja še danes, je dejal Horvat Muc. Po simpoziju so se vsi zbrali na dvorišču nekdanje ekonomske šole ob Slovenski cesti. Tam so k spominski plošči položili venca, v kulturnem pro- gramu pa je sodelovala romska vokalna skupina SMD Reunion iz Ljubljane. Ta skupina je imela tudi uvodni nastop na začetku simpozija. Spominu so se poklonili tudi gostje simpozija: župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, takratni podpredsednik vlade RS in minister mag. Dejan Židan ter podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. France Križanič. Besedilo in foto: Filip Matko Ficko Kočevje: V Parku narodnih herojev v Kočevju smo 1. oktobra letos odkrili doprsni kip narodnemu heroju Jožetu Ožboltu - Stanku. Na krajši slovesnosti je kusto- sinja v Pokrajinskem muzeju Kočevje Nadja Kovačič opisala najpomemb- nejša obeležja in spomenike, ki spominjajo na slavne čase med NOB. Za njo je spregovoril župan kočevske občine dr. Vladimir Prebilič, ki je tudi v spremstvu sorodnikov narodnega heroja odkril doprsni kip. Kočevska je poleg pomembnih dogodkov, med katerimi je najpomembnejši gotovo zbor odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943, dala tudi osem narodnih herojev. Vsi doprsni kipi razen enega so delo kočevskega akadem- skega kiparja Staneta Jarma in stojijo v Parku herojev. Postavitev kipov je v celoti financirala občina Kočevje, s sredstvi občine pa se končuje tudi ob- nova celotnega parka. Narodni heroji, katerih kipi so postavljeni v parku, so Ivan Omerza - Jo- han (padel leta 1943), Anton Marincelj - Janko (umrl zaradi ran leta 1943), Jože Šeško (ustreljen kot talec leta 1942), Dušan Remih - Duško (padel leta 1944), Evgen Matejka - Premc (padel leta 1945), Jože Boldan - Silni (umrl leta 1994), Andrej Cetinski - Lev (umrl leta 1998) in Jože Ožbolt - Stanko (umrl leta 2018). Besedilo: Matija Jerbič, foto: arhiv Svobodne besede Radovljica: V organizaciji KO ZB NOB Radovljica so 7. septembra 2018 v radovljiškem Grajskem parku ob spomeniku padlim tako kot vsako leto ob tem času pripravili slovesnost v spomin na žrtve krvavega spopada. 9. septembra 1942 je narodni heroj Jože Gregorčič skupaj s soborci Selške čete na ob- močju med Lipniško in Mošenjsko planino padel v nemško zasedo. V hu- dem neenakovrednem boju je padlo 29 borcev, vključno s poveljnikom Gregorčičem. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je poudaril pogum, herojstvo in neverjetno pokončnost partizanov, z grenkobo pa je omenil in obsodil aktualno sprevračanje zgodovinske resnice. Povezovalci Suza- na Adžić, Andraž Pavlič in Andrej Kokot so izmenično v zelo občutenem recitatorskem slogu podajali dogajanje tistega surovega časa na Jelovici. Govorne nastope je z ubrano pesmijo prekinjal Moški pevski zbor Triglav pod vodstvom Mateje Praprotnik. Predstavniki krajevnih odborov ZB NOB so se še posebej poklonili spo- minu na padle in položili vence. Ves čas je ob spominskem obelisku, delu arhitekta Eda Ravnikarja, spoštljivo mirno stala vrsta praporščakov iz oko- liških krajevnih odborov. Scenarij in vezno besedilo za prireditev je sestavila novinarka Vlasta Felc. Veseli nas, da je bila slovesnost kljub kislemu vremenu dobro obiskana, saj je tako marsikomu na novo priklicala pekel, kakršnemu se moramo za vsako ceno izogniti, in to za vedno. Besedilo in foto: Mira Hladnik Uskovnica: V lepem okolju Pokljuške planote, točneje pri koči na Uskovnici, je bilo 1. septembra slovesno. ZB za vrednote NOB Jesenice in KO ZB NOB Bohinjska Bistrica sta tako kot vsako leto pripravili srečanje s kultur- nim programom v spomin na ustanovitev Jeseniško-bohinjskega odreda. Zbrane je najprej pozdravil začasni predsednik ZB NOB Jesenice Izi- dor Podgornik. Danica Mandelc, predsednica ZB NOB Radovljica, pa je spregovorila o pomenu tega srečanja, o vrednotah NOB in predvsem o ustanavljanju Jeseniško-bohinjskega odreda. Po odredbi glavnega šta- ba NOV in POS je štab IX. korpusa NOV z odlokom 4. septembra 1944 Spominska slovesnost v radovljiškem Grajskem parku V Parku narodnih herojev je odslej tudi doprsni kip Jožeta Ožbolta - Stanka. 29 na sektorju Gorenjska ustanovil Jeseniško-bohinjski odred. V oktobru je imel odred 579 borcev. Za prvega komandanta odreda je štab IX. korpusa imenoval Franca Jernejca - Milčeta, za politkomisarja pa Miho Šušteršiča. V kulturnem programu sta v besedi (recital) in glasbi (harmonika) nasto- pila Stanka Kaplan Mrak in gospod Spacal. Moram omeniti, da je gospod Spacal sin znanega slikarja Lojzeta Spacala s Primorskega. Zdaj večino časa preživi na Pokljuki in z ženo Marto skrbita za spomenik padlim borcem na Uskovnici. Za slovesno kuliso s slikami iz NOB na platnu in z glasbo z izbranimi par- tizanskimi pesmimi sta poskrbela prizadevna člana ZB Aleksander Jernejc (predsednik KO ZB NOB Podmežakla), ki ima največ zaslug za obnovo parti- zanske bolnišnice na Mežakli, in njegova žena Ivica. V prostoru so prapori, ki so jih izobesili predstavniki KO ZB, dodali slav- nostnemu razpoloženju še posebno noto. Po uradnem delu nas je presenetila Majda Gričar, predsednica KO ZB NOB Žirovnica, ki je ob spremljavi harmonike zapela pesem Šivala je deklica zvezdo. Zasluga predsednice KO ZB NOB Žirovnica je tudi, da vsako leto pripravijo slovesnost ob spomeniku ustreljenih talcev v Mostah pri Žirovni- ci. Za veliko pozornost je poskrbel najstarejši borec Jeseniško-bohinjskega odreda, Radoslav - Rjavc. Pripovedoval je o partizanskih hajkah, o strahu in obupu, o lakoti in mrazu, o žalostnih in veselih trenutkih. Na koncu je zadišalo še po obari in žgancih, ki sta jih pripravila oskrbnika koče Stane in Agata. Razšli smo se z obvezo, da ohranjamo vrednote NOB in da se prihod- nje leto spet srečamo na Uskovnici. Besedilo: Stanka Kaplan Mrak Cerklje na Gorenjskem: Občinska organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Kranj, Cerklje na Gorenjskem, je pripravila spominsko slovesnost v počastitev padlim in umorjenim pri Dobovškovih v Sidražu. 3. oktobra 1944 so se domobranci iz cerkljanske postojanke odpravili na lov za aktivisti, simpatizerji, kurirji in partizani. Kurirji postaje G-21 so prišli v Sidraž, ena skupina je odšla k Avžekarju, druga pa k Jeranu. Belogardisti iz Cerkelj so obkolili Avžekarjevo hišo, prvi je bil zadet Franc Goričnik - Gustelj, ki je pozneje kljub zdravniški pomoči Šlandrove brigade umrl. Ustreljena sta bila komandir kurirske postaje Franc Šular - Toš in domači sin Francelj. V sobi v postelji pa so umorili gospodarja, očeta Mihaela. Z ustrelitvijo so grozili tudi mami Katarini in dekletoma Franci in Micki ter petnajstletnemu Martinu. Streljanje sta slišala kurirja, ki sta se ustavila pri Jeranu, začela sta streljati in belogardisti so se umaknili s kraja morije. Šlandrova brigada se je 3. oktobra 1944 ustavila na območju od Zakala do Šenturške gore. Načrtovali so napad na domobranski postojanki v Cerkljah in Lahovčah ter policijsko postojanko na Brniku za 4. oktober ob 22. uri. Sovražne postojanke so se takrat močno okrepile, šlandrovci pa o teh okrepitvah niso bili obveščeni, niti o tem, da so zvečer 3. oktobra v Zalog prišli četniki. Štab se je naselil v Bolkovi gostilni, četniki Gorenjskega in Dolenjskega odreda pa so se prikrili v gozdu med Zalogom in Lahovčami. Spopad s četniki v Zalogu je preprečil, da bi padle postojanke v Lahovčah, na Brniku in v Cerkljah, ker so se proti napadenim začele približevati moto- rizirane nemške enote. Šlandrovci so se začeli umikati proti Šenturški gori. Kljub dobro utrjeni postojanki v Cerkljah so belogardisti izgubili štiri može in napad je mednje vnesel preplah. Borci šlandrovci so bili zaradi nedokon- čanega napada nejevoljni, vendar ko so izvedeli, da so mimogrede in pov- sem po naključju uničili štab četnikov za Gorenjsko, so se jim lica zjasnila. Na spominski slovesnosti so bili navzoči praporščaki s prapori Združenja borcev za vrednote NOB. Prisotne je pozdravil vnuk umorjenega Mihaela, Ivan Dobovšek. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji Milena Ob- lak, Irena Mežek in Janez Martinčič, Darko Kovač pa je udeležence slovesno- sti na harmoniki spremljal ob petju partizanskih pesmi. Delegacija OO ZB za vrednote NOB Kranj, Cerklje na Gorenjskem, je 4. okto- bra v spomin na v spopadu s četniki v Zalogu padlega Franca Lebana - Juda položila venec k spominski plošči. Besedilo: Božo Janež Polom: Ob 74. obletnici ustanovitve in bojev jurišnega bataljona 18. divizije, ob obletnici roške ofenzive in pobitih 75 talcev v Starem Logu so Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, odbor 18. divizije, Krajevna organizacija Zveze borcev Stara cerkev in Krajevna skupnost Stara Cerkev pripravili spo- minsko slovesnost v Polomu. Na območju, ki ima v Sloveniji največ spomin- skih obeležij in temu primeren zgodovinski spomin na obdobje bojev proti fašističnim in nacističnim okupatorjem, je bil slavnostni govornik predse- dnik Zveze slovenskih častnikov Alojz Šteiner. Izrekel je zahvalo in priznanje za ohranjanje zgodovinskega spomina, resnic in obeležij. Predsednik borčevske organizacije Kočevje in član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije Jože Oberstar je ob tej priložnosti podelil pet pri- znanj. Prejeli so jih: KS Stara Cerkev (predsednik Anton Fabjan), Anton Vov- ko, predsednik OZVVS Kočevje, Peter Ješelnik, predsednik PVD Sever Kočev- je - Ribnica, PGD Stara Cerkev in PGD Kočevje. Zbrane sta pozdravila tudi major partizanske vojske Marko Vrhunec in podpredsednica Tigra Bruna Olenik. V kulturnem programu so nastopili pevke ljudskih pesmi Mavrica ter recitatorji Igor Rojc, Majda Rački in Tone Šepec. Pred slovesnostjo v Polomu so se s polaganjem vencev in prižigom sveč v spominskem parku v Starem Logu poklonili 74 civilistom, ki so jih 16. avgusta 1942 ustrelili italijanski vojaki, na pokopališču v Polomu pa še osmim borcem jurišnega bataljona 18. divizije NOV Slovenije, ki so padli 6. januarja 1945 ob napadu na nemško artilerijsko enoto. Besedilo in foto: Olga Knez Mali vrh, Titova vas: Zveza borcev za vrednote NOB Žirovnica je v sodelovanju z Občino Žirovni- ca, TVD Partizan Žirovnica, planinskim društvom Žirovnica in barom Zavrh 19. maja pripravila že 4. pohod na Mali vrh in v Titovo vas. Pohoda se je udeležilo približno sto ljudi, predvsem občanov naše obči- ne. Ob letošnjem pohodu smo pri Smokuškem mostu namestili novo spo- minsko ploščo enajstim padlim partizanom, ki je bila na začetku februarja letos odtujena. Krajši kulturni program je izvedel harmonikar Božo Kramar, Jože Oberstar (tretji z leve proti desni) je podelil priznanja ZB, Alojz Šteiner (drugi z leve proti desni) pa je bil slavnostni govornik. oktober 201830 D O G O D K I zbrane pa sta nagovorila predsednica našega društva Majda Gričar in župan občine Žirovnica Leopold Pogačar. Velika zahvala gre županu Pogačarju za razumevanje in pomoč, da smo namestili novo ploščo, ki je prav tako ulita v bron. Po slovesnosti in pohodu smo se na prireditven prostoru Zavrh okrepčali s partizanskim – Zavrhovim golažem. Besedilo in foto: Ciril Čiro Dolar Martinj Vrh na Puču: Na severni strani Blegoša, v Martinj Vrhu na Puču, ki je, kot je dejal slav- nostni govornik Metod Dragonja, v letih od 1941 do 1945 dajal varno zavet- je številnim partizanskim enotam in organom vojaške in civilne partizanske oblasti ne samo za ta del Selške doline, ampak za celotno Gorenjsko, se je 2. septembra zbralo lepo število ljudi. Počastili so spomin na Selško četo, Poljanski bataljon, II. grupo odredov, Gorenjski odred, Kokrški odred in Pre- šernovo brigado. Po besedah slavnostnega govornika je bilo v tem delu Slovenije še posebno razvito partizansko šolstvo, izvajalo se je z veliko podporo, od- rekanjem in žrtvami domačinov, ki so enotno podpirali partizansko na- rodnoosvobodilno gibanje. Danes pa z ohranjanjem vrednot in tradicij narodnoosvobodilne vojne skrbimo za krepitev narodne zavesti in da- jemo zgled mlajšim generacijam, da je mogoče tudi v težkih razmerah ohraniti ponos in samozavest ter previhariti viharje. Da pa ne smemo pozabiti na tisto, kar so predniki storili v odporu proti okupatorju in pri graditvi bodoče samostojne države, je predsednik združenja Štefan Ka- lamar dodal, da so nas predniki z rdečimi zvezdami na prsih, simbolom boja za svobodo, popeljali tudi do samostojne Slovenije. Na srečanju sta zaslužna člana prejela tudi plaketi, Ivan Križnar zlato plaketo za požrtvovalno prostovoljno delo in PD Škofja Loka, ki vsako leto ob po- častitvi dražgoške bitke izvede Pohod po poti Cankarjevega bataljona, srebrno plaketo. Besedilo: Marjana Jugovec, foto: Bojan Bertoncelj Javorski pil: Na gorskem prelazu Javorski pil ob cesti Litija–Čatež je bila 28. septembra 2018 skromna, a prisrčna slovesnost: člani ZB NOV Litija - Šmartno in člani skupnosti borcev Cankarjeve brigade smo se zbrali v spomin na ta dan leta 1944, ko je pohodna kolona Cankarjeve brigade tik pod prelazom padla v zasedo, ki so jo postavile številčno močnejše, prav za to operacijo združe- ne domobranske enote. Nemci so pač terjali maščevanje za poraz pri Litiji. Napadalci so se krili za žičnimi ovirami, ki so jih bili Nemci postavili po razmejitveni črti z italijansko okupacijsko cono, po brigadni koloni pa so tolkli predvsem s težkimi minometi. Brigada se je vendarle prebila onkraj gorskega prelaza, toda za ceno 24 padlih (tu so všteti tudi ranjenci, ki so jih domobranci zajeli in okrutno umorili). Kot je že v navadi, je delegacija ZB Litija - Šmartno že pred začetkom prireditve položila cvetje k grobnici v globači pod cesto. Pri obelisku so stali praporščaki z razvitimi prapori borcev Cankarjeve brigade, ZB Litija in KO Kresnice. Zlatko Mantelj je prebral davno poročilo svojega očeta Mirka o poteku omenjenih bojev. Delegacija borcev Cankarjeve brigade je k obelisku položila venec, moderator Zavrl pa je recitiral Kajuho- vo pesem. Potem je besedo dobil Boris Hren, podpredsednik skupnosti borcev Cankarjeve brigade, in med drugim navzoče spomnil na 74. roj- stni dan Cankarjeve brigade (ustanovitveni zbor 28. septembra 1942 na kočevskih Lapinjah). Sklepno besedo je imel predsednik združenja Mirko Kaplja. Stojan Pertovt Blatnik pri Črnomlju: Borčevska organizacija Črnomelj je 30. septembra 2018 pripravila spomin- sko slovesnost na Blatniku pri Črnomlju, in sicer v spomin na štiri ubite partizanke leta 1942. 30. septembra 1942 so namreč italijanski vojaki ob vračanju iz Kočevskega roga v vinogradu na Stražnjem Vrhu nad Črnomljem pri pomoči domačinom na trgatvi ujeli štiri neoborožene partizanke Be- lokranjskega odreda, ki so bile na dopustu zaradi trgatve. Iz vinograda so sestri Francko (15 let) in Katico Fabjan (16) iz Starega trga ob Kolpi, Zinko Majzelj (18) iz Metlike in Marijo Luzar (20) iz Novega mesta odvedli na Blatnik pri Črnomlju, kjer so Marijo Luzar po hudem mučenju ustrelili še isti dan, druge tri pa naslednji dan. Slovesnosti se je udeležila še edina živeča priča tega zločina, Zala Kocjan, rojena Kuzma, ki je bila kot 15-letna punčka prisotna ob prijetju partizank v njihovi zidanici. Tam so Italijani poleg omenjenih partizank prijeli tudi njeno sestro, partizanko Tončko, in mater, vendar so ju isti dan po čudežu izpustili. Materi je namreč uspelo Tončko preobleči v krilo in prepričati Itali- jane, da ni partizanka. Zala se še danes zelo dobro spominja tega dogodka. Na kraju zločina je bilo leta 1978 postavljeno spominsko znamenje. Tam bo slovesnost v spomin in opomin, da se kaj takega ne zgodi več, organizirana vsako leto. Besedilo: Marjan Kastelic, foto: L. Zupančič Gorica: Zbrane na Martinj Vrhu je nagovoril Metod Dragonja. Zala Kocjan s člani novomeške čete pri spominskem znamenju 31 Na pročelju nekdanjih zgradb fašističnih zaporov v Gorici v Italiji so 23. sep- tembra odkrili spominsko ploščo v spomin na zapornike, ki so svoje domo- ljubje plačali s trpinčenjem in smrtjo na Goriškem gradu. S tem pietetnim dejanjem sta goriški Zveza italijanskih partizanov (ANPI) in Zveza političnih deportirancev Italije (ANED) končno premagali vse birokratske in politič- ne ovire in uresničili svojo pietetno dolžnost. Daljši nagovor o zgodovini zloglasnih goriških zaporov je imela prof. Anna Di Gianantonio, predsedni- ca goriške Zveze partizanov Italije. Komemoraciji s krajšim kulturnim programom so ob vidni odsotnosti predstavnikov goriške občine prisostvovali predstavniki raznih lokalnih ustanov in društev, uprave Goriških zaporov, orožnikov in lokalne policije. Udeležence goriške žalne slovesnosti sta s krajšima nagovoroma pozdravi- la Emilio Ricci, podpredsednik vsedržavnega ANPI - VZPI iz Rima in Dario Venegani, predsednik Zveze združenja političnih deportirancev. Prisotne je nagovoril tudi zdajšnji upravitelj zapora. Dejal je, da mu je žal za vse, ki so trpeli v takratnih krutih razmerah. Slovesne komemoracije v Gorici se je v imenu novogoriškega Združenja ZB NOB udeležil Štefan Cigoj. V svojem sklepnem nagovoru je med drugim pozval prisotne h krepitvi boja proti novemu fašizmu z uveljavljanjem vre- dnot, za katere so trpeli in umrli tudi zaporniki goriških fašističnih zaporov. Besedilo: Štefan Cigoj, foto: Vito Cigoj Ajšnit pri Colu: Na Ajšnitu pri Colu nad Vipavsko dolino, kjer so med prvo svetovno voj- no zgradili taborišče za ruske vojne ujetnike, ki so gradili vodovod in usek ceste med Žagoličem in Gozdom proti Predmeji ter tako omogočili vojski hitrejši dostop iz zaledja na avstro-ogrske položaje na soški fronti, je bila 2. oktobra spominska slovesnost. Pripravili so jo v spomin na ruske vojake, ki so prebivali v skromnih barakah ter izkušali hladne meglene dni, ledeno orkansko burjo, lakoto in bolezni, mnogo prezeblih in izčrpanih ujetnikov je tedaj tudi umrlo. Med Colom in Predmejo, kjer je bilo taborišče, in na kraju skupinskih gro- bov ujetnikov stojita spomenik in pravoslavni križ. V sodelovanju z Velepo- slaništvom Ruske federacije v Sloveniji, Občino Ajdovščina, ZZB za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava, Društvom policijskih veteranov SEVER Severne Primorske, Krajevno organizacijo ZZB NOV Predmeja in Otlica ter Društvom Slovenija-Rusija, domoljubi in rodoljubi iz Vipavske doline poteka vsako jesen spominska slovesnost za žrtve prve svetovne vojne. Letos je navzoče najprej pozdravil predsednik Društva Sever Angel Vidmar, pevke dramsko- -pevske skupine Zarja, članice Društva upokojencev Ajdovščina, so občuteno zapele tri pesmi, glasbenik Boris Gregorič pa se je z igranjem na trobento poklonil spominu na umrle. Slovesnosti so se udeležili tudi praporščaki ZZB, ZVVS in SEVER. Slavnostni govornik Franc Černigoj je prebral pričevanji o trpljenju vojakov in ujetnikov med prvo svetovno vojno v naših krajih, drugi sekretar Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji Aleksander Davidov pa se je v govoru zahvalil vsem, ki niso pozabili na ruske žrtve, in hkrati izrazil željo, da se trpljenje in vojne ne bi več ponovili. V drugi svetovni vojni so se v bojih na Gori skupaj s partizani bojevali tudi pripadniki ruske narodnosti, ki so delovali v različnih enotah IX. korpusa, predvsem pa v tako imenovanem Ruskem bataljonu, ki je bil sestavni del Bazoviške brigade. Spominu nanje je bilo namenjeno nadaljevanje slovesnosti pri spomeniku na Majeriji v Gozdu in nato še na pokopališču ob grobnici na Otlici. Pola- ganje cvetja na grobnico, ubrano zapete pesmi pevk iz skupine Zarja, zvoki trobente in častni pozdrav praporščakov so v zgodnjejesenskem večeru iz- razili spoštovanje do žrtev prve in druge svetovne vojne, ki so pokopane v kamnitem svetu med Colom in Otlico na Gori. Besedilo in foto: Alenka N. Bizjak Koprivnik: Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, Odbor skupnosti borcev XVIII. divizije in Občina Kočevje so 22. septembra 2018 pripravili spominsko slo- vesnost v Koprivniku pri Kočevju. Slovesnost je bila namenjena počastitvi 74. obletnici bojev XVIII. divizije NOB pri obrambi Bele krajine, obletnici roške ofenzive ter 70. obletnici ustanovitve Zveze borcev. Novembra leta 1944 je na območju Koprivnika potekala bitka, v kateri so sodelovali Ljubljanska in Levstikova brigada ter jurišni bataljon XVIII. di- vizije, ki so uspešno zaustavili prodor nemških in domobranskih enot na osvobojena ozemlja v Beli krajini. Ta zmaga je bila izjemnega pomena, saj je onemogočila sovražniku prodor proti temu ozemlju, ki je ostalo osvobojeno, kar je med drugim omogočilo tudi prejemanje zavezniške pomoči. Pred slovesnostjo je delegacija položila vence in prižgala sveče pri štirih spomenikih, kjer so potekali boji in so borci darovali svoje življenje. Kljub napovedanemu slabemu vremenu se je slovesnosti tradicionalno udeležilo veliko ljudi, ki so počastili junaška dejanja borcev. Prisotne so s priložnostnimi besedami nagovorili dr. Marko Vrhunc, udeleženec bojev, dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, in Jože Oberstar, predsednik ZB Kočevje. Slavnostni govornik je bil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB Slovenije. Sledil je bogat kulturni program, ki ga je vodila Irma Grbec. V njem so so- delovali učenci Osnovne šole zbora odposlancev, recitatorji in moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja. Besedilo in foto: Matija Jerbič Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB Slovenije, Predrag Bakovič, poslanec v Državnem zboru Slovenije, in Jože Oberstar, predsednik ZB Kočevje, so se poklonili pred spominskim obeležjem na nekdanji šoli v Koprivniku. Spominska slovesnost nad Vipavsko dolino. www.svobodnabeseda.si oktober 201832 Prvi napad desnice (z Logarjem na čelu) je klavrno propadel Gre za prvi napad desnice v državnem zboru (DZ) proti komaj ustanovljeni novi vladi RS pod vodstvom Marjana Šarca, seveda na zahtevo poslancev SDS-a,NSi-ja in SNS-a. Opozarjali so, da koalicijska pogodba prinaša pred- vsem nerazumne dodatne nove ob- davčitve za gospodarstvo, zato je med podjetniki vzbudila val začudenja in ogorčenja, ter da je škodljiva in uni- čujoča. Predstavniki koalicije od vrha navzdol pa že štirinajst dni razlagajo podjetnikom, da ni tako, da je vse šele na papirju itd. O davkih je v eni izmed oddaj na TV Slovenija veliko povedal tudi znani ekonomist. No, da se povrnem k predlagateljem sklica izredne seje DZ! Dobrih osem ur govoričenja predlagateljev zgoraj ome- njenih strank je bilo strel v prazno, bi zapisali v tedniku Družina. Napol za za šalo, napol zares, oni pa tega že ne bi napisali za opozicijo. Sicer pa lahko že proti koncu leta pričakujemo tudi kakšno interpelacijo. Te se bodo vrstile kot po tekočem traku. Posamezni opozicijski poslanci so si dali predvsem duška in popljuvali vse, kar je na levici. V imenu predlagateljev se je poslanka SDS Suzana Lep Šimen- ko po nalogu ljubljenega vodje na vse mogoče načine trudila odigrati vlogo zaščitnice podjetnikov. Pridno so ji po- magali poslanec Marko Pogačnik, ki je v svojem »znanstvenem ekspozeju« in stilu pokvarjene gramofonske plošče skoraj stokrat omenil »mi v socialdemo- kratski stranki«, kot da ne vemo, kam sodi. Desničar Branko Grims – o njem je škoda izgubljati besed. Obsojam tis- te, ki so ga volili. Poslanec Žan Mahnič je nehal poduhovljeno sklepati roke. Oklepa se pisala, kar daje videz uče- nosti. Da, samo daje. Vedno imam v mis- lih tudi poslanca Pojbiča ob njegovem nastopaštvu. Gromovnik, ki se zavzema za Slovenijo, za uboge in trpeče reveže, smilijo se mu otroci itd. O kako lepo za ušesa! Kaj pa v resnici? Poslanec Anže Logar je hotel biti nekoliko bolj duho- vit in je na koncu svojega govora kon- čal, da sicerne gre za majhnega človeka, ampak za malega človeka iz Murgel. Po- slanec Logar, zaradi mene si lahko svoj akademski naslov pribijete na notranjo stran straniščnih vrat. V tistem trenut- ku ste si ga zapravili in razvrednotili, ko ste tako podlo in cinično končali svoj govor. Sodite tja kot vsi vaši kolegi, ki blatite po dolgem in počez vse, kar ni v duhu vaše stranke. Saj tudi poslanci NSi-ja in SNS-a ne zaostajajo veliko za vami. Vsi po vrsti iz opozicije omenjate, da gremo po poti Venezuele, Severne Koreje, Kube itd. Da vas ni sram, za bož- jo voljo, s svojo plačo živite kot na Ha- vajih! Dobesedno se norčujete iz vseh nas poštenih državljanov. Zdaj pa vas dobesedno prosim in ro- tim še za »drugi napad«. Imate res radi Slovenijo, borite se za naš narod, smili- jo se vam revni, ubogi in otroci? Dajte, lahko pomagate enim in drugim. Stran- ke opozicije nujno spet skličite še dru- go izredno sejo DZ. Če vam je res mar za nas državljane, zahtevajte od odgo- vornih, da se prekliče sklep specializi- ranega državnega tožilstva, ki je umak- nilo devet tožb po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in eno pritožbo. Ustavni sodniki so namreč le- tos razveljavili 57. člen zakona o odvze- mu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zaradi njih so morali to storiti. Joj, kako sem jaz naiven! To pa seve- da ne bo šlo. Šele zdaj sem ugotovil, za katere osebe gre. Tu pa naenkrat ne bo več nobenega začudenja, škodlji- vosti, ogorčenja, skrbi za Slovenijo. V tej igri in na tem seznamuni niti ene- ga majhnega človeka, kaj šele malega iz Murgel. Kaj menite, poslanec Anže Logar? Je pa namig za koalicijo, da tudi oni enkrat zahtevajo in skličejo izredno sejo DZ, in kljub temu da itak ne bo nič, naj vsaj osem ur razlagajo pred kame- rami in se zaskrbljeno sprašujejo, kam so šli milijoni, kje je nakraden denar, kam so šle dobre tovarne, kje je denar od prodaje orožja. Srečko Križanec, Štore Javni protest proti povezavi med Luko Koper in zvezo NATO Članice in člani Centra FemA – zavoda za transformativne študije in delovanje in FemA – Feministične akcije skupaj s podpornicami in podporniki po medij- skih informacijah o povezavi med Luko Koper in zvezo Nato in po temeljitem premisleku zahtevamo od odhajajoče slovenske vlade in vlade v ustanavlja- nju odgovornost in primerno ukrepanje v zvezi s to problematiko. Vsaka pogodbena in druga povezava med Luko Koper in zvezo Nato bo ogro- zila okolje in prebivalstvo na spodaj nanizanih območjih. Prometna varnost: avtocestna poveza- va med Koprom in zaledjem Primorja ter v druge slovenske regije, zlasti do Ljubljane, je že v obstoječih okoliščinah močno ogrožena. Ne mine dan, da me- diji ne bi poročali o nesreči ali zastoju na tem delu cestnih povezav. Tudi pro- met v nasprotni smeri je zaradi seda- njih poslov Luke Koper otežen in tve- gan. Avtocestna signalizacija voznikom tovornjakov kar najpogosteje sporoča, da dovoz v pristanišče zaradi zasede- nosti terminala ni mogoč. Prometne varnosti in obremenitve tovornega pro- meta ob sedanjem stanju cest nikakor ne gre slabšati. Okoljska primernost: hrup iz pristani- šča Koper je že zdaj v istrsko zaledje v določenih razmerah slišati do 15 kilo- metrov daleč. Izpuhi tovornega prome- ta so znatni, veduta Kopra pa izjemno poslabšana zaradi količine izpostavlje- nega tovora. Dodatna obremenitev bi močno poslabšala stanje. Politična zanesljivost upravne oblas- ti: vlada v odhajanju je skupaj z odgo- vornim ministrom v odhajanju Karlom Erjavcem prekršila obljubo, da bosta v obdobju pred volitvami opravljala zgolj tekoče posle. Kot je značilno za spor- ne politične poteze, se je odločitev za obravnavano sodelovanje z zvezo Nato spočela nelegitimno ter brez širšega konsenza in obzirnosti glede dobrobi- ti prebivalcev in prebivalk Slovenije in njenega ozemlja. Obenem je bila obja- va o odločitvi in njenih posledicah za- vajajoča, povsem v skladu z nezaupanja vrednim načinom uveljavljanja poli- tičnih odločitev: problematičen odnos politike do Luke Koper kot predlagane pogodbene partnerice, neupoštevanje širših okoliščin, zavajanje, da naj bi šlo zgolj za komercialni interes zveze Nato, hitra vprega Luke Koper v vojaške ak- tivnosti Nata, da bo prebivalstvo pos- tavljeno pred dokončno dejstvo. Kot da to ni dovolj, se je navsezadnje pojavila še novica, da je zunanji minister v od- hajanju govoril neresnico, saj je Nato potrdil, da želi v koprskem pristanišču svojo logistično točko. Nadaljnje iz- vajanje odločitve je bilo preloženo na naslednjo upravno-politično oblast, ki ima že tako opraviti z veliko nerazum- nih in škodljivih ovir, še preden utegne izboljšati obče mnenje o vladajoči po- litiki, kar je njena pravica in legitimna možnost. Mirnodobno bivanje v Kopru in nje- govi okolici: z uresničenjem odločitve bo zveza Nato utrdila svojo prisotnost na severnem Jadranu, četudi že Natovo letalsko oporišče v Avianu slabša bi- vanjske razmere tudi na slovenski stra- P R E J E T O 33 ni (hrup vojaških reaktivcev, delovanje protiraketnega ščita). Naivno je misliti, da tovrstna širitev in utrjevanje sodelo- vanja z Natom večata naše mirnodobne možnosti. Prav nasprotno, Slovenija bo/ bi tako postala ena pomembnejših tarč na območju srednje Evrope in samo zelo naivno, nezgodovinsko mišljenje verjame, da se razmerja moči na sve- tovnem militantnem poligonu ne mo- rejo zelo hitro spremeniti. Namesto širitve sodelovanja Slovenije v primeru povezave z Luko Koper zahte- vamo in pričakujemo naslednje vladne ukrepe in drže: Pomoč Luki Koper pri zagotavljanju dobrega gospodarjenja v skladu z druž- beno in okoljsko odgovornostjo za iz- boljšanje vplivov na okolje in pospeše- no urejevanje navezujoče se prometne infrastrukture na transparenten, etičen in za prebivalstvo dobrohoten način. Zavezanost političark in politikov v sfe- ri državne uprave k preseganju krat- kovidnih in netransparentnih politik z uveljavljanjem humanih in trajnostnih rešitev. V prid uveljavljanja etične poli- tike zahtevamo sankcije za odgovorne osebe iz sfere politike za nastalo stanje, zlasti za Karla Erjavca. Oblikovanje medresorske skupine za iz- delavo in udejanjanje programa zaščite južne Primorske pred nepremišljenimi odločitvami in posegi in v okviru tega izdelava in uveljavljanje projekta cone miru, sožitja in varovanja okolja. Center FemA in FemA , Feministična ak- cija, Ljubljana in Koper, 12. 9. 2018 Svobodna beseda na zatožni klopi Na seji uredniškega odbora Svobodne besede (4. oktobra 2018) smo se nav- zoči seznanili tudi s pismom F. Pluta z Novega mesta, s katerim je utemeljil prekinitev naročniškega razmerja, hkra- ti pa je še vrnil dva izvoda. V dopisu je nekdanji naročnik Svobodne besede iz- razil svoje nestrinjanje s »programsko zasnovo« revije, ki da je »zgrešena in ne ustvarja možnosti povečevanja za- vednega in pomlajenega članstva«. Ko sem prebrala vseh enajst točk ob- dolžitve, sem sklenila, da kot članica ne bom molče sprejela tega »daru« svo- bodnega izražanja misli. Po premisleku sem ugotovila, da avtorja očitno moti predvsem način, kako Svobodna beseda SB obravnava prejšnja in aktualna do- gajanja doma in po svetu. Če bi avtor- jeva obtožnica temeljila na zanesljivih podatkih vsebinske analize vsaj enega letnika Svobodne besede, bi pozorno in spoštljivo sprejela njegove obdolžujo- če trditve. Ker pa je svoje ocene nanizal na neki zamišljeni vzorec po lastni meri (daleč od pravil argumentiranega kriti- škega presojanja) in jih ukoreninil v bolj ali manj vidnem nepreverjenem gojišču polresnic in laži, jih odločno zavračam. Ne dovolim, da bo kdo kar po mili volji žalil mene in druge člane uredniškega odbora ter tako krepil pljuvalsko kultu- ro, ki je v zadnjih desetletjih že skoraj popolnoma kolonizirala prostor javne- ga sporazumevanja v Sloveniji. Zato priporočam nekdanjemu naroč- niku, da svojo bralsko pozornost in akti- vistično vnemo ustrezno času prilagodi in ju usmeri k tistim »subjektom«, ki so po meri zgodovinskega novoreka ne- zgrešena in neizmerno »demokratična«. Dr. Maca Jogan Programska zasnova revije Vračam vam dva izvoda revije in jo s tem dejanjem tudi odpovedujem. Vzrok za mojo odločitev tiči v programski za- snovi revije, ki je po mojem mnenju zgrešena in ne ustvarja možnosti za po- večevanje zavednega in pomlajenega članstva. Predvsem pa se ne strinjam: 1. Revija je v rokah ljudi, ki podpirajo spravaše, ki jih vodi Borut Pahor in s tem stranka SD pod poslušnim vodjem Židanom. Enako velja za veliko vodstev občinskih in krajevnih odborov. 2. Greste tako daleč, da pod krinko funk- cij, ki jih opravljajo te osebe, predstav- ljate na naslovni strani, jim namenjate prostor za kolumne (Križanič), jih vabite na komemoracije in proslave. 3. Objavljate stereotipne govore aktiv- nih in povabljenih govorcev, ki so sreč- ni, da ne utonejo v pozabo. 4. Premalo je vzgojnega in zgodo- vinskega pisanja. 5. Tako rekoč ni nič o viziji razvoja ZB v smeri protifašistične in protikapitali- stične prihodnosti. 6. Obrambe zgodovinskih dejstev resni- ce NOB, nekdanje države in jugoslovan- skega partizanskega gibanja ni. 7. Vrhovni komandant NOV maršal Tito tako rekoč ne obstaja, enako ne ZB dru- gih nekdanjih republik. 8. O resnici, tako kritični in dejanski, o SFRJ ni niti govora. 9. O uničevanju, spreminjanju zgodovi- ne NOB se ne komentira. 10. Revija ves čas poudarja društveni ustroj ZB in jo izključuje iz političnega življenja. 11. Mladega rodu ne seznanja z zločini okupatorjev, izdajalcev in bele garde. Cerkvene svinjarije ne najdejo prostora v reviji. Še bi lahko našteval, pa saj se vse to ve. Ve se tudi, zakaj umi- ra ZB za vrednote NOB, in prav je tako. Naj se rodi nova ZB, ki bo vstopila v boj za resnico, za ljudi in njihov pošteni po- ložaj v novi sistemski družbi, tudi v za- časni EU. Ostajam sicer član Občinske organi- zacije ZB za vrednote NOB, ker izhajam iz dveh partizanskih družin, bom pa z veseljem prestopil v novo, pravo ZB, če se bo ustanovila. Smrt fašizmu, svoboda narodu za novo Slovenijo! Franc Plut, Novo mesto Pismo iz urada predsednika Republike Slovenije Spoštovani, glede na številna novinarska vpraša- nja in pisma v zvezi z zaznamovanjem obletnice ustanovitve TO (10. oktobra) Vam posredujemo odgovor predsedni- ka Republike Slovenije Boruta Pahorja. Pred meseci me je Zveza veteranov vojne za Slovenije zaprosila za častno pokroviteljstvo 50. obletnice ustano- vitve Teritorialne obrambe. Hkrati me je prosila, da sem na proslavi osrednji govornik. Za odgovor sem si vzel par mesecev časa in v tem obdobju opravil nekaj po- svetovanj o tem, ali je prav ali narobe, da praznujemo samo ustanovitev Teri- torialne obrambe. Ni sporno, da je Teri- torialna obramba z vsemi sprememba- mi, ki jih je bila deležna v času po osa- mosvojitvi, vojaško zavarovala razgla- sitev samostojne slovenske države. Sporno pa bi utegnilo biti, ali je prav, da se praznuje tudi njena ustanovitev leta 1968, ki ni imela opravka z vrednotami in cilji slovenske osamosvojitve. Ugo- tovil sem, da se mnogi pripadniki Teri- torialne obrambe v času osamosvojitve čudijo vprašanju, zakaj ne bi praznova- li tudi njene ustanovitve, še zlasti ker smo jo praznovali tudi po demokratič- nih volitvah, in bi mojo zavrnitev sode- lovanja šteli kot nečastno. Na koncu sem se odločil, da sprejmem povabilo za častno govorništvo in tam odkrito povem, da utegne to prazno- vanje dodatno razdeliti javnost glede nekaterih pomembnih zadev, ki so po- vezane z nastajanjem Slovenske vojske. oktober 201834 Upoštevati je namreč treba, da so bile v letih 1990 in 1991, še pred začet- kom osamosvojitvene vojne, izvedene pomembne spremembe v Teritorialne obrambi. Toda res je, da te spremembe sploh ne bile mogoče, če v osnovi Teri- torialne obrambe sploh ne bi bilo. Poleg tega sem se za osrednje go- vorništvo odločil zato, ker želim kljub svojim drugačnim prizadevanjem opo- zoriti, da se poglablja razkol v razlagi osamosvojitve in tudi nastanka Slo- venske vojske, razkol, ki presega ožje razsežnosti zgodovinske stroke in po- staja globoko politične narave. To svo- jo vznemirjenost sem večkrat omenil, nazadnje javno na sprejemu, ki sem ga priredil ob 30. obletnici praznovanja ustanovitve Odbora za varstvo člove- kovih pravic. Zavedam se – na to sem opozoril tudi prireditelja – da bo to pra- znovanje naletelo na različne odmeve. Vseeno se mi je zdelo bolje, da v tem primeru o tem sam tudi spregovorim v slavnostnem govoru. Prav tako sem Zvezo vojnih veteranov za Slovenijo prosil, naj premisli glede simbolov, ki jih utegnejo uporabiti za obeležitev te obletnice. Zame ni dvoma, da sodijo tja edinole simboli slovenske države. Glede sodelovanja Slovenske vojske se ne opredeljujem, to je odločitev pri- stojnih v Slovenski vojski. Res pa je, da sem se o delikatnosti te proslave pos- vetoval z načelnikom Gederjem in ga prosil za njegovo osebno mnenje, ki pa sem ga dolžan ohraniti zase. Vsaj glede vprašanja rojstnega dne Slovenske vojske ne bi smelo biti raz- hajanj, saj je 15. maj kot dan Sloven- ske vojske s svojim sklepom sprejela Vlada RS 25. maja 1995. Iz sklepa iz- haja, da je to datum, ko je začela na- stajati Slovenska vojska kot klasična vojaška organizacija, saj je bila 15. in 16. maja 1991 na prvo služenje redne- ga vojaškega roka napotena prva gene- racija slovenskih nabornikov v 510. in 710. učni center. Ne glede na to sem si pred leti neskončno prizadeval, da bi enotno obeležili 17. december 1990 kot prvi postroj Teritorialne obrambe, kjer je, kot je dejal takratni predsednik vla- de Peterle, »prvič zadišalo po slovenski vojski«. No, kljub mojim prizadevanjem so nekatere veteranske organizacije to obeležitev bojkotirale. Kot predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil se bom trudil, da bo slovenska osamosvojitev (po)ostala vrednostno središče sloven- ske nacije. To velja tudi za takrat nasta- jajočo Slovensko vojsko, ki smo jo pred spremembami v letu 1990 in 1991 in po njih imenovali Teritorialna obramba. S spoštovanjem, Borut Pahor Skrunjenje partizanskih spomenikov Kako dolgo še? Tako rekoč v vsaki šte- vilki revije Svobodna beseda, ki jo izda- ja ZZB za vrednote NOB, redno beremo, kako pokvarjenci skrunijo partizanske grobove in spomenike. Skrunjenje gro- bov in spominskih obeležij ne glede na to, komu pripadajo, je najbolj podlo in umazano dejanje. Poleg laži, ki jih ne- nehno predvajajo na Nova24 TV o NOB in partizanstvu, si naši borci takšne pri- tlehnosti nikoli niso zaslužili. Kdo in zakaj ter po čigavem naročilu počenja to barbarsko dejanje, težko sodim. Ver- jetno potomci partizanov nismo med njimi. Med te hudodelce ne sodimo tudi osovraženi Grimsovi levičarji in pošteni domoljubi. Najbolj žalostna pri vsem tem krimi- nalnem dejanju je neodzivnost tistih, ki bi v državi morali poskrbeti, da takšna podla dejanja preprečijo in obsodijo. Žal tega v tej državi ne bomo dočakali. Agresivnost in zloba posameznikov in skupin do vrednot NOB in rdeče zvezde, ki je bila simbol upora, se stopnjujeta iz dneva v dan. Laži in potvarjanja zgodo- vine spreobrnjencev se širijo kot kuga. Iz nekdanjih gorečih članov Zveze ko- munistov, ki se imajo tudi za največje in edine zveličavne osamosvojitelje Slo- venije iz leta 1991, tli neizmerno sov- raštvo do vsega, kar je povezano s par- tizanskim bojem, in celo do nas, ki smo kot nekdanji pripadniki teritorialne obrambe včlanjeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo. Nekateri naši najvišji politiki so se v posameznih slavnostnih govorih začeli izogibati besedama teri- torialna obramba. Naj vas bo sram! Brez nas teritorialcev in veteranov policije, ki so združeni v organizacijo SEVER, nam ne bi mogli nakladati že 27 let svojih bolestnih zgodb o drugi Švici, zdaj celo o »prvi« Sloveniji. Tudi vi nosite ve- lik del odgovornosti za to potvarjanje zgodovinskih dejstev s svojo hinavsko držo in se hodite klanjat kolaborantom druge svetovne vojne. Vse to je med drugim tudi povod za skrunitve spo- minskih obeležij, za blatenje simbo- la upora rdeče zvezde, za poniževanje P R E J E T O V A B I L A praporščakov ZZB in v zadnjem času za blatenja našega predsednika veteranov vojne za Slovenijo, generala Ladislava Lipiča. Vas, politiki, ni toliko v hlačah, da bi se postavili na stran resnice in se odločno postavili v bran krivično napa- denih. Krivice namreč bolijo, predvsem, če so izrečene iz ust ljudi, ki jim je poš- tenost tuja. Podpisal se bom kot predsednik vete- ranske organizacije in s svojim podpi- som vedno stojim za napisano besedo. To pišem zato, ker sem kot zagovornik NOB deležen anonimk z grozečo in do skrajnosti nizkotno vsebino. Pisci ano- nimk in skrunitelji partizanskih obele- žij zagotovo izhajajo iz istega sračjega gnezda. Enkrat izdajalec, za vedno iz- dajalec in pokvarjenec največjih raz- sežnosti. Srečko Križanec predsednik veteranov občine Štore Po poteh AVNOJ-a 2018 Odbor AVNOJ Slovenija že 12. leto zapored orga- nizira tridnevno spominsko ekskurzijo Po poteh AVNOJ-a, ki bo od 23 do 25. novembra v počas- titev 75. obletnico II. zasedanja AVNOJ-a. Odhod bo iz Postojne, v petek, 23. novembra ob 4. uri zjutraj. Pot nas bo vodila v Kranj, nato v Lju- bljano in Novo mesto, kjer se nam bodo pridruži- li udeleženci potovanja. Ustavili se bomo v spominskem parku Jasenovac, kjer bomo položili venec vsem žrtvam tega taborišča, nato pa nad- aljevali do nacionalnega parka Kozara, kjer bomo obiskali spomenik žrtvam Kozare in do Bihaća. V soboto 24. novembra se bomo udeležili polag- anja vencev in slovesne akademije ob 75. oblet- nici drugega zasedanja Avnoja v Jajcu, zvečer pa imeli v Bihaću srečanje s predstavniki tamkajšnje borčevske organizacije. V nedeljo, 25. novembra bo v Bihaću tradiciona- lni pohod do partizanskega obeležja Borići. Med potjo do Cazina se bomo ustavili v Ostrožcu, kjer je v zimi 1942/43 bival maršal Tito z Vrhovnim štabom, zatem pa v bližini Cazina odkrili obnovl- jen spomenik 147 civilnim žrtvam ustaškega nasilja leta 1941. Spomenik so pomagale obno- viti nekatere slovenske borčevske organizacije in posamezniki. Za informacije in prijave pokličite na: AVNOJ Slovenija – Franko, 041-551-153 OZZB Kranj – Dora, 041-943-649 35 I M E L I S M O L J U D I Tone Dežman Letos spomladi smo se na starem radovljiškem pokopališču z vsemi izkazanimi častmi poslovili od domačina partizana Toneta Dežmana. Vojni časi in njih težke preizkušnje največkrat najgloblje zarežejo v spomin posameznika. Nasilje nemškega okupa- torja je v vsej krutosti doživela tudi Tonetova družina. Nek- danja Dežmanova domačija stoji pod Radovljico, na Lanco- vem, pri mostu čez Savo. Dežmanovi so pred vojno solidno živeli. Oče je bil priznan tesarski mojster, imeli pa so tudi kmetijo. V času vojne so po svojih najboljših močeh poma- gali partizanom. Pri njih so partizani tudi oddajali in preje- mali pošto. Ker je bil most zastražen, je bilo življenje družine zelo stresno. Bili pa so izdani. Oktobra leta 1943 se mati z obiska pri svoji noseči sestri ni več vrnila živa. Ona, teta, tetin mož in še en vaščan, ki so tudi sodelovali s partizani, so to plačali s svojim življenjem. Marca leta 1944 so Nemci vso Dežmanovo družino – pri- letnega očeta, vse tri hčere, sina in vnuka – skupaj z družino iz soseščine odpeljali s tovornjakom v zbirno taborišče v Go- ričane, od tam pa čez nekaj tednov skupaj z drugimi druži- nami z vlakom v Burghausen na južnem Bavarskem. Dve- ma sestrama in Tonetu je s pomočjo prav tako izseljene- ga soseda uspelo že čez nekaj dni pobegniti in se z vlakom pripeljati do Jesenic, potem pa se peš vrniti na Lancovo in se takoj pridružiti partizanom na Jelovici. Tone je prišel v partizane prav na svoj 16. rojstni dan. Postal je terenski ku- rir Gorenjskega partizanskega odreda. Poti so ga vodile na razne konce, tudi na Primorsko. Sodeloval je še pri različnih akcijah in na srečo preživel. In srečno sta jo s tovarišem od- nesla, ko sta se zibala na brvi in oba pristala v Savi. Po koncu vojne so se vsi člani družine z različnih koncev srečno vrnili v domačo hišo. Tone je začenjal kmetovati, po- zneje pa se je zaposlil v tovarni na Jesenicah. Bil je bil akti- ven član Zveze borcev, tudi predsednik aktiva ZB v jeseniški železarni. In kot je povedala hči ob zadnjem slovesu: bil je dober oče, ded, praded, brat in stric. Natančen, načelen in strog. Imel je rad svoje najbližje in imel je veliko prijateljev. Zadnja leta je preživljal v Domu dr. Franceta Berglja. Neva Ažman (po pripovedi sestre Anice Ločniškar in hčere Nede Knific) Emil Škrl - Bolte Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu (citat iz Tugomera Frana Levstika). To Levstikovo naročilo najbolj nazorno izpričuje značaj pokojnega tovariša Emila. Od njega smo se v krogu njegove družine, sokrajanov in sotovarišev poslednjič poslo- vili 30. avgusta na domačem pokopališču v Vremah. Rojen leta 1929, to je čas hudega fašističnega zasužnje- vanja primorskega življa, je že kot mlad fant okusil vsa po- nižanja in krivice tega krutega režima. Zato je komaj pet- najstletni fant – sprejel odločitev in se pridružil brkinskim partizanom. Zaupana so mu bila zahtevna in nevarna op- ravila obveščevalca in kurirja. S ponosom je govoril o tem času partizanstva, še s posebnim ponosom, da je tudi sam dal svoj prispevek k vnovični priključitvi Primorske matični domovini. Po končani vojni je bil vse do upokojitve delavec ministrstva za notranje zadeve. Upokojitev ga je znova pri- peljala v njegov Vremski Britof, kjer se je predano vključil v delo lokalne skupnosti. Krona Emilovega družbenega de- lovanja je bilo več kot dvajsetletno vodenje občinskega ZB za vrednote NOB Sežana. V tem času je bil vseskozi tudi član Glavnega odbora ZZB za vrednote NOB Slovenije. Bil je predsednik z dušo in srcem. Še posebno je njegova neomajna drža prišla do izra- za v prvih letih osamosvojitve, ko so skrajno desne sile začele pravi pogrom na NOB, kar se žal še vedno nadaljuje. Ni se predal, še več, za dan OF 27. aprila leta 1992, ko je bila evforičnost gonje na vrhuncu, je Sežana gostila Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in s tem je Emil pokazal, kako častno je braniti pravični boj za naro- dov obstoj. Za požrtvovalno delo je tovariš Emil prejel zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. Po uspešno končanem dol- goletnem predsedovanju mu je članstvo dodelilo naziv ča- stnega predsednika ZB za vrednote NOB Sežana. Svoje bogato in nadvse pestro življenje je tovariš Emil iz- povedal v knjigi, ki je v samozaložbi izšla pred časom in nosi naslov »Pot mojega življenja«. Karlo Mahnič Milica Verk Milica Verk se je rodila 31. avgusta 1929 kot tretji otrok zakoncema Drevenšek na Rodnem Vrhu v Halozah. Kot vsi otroci v tistem času je s šestimi leti začela obiskovati obvezni pouk. Šola še danes stoji le nekaj metrov pod do- mačijo Drevenškovih. Do konca osnovne šole ji je veliko po- zornosti posvečala učiteljica Rika, Ljubljančanka, ki je pou- čevala v tem kraju. Med počitnicami jo je velikokrat vzela s seboj v Ljubljano in jo navdušila za učiteljski poklic. Milica je s 14 leti končala obvezno šolanje, Rika se je vrnila v Lju- bljano, v Haloze pa je kot v vse okoliške kraje privel veter vojne vihre. Leta 1942, ko so edinega Drevenškovega sina Albina, Miličinega brata, že odpeljali Nemci, je pomagala na domačiji ter čas preživljala z živino na paši. Dežela je postajala vse bolj nemška. Obstajala je resna namera, da bo Milica morala za devet mesecev v Nemčijo. Mama jo je s pomočjo poznanstev obvarovala te poti, a so jo mesec ali dva zatem vseeno odpeljali v nemški prevzgoj- ni zavod pri Sveti Trojici. Ko se je vrnila domov, so na Ro- dnem Vrhu, v Žetalah in Kočicah že delovale partizanske postojanke. Pri Drevenškovih je bila močna in pomembna postojanka. Pri njih se je zbirala hrana za partizane, k njim so dostavljali pisarniški material in zdravila. Milica in nje- na sestra Monika sta večkrat hodili v Podlehnik ali druge oktober 201836 okoliške kraje in zbirali hrano. V času ustanavljanja OF pa je Milica prevzela še eno pomembno nalogo: skrbela je za pionirsko mladino, organizirano v partizansko šolo. Ker ni dobila jasnih navodil, je za nasvet prosila učiteljico Klotildo Kovač. Ta ji je svetovala, naj otroke uči pisati in brati sloven- ski jezik, glede drugega pa da se bo zagotovo sama znašla. Tako je storila. Konec osvobodilnega boja se je pri njej doma ali v napol porušeni šoli na Rodnem Vrhu v Halozah nepre- kinjeno, razen v času nemških hajk, zbiralo tudi do 60 otrok različnih starosti. Poleg branja in pisanja so peli tudi sloven- ske pesmi. Posebno odgovornost je Milica čutila do pisane besede. Pred nemškimi požigalci je iz šolske knjižnice rešila številne knjige. Skrila jih je v domačem skednju. Ves čas dela z otroki je sodelovala s kurirji in obvešče- valci, ki so delovali na poti med Gorišnico, Vidmom, Pod- lehnikom čez Rodni Vrh v Doleno, Kočice in Žetale. Silva, kot so jo imenovali ilegalno, je bila odgovorna za kurirske in oskrbovalne naloge. Vključena je bila v vse pomembne akcije, ki so se izvajale na ožjem in širšem območju srednjih Haloz, Dravskega polja in v smeri Kozjanskega, ki so jih iz- vajale enote kozjanskega odreda (specialni bataljon, special- na četa, KO in politične ter vojaške organizacije). Opravljala je tudi obveznosti za VDV in kurirsko postajo. Njeno delovanje v času narodnoosvobodilnega boja je bilo ključno za vse, kar se je dogajalo v letih takoj po vojni pa tudi pozneje. Le nekaj mesecev po tistem, ko se je življe- nje v deželi začelo stabilizirati, jo je ptujski zavod za šolstvo povabil k poučevanju. Želela se je izobraževati, a ker so imeli doma posestvo, ni bila upravičena do šolnine. Najprej je mo- rala delati. Začela je v ptujskem vrtcu kot varuhinja najmlaj- ših otrok in nato ob delu končala učiteljišče. Milica Verk ni le mnogo prispevala k narodnoosvobodilne- mu boju na našem območju, s konkretnimi dejanji, lastnimi napori in znanjem si je prizadevala tudi za ohranitev sloven- stva. S svojimi osebnostnimi značilnostmi je ljudem v svoji okolici v ključnih trenutkih, ko so bili zaradi odročnosti že tako prikrajšani, vlivala občutek, da še ni vse izgubljeno in da se je vredno bojevati za svoj obstanek. Kljub težkim ča- som in zahtevnim nalogam je ves vojni čas zmogla veliko topline in energije za delo z mladino. Te izkušnje pa je v ko- rist otrok, za izobraženost Haložanov in za ohranjanje spo- mina na partizanske boje in ljubezen do domovine uporabila na svoji poklicni učiteljski poti in tudi vsa povojna leta do zadnjega diha. Haložani so ji hvaležni, Območno združenje borcev za vrednote NOB Ptuj pa jo je leta 2016 imenovalo za častno članico ptujske borčevske organizacije. Stanko Lepej Rudi Bregar Tiho in skromno je odšel naš dragi Rudi Bregar. Kot mlad kurirček je bil takoj po koncu vojne na delovni akciji Brčko– Banovići, kjer je ostal tri mesece. Pozneje se je udeleževal še številnih drugih delovnih brigad, med drugim tudi na Ko- roškem. Rudi je bil iniciator za ureditev spomenika kurirčkom na Toškem čelu. Tako je ta de- lovna akcija postala stalni del programa našega kluba. Prav tako je bil organizator delovne akcije v Gramozni jami. Rudi ima tudi pomembne zasluge za pripravo in izid knjige »V korak s časom«, ki obravnava brigadirstvo in njegove vred- note. V znamenje hvaležnosti mu je Klub brigadirjev MDB Ljubljana v juniju letos podelil priznanje za njegovo delo in ohranjanje vrednot brigadirstva. Marija Stanič Stanislav Rakar - Stanko Bilo je 10. decembra 2017, ko smo bili na obisku pri našem članu Stanku Rakarju. Praznoval je svoj devetdeseti rojstni dan. Zgovoren, prijeten pripovedovalec, čistega spomina in vesel našega obiska. Beseda je stekla o zdravju, vsakdanjem življenju, a največ časa smo namenili spominom na čas voj- ne in preživetih vojnih grozot. Stanko je spomine na svoje življenje skrbno zapisal, to bo bogata popotnica rodovom, ki jih je zapustil. Od njega smo se poslovili 12. julija letos na pokopališču v Dekanih. V svo- jih spominih je med drugim zapisal: »Rodil sem se 10. de- cembra 1927 v Movražu. Siromašna družina je štela osem otrok. Čeprav v revščini, so bila to moja brezskrbna otroška leta, polna iger na paši živine in veliko druženja z vrstniki.« Ta otroška brezskrbnost se je kaj hitro končala. Dru- ga svetovna vojna je Stanku obrnila življenje. Sam je za- pisal: »V juniju 1944 so vaški terenci dobili nalogo zbiranja novih fantov za odhod v parti- zane in mednje sem bil izbran tudi sam. Visok sem bil približno 150 cm, drobne postave, otroškega videza in star dobrih 16 let. Na zborno mesto v Truške me je kot otroka spremljala mama v prepričanju, da me takega otroka partizani ne bodo vzeli s seboj. A posebna komisija je soglasno ugotovila, da sem sposoben postati bo- rec – partizan. S solzami v očeh sem zapustil jokajočo mamo in se pridružil skupini izbranih borcev.« Tri dolge mučne tedne je Stanko pešačil s skupino no- vih tovarišev. Prehodili so pot mimo Kubeda, proti Zazidu in nato proti Slavniku, od tam pa naprej čez Notranjsko in potem na Dolenjsko v Črnomelj v Beli krajini, kje je bil do- deljen v 15. brigado 15. divizije 7. korpusa. Prišla je pomlad leta 1945. Boji so počasi pojenjavali, čutiti je bilo, da se bliža konec vojne, sovražniki vseh barv so se čez Slovenijo začeli umikati proti severu. Natančno se spo- minja 8. maja 1945, ko je zadnji topovski strel sovražnika v Ljubljani oznanil predajo mesta. Zapisal je: »Pred tem zgo- dovinskim dogodkom je večja skupina domobrancev, pre- oblečenih v partizane, krenila iz mesta in napadla našo so- sednjo četo. Bilo je veliko ranjenih in mrtvih partizanov le nekaj ur pred uradnim koncem druge svetovne vojne.« Stan- kova brigade je v mesto vkorakala v jutranjih urah. Prihod je bil veličasten, Ljubljančani so jih pričakali z velikim navdu- šenjem. Iz Ljubljane je pot peš nadaljevala do Kamnika, kjer je Stanko tudi sodeloval pri osvobajanju mesta. Partizansko obleko je slekel šele 15. oktobra 1945, ko se je vrnil domov. Po vrnitvi domov je moral v boj za kos kruha. Delo je našel v sedanji Pivki v podjetju Javor. Ustvaril si je družino, vendar ga je življenje spet pripeljalo v rodni Movraž. Iskal je novo zaposlitev in delo dobil v podjetju Stavbenik v Kopru, kjer je opravljal delo tesarja vse do svoje upokojitve. Vseskozi je bil član KO ZB za vrednote NOB Dekani in član DU Dekani. Magda Fonda I M E L I S M O L J U D I 37 Opravičilo V 35. številki Svobodne besede smo na 36. strani objavili zapis v spomin Stani- slavu Rakarju - Cenetu, pomotoma pa objavili sliko Staneta Simeonova. Zato v današnji številki ponovno objavljamo zapis Magde Fonda. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo. Na strani 27 v 35. številki Svobodne besede pa je pri pesmi Sporočilo v letu 1944 pomotoma izpadlo ime avtorice dr. Mace Jogan. Tudi njej se za napako opravičujemo. Janez Alič, Svobodna beseda I M E L I S M O L J U D IO G L A S Koledar maršala Tita za leto 2019, barvni 6-listni, je na prodaj našim članom po ceni 5 evrov plus poštnina oziroma po dogovoru. Naročila sprejema Mojmir Lipovšek, 041-769 200. Koledar 2019 Zlatih 50 TO Slovenije Zlatih petdeset je minilo, ko priznanje se Slovencem je izvršilo, kar bilo je po pravičnosti uresničljivo in po občutljivem ozemlju združljivo. Le slovenskih partizanov zmaga, izgon sovraga prek domačega praga, Teritorialni obrambi bil povod je za delo, ki tedaj se je v časti začelo. A danes nekateri krojači, vseh hlapcev laži pomagači, lastijo si s krvjo priborjeno ozemlje, v njih mlinih plesniva pšenica se melje. TO, slovenskih polj zlata Daníca, ki v jutro pozdravi jo orel s Triglava, nje pogum in bojna postava, bila je pot za Slovenijo prava. In nje jubilej v časti vsej, neiztrohnjeno slovensko srce bije , kjer sonce nad goricami sije od Triglava do morja,ljubezen naj klije! Hrepeneče srce naših prednikov davnih, pogum njih bojevnikov slavnih, iz tisočletnega duha se čez Slovenijo vije, iz tisočletnih sanj svoboda nam sije. Le bojujte se slovenski veterani, da naše ozemlje ne pograbijo zopet tirani, naj nagelj slovenski srce Vam krasi, slovenska beseda Vam vlije moči! Enkrat bo svet pravica objela, vse narode bo zvezda Daníca objela, v zarjo svobode bo vzplamtela. Tedaj bo človek človeku brat, mir in ljubezen vrednoti edini, na gostiji Narave vsi bomo svat, na planetu edinem-hčere in sini. (Ob petdesetletnici Teritorialne obram- be in oboroženih sil Slovenije, napisala Ana Horvat,Orehek pri Postojni, sep- tembra 2018) ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F oktober 201838 R E K L I S O »Prelepa je primorska zemlja – naše doline, ki so čisto posebne in imajo duh po svežini in mladosti, naš Kras, ki diši po kamnu in divjem brstenju, naše kristalno čiste reke – naj s pesnikom opevamo lepoto Soče? In prelepe so naše mogočne gore, morda zato, ker jih je oškropila naša srčna kri, tista, ki je bila prelita v Doberdobu in na soški fronti. Tako lepa je naša dežela, da so me pred ča- som na italijanski vsedržavni televizijski mreži RAI zaprosili, naj pripravim vrsto prispevkov o njej. In veste, kaj so gledalci od Lombardije do Sicilije videli? Najprej Pot miru, tragično vojno traso, ki zdaj v skupni bolečini spomina združuje dve državi, potem Tolminska korita in še cerkvico na Javorci, pa Drežnico s Kr- nom, jamo Vilenico, vasico Rut nad Baško grapo. In prav ta grapa je bila ena od zibelk partizanskega boja, pa tudi prvega organizi- ranega protifašističnega upora v Evropi, tajne organizacije TIGR, katerega eden od ustano- viteljev je bil primorski rojak s Tolminskega Zorko Jelinčič. Jaz sem njegov sin. Moj oče je bil leta 1945 poslan kot partizanski poverjenik za kulturo – danes bi rekli minister – v Trst, da bi tam organiziral slovensko narodno osveto, kot so tedaj temu pravili. Niti za trenutek ni okleval, saj je vedel, kaj je njegova dolžnost, pa čeprav se je pravkar vrnil iz dolgoletnega zapora. Po ustanovitvi TIGR-a na Nanosu je bil namreč kot voditelj organizacije aretiran ob bazo- viških strelih leta 1930. Prestal je devet let ječe, od njih tri stroge samice in tri leta konfinacije, potem pa je že bolan poiskal pot v partizane. A ostal je živ, kljub ricinusovemu olju, ki ga je bil primoran piti. Takoj se je lotil dela v Trstu, mestu, na ka- tero je bil Ivan Cankar zelo navezan. Tam je imel Cankar svoje zadnje predavanje – Očiščenje in pomlajenje, na katerem je izrekel znameniti stavek: »Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča.« In kot nas je spomnil Matjaž Kmecl, je s Trstom mislil na vso Pri- morsko. Ni bilo lahko orati ledine v mestu v zalivu po fašističnem razdejanju, a sam lahko kot tržaški Slovenec ponosno zatrdim: Uspelo mu je – mi smo še vedno tu!« »Naj najprej rečem, kar bi rekel na koncu: sla- va in naša globoka hvaležnost velikemu partizanskemu bor- cu Jožetu Gregorčiču - Gorenjcu! Slava tudi njegovemu tovarišu v boju, idealih in usodi Stanetu Žagarju in vsem dru- gim partizanskim domoljubom! Če bi ne bilo takih ljudi pri nas, bi nas že zdavnaj odnesel plaz zgodovine, kot je zapisal v verzih Kajuh. Dolžni smo jim tudi svojo današnjo samo- stojnost, naj se hvali in krasi z njo kdorkoli in kakorkoli hoče! To vemo, o tem je trdno prepričanih vseh 40.000 naših članov, ob njih pa prav tako velikanska večina slovenske- ga naroda. Kajti ta narod se je ob okupaciji leta 1941 spontano in vsepovsod uprl za svo- jo svobodo; vodili so ga ljudje, kakršen je bil prav Jože Gregorčič - Gorenjc. Mi zdaj s po- nosom slavimo njihov uporni duh. Toliko bolj nenavadno je, da nas zato zdaj kakšen spreobrnjenec razglasi za »zvezo nor- cev« in kdo drug, da ustanavljamo in podpi- ramo nekakšen ku-klux-klan, oborožen s seki- rami, koli in kalašnikovi, s črnimi žakeljčki čez glavo. Ne bom rekel, da se mi ne zdi butasto; se mi zdi. Da pa so s tem borci za demokraci- jo in slovensko enotnost, pa najbrž ne verjame živ krst, niti sami ne – samo njihovi politpro- pagandisti; pa še ti samo, preden se zbudijo. – Ampak že stari Latinci so vedeli, da ostaneš sam umazan, če se z umazancem pretepaš. Da so umazani, pa jasno priča preprosto dejstvo, da ostaja skoraj vsa njihova črkar- ska histerija brezimna, nepodpisana; bolj ko je nesramna, bolj anonimna je. Komandant štajerske 'varde' je redek ali skoraj izjemen med njimi, da pokaže svoj obraz – pač za- radi samoreklame – vsi drugi se skrivajo pod podalpskimi nikabi. Pisci pamfletov tudi. Ker so pač strahopetci in spreobrnjenci. V naših krajih je že dolgo znano, da so bili vindišarji hujši od folksdojčerjev – naj vpraša Korošce, kdor ne verjame! Ali po bolj znanih besedah nekdanjega črnogorskega vladike Njegoša: Poturica je gori od Turčina. – Torej se vsem količkaj dostojnim ljudem zdi pod častjo, da bi se pretepali z njimi.« »Koprivnik je tako kot mnogi kraji po Sloveniji prizorišče, ki nas spo- minja na težke čase za slovenski narod. Na obdobje, ko se je moral Slovenec upreti krempljem fašizma in na- cizma, ki sta prišla v naše kraje z namenom, da uničita korenine slovenstva. To so bili časi, ko je slovenska beseda pomenila obsodbo na smrt, ko so bili narodi, kot je naš, razčloveče- ni in ko je smrt morda predstavljala odreše- nje pred zverinskim mučenjem. xxx Leta 1941 so sile osi napadle Kraljevino Ju- goslavijo. Država je hitro kapitulirala, oku- patorji pa so si zasedeno ozemlje razdelili na cone. Cone so prinesle tudi ukrepe potujče- vanja Slovencev, poboje zavednih ljudi, mu- čenja, nasilje. Odgovor na to se je zgodil 27. aprila 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovlje- na Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Organizacija naprednih sil se je kot plurali- stična uprla eni najmočnejših velesil tedanje- ga sveta. Ni delovala zgolj kot vojska, ampak kot sistem države v državi. Njeno osnovno vo- dilo so bile temeljne točke OF – z osrednjim namenom osvoboditi slovenski narod izpod krempljev okupatorjev. Žal temu niso sledile vse družbene skupine Slovencev. Zlasti du- hovščina je na območju Ljubljanske pokra- jine odkrito sodelovala z okupatorji, in to z namenom prilastitve oblasti na tem ozemlju pod protektoratom sprva fašizma, pozneje pa nacizma. Domobranske kvizlinške enote so delovale v sestavu nemških SS-enot, torej so bile del okupacijske vojske. xxx Kruta usoda je hotela, da je v teh bojih s sov- ražnikom padel tudi komandant Levstikove brigade Jože Mirtič - Zidar. Umrl je v straš- nih mukah in po mučenju domobrancev. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Skupna operacija Nemcev, domobrancev in ustašev je bila načrtovana pod geslom »Snežni metež«. Namen je bil z območja No- vega mesta, Kočevja in Bele krajine pritegniti pozornost partizanov, nato pa to pozornost izkoristiti za uničenje Glavnega štaba Osvo- bodilne fronte na osvobojenem ozemlju.« Dušan Jelinčič alpinist, novinar, na slovesnosti ob 71. obletnici priključitve Primorske k matični domovini v Komnu 15. septembra 2018: Matjaž Kmecl akademik in podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, na slovesnosti v spomin na partizana Jožeta Gregorčiča - Gorenjca v Radovljici 7. septembra 2018: Aljaž Verhovnik generalni sekretar ZB NOB Slovenije, na slovesnosti ob 74. obletnici zmagovitih bojev 18. divizije pri obrambi Bele krajine v Koprivniku 22. septembra 2018: 39 »Rade volje in brez zadržkov sem sprejel po- vabilo tovariša predse- dnika Jerka Čehovina, da se udeležim današ- njega slavja v Gore- njah, da se prav na dan petinsedemdesete obletnice skupaj spomnimo požiga te in drugih vasi pi- vškega rajona Podgora ter da se spomnimo na okupatorjevo nasilje na postojnsko-pivški stra- ni Nanosa. Ti zločini konec septembra in prav na začetku oktobra leta 1943 so bili odgovor na ljudsko vstajo na Primorskem ob kapitulaciji Italije, ko je ta s partizanskim obrambnim bo- jem in nato s partizansko taktiko ter z nemško protiofenzivo prešla v zaključno fazo. Vstaja in boj Primorcev pa se s tem nista takrat končala, ampak sta se z novopridobljenimi izkušnjami nadaljevala, da dosežeta cilje, ki si jih je zasta- vil narodnoosvobodilni upor Slovencev v letih 1941–1945. To pa je bil program Osvobodilne fronte, izpovedan v devetih temeljnih točkah. Iz- med teh je bila na prvem mestu izpostavljena neizprosna oborožena akcija zoper okupatorje Slovenije. V drugi točki je bil posebej poudar- jen boj proti okupatorju kot izhodišče za osvo- boditev in združitev vseh Slovencev, se pravi za uresničitev političnega programa Zedinjene Slovenije, ki je zajel tudi primorske kraje. Pri tem pa ni mogoče obiti četrte točke program, ki je osvobodilno akcijo povezovala s preobli- kovanjem slovenskega narodnega značaja in z ustvarjanjem novega lika aktivnega slovenstva. xxx Splošna ljudska vstaja na Primorskem je nastala spontano, samoiniciativno in nepri- čakovano tudi za vodstvo NOB na Primor- skem. Njeni vidni predstavniki so bili zbrani v spodnji Vipavski dolini in tam so sprejemali ukrepe tako politične kot tudi vojaške vsebine v razmerah, ko se je krepila partizanska moč in ko je v Gorico 12. septembra vdrla nemška vojska. Ta vdor je sprožil obrambno delova- nje, ki se je razvilo v obrambno črto na dolžini 25 km, imenovano goriška fronta. Branila je svobodno ozemlje Vipavske doline in Krasa.« »Kobariška republika je eno od številnih sve- tlih dejanj iz časa, ko smo bili Slovenci velik narod. Narod, ki je znal razbrati zname- nja časa in se je v svojih usodnih dilemah zmogel odločiti, da bo na strani tistih, ki so branili človeško civilizacijo pred barbarstvom. Veli- čine te odločitve, ki je terjala visok krvni da- vek, ne zmanjšuje neljuba resnica, da se je del naših rojakov zaradi zmotnih ocen dela takratnih političnih voditeljev odločil drugače in se je postavil na napačno stran zgodovine. Na nas, na dedičih vseh, ki so bili takrat pos- tavljeni pred odločitve, je, da vso to preteklost vzamemo kot del naše skupne zgodovine, ki je takšna, kot je. Ni je mogoče spremeniti za nazaj. Pri tem pa ne spreglejmo nauka, ki nam ga ponuja. Ta je preprost in prastar: za obstoj, za svobodo, za čast se je treba bojevati. S temi temeljnimi vrednotami ni mogoče trgo- vati. Ni jih mogoče polagati v tuje roke. Ni jih mogoče ubraniti, če se kratkovidno udinjaš tujcu, ki tvojemu narodu odreka celo pravi- co do obstoja. Takratne zmotne odločitve je ne glede na motive mogoče razumeti. A tega, da od okupatorja sprejmeš orožje, uniformo in plačilo in se na njegovi strani bojuješ pro- ti lastnim ljudem, tega ni mogoče opravičiti. Gre za zelo pomembno vprašanje, kaj bomo Slovenci o tistem času in odločitvah zapisali kot vrednoto v svoj zgodovinski spomin. xxx Kobariška republika je bila poslednje dejanje vseprimorske vstaje po kapitulaciji fašistične Italije. Takrat je v vrste partizanske vojske vstopala množica primorskih ljudi, mož, fantov in deklet, ki so okrepili bojne enote narodnoosvobodilne vojske po vsej Sloveni- ji. Iz njihovih vrst so vzniknili številni vojaški in politični voditelji narodnoosvobodilnega boja, ki so ga uspešno pripeljali do njegovega zmagovitega konca. Ti otroci Soče, Brd, Kra- sa, Vipavske doline so se bojevali, krvaveli in umirali v bojih po vsej slovenski domovini, vse do njenih vzhodnih meja v Porabju.« »Zveza borcev za vrednote NOB je tako veteranska kot tudi družbena or- ganizacija. Neguje- mo spoštljiv odnos do svoje preteklosti. Spo- minjajmo se slavnih dni odpora proti fašistom in nacistom, ki je bil v mnogo pogledih edinstven v vsej Evropi. Ne smemo dopustiti potvarja- nja svoje preteklosti. To ni samo naloga pred- sedstva ZB, ampak vsakogar od nas. Nedolgo tega je Ivan Janez Janša izra- zil tole misel: »Najprej moramo počistiti s preteklostjo, da naredimo prostor za priho- dnost.« Naj dodam: kar naprej se ukvarja- jo s ponarejanjem preteklosti, ker se s priho- dnostjo niso sposobni. Narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, tudi nima prihodnosti. Ne želimo se ukvarjati samo s preteklostjo, na katero smo ponosni, toda bolj nas morata skrbeti sedanjost, prihodnost. Nenehno se moramo spraševati, kaj so danes vrednote, ki so bile že dolgo v našem narodu in so se dokončno izoblikovale v NOB. Nove oblike fašizma se širijo od baltskih držav, Ukrajine, do obal Sredozemlja. Klero- fašizem znova vstaja tudi pri nas in postaja vsak dan agresivnejši. Ob postroju Janševe manevrske strukture v Kočevski Reki je pokoj- ni dr. France Bučar ugotavljal: »Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, us- tanavlja se strankarska vojska. Žalibog, am- pak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji.« Kadar se pravosodje znajde pod pritiskom neke politične stranke, potem veste, na kako nizko raven je padla demokracija. Širijo strah pred imigranti, nestrpnost do drugače mislečih, širi se verska nestrpnost. Širijo strah, zato da bi Slovenci poiskali svojega firerja. Strah in revščina sta dobro pognojena njiva, na kateri se razrašča fašizem. Zadnjih deset let vse pogosteje srečujemo organizirane fašistoidne skupine, ki posta- jajo vedno nasilnejše. Rušijo in razbijajo se spomeniki (Baza 20, Jelenov žleb). Skoraj vsak teden poškoduje kakšen spomenik. Sov- ražni govor že prehaja v nasilje.« Dr. Branko Marušič zgodovinar, na spominski slovesnosti ob 75. obletnici požiga vasi pod Nanosom v Gorenjah 29. septembra 2018: Milan Kučan prvi predsednik Republike Slovenije, na prireditvi ob 75. obletnici Kobariške republike v Kobaridu 29. septembra 2018: Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije, na spominski slovesnosti na Pangršici 29. septembra 2018: Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si oktober 201840 Knjižnica partizanske in borčevske literature K U LT U R A Konec prejšnjega leta je krajevna orga- nizacija Združenja borcev za vrednote NOB Savsko naselje v tem ljubljanskem naselju odprla knjižnico, v kateri so do zdaj predvsem po zaslugi številnih do- natorjev zbrali več kot tisoč knjig s par- tizansko in borčevsko tematiko. Izposo- dite si lahko širok spekter literature, od enciklopedij in vojnih romanov do otro- ških slikanic. Knjižnica je odprta vsako sredo med 15. in 16. uro, najdete pa jo v prvem nadstro- pju Doma skupnosti na Belokranjski 6. Vabljeni. Janez Stariha, tajnik KO ZB za vrednote NOB Savsko naselje V knjižnici imajo več kot tisoč knjig s partizansko tematiko. Knjižnica je odprta vsako sredo. Poimenovanje parka po dr. Mihi Potočniku Vodja prvih slovenskih alpinističnih odprav P R I Z N A N J E Ob 100. obletnici Potočnikove-ga rojstva leta 2007 je takra-tni predsednik PZS prvič jav-no podal pobudo, da se tudi v Ljubljani ustvari spominsko obeležje častnemu predsedniku Planinske zveze Slovenije, dr. Mihi Potočniku. Miha Potočnik se je rodil 29. sep- tembra na Belci pri Dovjem. Leta 1927 je opravil maturo na kranjski gimnaziji. Študij prava je dokončal na Pravni fa- kulteti v Ljubljani, na kateri je leta 1933 tudi doktoriral. Sodno prakso je opra- vil v Kranjski Gori, od leta 1939 do leta 1941 pa je bil odvetnik na Jesenicah. Vojni čas mu ni prizanesel, saj je bil do poletja 1944 v nemških okupatorskih ječah v Begunjah, Šentvidu in Dachauu. Nato je bil izgnanec na Koroško, od ko- der je prebegnil v partizane. Bil je član Pokrajinskega odbora za Gorenjsko, od maja 1945 pa delegat ministrstva za in- dustrijo in gospodarstvo LRS in direktor Železarne Jesenice. Pozneje je bil pre- meščen v Ljubljano na položaj pomoč- nika za komunalne zadeve. Izvoljen je bil tudi za poslanca skupščine LRS, bil je za- poslen še v vladi LRS kot tajnik in nada- ljeval delo ustavnega sodnika na ustav- nem sodišču, kjer se je tudi upokojil. Dr. Miha Potočnik se je že v gimna- zijskem obdobju zapisal goram. Leta 1925 je začel pisati v Planinski vestnik. Postal je alpinist »skalaš« jeseniške po- družnice in je s tovariši plezalci preple- zal nekaj odličnih plezalnih smeri v Se- verni triglavski steni, Špiku in Jalovcu. Od leta 1927 pa je bil tudi član gorske reševalne službe Slovenskega planin- skega društva. Na prvi skupščini Planinske zve- ze Slovenije ja bil izvoljen za prvega nadzornika. Od leta 1952 do 1965 je bil načelnik GRS PZS in od leta 1965 do 1979 predsednik Planinske zveze Slovenije. V tem obdobju njegovega predsednikovanja se je končno uresni- čila osvojitev »slovenskega« Everesta, zgradila se je nova Kredarica, »Trigla- vski dom«, slovenski alpinizem se je vrhunsko razvijal in razcvetal. Potoč- nik je bil vodja uspešnih prvih sloven- skih alpinističnih odprav v osrednji Kavkaz in Pamir. Izjemno sta napre- dovala uveljavljanje in populariziranje slovenskega alpinizma, gorskega reše- valstva in planinstva v svetu. Tudi na področju gorsko-planinskega naravo- varstva je bil Miha vsestransko deja- ven in je bil med zaslužnimi snovalci Triglavskega narodnega parka. Planin- ska zveza je v času njegovega predse- dovanja postala najmnožičnejša slo- venska telesnošportna organizacija v prizadevanjih za kar najboljšo, zdravo in vsakomur dostopno kakovostno iz- rabo prostega časa. Mestna občina Ljubljana je sprejela in potrdila poimenovanje par- ka na severni strani ob vhodu na pokopališče Žale, od koder se vidi tudi vrh Triglava, po dr. Mihi Potočniku (1907 –1995), gorniku, alpinistu, gorskem reševalcu, pisatelju, taboriščniku in partizanu. // BESEDILO IN FOTO: Franci Ekar Dr. Miha Potočnik – alpinist in partizan 41 // PIŠE: Stanko Lepej // PIŠE: Stane Preskar 95 let Bernarde Bezeljak 90 let Jožeta Slovenca Klena in vedno dobro razpoložena zaprisežena Primor- ka Bernarda Bezeljak, naturalizirana Ptujčanka, je v krogu najdražjih praznovala 95 let. Rodila se je 3. septembra 1923 v Brestovici pri Povirju, vasici na Krasu, v družini Skok kot tretja od dvanajstih otrok. Vsa družina že od pradeda naprej je bila zavedna v boju za slovenski jezik, še posebno po prvi svetovni vojni, ko se je del njenih sorodnikov odselil v Kraljevino SHS. Velik del družine (Bernardin stari oče, oče, strici in oba starejša brata) se je po izbruhu fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji uprl in kmalu so sodelovali v različnih oblikah protifa- šističnega boja. Že pri sedemnajstih letih so njihove ideje in uporništvo pritegnili tudi Bernardo. Takrat se je že zaposlila v gostilni Rebec v Divači, kjer jo je domača hči Ida takoj po izbruhu druge svetovne vojne vključila v ilegalno pomoč odporniškemu gibanju vse do razpada italijanske vojske. Po kapitulaciji Italije se je Bernarda vrnila v domačo vas, kjer so organizirali mladinski aktiv. Brali so literaturo OF, izdelovali letake, italijanskim vojakom so pobirali orožje in obleko. Bernarda je postala kurirka in obveščevalka. Sode- lovala je v številnih akcijah: nemškim postojankam v Divači in Povirju so ob železniški progi porezali telefonske žice in jih predali partizanom; trosili so letake OF. V novembru leta 1943 je bila Bernarda sprejeta v SKOJ. Kot kurirka in obve- ščevalka je do konca vojne sodelovala z intendantom XXX. divizije IX. korpusa NOV Ivanom Jančarjem in pomočni- kom Cvetkom Pipanom. Kljub močni nemški postojanki v Divači jim je s pomočjo domačinov uspelo zbirati hrano in drugo opremo ter organizirati skrivne prevoze. Ob osvoba- janju Trsta je Bernarda kot bolničarka z bojišča pomagala odnašati ranjene borce. Takrat je na bojišču zvedela, da je ob prihodu osvoboditeljev v Trst padel njen najstarejši brat, spomeničar Svetko Skok. Drugi brat je na srečo preživel. Po vojni se je Bernarda zaposlila v gostilni Rijavec v Diva- či. Primorci so takrat preživljali težke čase v obeh mednaro- dno razglašenih conah A in B, še posebej z izgubo svojega središča, Trsta. Bernarda se je takoj vključila v obnovo. Sodelovala je v številnih delovnih akcijah v domačem kraju ter pomagala mami pri vzgoji svojih mlajših bratov. Leta 1948 se je za- poslila v krajevni gostilni Divača vse do leta 1951. Tam je spoznala svojega bodočega moža, nekdanjega prekomorca partizana, takrat miličnika, Janka Bezeljaka iz Idrije. Rodili sta se jima dve hčeri, Branka in Sonja. Zaradi narave mo- ževega dela so se veliko selili, najprej v Ljubljano, nato v Polhov Gradec in leta 1963 na Ptuj. Povsod sta bila zakonca zelo dejavna v udarniških akci- jah (graditev kulturnega in turističnega doma, telovadnice v Polhovem Gradcu), v SZDL in Zvezi komunistov. V Ljublja- ni je bila Bernarda delavka v Dekorativni tekstilni tovarni. Tam je spoznala številne stiske sodelavk; ob težkem delu v tovarni je pomagala še na bližnjih kmetijah za hrano, da sta 10. avgusta 2018 je v krogu svojcev, lovcev, borcev in izgnancev ter številnih prijateljev proslavil svojo 90-letnico Jože Slovenc iz Curnovca pri Sromljah. Rodil se je v številni kmečki družini in bil že v rani mladosti navajen trdo delati. Njegova družina je že zgodaj sodelovala s prvimi partizani na Sromeljskem, zato je bila vseskozi pod pritiskom oku- patorja, še posebno ko je eden od sinov – Karel – odšel v partizane na Boč, kjer je na žalost padel. Tako Jože kot nje- govi sestri in drugi člani družine so izdatno pomagali parti- zanom. Izvajali so kurirsko in obveščevalno delo za kozjan- ske borce. Na srečo so se vedno znali izmuzniti iz številnih zank, v katere so jih hoteli ujeti Nemci, ki so imeli v bližnji vasi eno od svojih številnih postojank. Pa so le srečno do- čakali konec vojne in partizansko zmago. Po vojni se je Jože posvetil delu na kmetiji, pokojnino pa si je prislužil kot knap v globoškem rudniku. Poleg članstva v borčevski organizaciji je kot podporni član deloval v iz- gnanski organizaciji ter se veliko posvečal tudi lovstvu v LD Globoko. Zadnje čase mu sicer nekoliko nagaja zdravje, a nas je kljub temu prisrčno sprejel v krogu svoje družine in se z nami zadržal v prijetnem pogovoru. Na koncu je nas- tala tudi skupna fotografija v spomin na klenega 90-letnika, ki je svojo zgodnjo mladost posvetil boju za zmago sloven- skega naroda. Na sliki od leve proti desni: zadnja vrsta: sin Jože, Sta- ne Preskar –predsednik brežiških borcev za vrednote NOB, Anton Preskar, član globoške borčevske organizacije. Pred- nja vrsta: snaha Milena, svakinja Nada Kostevc, tudi članica globoške borčevske organizacije, slavljenec Jože Slovenc ter Ivanka Gerjevič in Ana Bračun iz globoške izgnanske organizacije. z možem lahko preživljala družino. Po prihodu na Ptuj se je zaposlila v podjetju Sigma. Vse življenje je bila prostovoljka krvodajalka, za kar je dobila številna priznanja. Leta 1985 jo je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Še danes, pri 95 letih, je odločna borka za pravičnost. J U B I L E J I S M O L J U -I I oktober 201842 Sromlje, Brežice Proslava v spomin na ustanovitev Brežiške čete bo v soboto, 27. oktobra 2018, ob 9. uri. Pohod po poteh Brežiške čete: Sromlje–Lastine– Kunejev hram–Sromlje Organizator: ZB NOB Brežice Globoko, Brežice Proslava v spomin na izgon prebivalcev iz KS Glo- boko bo v nedeljo, 28. oktobra 2018, ob 9. uri. Organizator: ZB NOB Brežice Ravne na Koroškem Prireditev v spomin na osvoboditev Kotelj – 75. obletnica Hotuljskega tabora, ko so bile Kotlje en dan osvobojene, bo v nedeljo, 28. oktobra 2018, ob 10. uri. Organizator: ZB NOB Ravne na Koroškem Metlika Žalna slovesnost pri spomeniku padlih v Metliki bo v nedeljo, 28. oktobra 2018, ob 11. uri. Organizator: ZB NOB Metlika Frata, Novo mesto Prireditev z nočnim pohodom na Frato ob dnevu ustanovitve 1. novomeške čete leta 1941 bo v po- nedeljek, 29. oktobra 2018. Organizator: ZB NOB Novo mesto Dravograd Osrednja občinska komemoracija ob dnevu mrtvih bo v ponedeljek, 29. oktobra 2018, ob 16. uri pri spominskem parku pred občino. Organizator: ZB NOB Dravograd Cerkvenjak Spominska slovesnost pri spomeniku padlim in talcem med NOB bo v torek, 30. oktobra 2018, ob 17. uri v Cerkvenjaku. Organizator: ZB NOB Cerkvenjak Domžale Komemoracija ob grobiščih padlih med NOB iz Domžal in okolice bo v sredo, 31. oktobra 2018. Organizator: ZB NOB Domžale Črnomelj Komemoracija v spomin 1250 med NOB umrlim Belokranjcem bo v sredo, 31. oktobra 2018, ob 10. uri na Gričku v Črnomlju. Organizator: ZB NOB Črnomelj Gornje Laze, Semič Spominska prireditev ob obletnici ustanovitve 1. belokranjske čete in njenega tragičnega konca na Gornjih Lazah bo v sredo, 31. oktobra 2018. Pohod bo Semič–Smuk–Gornje Laze–Semič. Organizator: ZB NOB Semič Dovje - Mojstrana Komemoracija pri spomeniku padlim borcem v V A B I L A drugi svetovni vojni bo v sredo, 31. oktobra 2018. Organizator: ZB NOB Dovje - Mojstrana Gonjače, Nova Gorica Žalna slovesnost pri osrednjem spomeniku v Gori- ških brdih v spomin na padle partizane in žrtve bo v sredo, 31. oktobra 2018, ob 11. uri v Gonjačah. Organizator: ZB NOB Nova Gorica Trnovo, Novo Gorica Žalna slovesnost ob grobnici 2345 padlih in po- bitih žrtev fašizma na Primorskem bo v četrtek, 1. novembra 2018, ob 11. uri na Trnovem. Organizator: ZB NOB Nova Gorica Brežice Žalna slovesnost v spomin padlim borcem in žrt- vam bo v četrtek, 1. novembra 2018, ob 9. uri na brežiškem pokopališču. Organizator: ZB NOB Brežice Rečica, Zgornja Savinjska dolina Spominska prireditev ob 74. obletnici reševanja zavezniških letalcev bo v torek, 6. novembra 2018, na Pobrežjah, Rečica ob Savinji. Organizator: ZB NOB Zgornja Savinjska dolina Lokve pri Črnomlju Slovesnost ob 74. obletnici smrti Franca Rozmana - Staneta bo v sredo, 7. novembra 2018, ob 11. uri v Lokvah pri Črnomlju. Organizator: ZB NOB Črnomelj Bizeljsko, Brežice Proslava ob dnevu KS Bizeljsko v spomin na izgon prebivalcev bo v nedeljo, 11. novembra 2018, ob 17. uri. Organizator: ZB NOB Brežice, KS in DI Bizeljsko Ločnica, Medvode Spominska prireditev ob 74. obletnici velike »haj- ke« nad partizani bo v nedeljo, 11. novembra 2018, v Ločnici pri Medvodah. Organizator: ZB NOB Medvode Ribnica Slovesnost ob 75. obletnici smrti Antona Majnika bo v soboto, 17. novembra 2018, v Ribnici. Organizator: ZB NOB Ribnica Kračice, Nova Gorica Prireditev ob 77. obletnici ustanovitve odbora OF za Kambreško ter krajevnega praznika Kanala bo v soboto, 24. novembra 2018, v Kračicah. Organizator: ZB NOB Nova Gorica, KO ZB Kanal Golišče, Litija Srečanje mladih ob obletnici požiga domačij in domačinov v novembru 1944 bo v petek, 30. no- vembra 2018. Pohod: Jevnica–Golišče, Kresnice – Golišče. Organizator: ZB NOB Litija Komemoracije na območju Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica Begunje na Gorenjskem: 1. novembra 2018 ob 10. uri na grobišču talcev v Dragi, ob 11. uri na grobišču Grajski park v Be- gunjah Bled: 1. novembra 2018 ob 10. uri na pokopališču Bo- hinjska Bela, ob 9.30 pri osrednjem spomeniku Bohinjska Bistrica: 30. oktobra 2018 ob 17. uri pred osrednjim spo- menikom Gorje: 1. novembra 2018 ob 9. uri na pokopališču Kropa, 1. novembra 2018 ob 15. uri pri spomeniku Lan- covo, 19. oktobra 2018 ob 16. uri pri spomeniku na Spodnjem Lancovem Lesce: 29. oktobra 2018 ob 16. uri na Žagi pri spome- niku Radovljica, 30. oktobra 2018 ob 16. uri pri spomeniku v Grajskem parku Ribno: 1. novembra 2018 ob 9.15 pri spomeniku na po- kopališču Srednja Dobrava pri Kamni Gorici, 25. oktobra 2018 ob 16. uri na pokopališču Zasip, 1. novembra 2018 ob 9. uri na pokopališču Žalne slovesnosti na območju ZB za vrednote NOB Škofja Loka 28. oktober 2018: v Dražgošah komemoracija ob 10.30 pri spomeniku NOB 30. oktober 2018: v Škofji Loki komemoracija ob 16. uri pred Domom ZB v Škofji Loki, v Železnikih ko- memoracija ob 16. uri pri spomeniku NOB na Plac. 1. november 2018: na Trebiji komemoracija ob 9. uri pri spomeniku NOB, v Poljanah (polaganje venca), ob 9. uri pri spomeniku NOB, v Žireh kome- moracija ob 10. uri na pokopališču na Dobračevi, na Godešiču komemoracija ob 10.30 pri spome- niku NOB. Štefan Kalamar, predsednik združenja 70 let Zveze koroških partizanov V soboto, 10. novembra 2018, bo ob 14.30 na Sejmišču, hala 2, v Celovcu osrednja slovesnost ob 70-letnici Zveze koroških partizanov. Nastopili bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Toma- žič, Primož P. RAM Siter, Marjetka Popovski, Darko Nikolovski, Združeni moški zbori SPZ in recitatorji. 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... Lutkovna predstava za odrasle Leto preloma. Leto 1948. K U LT U R A Med najhujšimi boji med drugo svetovno vojno smo Slovenci na osvobojenem ozemlju imeli izredno raz- gibano kulturno dejavnost. Najbolj nenavadna pa je bila v vojnem času ustanovitev marionetnega lutkovnega gledališča, ki je s svojimi predstava- mi navdušilo številne borce. Zato smo se odločili, da s partizanskimi lutkami predstavimo ta izjemni čas in ga iztrga- mo pozabi. Med vso lutkovno predstavo se na velikem platnu izmenjujejo prizori iz lutkovne predstave, dokumentarni po- snetki kulturnih dogodkov in kratki fil- mi, posneti med drugo svetovno vojno, zato je predstava primerna tudi za ve- Fotografska razstava, ki je slikov-na pripoved o letu 1948, je bila na ogled od 21. avgusta do 14. oktobra letos. Nastala je z izbo- rom fotografij več avtorjev iz fotograf- ske zbirke Foto Slovenija in fonda fo- tografa Vladimirja Simončiča - Vlastje, katerih negative hranimo v fototeki Mu- zeja novejše zgodovine Slovenije. Tematsko razdeljene fotografije prika- zujejo pomembnejša dogajanja v letu 1948, ki so že nakazano pot povojnega razvoja Slovenije v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji obrnila v drugo smer. Vsakdanje življenje je bilo v luči nove povojne ideologije prežeto z gesli upanja na boljši jutri. Optimizem so kre- pile obljube o uvedbi socialno pravič- nejše ureditve, v mestih so se odpirala številna »gradilišča«, obnova domovine je na vso moč potekala tudi na pode- želju. Tam je vladal živahen vrvež pri graditvi zadružnih domov, obnovljenih in novih prometnih povezavah ter ure- janju vodotokov. Mladina je obiskovala pouk v drugem povojnem šolskem letu, poleti pa so ne- kateri že odhajali v obmorske in gorske počitniške kolonije. Na političnem po- lju je po enajstih letih od ustanovnega kongresa potekal drugi kongres Komu- nistične partije Slovenije. Javnost je po zvočnikih spremljala tako imenovane. dahavske procese, ki so najbolj od vseh spominjali na stalinistične procese v Predstava je primerna za odrasle in velike dvorane. (Foto: Janez Alič) like dvorane. Med gledanjem partizan- skega mitinga vas bo nasmejal harmo- nikar Jože in ganila Tinina ljubezenska zgodba. S Partizanskim pevskim zbo- rom boste lahko zapeli, med duhovitimi dialogi pa boste izvedeli veliko novega o teh prelomnih trenutkih za slovenski narod. Predstava je izjemen dokument o kulturi, ki se je razcvetela med boji za osvoboditev Slovenije. Kulturna de- javnost na osvobojenem ozemlju je bila nekaj posebnega v Evropi, zato je predstava poklon številnim kulturnim delavcem, ki so s svojim delom prines- li žarek upanja, da bo svoboda kmalu prišla.Najboljši odgovor vsem tistim, ki izkrivljajo resnico o NOB, je resnica. Zato želimo, da si predstavo ogleda čim več ljudi. Informacije so na voljo: Gle- dališče EU – Enigma ustvarjanja, Kul- turno društvo, Ljubljana, 040 391 091. Jožef Pernarčič (jozef.pernarcic@telemach.net) Sovjetski zvezi. Leto 1948 je bilo pre- lomno tudi za tiste Slovence in njiho- ve družine, ki so zunaj jugoslovanskih meja dočakali odhod v novo domovi- no. Dvaintrideset izbranih fotografij za- ključuje podoba doprsnega kipa Josipa Visarijonoviča Džugašvilija - Stalina na »smeteh« rusko obarvane literature in arhiva Slovenskega poročevalca. Jugo- slavija je po letu 1948 ubrala novo pot ideoloških sprememb. Samoupravljanje je postalo temelj novega sistema socia- listične demokracije. Besedilo: Muzej novejše zgodovine Slovenije oktober 201844 Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 15. novembra 2018. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 36. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 35. številke revije Svobodna beseda 1. Milan Rus, Stranska vas 20, 8000 Novo mesto 2. Franc Baš, Podvin pri Polzeli 34, 3313 Polzela 3. Ana Trofenik, Pekrska 52, 2000 Maribor Rešitve križanke: OTROŠTVO, NAJDENEC, ABAK, ALE, NOVO, LET, TIRISTOR, OBVOZ, GAJIČ, EVE, MUSTAFA PAŠA, RIKO, ARKO, IME, ČN, ANAN, ŠOK, NAT, EKIPA, DEKRET, ALKANI, SV, VV, ALAH, AA, KJOTO, OSEBA, REVMA, ARIJ, RTA, NEVROPAT, ALS, EVROKRAT, OREŠČEK, DOLCE, TL, REKLAMA Geslo: TABORIŠČE KAMPOR, OTOK RAB Rešitve križanke pošljite do 15. novembra 2018 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. DOLOČITEV, KAJ NAJ KDO OPRAVI V DOLOČENEM ČASU ZAČETEK GESLA VIR, ZALOGA, SREDSTVO OBER KONEC GESLA ČEŠKI SKLADA- TELJ KREJČI LAVO ČERMELJ OBKOLI- TEV, ZAJETJE OBSTOJ, OBSTANEK MAJHNO OPRAVILO DREVESCE SLAŠČICA IZ SLADO- LEDA IN KANDIR. SADJA ROMAN SAVNIK KITOVA DIŠEČA SNOV PRITOK ORINOKA (IZ:PUERA) VERA ČA- SLAVSKA JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA ANTON OCVIRK IZDELAVA SLAŠČIC V MANJŠIH KOLIČINAH SLAŠČI- ČARSTVO STVARI, KI SESTAV- LJAJO FUNKCION. ENOTO GIBČNOST, PROŽNOST ANTON VADNAL PREBI- VALKA ŠIKOL SLOVENSKI SLIKAR (IVAN; NI: KARGO) VZGLED RIMSKA BOGINJA JEZE NEKD. AM. IGRALEC (HAROLD; IZ: ISMAR) ŠTRCELJ JED IZ NA- SOLJENIH IKER JESETRA NIKO ŠTRITOF NAVADE, OBIČAJI (IZ: VIRNA) RAFAEL NADAL ALKOHOL- NA PIJAČA BRITANSKI FIZIK (JOHN) LUDVIK HORVAT PREBI- VALCI KRANJA ZARDEVA- NJE AMERIŠKA IGRALKA SHERIDAN OKROŽJE ŠP. ŠPORT NI KLUB HODNIK NA ALPSKI HIŠI OSREDNJA ŠVICARSKA REKA, KI TEČE SKOZI BERN IN SE IZLIVA V REN JURE CEDILNIK VRSTA VODNE RASTLINE PRIPRAVA ZA POD- LAGANJE KARATE KLUB PRIPRAVA ZA DLETENJE ZVIŠANI TON G POVRŠINA, OBMOČJE GOVORNIK NEMŠKO MESTO V SEVER- NEM PORENJU- VESTFA- LIJI (IZ ČRK: NUNA) TEČAJ PRI KOLESU IMPORT, UVAŽANJE GRAFIČNI PRIKAZ AVDIO- METRIJE MLINSKI ŽLEB VELIK HRVAŠKI OTOK NAJDALJŠA REKA NA SVETU PISATELJ FLEMING CERKVENI DOSTOJAN STVENIK NIČES, NIŠTRA KRAJ SEVERNO OD CELJA EDINOST, ENOTNOST STANE MANCINI BIVALIŠČE UMRLIH PETJE ANTON NASPROT- JE PLIME SLOG ZIDAK ZGONC TANJA ALFRED NOBEL JAKOST, SILA TIP AVTA JUŽNO- KOREJSKE TOVARNE DAEWOO