GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 4. — LETO L LJUBLJANA, 15. OKTOBRA 19*4 OBVESTILO Mestni ljudski odbor v Ljubljani sporoča, da Tajnico — pravni odsek od 18. X. 1954 dalje ne bo več izdajalo strankam potrebnih potrdil v uradnih prostorih v Kresiji, temveč samo v vratarjevi loži v bivšem mestnem magistratu (levi vhod). Ta potrdila bodo dobivale stranke samo ob uradnih dne-vth v ponedeljkih, sredah in petkih in sicer od 9. do 13- ure. Na tem poslovnem mestu Paj se torej zglašajo vse stran-ke, ki potrebujejo potrdila: a) o skupnem in ločenem Sospodinjstvu, •’) za pridobitev pravic po Predpisih socialnega zavorva-nja> pokojnine, invalidnine. Pogrebnine, porodnine in deč-jo opremo, ®i za carinske olajšave, č) za pridobitev pravice do otroškega dodatka, d) o lastninski pravici glede premičnin, ki sc izvažajo v inozemstvo. MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA DELO IN ORGANIZACIJA NOVIH SVETOV Znano je, da je novi zakon o ljudskih odborih mest In mestnih občin prinesel bistveno kakovostno spremembo v tem, da sta bili pri ljudskih odborih združeni zakonodajna in izvršilna funkcija. Za posamezna področja uprave pa so se formirali znotraj ljudskega odbora sveti, ki so sestavljeni iz odbornike^ in drugih državljanov. Veljavni zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin predpisuje obvezno ustanovitev petih svetov za ustrezajoče upravne panoge, in sicer: 1. Svet za gospodarstvo, 2. Svet za komunalne zadeve, 3. Svet za prosveto in kulturo, 4. Svet za ljudsko zdravstvo »n socialno politiko, 5. Svet za notranje zadeve. ADMINISTRACIJA MLO Administracija MLO oprav-■d« na podlagi navodil in smer-Pjtc svetov MLO upravni postopek. Razdeljena je na: Tajništvo MLO k‘ opravlja splošne in organl-^cijske zadeve in zadeve ko-<*«nacije med drugimi taj-oistvi. Notranja organizacija naslednja: Tajnik MLO Mestni pravobranilec Risama skupščine pravni odsek Referat za personalno službo Samostojni odsek za proračun ~dsek za računovodstvo t^dsek za vojaške zadeve °dsek za obče zadeve a) upravno organizacijska služba b) urejanje volilnih Imenikov c) ekonomat d) referat za cenitve e) pisarna tajništva Nrad za statistiko in evidenco *' Tajništvo za gospodarstvo: Načelnik (tajnik Sveta) Analitsko planski odsek upravno pravni odsek J^dsek za kmetijstvo Gospodarske inšpekcije a) Tržna inšpekcija b) finančna inšpekcija Katastrska uprava ' 'nančna uprava a) odmera dohodkov b) kontrola odmere dohodkov c) knjigovodstvo dohodkov d) izterjava dohodkov Udarna • Tajništvo i>a gradbene ln komunalne zadeve: Načelnik (tajnik Sveta) Aisek za komunalo Gradbena inšpekcija geodetski urad i'ud za regulacijo Biro za regulacijo železniškega vozla Pisarna III. Tajništvo za stanovanjske zadeve Načelnik (tajnik Sveta) Upravna služba Odsek za družbeno upravljanje Referat za stanovanjsko izgradnjo Tehnično analitska grupa Referat za upravljanje kreditnega sklada Stanovanjski urad Pisarna IV. Tajništvo za ljudsko zdravstvo: Načelnik (tajnik Sveta) Upravna služba Odsek za zdravstveno varstvo Odsek za zdravstveno statistiko in analize Pisarna V. Tajništvo za socialno varstvo: Načelnik (tajnik Sveta) Upravna služba Odsek za splošno varstvo Odsek za mladinsko . skrbstvo Odsek za vojaške vojne invalide Mestna inšpekcija dela Biro za posredovanje dela Pisarna VI. Tajništvo za prosveto: Načelnik (tajnik Sveta) Prosvetna inšpekcija Upravna služba Personalna služba Pisarna VII. Tajništvo za kulturo: Načelnik (tajnik Sveta) Referat za kulturo Pisarna VIII. Tajništvo za notranje zadeve: Samostojne enote: Uprava za investicije Kot upravni organi ljudskega odbora obravnavajo sveti problematiko svojega delovnega področja in razpravljajo praviloma samo o načelnih vprašanjih. Naloga svetov je predvsem ta, da seznanjajo na sejah ljudski odbor s temeljnimi nalogami svojega področja in da pripravljajo potrebne predloge odlokov in drugih splošnih predpisov, ki naj jih sprejme m odobri ljudski odbor. Take predloge mora praviloma še pred razpravo v ljudskem odboru proučiti tudi ustrezna odborni-ška komisija. Tudi odborniške komisije so organi ljudskega odbora, ki pa praviloma nimajo pravice samostojnega odločanja ln ukrepanja. Delo komisij se konča s proučitvijo konkretne zadeve ter s pripravo poročila in predloga, ki naj ga ljudski odbor sprejme. Pri Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani je bilo ustanovljenih pet svetov, pri katerih se je grmadilo toliko dela, da v svojem sestavu niso več bili sposobni tekoče delo uspešno reševati. Izredno so narasli kq-munalni problemi ln problemi stanovanjske politike in izgradnje: kopičijo se prosvetni problemi In problematika kulturne dejavnosti in tudi zdravstvena in socialna politika imata danes že povsem svojstvene probleme. Vsa ta dejstva so Mestnemu ljudskemu odboru nakazovala potrebo po delitvi nekaterih svetov v dva sveta. S povečanjem števila svetov in članov svetov bi bila dana možnost, da se strokovni sestav svetov Izboljša in specializira na določeno področje dela, pa tudi možnost, da se večje število državljanov pritegne k sodelovanju in odločanju pri organih oblasti. Praksa je pokazala, da je zlasti pestro delovno področje Sveta za komunalne zadeve. Sveta za prosveto in kulturo in Sveta za ljudsko zdravstvo In socialno politiko. O vseh teli zadevah je obširno razpravljal tudi Mestni ljudski odbor v Ljubljani in prišel do zaključka, da je treba posamezne svete deliti. Sklenil je ustanoviti nove svete, in sicer: I. Svet za zdravstvo, ki ima sedaj naslednje poglavitne kompetence: 1. Obravnava splošno zdravstveno problematiko, pripravlja poročila o načelnih vprašanjih s področja zdravstva In pripravlja ukrepe za povzdigo zdravstva. 2. Pripravlja in predlaga proračun Tajništva za zdravstvo in prorečune področnih zdravstvenih ustanov ter zavodov. 3. Razpravlja ln sklepa o organizaciji zdravstvene službe. 4. Opravlja splošni in strokovni nadzor nad poslovanjem področnih zdravstvenih ustanov ter zavodov. 5. Obravnava perspektivne investicijske plane in programe ter letne investicijske načrte in jih predlaga MLO v odobritev. 6. Imenuje upravne odbore podrejenih zdravstvenih ustanov in zavodov, predlaga nastavitve in razrešitve upravnikov zavodov in ustanov ter vodi kadrovsko politiko v svojih ustanovah in zavodih. 7. Sklepa o Cenah zdravstvenih storitev. 8. Pregleduje, sklepa in potrjuje zaključne račune. 9. Proučuje in predlaga MLZ) pravilnike in pravila svojih področnih zavodov in ustanov. 10. Obravnava pritožbe s področja zdravstva, kolikor m predpisana druga Instančna pot. n. Svet za socialno varstvo z naslednjimi poglavitnimi nalogami: 1. Proučuje socialno problematiko, socialno zakonodajo s področja miadmskega varstva ui sodstva, pripravlja poročila načelnih vprašanjih s področja socialnega varstva ter skiepa primernih ukrepih. 2. Na podlagi svojih ugotovitev in s pomočjo družbenih organizacij izvaja socialno prosvetno delo na terenu. 3. Predlaga proračun Tajništva za socialno varstvo in proračune področnih socialnih ustanov in zavodov. 4. Skrbi za nadzor nad poslovanjem področnih socialnih ustanov ter zavodov. 5. Obravnava perspektivne investicijske plane in programe ter letne investicijske načrte .n j m prediaga iviLU v odobr.-tev. 6. Imenuje upravne odbore področnih ustanov ter zavodov, predloga nastavitev in razrešitev upravnikov ter vodi kadrovsko politiko v socialnih ustanovah ter zavodih vobče. 7. Sklepa o cenah socialnih oskrbnin. 8. Pregleduje, sklepa in potrjuje zaključne račune. 9. Proučuje in predlaga MLO pravilnike in pravila področnih socialnih ustanov m zavodov. 10. Obravnava pritožbe s področja socialnega varstva, kolikor tli predpisana druga instančna pot. Ul. Svet za komunalo, ki obravnava naslednje zadeve: 1. Odobrava programe za izgradnjo komunalnih n.-iprav in predlaga ljudskemu odboru perspektivne in letne investicijske plane za izgradnjo cest, kanalov, vodovodov, javnega zelenila, javne snage, kopališč, pokopališč, razsvetljave, oskrbe mesta * električno energijo, lokalnega, os? hv 2. Izdaja navodila na podlagi pooblastila zakonitih predpisov ali odlokov MLO. 3. Razpravlja in skleka o organizaciji komunalne In gradbe* ne dejavnoštl MLO. 4. Svet potrjuje na svojih sejah važnejše lokacije za bodoče gradnje, važnejša gradbena dovoljenja in uporabna dovoljenja. 5. Imenuje komisije ln odbo-re na svojem področju za rešitev problemov. 6. Razpravlja o dodelitvi zemljišč privatnikom za malo gradnjo. 7. Pripravlja predloge o odlokih v okviru svoje dejavnosti. 8. MLO predlaga ustanovitev finančnih samostojnih zavodov in s tem v zvezi višino plač uslužbencev teh zavodov. 9. Predlaga izdajo garancijskih pisem za ‘te zavode. 10. Mestni skupščini predlaga po predhodnem pregledu v potrditev proračune v okviru letnega mestnega proračuna svojih finančno samostojnih zavodov. 11. Pripravlja predloge o ločitvi ali združitvi finančnih samostojnih zavodov, kakor tudi zločitev kompetenc iz svojega sveta. 12. Predlaga postopek o razlastitvi za komunalne potrebe in daje pristanek za zamenjavo zemljišč, kar Izvede pravni odsek tajništva MLO. 13. Pripravlja predloge za zbore volivcev s svojega področja. jv. Svet za stanovanjsko politiko, ki obravnava naslednje zadeve: 1. Študij In izgradnja stanovanjskega sklada. 2. Nadzorstvo vzdrževanja stanovanjskega sklada. 3. Nadzorstvo neposrednih upravljalcev stanovanj, sklade (hišnih svetov) in eveht. vodstvo njihovega finančnega poslovanja. 4. Posle stanovanjske inšpekcije. 5. Direktivno vodstvo Uprave zgradb in nepremičnin oziroma bodoče Uprave poslovnih prostorov in nepremičnin 6. Event. razdelitev novo zgr^ jenih stanovanj med prosilce. V. Svet za prosveto, ki obravnava naslednje zadeve: 1. Obravnava splošno prosvetno ter učno vzgojno problematiko v območju MLO, pripravlja poročilo o načelnih prosvetnih vprašanjih in predlaga ukrepe za njihovo re-ševsnje ter za napredek svojega področja. 2. Obravnava predlog proračuna Tajništva za prosveto MLO lil proračunov področnih ustanov ter jih predlaga MLO v odobritev. 3. Obravnava perspektivne in letne investicijske načrte in programe prosvetnega področja ter jih predlaga MLO v odobritev. 4. Odloča o črpanju proračunskih sredstev Sveta, razen v primerih, za katere je bilo poobla- ščeno Tajništvo, ter predlaga pristojni komisiji MLO potrebne virname v okviru proračuna Sveta in njegovih ustanov. 5. Predlaga sistemizacijo delavnih mest v svojih ustanovah. 6. Potrjuje pravilnike o notranjem poslovanju in delu področnih ustanov. 7. Odloča o važnejših zadevah organizacije prosvetne službe in njenega dela (razmejuje okoliše, odobrava število oddelkov na šolah, odloča o kasnejšem začetku, prejšnjem zaključku pouka ali njega prekinitvi, imenuje in preimenuje učno vzgojne zavode, odobrava spremembe v šolskih predmetih v mejah splošnih predpisov, nagrajuje učence ob zaključku šolskega leta, obravnava težje dijaške disciplinske prekrške in podobno). 8. V personalnih zadevah učno vzgojnega kadra ima Svet za prosveto naslednje kompetence: a) imenuje šolske in upravne odbore v smislu zadevnih splošnih predpisov; b) predlaga MLO Imenovanje vodstvenega osebja ustanov svojega področja; c) odobrava namestitve ali odpuste strokovnega osebja na področnih ustanovah ter premestitve Izven Ljubljane, sprejema ostavke na službo strokovnega osebja; č) določa višino posebnih in položajnih dodatkov ter dopol-. nilnih plač v mejah splošnih predpisov; d) določa občasne nagrade prosvetnim delavcem; e) odobrava študijske dopuste in podeljuje štipendije prosvetnim delavcem ter priporoča pristojnim organom podelitev štipendij ali podpor za strokovno izpopolnjevanje v inozemstvu ustitžbencem svojega področja. 9L Potrjuje zaključne račune. 10. Obravnava pritožbe s področja prosvete, če za to ni določena druga instančna pot. 11. Podeljuje štipendije in podpore učencem oziroma dija-koto. 12. Določa višino oskrbnin v vzgojnih ustanovah (otroških vrtcih in internatih). VI. Svet za kulturo, ki ima naslednje naloge: 1. Obravnava splošno kulturno problematiko v območju MLO, pripravlja poročila o načelnih kulturnih vprašanjih, predlaga ukrepe za njihovo reševanje ter napredek celotnega področja. 2. Obravnava predlog proračuna Tajništva za kulturo in proračunov področnih kulturnih ustanov ter jih predlaga MLO v odobritev. 3. Obravnava prespektivne in letne investicijske načrte ter psograme svojega področja in Jih predlaga MLO v odobritev. 4. Odiloča o črpanju proračunskih sredstev Sveta, razen v primerih, za katere je bilo pooblaščeno Tajništvo, ter predlaga pristojni komisiji MLO potrebne virmane v okviru proračuna Sveta in njegovih ustanov. 5. Predlaga sistematizacijo delovnih mest v svojih ustanovah. 6. Potrjuje pravilnike o notranjem poslovanju področnih ustanov. 7. Odloča o važnejših zadevah organizacije šolskih ustanov s trojega področja: razmejitvi šolskih ok-oltšev, številu oddelkov nft šolah, kasnejšem začetku, prejšnjem zaključku pouka ali njega prekinitvi. Imenuje ali preimenuje učno vzgojne zavode, odobrava spremembe v šolskih predmetnikih v mejah splošnih predpisov. Nagrajuje učence ob zaključku šolskega leta. Obravnava težje dijaške disciplinske prekrške. 8. a) Imenuje upravne odbore pri kulturnih ustanovah in šolske odbore pri šolah; b) predlaga MLO imenovanje vodstvenega osebja ustanov svojega področja; c) odobrava namestitve ali odpuste strokovnega osebja na svojih ustanovah ter premestitve izven Ljubljane, sprejema ostavke na službo strokovnega osebja; d) določa višino posebnih in položajnih dodatkov, dopolnilnih plač ter umetniških dodatkov na svojih ustanovah v mejah splošnih predpisov; e) določa občasne nagrade kulturnim in prosvetnim delavcem svojih ustanov; 1) odobrava študijske dopuste, podaljšuje štipendije kulturnim in prosvetnim delavcem. Priporoča pristojnim organom podelitev štipendij ali podpor za strokovno izpopolnjevanje v inozemstvu kulturnim in prosvetnim uslužbencem svojega področja. 9. Potrjuje zaključne račune svojih ustanov. 10. Obravnava pritožbe s področja kulture, če za to ni določena druga instančna pot. 11. Določa višino šolnine na nižjih glasbenih šolah. Odločeno je bilo tudi, da ima Svet za gospodarstvo razen predsednika 10 do 14 članov, vs: drugi sveti pa imajo razen predsednika 6 do 10 članov. Vsak svet ima svojega tajnika, ki je načelnik resornega tajništva. Pri ostalih svetih — Svetu za gospodarstvo in Svetu za' notranje zadeve se zaenkrat še ni pojavila potreba po delitvi v dva sveta, zaradi česar zajema poslovanje teh svetov še vso problematiko za zadeve gospodarstva in za notranje zadeve. IZ ZAPISNIKA 24. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV, 8. OKTOBRA 1954 Sejo je vodil Stane Vogelnik, predsedujoči odbornik zbora proizvajalcev. Zapisnik seje je vodil Vinko Butala, šef upravno-prav-nega odseku Tajništva za gospodarstvo MI.O. Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika Tone Polajnar in Vlado Prinčič. Zapisnik 23. seje zbora proizvajalcev je bil soglasno sprejet. Seja je bila sklepčna, ker Je bilo od 60 odbornikov prisotnih 40. Predlagan je bil naslednji dnevni red; 1. Razprava in sklepanje o odločbah o prevedbi drobnega •inventarja gostinskih podjetij iz obratnih v osnovna sredstva. 2- Razprava in sklepanje o predlogu za povišanje obračunskega plačilnega sklada za nekatere gospodarske organizacije. 3. Razprava in sklepanje o pritožbi gospodarske organizacije >l,es< Ljubljana proti odločbi o določitvi nadur. 4. Razprava in sklepanje o pritožbi trolcjbiisnih šoferjev Električne centralne železnice Ljubljana. Odbornik Franc Žagar je predlagal, da se dopolni dnevni red z dodatno točko: Razprava in sklepanje o sklicanju predstavnikov podjetij zaradi odvzema presežka dobička. Tako dopolnjeni dnevni red je bil soglasno sprejet. 0 prevedbi drobnega inventarja gostinskih podjetij Iz obratnih v osnovna sredstva Odbornik Ciril Skok je poročal: Mestni ljudski odbor za glavno mesto Ljubljana je vsem državnim gostinskim podjetjem v območju Ljubljane izdal 12. VI. 1954 odločbe o refundaciji drobnega inventarja iz splošnega skladu obratnih sredstev. Do tc refundacije so bila gostinska podjetja zakonito upravičena (Ur. list FLRJ št. 15/54), ker je drobni inventar, ki ga uporablja gostinstvo, poslal osnovno sredstvo- Gostinska podjetja so zaradi nejasnosti in nepopolne definicije odločbe cit. Ur. lista zahtevala in prejela vrnitev sredstev tudi za inventar, ki so ga kasnejša pojasnila Državnega sekretariaiu za narodno gospodarstvo FLRJ — Uprava za finance z dne 17. Vlil. t- 1. izločale iz refundacije. V smislu teh pojasnil ie Finančna inšpekcija MLO Ljubljana ob sodelovanju pristojne podružnice Narodne banke izvršila preglede in v ne- katerih podjetjih znižala zahtevek povračil. Ugotovljene razlike pri posameznih gostinskih obratih morajo po sklepu zbora proizvajalcev MLO Ljubljana prizadeta gostinska podjetja vplačati v splošni sklad obratnih sredstev. V ta namen bodo gostinska podjetja prejela odločbe MLO Ljubljana z označbo zneska, ki ga morajo v določenem roku plačati v splošni sklad obratnih srcdfiiev- Izjemen položaj je v gostinskem podjetju »Tu-rist-Hotel«, kjer gre za visojc znesek povračila, zato se bo to podjetje obravnavalo posebej. O predlogu so razpravljali odborniki: Ciril Skok, Tone Polajnar in Franc Švab, pojasnila pa je dajal šef ekonomsko - planskega odseka MLO. Soglasno je bil sprejet sklep, se gostinskim podjetjem izdajo nove odločbe zaradi povračila previsoko izplačane refundacije. 0 predlogu za povečanje obračunskega plačilnega sklada za nekatere gospodarske organizacije Odbornik Franc Švab je ■predlagal, da se poveča obračunski plačni siklud za naslednje gospodarske organizacije: >Globuse, Ljubljana, povi- šanje celotnega obračunskega sklada za plače za 2.8 odstotka: »Agroprogres«, Ljubljana, za 10 odstotkov; »Minerale, Ljubljana, za 9 odstotkov; »Marmor«, Ljubljana, za 9 odstotkov; »Tribuna«, Ljubljana, za 7 odstotkov; Tovarna kovinske galanterije, za 1,3 odstotke; Kartonažna tovarna, Ljubljana, za 2,3 odstotke; »Elektron, Ljubljana-mesto, zu 5 odstotkov. O predlogih so razpravljali odborniki Stanc Vogelnik, Jože Gasparič in Franc Švab. Predlog je bil soglasno sprejet. 0 pritožbi gospodarske organizacije »Les« Ljubljana prali odločbi o določitvi nadur 'Odbornik Franc Švab je poročal: Gospodarska organizacija »Lese Ljubljana je z vlogo z dne 4. Vlil. tega leta zaprosila, da se ji na osnovi člena 8 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 56/53) dovoli upoštevati pri izračunavanju obračunskega sklada za plače za leto 1954 2,340 nadur za nujna računovodska dela. Nadurno delo se opravlja v računovodstvu ob rokih sestavljanja obračunov in bi gospodarska organizacija »Les« Ljublana te nadure izplačala računovodskemu »osebju v obliki honorarja, ki bi bil določen na osnovi efektivno izvršenih nadur ter na osnovi tarifne postavke brez 50-odstotnega povišanja. Svet za gospodarstvo MLO glavnega mesta Ljubljane je 2. IX. t. 1. z odločbo zavrnil prošnjo gospodarske organizacije »Les« Ljubljana, z utemeljitvijo, da sc trgovinskim gospodarskim organizacijam načeloma ne odobrava povečanje obračunskega sklada plač za nadurno delo v računovodstvu. V smislu člena 20. Uredbe o plačah (Ur. list FLRJ št. 56/53) sc lahko uve- dejo za določena delovna mesta dodatne tarifne postanke, s katerimi se za delavce na teh delovnili mestih določi večji delež pri delitvi tistega dela doseženega plačilnega sklada, ki presega obračunski sklad, kakor pa jc delež, ki je za tako delovno mesto določen z rednimi tarifnimi postavkami. Proti cit- odločbi se je gospodarska organizacija »Les« Ljubljana pritožila. Pritožbo utemeljuje s tem, da navndenn utemeljitev ne temelji na zakonitih predpisih, ker Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij nikjer ne določa, da se nadure lahko odobravajo samo delavcem, ne pa tudi uslužbencem. O poročilu razpravljajo odborniki: Lojze Matelič, Franc Žagar, Bernard Rode, Jože Gasparič, Ciril Marinček, Ge-orgij Kosljukovskij, pojasnila pa daje Erna Podbregar, šef ekonomsko planskega odseka MLO. Soglasno je bil sprejet sklep, da ostane odločba s katero je bila prošnja za odobritev nadur zavrnjena, v veljavi. 0 pritožbi trolejbusnih šoferjev Električne cestne železnice v Ljubljani Predsedujoči poroča, da se trolejbusni šoferji ECŽ Ljubljana pritožujejo proti svojemu položaju v podjetju in da v svoji vlogi, naslovljeni na zbor proizvajalcev, zahtevajo naslednje: Ureditev plač; določitev kratkega odpočit-ka v času službe; ukinitev nočne službe v delavnici, dokler pa to ni urejeno, dodatek za nočno delo; postavitev nekaterih naprav na trolejbusih; ukinitev Izjemnega položaja šoferjev pri avtobusih. O poročilu razpravljajo odborniki: Lojze Fortuna, Curk Ivan, Jeriha Mirko, DeluČ Ivan, Polajnar Tone. Soglasno je bil sprejet sklep, da se vloga odstopi delavskemu svetu podjetja- Za reševanje vloge naj sc zanima tildi sindikalna podružnica podjetja. V kolikor pa šoferji s to rešitvijo ne bodo zadovoljni, naj sc obrnejo na inšpekcijo za delo MLO. 0 sklicanju predstavnikov podjetij zaradi odvzema presežka dobička Odbornik Marinček Ciril, Rakušček Zdravko, Žagar Franc, Matelič Lojze, Curk Ivan, Prinčič Lado, Pečar Frane in Rode Bernard razpravljajo o tem, da bi sc sklical skupen sestanek članov delavskih svetov, direktorjev in knjigovodij podjetij, ki naj odvedejo presežek dobička, ali pa da bi r zastopniki podjetij obravnavali to zadlevo posamič. Soglasno je bil sprejet sklep, da Tajništvo za gospo- darsto obravnava o odvodu presežkov dobička s podjetji posamezno glede na različno stanje v podjetjih. Dnevni red je bil Izčrpan in predsedujoči je zaključil sejo. Predsedujoči: Stanc Vogelnik, L r. Vodja zapisnika: Vinko Butala, I. r. Overitelja zapisnika: Tone Polajnar, 1. r. Lado Prinčič, 1. r. POROČILl KOMISIJE ZA INVESTICIJE 0 PRIPRAVAH ZA RAZŠIRITEV GRADBENE DEJAVNOSTI v območju mesto Ljubljane spričo predvidene povečane Investicijske dejavnosti v letu 1955 (Nadaljevanje) Uporaba tako ustvarjenih finančnih sredstev pa bi morala biti pod družbeno kontrolo v posebnem skladu, ki naj bi se uporabljal izključno v te namene. Podrobno organizacijo, for- miranje in način uporabo teh sredstev pa naj bt pripravil« Tajništvo za gospodarstvo MLO skupno s Tajništvom za stanovanjske zadeve MLO. Obe Tajništvi naj preko svojega aparata organizirata skrb za takšno gra- ditev in razvoj naše operativne gradbene stroke; Pri načinu upravljanja s temi objekti pa bo potrebno izvajati najstrožjo kontrolo, ker se dogajajo primeri, da so predvsem objekti provizornega značaja Predmet največje spotike. Znano je, da so podjetja v tem Pogledu vse premalo pazila na nastanitev v dosedanjih provl-zornih objektiv. Posledica te ntalobrižnosti je bila, da se je v talcih objektih naselil krimi-nal in nemorala. Premajhna 8krb podjetij za nastanjeno delavstvo je bila razen tega tudi Predmet obravnave sanitarne oblasti in končno samih delav-Ccvi ki se niso znali dovolj energično postaviti proti upravam Podjetij, Razen tega se je prepogosto dogajalo, da so se brez vednosti upraviteljev teh objektov pričeli taki objekti provlzor-nega značaja uporabljati kot družinska stanovanja zaradi če-sar so ti provizornl objekti izgubili svoj provizorni značaj. Na ta način je bila skupnost pojavljena pred problem, da preskrbi vsem takim, doslej sezonskim delavcem družinska stano-Vanja, ki jih pa, kakor vemo, ogromno primanjkuje. y kolikor se nanašajo vsa do-6lei navedena izvajanja na zagotovitev izpolnitve plana v II. »olletiu,. je treba te ukrepe izvesti takoj. MLO lahko spričo tega upa, da bo gradbena operativa lahko dovršila vse naloge ter prevzela 69 nekaj novih, če bodo ukrepi o®gli in uspešni. Problematika k sreči ni bila obrazložena pre-P°; oo, tako da moremo stvar Razčistiti že danes, ko imamo ajplodnejše mesece še pred seboj. Kakšna pa bo prognoza za gradbeno sezono v letu 1955 pri badaljnjem povečanju investicijskih sredstev, pa lahko vidimo ? haslednjega: V prihodnjem letu moramo Predvidevati povečanje investi-iskih sredstev na teritoriju osta za vse 3 sektorje, tj. za vtznl, republiški in lokalni sek-r' °d dosedanjih 4 milijard a najmanj 5 in pol milijarde. ,elikt del finančnih sredstev pa ostal tudi podjetjem, ki bo-o Investirala predvsem v stan-ardne gradnje. Mirno lahko ra-, naino, da bodo podj. sama ^ °8la najmanj pol milijarde, va bi znašala celotna povečana a 2 milijardi zaradi česar bi od 4 investicijska masa dvignila let " m*lijarde na 6 milijard v 1955 ali za 50°/«, Ta progno-- Prav gotovo ni pretirana, če »omislimo, da je tošnjem ev® bilo pričetih precej pro-h , n|h, zdravstvenih ln komu-, nih objektov, ki jih 'j ‘ -•*-h v bodočem letu dokončati. ^ ratl pa moramo računati, da v * samo MLO precej investiral ka«°Ve standardne zgradbe, kar B]u?0 tudi osnutek družbenega Ih za leto I955‘ Prl rC?ev 1u rc^olematlke moramo paziti .ia 6, CVanje kompleksnega vprašij-sl.a’ ne oziraje se, kdo je Inve-b.‘,,)r Pri teh povečanih potre-8jj ■ Največ strokovno delovne £ Kre za standardno gradnjo, jjj 0 vzemimo na primer, da »®a Področju mesta pričeli z v aanjo najmanj 1000 stanovanj grobem, kar bi veljalo 1 ln (a aallijarde. Z ostalimi pove-6a k investicijskimi sredstvi p,,. bl gradili precej takih del, Hi, *aterlh ta strokovna delov-ije sl,a ne pride toliko do ve-61, P’ n*i Pa bi šlo za opremo Prevozna sredstva. Ce raču- namo torej preko vse sezone na 1 milijon Investicij za 1 zaposlenega, pridemo do številke 1500 novih delavcev, zidarjev in tesarjev, ki bodo potrebni za izvajanje navedenih del. Za uspešno izpolnitev te naloge bo potrebno predvsem 500 novih kvalificiranih in priučenih zidarjev in vajencev. Pri tem moramo računati na kritične gradbene materiale, ki so bili že v letošnjem letu deficitnl. Nadalje bo potrebna dodatna lahka mehanizacija, predvsem razni mešalci, dvigala in orodje. Pri lem pridemo na vprašanje finansiranja teh razširjenih kapacitet. Pri podrobni analizi pojavljajočih se problemov, ki so s tem v zvezi, bomo analizirali najprej vprašanje kadra, ki je eno najresnejših vprašanj. Na območju republike je zaposlenih 3985 zidarjev, od tega na območju mesta Ljubljane 917. Število zidarjev je precej konstantno, prav tako kot število gradbenih tesarjev ali bolje rečeno opažarjev. Vsi pa vemo, da je že letos vladalo veliko pomanjkanje strokovne delovne sile. Kako torej rešiti vprašanje, da se še poveča število strokovne delovne sile na območju mesta? Najprej je treba ponoviti dejstvo, ki smo ga uvodoma navedli, da je namreč zmogljivost obstoječe delovne sile pri dosedanjem načinu dela vsaj do 30 odstotkov prenizka. Ce računamo, da je bilo po podatkih meseca julija letos zaposlenih na obmoju mesta 917 kvalificiranih ln priučenih zidarjev, jih bo za vgraditev iste kvote pri 30-odstotni povečani zmogljivosti (tu je všteta tudi pravilna porazdelitev pri delu) potrebno znatno manj. Torej bomo potrebovali mesto 917 zidarjev za popolnoma enako delo v bodočem letu le še 642 zidarjev. Ker pa smo računali, da potrebujemo pri bodočih nalogah v prihodnjem letu razen obstoječih še 500 novih zidarjev (računano po letošnji storilnosti), moramo od te številke odšteti 275 zidarjev, ki bi bili sproščeni s pravilnim vključevanjem v delo. Potrebno je torej oskrbeti še približno 230 novih zidarjev. Pretežno večino tega kadra pa bo treba vzgojiti v najkrajšem času bodisi z vključevanjem bolj ali manj spretnih nekvalificiranih delavcev v skupine k dvem ali trem zidarjem, nakar bi tako vključen nekvalificiran delavec v nekaj mesecih na grobi gradnji lahko že opravljal delo priučenega zidarja. Drugi del manjkajoče kvote pa bo treba aktivirati na bazi vključevanja števila vajencev, kot se to dogaja danes po gradbenih podjetjih. Vsako gradbeno podjetje bi bilo dolžno izučiti vsako leto določeno število vajencev. To število naj bi se ravnalo po številu zidarjev, ki jih podjetje v sezoni zaposluje. Podjetja bi morala učiti vajence pri takih delih, pri katerih bi bilo prepovedano vsako oddajanje dela v akord. Zidarji, izbrani med najboljšimi v podjetju, naj bi bili plačani po času. Razen te plače bi zato, ker delajo z va-jancl, prejemali še poseben dodatek. Višina dodatka bi se ravnala po napredku vajenca, ki bi mu bil zaupan v Izročitev. Število vajencev, ki bi bili dodeljeni 1 zidarju-inštruktorju — naj bi ne bilo večje od 2 do 3. Prav enak problem, kakor smo ga analizirali za zidarsko stroko, obstaja tudi pri vzgoji lesarjev ali bolje rečeno opažarjev. Tudi v tej panogi je veliko pomanjkanje. Na podlagi točnih podatkov bi bilo treba ugotoviti, za koliko je treba povečati število opažarjev. Podobne razmere so glede delovodij in tehnikov. Tudi za te strokovne kadre je gradbena o-perativa v veliki stiski. S primerno stimulacijo pa bi uspelo pri dobri organizaciji odpraviti tudi ta ozka grla, ki so se pojavljala tudi že v letošnjem letu. Toliko bolj se bodo pojavila ta grla v bodoči gradbeni sezoni, ko se bo gradbena dejavnost razširila na nove objekte, raztresene po vsem mestu. Pri oddaji gradbenih del bo treba torej stremeti tudi za tem, da se posameznemu gradbenemu podjetju oddajo skupinska dela, to je več objektov na eni tn Isti lokaciji, da bo te objekte možno upravljati z enim in is" vodilnim kadrom. vrt '1 zmotrivanju pravkar navedenih kadrovskih problemov pridemo do -aključka, da bt bilo potrebno v sodelovanju z Gradb. tehnikumom ustanovili posebno gradbeno podjetje, katerega glavni namen bi bila vzgoja novih strokovnih kndro to je zidarjev, tesarjev, delovodij in tehnikov. Organizacija takega gradbenega šolskega podjetja bi bila Ista kot pri drugih gradbenih podjetjih. Razlika bi bila le pri izvajanju del na gra-diliščih. Tako podjetje bi moralo imeti primerno število zidarjev inštruktorjev in sicer to-lil da bi odpadli na enega inštruktorja 3 do 4 vajenci. Ker bo redno V, vajencev že v zadnjem letu vajenske dobe, bodo tudi tl vajenci v zadnjem letu že sodelovali pri inštruktorskem praktičnem delu in bo število vajencev, ki odpadejo na 1 zidarja — inštruktorja zmanjšano s tem na 2 do 3. To število pa bi bilo primerno. Na te mlajše letnike bi lahko zidar — inštruktor prenašal svoje strokovno znanje na ta način, da b! Izmenoma delal z vsakim posebej. To navajamo za razliko od prejšnjega našega predloga, kjer bi morala že obstoječa podjetja Izšolati določeno število vajencev, pri čemer pa ne bi bili vsi zdiarjl vključeni v instruktor-sko delo, temveč samo najboljši. Drugače pa bi bilo urejeno v šolskem gradbenem podjetju, kjer bi bilo število zidarjev samo tolikšno, kolikor bi bilo zidarjev Inštruktorjev, Isto bi veljalo v takem šolskem gradbenem podjetju v pogledu tesarjev. Velikost takega šolskega gradbenega podjetja naj M bila določena s števil trn učencev, k' tih hočemo vsako leto izučiti. Ako bt n. pr. trajalo učenje 3 leta ‘n bi hoteli Izilitl letno vsaj 100 vajencev, moto biti zaposlenih v takem podjetju skupno 3V> vajencev. Za izučite/ 309 vajencev pa bi potrebovali 75 zidarjev in tesarjev — tnš'iuktorjev. ,ga podjetja vzgoja strokovnih kadrov, bi morali eventualne razlike kriti s primerno do >cljo MLO, Ki pa bi bila glede na Izučevanje kadrov rentabilno na.ožcn kapital. Razen navedenega izrazito šolskega podj/tja bi bilo potrebno prediskutirati še vprašanje eventualne us’anovitvc še več manjših gradbenih cdjetij o-brtnega značaja, in vsaj 1 srednjega gradbenega podjetja. Ze na svoječasnem anketnem posvetovanju z odgovornimi voditelji gradbene operative se je j po 30 stanovanj. Predpostavimo, da obstoječa mehan; acija ni bila 100-od:,totno izkoriščena ln da bi 30 «/o te ko^cHete izvrševalo delo na 13 novih objektih. Za drugih ‘ objektov pa potrebujemo na primer: 10 avto-kiperjev po 19.000.000 din, kar znese 190.000.000 din 10 mešalcev za beton po 150 1, 10 po 250 1, 4 po 400 1, 10 mešalcev za malto, 20 dvigal po 1000 kg ln 10 konzolnih dvigal ter razno orodje. Skupno bi znašali stroški za navedeno me’ ' ličijo približno 233.000.000 din. Stroški za nastanitev nove de-pokazal "nekak odpor" proti "usta- ! !ov"e f?’e 80 vsebovani uvodoma navijanju kakršnekoli nove i ln bl Jlh ne Ponavljali. Posebej gradbene operative. To je ra- zumljivo glede na tendence, ki vladajo v podjetjih in v katerih naj bl bila najtrdneje zasidrana misel zakona o ponudbi in povpraševanju. Kakor znano, pa je že v letošnjem letu pričel zakon ponudbe in povpraševanja delovati v korist izvajalca, zato ne moremo v podjetjih zaslediti več tiste iniciativnosti, ki bi jo lahko pričakovali. Če upoštevamo, da bl se vsa ozka grla pričela v Idealnem primeru odstranjevati v vseh podjetjih enakomerno, bl bilo tako ustanavljanje nove operative na prvi pogled res nepotrebno. Če pa pomislimo, da bi z ustanovitvijo nekaj manjših obrtnih obratov zidarskega značaja in vsaj 2 gradbenih podjetij poživili iniciativo že obstoječe gradbene operative, ne bi v ničemer tvegali. Nasprotno, učinek bi bil prav gotov pozitiven ln sicer že v tem, da bi se vsa odgovorna vodstva, upravni odbori ln delavski sveti bolj o-prljdlt zgoraj nakazanih nalog v pogledu kadra in tudi drugih, kjer je iniciativa dobrega upravljanje živo potrebna. Vse dotlej pa dokler bodo morali investitorji na območju mesta mirno gledati, kdaj jim bo uspelo pridobiti kako gradbeno podjetje za prevzem kateregakoli novega gradbenega objekta v izvedbo, ne bomo mogli zagfftoviti uspešno izpolnitev predvidenih povečanih investicij v bodočem letu. - tako ln skoro Istočasno moramo pričeti s študijem kapacitet onih obrtnih obratov, ki so bili že letos premalo številni. ln ki zaposlujejo ključavničarje, slikarje in pleskarje, vodne, kurilne in električne inštalaterje. Preštudirati bo treba skratka vsako izmed 14 panog, ki nastopajo kot samostojni obrtni izvajalci na vc-ki naši standardni gradnji. To vprašanje je Tajništvo za gospodarstvo sicer *» pričelo reševati letos, toda to reševanje je šlo v smeri pregrupaclje obstoječih podjetij, ni pa še zajelo ustanavljanja popolnoma novih grup obrtnih obratov, ki jim je potrebno dodati ustrezno število vajencev v uk. To število bl bilo potrebno prav tako analitično ugotoviti ter na ta način ustanovljena podjetja smatrati kot mobilizator-je za popolnoma novo delovno silo. Inštruktorji v teh obratih obratih bi morali biti prav ko stimulirani, x>djetja pa prejemati posebne dotacije iz skladov za vzgojo strokovnih kadrov. Ker pa smo vprašanje širjenja obrtne In gradbene operative že obravnavali, naj bl pri tem na kratko analizirati še eventualna finančna sredstva ki sc potrebna za opremo takih novih enot. Gradnja 1000 stanovanj bl obsegala najmanj 33 objektov pa je treba predvideti finančne str, Ike za upravne prostore in skladišča, kar pa bi podjetjem kreditirati. Za razvoj obrtnih obratov pa bi bilo potrebno določiti finančna sredstva na bazi strokovne analize, ki bi jo moral MLO izvršiti za razširitev te obrtne dejavnosti. Potrebna finančna sredstva za osnovna in obratna sredstva teh novih obratov pa bi šla gotovo zopet v desetine milijonov, ki jih za sedaj še ne moremo izraziti v neki absolutni številki. Definitivna vsota bo znana šele iz analitičnega elaborata. V pregledu širjenja jbit-nih obratov bodo gradbe. jetja v začetni fazi mor?'-' »-»na prevzeti del Iniciative, saj so neposredno zainteresirana za to dejavnost. Ta način organizacije pa je treba posebej preudariti, če ne bi morda kazalo ustanavljati specializiran.. obrtna podjetja, ne pa s to— obremenjevati gradbeno op . ativo. '"*ri reševanju teh vprašanj bo treba Tajništvu za gospodarstvo kot f cionalnemu . ann na ob-r ju mesta organizirati samostojen referat, ki bl s-lo usmerjal v pravcu reševanja nakazane problematike. Nujnost ustanovitve takega referata je s temi Izvajanji že dovolj utemeljena, še več vprašanj pa se bo pojavilo pri obravnavi analitičnega elaborata, ki bo razč-t-il vprašanje gradbenega obtnl-štva. Vzporedno z odstranitvijo ozkih grl v sami operatlvl moramo že sedaj misliti tud; na deficit-ne materiale, kt so se kot taki že letos pokazati. Tudi v tem pogledu bodo morati naši gospodarski organi že letos proučiti vprašanje proizvodnje v opekarnah, kakor tudi produkcije betonskega železa ter drugih materialov. Potrebno bo Izvršili obsežne priprave tudi v-republiškem merilu ter biti v koordinaciji s samimi izvajalci. Na teritoriju mesta bo potrebne intenzivno razviti obrate gradbenega materiala ter rezervirati njihovo proizvodnjo. V orientacijo, za kakšne količine gre, na primer pri opeki, navajamo naslednje: za gradnjo 1000 novih stanovanj v surovem stanju potrebujemo, če računamo, da pride na 1 stanovanje vsaj 12.000 zidakov, 12.000.000 zidakov več, kot pa smo jih v dosedanjih sezonah porabili. Vedeti pa moramo, da je bila opeka že letos kritična. Isto velja letos in bo veljalo drugo leto še bol’ za les In betonsko železo ter elek-tromaterial. Kakor vidimo, so tudi tu problemi, ki jih moramo rešiti že letos za bodočo sezono * Prt Izvajanju gradbenih del pa se pojavljajo še resni zaostanki, kj jih povzroča projektiranje. Vsak, ki o teh zadevah ni globlje poučen, bi sl predstatv-Ijal, da je projekt s tem. da prejme odločbo o reviziji projekta in pozneje tudi gradbeno dovoljenje, že gotov. Temu pa ni tako. Pri izvršitvi glavnega narčta je izvršena šele glavnina, t. j. dobra polovica tistega, kar more projektantska organizacija dobaviti investitorju, ta pa gradbenemu podjetju. V tem pa se pojavi bistvo problema, ki se nanaša na drugo, manjšo polovico načrtov, t j. polirskih načrtov, načrtov za inštalacijo elektrike, vodovoda, centralne kurjave, dvigal in detajlov za ključavničarska ter mizarska dela. Najpogosteje se ta druga polovica načrtov Izvršuje šele med gradnjo ali pa celo gradnjo zadržuje. To pa povzroča. da investitor ali gradbeno podjetje ne more pravočasno oddati obrtniških del obrtnim podjetjem, da bi si mogla razdeliti delo v enakomernem tempu. Projektantska podjetja so n. pr. precej detajlov za mizarska in ključavničarska dela dobavila šele takrat, ko bi morali izdelki biti že na zgradbi. Pravilno pa bi bilo, da bi imela gradbena podjetja ob sklepanju gradbene pogodbe večji del teh obrtniških detajlov že izvršenih, tako da bi bilo vseh 14 obrtnih dejavnosti hkrati vezanih s pododdajnimi pogodbami. Vse doslej pa je bil običaj, da so bili na razpolago le glavni načrti in le redko število projek- tov vsebuje tudi drugi in še važnejši del načrtov. Projektantske org. imajo za tak način poslov, redno izgovore češ zakaj bi projektirali vsa obrtna dela do zadnjega vijaka, če v naprej n. pr. ne vemo, kakšen kovinski material za ključavničarska dela bo izvajalec mogel nabaviti. Dejstvo je, da se dostikrat dogodi, da nekaterih materialov, ki jih projektant v svojih načrtih predvideva, res ni dobiti. Zato je treba tak de taji pregledati, osnova pa po navadi lahko ostane. Pravi vzrok teh zakasnitev s potirskimi načrti in načrti detajlov#pa je drugje. Projektantska dela se, kakor znano, normirajo. Procent pro- dajne cene projekta, ki odpade na detajle in polirske načrte, je resnično sorazmerno nizek. Vsak presežek ali preplačeva-nje pri teh delih pa seže pregloboko v plačilni sklad podjetja. Zato forsirajo vodstva projektantskih organizacij vedno nove in nove projektantske projekte, s katerimi so projektanti preobremenjeni, z izdelavo in dopolnitvijo že prevzetih obveznosti pa zaostajajo. To ima, ka-nor vidimo, na vseh naših zgradbah slabe posledice pri dovrševanju zgradb v 4. in 5. fazi. Tudi v tem primeru se bodo morala angažirati gradbena podjetja sama, v obliki posebnih projektantskih grup, ki bodo bolj elastično upoštevale potre-: be operative na gradbišču. V. ostalem pa bo treba pripraviti potrebne ukrepe ter mobi-' iizirati projektantske organizacije tudi za izpolnitev te dinge polovice nad vse važnih načrtov. Ce pomislimo, da stoje V mnogih primerih na stavbah neizkoriščeni stroji prav zaradi teh vzrokov, nam ne bo vseeno in bomo storili vse potrebnoi da se stvari obrnejo v pravo smer. Mestni ljudski .odbor je P6 razpravi o tem poročilu sprejel na svoji seji priporočila, ki so bila že objavljena v prvi šrte-vilki »Glasnika«. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA OKOLICA IZ ZAPISNIKA 14. SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO. 11. OKTOBRA 1954 Dnevni red seje: 1. Razprava o spremembah Instrumentov družbenega plana za leto 1954. 2. Razprava o predlogu za negospodarske Investicije v letu 1955. 3. Obravnavanje predlogov odbora za gozdarstvo OLO. 4. Obravnavanje predlogov odbora za kmetijstvo OLO. 5. Razprava o nekaterih gospodarskih problemih registracije. L Na priporočilo obeh zborov OLO (XIX. seja obeh zborov OLO, 25. septembra 1954) je Uprava za plan OLO predložila Svetu za gospodarstvo OLO seznam 18 podjetij, in sicer: »Elma«, tovarna elektromate- riala, Črnuče; »Donit«, tovarna tesnil, Medvode; tovarna barv, Med- »Kamnik« v Kam- »Stol«, Duplica; lesne industrije, »Color«, vode; Podjetje niku; Tovarna Kombinat Logatec; Papirnica Količevo; Tovarna celuloze, Goričane; Industrija platnenih izdelkov »Induplati«, Jarše; Predilnica, Litija; »Svilanit«, Kamnik; Tekstilna tovarna, Medvode; Tovarna usnja. Šmartno pri Litiji; Tovarna usnja, Kamnik; Tovarna usnja, Vrhnika; »Toko«, tovarna kovčkov, Domžale; Keramično kemična industrija, Kamnik; Lesno industrijsko podjetje, Ljubljana. Navedenim podjetjem naj bi odvzeli prekomerno ustvarjeni dobiček. Razen tega naj bi tem podjetjem spremenili instrumente za planiranje tako, da bi podjetjem ostal večji del dobička za samostojno razpolaganje in za sklad plač. Po daljši razpravi je Svet za gosnodarstvo OLO sprejel predlog Uprave za plan. Predlog bo predložen v razpravo in sprejem obema zboroma OLO II. Svet za komunalne zadeve OLO je izdelal predlog o negospodarskih investicijah za leto 1955. Predlog je bil le okviren, ker še niso določeni instrumenti in ker še niso znana sredstva, ki bodo po družbenem planu na razpolago v letu 1955. Predvidoma bo za negospodarske investicije v prihodnjem letu na razpolago ca 300 milijonov dinarjev. Razen tega ni bilo mogoče določiti negospodarskih investicij,' ker še ni določen teritorialni obseg bodočih občin (komun). Predlog predvideva zatorej prvenstveno dograditev objektov, ki so bili že začeti in jih bo potrebno v letu 1955 končati. Iz navedenih razlogov je bilo sklepanje o negospodarskih investicijah za leto 1955 odloženo. III. Odbor za gozdarstvo OLO je predložil Svetu za gospodarstvo plan sečnj'e za leto 1955. Pri sestavi plana so bila upoštevana naslednja znižanja glede na plan sečnje za leto 1954: OLO. Brez odobritve se gradnje ne bodo dovoljevale. Glede uporabe celuloznega in jamskega lesa je Svet za gospodarstvo mišljenja, da se morajo prepovedati vsi prevozi takega lesa v druge republike. Znano je namreč, da prihajajo v Slovenijo .znatne količine lesa iz Bosne, po drugi strani pa različni prodajalci pošiljajo les iz Slovenije v Bosno, predvsem celulozni in jamski les. Tovarna celuloze v Goričanah potrebuje ogromne količine celuloznega lesa, katerega pa ne more sproti nabaviti. Podobno je tudi z drugimi takimi podjetji. Daši prepoved prevoza lesa ni mogoče pravno utemeljiti, vendar nam trenutna situacija v našem gospodarstvu narekuje take ukrepe. Ob zaključku razprave je bil sprejet sklep, da se sprejme predloženi plan uporabe gozdnega sklada za leto 1955. IV. Odbor za kmetijstvo je predložil Svetu za gospodar- tehnični les za prodajo — znižanje za 106/« drva za prodajo — znižanje za 20 •/• drva za domačo uporab o znižanje za 20 °/o znižan pa ni bil plan tehničnega lesa za domačo uporabo. Celotni plan za leto 1955 je bil sestavljen na podlagi podatkov o realizaciji za leto 1954. Svet se je preveril o realnosti predloga, ki ga je dal Odbor za gospodarstvo OLO, in ga sprejel. V zvezi z gornjim predlogom so bili sprejeti še naslednji sklepi: Tajništvo za gospodarstvo OLO naj zahteva od Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS pojasnilo, kako je z registracijo podjetij, ki se bavijo z nakupovanjem in prodajo lesa. Prevozi drv za eksport se ne smejo dovoljevati. Kar najstrože se je treba ravnati po predpisih o prometu z lesom. Voditi je treba točno kontrolo in evidenco o izvršenih sečnjah. Ti ukrepi so potrebni, da se pri sekanju lesa prvenstveno kontrolira pravilni posek in določi asortiment, sicer je vsako planiranje brezpredmetno. Pri obravnavanju koriščenja gozdnega sklada je h’ o obdelano predvsem vprašanie gradbenih in gojitvenih del. Sklenjeno je bl,r> da m,'ra,n h ti v«n gradbena dMa stvo pravilnik o delu področnih agronomov. Svet je priporočil odboru za kmetijstvo, da se predloženi pravilnik pošlje predhodno na vpogled Društvu kmetijskih tehnikov in inženirjev, ki naj dč svoje pripombe dn morebitne dopolnitve. Sele nato bo Svet dokončno sklepal o predloženem pravilniku. V razpravi glede subvencioniranja posestev Kmetijskega raziskovalnega in kontrolnega zavoda Črnelo in Ponoviče je bilo sklenjeno, da je potrebno prvenstveno ugotoviti organ, ki je pristojen za zadeve teh zavodov. V razpravi o dajanju podpor za graditev gnojnih jam je bil sprejet sklep, da naj se Izdela ustrezen predlog s predračunom. Glede likvidacije KDZ je bilo siclenjeno, da bo v pristojnosti Uprave za dohodke OLO izvršena analiza ugotovitev komisije za likvidacijo KDZ in storjeni potrebni ukrepi; glede nepremičnin pa naj komisija sodeluje s Tajništvom za komunalne zadeve Okrajnega ljudskega odbora ter z nilm sestav' predlog gle- gradenj predloženi načrti de njihove uporabe. V nadaljevanju je Svet za gospodarstvo OLO razpravljal še o likvidaciji Kmetijske delovne zadruge Komenda, o subvencioniranju poizkusnih del na Barju, o problemih veterinarske službe, ukrepih za čiščenje in škropljenje sadnega drevja in o dodelitvi nekaterih gozdnih parcel posestvom, KZ in ekonomijam. Svet je obravnaval registracije nekaterih gospodarskih podjetij, pravila 14 gospodar-skih podjetij, izdajo obrtnih dovoljenj in vprašanje agrarnega maksimuma višinskih kmetov. Sprejeti so bili ustrezni sklepi, o nekaterih stvareh pa bo dokončno sklepal Okrajni ljudski odbor. Svet je razpravljal tudi o predloženih investicijskih programih. Investicijski program podjetja »Helios«, Domžale, je bil odobren. Investicijski program kmetijskega posestva Prevoje je bil zavrnjen, ker niso dovolj proučene možnosti izkoriščanja tolikšnih objektov, kot jih predvideva predloženi program (hlev za 50 glav goveje živine). Investicijski program tudi ni dovolj upošteval velikosti obstoječe krmne baze. Kmetijska delovna zadruga Šentvid pri Stični je v likvidaciji. Ker je na razpolago približno 70 hektarov zemljišča splošnega ljudskega premoženja, je treba misliti na obdelavo teh površin, prav tako pa na smotrno uporabo ostalih osnovnih sredstev. V ta namen bo potrebno izdelati investicijski program, ki naj bi upošteval vse možnosti izkoriščanja zemljišč s pritegnitvijo še obstoječih posestev v neposredni bližini (Selo, posestvo KZ Stična in Radohova vas). Za proučitev in izvedbo tega je bilo' zadolženo Tajništvo za gospodarstvo OLO. Poroštvene izjave Pri obravnavanju poroštvenih izjav je bil Svet za gospodarstvo OLO. mnenja, da je potrebna pri izdajanju poroštev večja previdnost, zlasti pri kmetijskih zadrugah in državnih posestvih. Podjetja običajno prihajajo na Okrajni ljudski odbor po ooroštvene izjave tik pred rokom, ko morajo te iziave nredložiti banki. Ne upoštevalo pa, da morata o poroštvenih izjavah sklepati oba zbo- ra Okrajnega ljudskega odbora. Zaradi tega imajo podjetja precejšnje težave, prav tako pa tudi Okrajni ljudski odbor. Poroštvene izjave bodo predložene v odobritev obema zboroma OLO. Določitev obračunskega sklad* za plače Uprava za plan je predlo* žila Svetu za gospodarstvo se-| znam kmetijskih zadrug, katerim bi bilo potrebno določiti obračunski sklad za plače njihovih trgovskih obratov. Predlog je bil po daljši obravnavi odobren. Investicije za industrijo Pod to točko je Svet razpravljal o neizkoriščeni zgradbi s štirimi nadstropji v Šentvidu pri Stični. Prvotno j® bila ta zgradba določena z» tovarno lesenih čevljarskih klincev in je po osvoboditvi že nekajkrat menjala gospodarja. Nazadnje je to zgradb0 upravljalo Kovinsko podjetj® z Iga, delno pa je v njert1 vskladiščilo kmetijske pridel-; ke podjetje »Gosad«. Zgradb® so hoteli že večkrat adapti* rati za različne namene, vendar predlogi niso bili dovoli proučeni in utemeljeni. Sedaj se za tb zgradbo zanima tovarna baterij In suhih elementov »Zmaj« iz Ljubljane. To podjetje bi po odobritvi investicijskega progra* | ma in izvedbi adaptacijskih | del že v naslednjem letu zaposlilo večje število delavceVi v nadaljnjih letih pa bi se 1 razširitvijo podjetja števil® delavcev še znatno povečal®1• Podietie bi izdelovalo oglje®® šibke in elektrode, za kar lab* ko zaposli tudi polkvallfid' rane in priučene delavce, f0 predhodnih analizah bi bil® notrebno približno 50 mili'®' nov dinarjev za dokončn® zgraditev zgradbe in nakuP nekaterih strojev. Podj',tie »Zmaj« bo v kratkem predlo* | žilo Okrajnemu ljudske:®® odbora podroben investicijski program s predračunom. Svet za gospodarstvo je gol' nje vzel na znanje. Ob zaključku seje je SV®* za gosnodarstvo sprejel sklep, da se opozori OlinrP®, Vir na nepravilno skladišč®' nie semena sončnic. Oliarf1”j naj takoj stori potrebne ukr®' pe, da se prepreči gospodar«!'