OBRAZLOZITEV
Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič Rudnik za leto 1989 je sestavljen na podlagi osnutka Dogovora o oblikova-nju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1989. Sredstva za kritje splošne porabe v obči-nah in mestu so oblikovana skladno s programom ukrepov eko-nomske politike v letu 1989 v SR Sloveniji in z Resolucijo o raz-vojnih nalogah za leto 1989 mesta Ljubljane.
Na podlagi bilance sredstev splošne in skupne porabe je pred-videna rast 132%, zato je obseg splošne porabe občin na mesta Ljubljana naravnan z rastjo 132% na sredstva leta 1988.
Skupni obseg sredstev dogovorjene splošne porabe je na pod-lagi deležev ugotovljenih v 4. členu Oogovora razporejen med občine, ki po enakih deležih združujejo tudi sredstva za skupne naloge mesta.
Tudi v letu 1989 je predvideno prelivanje sredstev za občini Ljubljana Center \n Ljubljana Moste Polje.
Vsem uporabnikom proračunskih sredstev smo v osnutku pro-računa za leto 1989 predvideli sredstva za dohodek delovne skupnosti (osebni dohodki in skupna poraba) z rastjo 120%, sredstva za materialne stroške z rastjo 160%, sredstva za amorti-zacijo z rastjo 115% in druge dohodke z rastjo 90% na leto 1988.
Sredstva za borce in invalide NOV so v osnutku predvidena z rastjo 132%, toliko kot je dovoljena rast splošne porabe za leto 1989. Ko prejmemo izračune od Republiškega komiteja za var-stvo borcev in invalidov NOV bo znesek ustrezno spremenjen.
Sredstva za krajevne skupnosti so v globalu predvidena z enako rastjo kot je dovoljena rast proračuna t.j. 132%. Izračun višine zneskov za posamezne krajevne skupnosti pa temelji na izhodiščih, ki jih je sprejel zbor krajevnih skupnosti skupščine občine na seji dne 1. 12. 1982 pri čemer je upoštevan element o številu prebivalstva (register prebivalstva) na dan 31. 8. 1988.
V okviru dovoljene rasti za KS so sredstva za amortizacijo predvidena na posebni postavki.
PREDLOG PREDLAGATEUA
livršni svetje na 121. seji dne 28. 12. 1988 obravnaval Informacijo o aktivnosiih za preoblikovanje delovnih in organizacijskih povezav delavcev v KS in sklenil, da jo posreduje delegatom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Izvršni svet ugotavlja, da je ustanovitev delovne stro-kovnotehnlčne službe za več drutbenih subjektov občine, predvldena v osnutku predloga delovne skupine IS in OK SZDL, ustrezno izhodišče za nadaljnje aktivnosti pod pogojem, da ne gre za oblikovanje samostojne (nove) delovne skupnosti. Nove zakonske možnosti, ki Izhajajo iz racionalne izrabe delovnih prostorov, delov-nih sredstev ter kadrovskih potencialov, narekujejo tako organizacijsko rešitev.
Takšna usmeritev hkrati pomeni racionalizadjo stro-kovnega dela ter zmanjševanje družbene reiije.
Sedanja računalniška opremljenost SOUP (ob ustrez-nih kadrovskih prerazporeditvah), že omogoča postopno prevzemanje knjigovodsko-računovodskih del za druž-bene subjekte, navedene v osnutku predloga za obliko-vanje skupnih strokovno-tehničnih služb.
IZVRŠNI SVET
INFORMACIJA
o aktivnostih za preoblikovanje delovnih in organizacijskih povezav delavcev v krajevnih skupnostih
1.UVODNEUGOTOVITVE
1.0 Aprila 1988 sta se občinska SZDL in IS dogovorila, da se po enoletnem odlogu nadaljuje s pripravami za spremembo statusa delavcev, zaposlenih v krajevnih skupnostih ter pripravi predlog organizacijskih sprememb, ki predstavljajo racionalizacijo dela KS. Leta 1987 se namreč vodstva KS (in delavci KS) niso v zadost-nem številu odločili za ustanovitev delovne skupnosti delavcev KS ter za skupno vodenje računovodskih zadev.
1.1.  Ugotavljanje stanja v Ijubljanskih občinah je pokazalo, da v ŠIŠKI, CENTRU in za BEŽIGRADOM obstajata dve različici DELOVNIH SKUPNOSTI, v MOSTAH pa opravljajo za KS le raču-novodska dela.
V ŠIŠKI je že tri leta ustanovljena DELOVNA SKUPNOST KRA-JEVNIH SKUPNOSTI, kjer je v delovnem razmerju 31 delavcev, zaposlenih v KS ter 8 delavk, ki opravljajo računovodska in administrativna dela za dve delovni skupnosti, ker je KS Koman-dant Stane ustanovila svojo DS. Leta 1985 je bilo v KS zaposlenih 61 delavcev, sedaj jih je 45, vključno z 8 delavkami v računovod-stvu.
V CENTRU so delavci KS v delovnem razmerju v DS KS, ki ima svojega vodjo, računovodska dela pa opravlja za vseh 12 KS strokovna služba občine.
Za BEŽIGRADOM združuje delo 28 delavcev KS v delovni skupnosti, računovodska dela pa opravija strokovna služba občine le za 9 KS, ki so pristopile k sporazumu.
V MOSTAH (tako kot v naši občini) delavci KS niso organizacij-sko povezani, računovodska dela za vseh 23 KS pa opravlja računovodska služba občine!
1.2. Delovne skupnosti delavcev KS po različici Centra oziroma Bežigrada imajo tudi v Celju (za vse KS) oziroma v Mariboru (le za 17 KS) že od leta 1984, medtem, ko imajo v Kranju moščansko različico, v kateri za vse KS občina opravlja računovodska dela, delavci KS niso povezani. V Novem mestu je 11 mestnih od 32 vseh in v Novi Gorici 8 mestnih od 54 vseh KS ustanovilo svoji delovni skupnosti, v katerih opravljajo tudi vsa računovodska dela. V nemestnih KS nimajo delavcev v rednem delovnem raz-merju.
Na Jesenicah so se z vsemi 14 KS sporazumeli, da delavci KS
združujejo delo v okviru sekretariata skupščine občine, materi-alno-finančno poslovanje za KS pa izvaja računovodska služba SOUP.
1.3. Na podlagi nekaterih razgovorov s predstavniki navedenih občin ter po analizi šišenske različice, je bilo očitno, da
oblikovanje delovne skupnosti delavcev KS, ki naj bi jim zago-tavljala socialno varnost, ni optimalna rešitev problema, saj bi bilo mnogo več socialne vamosti zagotovljene, če bi bili delavci KS člani delovne skupnosti upravnih organov
opravljanje računovodskih storitev za KS v okviru računovod-stva SOUP logično poraja vprašanje smotrnosti oblikovanja ORGANIZACIJSKE ENOTE ZA KS V OKVIBU SOUP.
1.4.   S takim  predlogom  preoblikovanja organizacijskih  in delovnih povezav delavcev KS smo seznanili Republiški sekreta-riat za pravosodje in upravo, ki je, poznavajoč različico na Jeseni-cah, naše razmišljanje ocenil kot ustreznejšo rešitev.
2. POTEK RAZPRAV O PREDLOGU PREOBLIKOVANJA
2.1. 2a junijski posvet s predsedniki svetov KS je delovna skupina IS pripravila TEZE, v katerih je predlagala:
-  ustanovitev oddelka KS v SOUP (delavci KS pristopijo k samoupravnim aktom delovne skupnosti delavcev občine),
-  opravljanje računovodskih del za vse KS v oddelku za raču-novodstvo SOUP (na obstoječih PC-jih in brez zaposlovanja novih delavcev v SOUP).
Zaključek posveta je bil, da delovna skupina IS takoj pripravi:
-  osnutek SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgo-vornostih med IS in KS,
-  osnutek dogovara o notranji organizaciji in sistematizaciji del in nalog.
Imenovana je bila tudi 7 članska skupina predstavnikov svetov KS, ki naj se vljuči v pripravo PREDLOGOV navedenih aktov, na podlagi pripomb na osnutke teh aktov.
Osnutki aktov so bili posredovani vsem KS 6. 7.1988 s prošnjo, da jih obravnavajo na septembrskih sejah svetov KS ter s ponudbo, da na sejo vabijo člana delovne skupine IS kot uvodničarja.
2.2. Uvodničarja je vabil na sejo le svet KS Polhov Gradec. Na kratek razgovor je podpredsednik IS povabil še 10 OO ZSS
delavcev, zaposlenih v KS in ponovil svoja stališča, ki jih je pisno posredoval 8. 6. 1988, to je:
-  da 10 00 sindikata ne sprejema tez o preoblikovanju, ki predvidevajo ustanovitev oddelka KS v SOUP,
-  da 10 sindikata vztraja pri zahtevi za oblikovanje ene ali več samostojnih delovnih skupnosti.
Enaka stališča je 13.9.1988 sprejel tudi zbor delavcev, zaposle-nih v KS, na podlagi OSNUTKOV predlaganih aktov. Na zbor ni bil vabljen uvodničar.
2.3.  Na septembrskem posvetu s predsedniki svetov KS je delovna skupina IS ponovno pojasnjevala, da gre za dve skupini sprememb:
a)  za spremembe statusa delavcev, zaposlenih v KS, ki naj bi postali delavci delovne skupnosti upravnih organov, kot so to v naši občini že od 1982 leta profesionalni delavci samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti,
b)  za kadrovsko in organizacijsko racionalizacijo pri opravlja-nju računovodskih del, ko naj bi v računovodski službi upravnih organov, na obstoječih računalnikih in s pomočjo obstoječih računalniških programov, tudi za KS izvajali tista opravila, ki jih je smotrno prenesti na računalniško obdelavo.
S spremembo pod a) bi delavci, zaposleni v KS, pridobili največ socialne varnosti in dejanske možnosti uresničevanja vseh pravic delavcev v združenem delu (npr.: tudi prejeti stanovanjsko poso-jilo), podanj pa bi bii tudi pogoji za strokovnejše delo teh delav-cev (npr.: tudi s stalnim izobraževanjem, izmenjavo izkušenj itd).
S spremembo pod b) bi hkrati z uvajanjem informacijskega sistema občine izrabili tudi možnosti prevzema računovodskega servisa za KS in to:
-  za pretežni del finančnega poslovanja,
-  za evidenco in obračun (npr.: amortizacije) osnovnih sred-stev, drobnega inventarja in materiala,
-  za obračun osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v KS.
Zaradi tega, ker bi bili delavci KS v delovnem razmerju pri Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik »funkcija krajevne skup-nosti na podlagi ustavnih določil« ne bi bila prav v ničemer spremenjena. Občinski upravni organ, v katerega sestavu bi bila organizacijska enota za KS (sekretariat za občo upravo in prora-čun) ne more dobiti nobenih pooblastil niti glede odločanja, niti glede ukrepanja o zadevah, ki so v pristojnosti Organov KS (skupščine KS in sveta KS). Uopravi organ bi bil vvseh primerih le servis organom krajevne skupnosti. Iz navedenega sledi, da bi tajniki KS tudi vnaprej opravljali naloge in izvrševali sklepe orga-nov KS, kar je razvidno tudi iz nespremenjenega besedila nalog tajnika KS, povzetega iz vzorčnega statuta KS Trnovo, ki se glasi:
»Tajnik KS opravlja strokovne, organizacijske in tehnične posle za KS, spremlja in povezuje delo odborov in komisij sveta ter delegacij KS, pripravlja potrebno gradivo za seje organov KS in je, po pooblastilu, odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta KS«.
2.4. Zbor delavcev je imel tudi pomisleke, da bi predlagani način organiziranja zelo vplival na oblikovanje in reševanje posameznih nalog, češ, da bi delavci dobivali naloge od občinskega funkci-onarja kot tudi od sveta KS in bodo delavci v precepu, čigave naloge naj opravljajo, če si bodo naloge in njihove rešitve naspro-tovale. Delovna skupina je nato dodatno predlagala in ponudila v presojo jeseniško različico, kjer delavci KS združujejo delo v sekretariatu skupščine, tako kot tajniki zborov skupščline ob-čine.
Tudi tako preoblikovan predlog organizacijske povezave ni dobil podpore delavcev KS.
2.5. Delovna skupina predstavnikov svetov KS je na prvi seji sicer večinsko podprla predlog delovne skupine IS, hkrati pa je izrazila svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da je pisno mnenje o osnutkih aktov posredovalo le 9 KS (2 KS »za«, 2 »pogojno za«, 5 KS »proti«) in na drugi seji že dvomila o resnični pripravljenosti KS za kakršnekoli spremembe.
2.6.   Medtem  so  nekateri   republiški  organi   in  organizacije ponovno začeli s pobudami za presojo ustreznosti stališč, ki so jih o KS oblikovali v preteklih letih.
Tako je Republiški sekretariat za občo upravo in proračun oktobra organiziral posvetovanje op nujnosti združevanja stro-kovnih in tehničnih služb občinskih državnih organov ter SIS, KS, družbenopolitičnih organizacij itd. S pravno podlago v 86. in 92. členu zveznega ter v 34. in 35. členu republiškega zakona o sistemu državne uprave je sekretariat utemeljeval skupne stro-kovne in tehnične službe v okviru občinskih upravnih organov. Na podlagi spoznanj s tega posveta, ki se ga je poleg 2 članov delovne skupine IS udeležil tudi sekretar občinske SZDL in sekre-tarka občinskega sindikalnega sveta, je OK SZDL, v sodelovanju z delovno skupino IS, pripravil osnutek predloga o ustanovitvi skupne strokovne in tehnične službe.
-  za skupščino in IS občine
-  za občinske upravne organe,
-  zaKS,
-  za SZDL, ZRVS, ZKO, ZPM, ZB, RK,
-  za družbene organizacije, društva in njihove zveze. Osnutek sta na skupnem posvetu obravnavala svet za spremlja-
nje razvoja KS pri predsedstvu OK SZDL in predstavniki delovne skupine izvršnega sveta in svetov KS.
Skupna ugotovitev je bila, da je tako dimenzioniran predlog nova kakovost in da bi bilo smotrno nadaljevati z operacionaliza-cijo v prihodnjem letu, ko bodo znane vse spremembe zakono-daje.
Republiški odbor sind. drušb, in državnih organov je organizi-ral seminar na temo koncepcija KS po spremembah ustave (in se, po predstavitvi naših razmišljanj, odločil za poseben ožji posvet, ki je bil novembra 1988 na občinski SZDL).
Mestni svet ZS Ljubljana je decembra sklical posvet o nadalj-njih aktivnostih za ureditev položaja delavcev, zaposlenih v KS.
Republiški sekretariat za občo upravo predlaga zveznim uprav-nim organom, da spremene temeljne določbe zveznega zakona o sistemu državne uprave v tem smislu, da bi zvezna zakonodaja opredelila status strokovnih služb državne uprave tako, da bodo le-te obvezno strokovne službe tudi za SIS, KS, DPO in druge družbene subjekte.
3. PREDLOGI ZA NADALJNJE DELO
3.1. Predvidene spremembe zakonodaje, tako s področja državne uprave, kot s področja organiziranosti družbenih subjektov, bodo naravnane v racionalizacijo strokovno administrativnega dela, kar bo pomenilo tudi organizacijsko združevanje istovrstnih nalog in opravljanje le-teh za več subjektov, z uporabo v mreže povezanih računalnikov (informatizacija v najširšem pomenu be-sede).
3.2.  V poročilu ugotovljeno zamudo pri reorganizaciji admini-strativno-strokovnega dela za  KS,  vključno z organizacijsko kadrovsko nedorečenostjo povezav delavcev KS, bi morali izra-bitl tako, da bi se s kritično analizo izkušenj drugih izognili ponavljanju njihovih napak.