ŽENSKI .^VFT-MIO-m-^ SEPTEMBER 1938 / ŠT. 9 MaterinstTO Ne dajajte zasmehljivih priimkov! Iz zgodovine vemo, da je narod svojim vladarjem rad, nadeval priimke ali vzdevke ki so osvetljevali značaj in oseine lastnosti 'du-tičnega veljaka. Tako poznamo celo vrsto Ve-iiiah Zelezuili, Levosrčnili, Hrabiil. Široko-ustmli Lepih, Dohrotljivih ... Ti vzdevki so dobrikavi' lakajsko Med Slovenci pa je navada kakor malo kje drugje, da daje ljudsUo svojim znancem, prijateljem m celo najMižjim sorodnikom prav ialjive vzdevke. V večjili mestih glede vzdevkov ni tako hudo; tem slal].še pa je v trgih, manjših mestih Ul vaseh. Tu skoraj ni človeka, ki ne bi imel vzdevka. Saj se je v neki trški gostilni zabavala «boljša» družba celo s tem, da je od hiše do hiše kovala vzdevke: kdor je bil količkaj «po strani», je dobil vzdevek, s katerim je bila podčrtana kakšna njegova telesna ali duševna napaka. V tej družbi so bili tudi akademsko izobraženi ljudje . . Dajati vzdevke je obsojanja vredna navada. Vzdevkarje bi morah vsaj toliko kaznovati, kolikor kaznujejo kurjega tatu. Seveda ni vedno lahko dognali, kdo si je vzdevek izmislil. Brezobzimež se večinoma potuhne. Pri tem pa ni toliko kriva hudobija, kolikor je kriva brezmiselnost, neumnost in nevednost. Da, vzdevikar je večinoma omejen in neumen, ker ako bi imel le kohčkaj pameti in razsodnosti, bi pač pomislil, kakšen zločin je to, ako daš komu grd in trapast vzdevek. Ponižujoč in zasiaehujoč vzdevek ima lahko zelo hude posledice — včasih celo za vse življenje. Vzdevek je kakor pustna šema: bodi še tako pameten in resen; če imaš trapast vzdevek, se zdiš manjvreden človek. V zasavski vasi je ugleden kmečki fant izustil neumno besedo. Iz besede je nastal vzdevek; vzdevek se je fanta prijel. In odslej ni fanta nihče več di-ugače poklical kakor z vzdevkom. Bolj ko se je otepal, bolj so ga dražili. Fant je bd zaradi tega zelo nesrečen. Na skrivaj si je izposodil denar in je šel v Ameriko; v trdni veri, da mu vzdevek tja ne bo sledil. Toda, ko je stopil v Njuyorku na kopno, ga je nekdo poklical. Ker se ni takoj ozrl, ga je poklical znanec po vzdevku, kakor da pravo ime ill priimek več ne velja. Fanta je to silno potrlo. Odslej se je skrbno izogibal svojih rojakov. Imel pa je v tujini srečo: fl nekaj letih si je prihranil precej denarja. Domotožje ga je mučilo in odpravil se je v domovino. Upal je, da so doma na vzdevek že pozabili in da ga bodo spoštovali. K domačiji je dokupü kos gozda in velik travnik m je pričel zidati vilo. Ko pa je nekega jutra ogledoval stavbo, je prišel mimo hjibo-vcc, ki ga ni poznal, in ga vprašal, kdo da tu zida liišo. «Amerikanec» se je potuhnil in je odvrnil, da zida Tmjevčev Matija, tisti, ki je prišel iz Amerike. «A tisti! Že vem. Kako mu že pravijo?» Mož je omenil vzdevek. Gospodarja je to tako razkačilo, da je pahnil moža čez cesto v potok, kjer bi bil utonil, ako bi ga ne bili rešili zidarji. Nastala je tožba, ki je izzvala protitožbo; in vzdevek je bil ovekovečen celo v sodnijskih zapisnikih. Včasih se vzdevek tako udomači, da ljudje pravo ime in priimek zaznamovanca celo pozabijo. Nekateri starši so tako nespametni, da celo sami dajejo otrokom vzdevke. Bratje in sestre slišijo, se dražijo medseboj; vzdevek se izve na vasi in otrok je zaznamovan. Nikoli naj ne sluii vzdevek kot vzgojni opomin in bodrilo! Duševno trpljenje otroka, ki ga dan za dnem pikajo z «mevžo», «butelj» in podobni mi ponižujočimi vzdevki, je nepopisno saj ubija otroku sproti pogum in samozavest! Tak otrok otopi popolnoma ali pa postane hudoben in maščevalen. Treba se je pobrigati, kaj je vzrok, da je otrok «mevža». Mogoče, da je temu laiva kakšna bolezen ali pa kakšna skrita otrokova grda razvada. Pobrigaj se, kaj otrok dela, s kom se druži! Posvari, pouči ga! Toda zlepa. Vedi, da palica in pridiga ne rodi pravega uspeha. Dober zgled staršev je edino uspešno vzgojno sredstvo. Nespametno je tudi, ako starši Idičejo svoje otroke s spačenimi imeni, ki jim ostanejo največkrat vse žive dni. Večinoma se odrasli otroci takih spakedranih imen pozneje celo sramu-jejo. O surovosti in Lrezsrčnosti pričajo tudi sledeče cvetke: «ta škilasta», «ta puklasta», «ta šantova» ... In hišna imena: «pri Grbcu». «pri Slepcu», «pri Sepcu», «pri Racetu». .! 57 ' Hišni- y2'dev]cL''.sic"ex--s"čdš6rna Vž^H .. 0StriQQj..t^o--da-pri-teh .imenih-"več nc. rfuslimp'; ... na., gso.vko;." '^..V . .. .•. ..--.•.•.... _•• .• y Nalagal- ■ s-iantanio'/nc: plešem»,; ki. jih ..jš'^.ptt pei. in.' g,Qdel:_:aa. ieiiiLo-. • Siičaj^ga je jianeselj da; ,'lci- -je krivo g;Ieda}a-in -mri,-je rödila iiiatikaj.üq .• . se .niu_je.".su^Ia aioga, ;ter--.gi'basto •• - ■ Telešnd näßaliV'' "'je '- žit; .öloveka - :velika' 'iie^ .kj' jo..fediokdaj. aaiu ^zakriVi: •. • - • In vendar..'št.-siroto-pühabljenca^ :vsak -s.urQWŽ_; pVivošH;. riiedte^,. -fco .pretcpačuj:. tatni- in.-.inp-.,' -aTleu-: -nihöe. ^le j'e^-.sain • Grda š^akedranka, H se je-.razpasla--po: na-; .äiii-,ih'esUli'"in";ceio-.pD--v.aseh, jć- heseda: .«'frajiä»;v. i;} kako. SO" se-'je 'ojri-iie.:li!.-Sk.oraj,.Tii}ič^-.ye6 lie-'pyaviv.^kadat'-'go-vort-'O -Kaki sppdi6im»_, temveč.vedno.••'--'.. . V prejšnjih'-časih--ko" "smo, ■>.ol}- pfeii.li. iia _ l.'ltijätö jezika in. k'az'en.-v, . nismo-raiiHi-..;,.. ;'• ' • " "fVjViRjl'efr-.Sp" se. po.seBno;:;ir:dno. '-©t>rijeli 'ski ljudj.e: sevćda t~ -Je./nerodna hoi- _"s€cia; ";g;ö.sp'ödiöha' je'veasih prev.eć^ ;OStane;:l:ö£ej . - «irajla»!.!.•: .. _ . _ Zätö' pa .tžto, kjer-se:Wdiv da'-j'e ;«gosp6diĆn-afl ' ^'reVećŠ" naj." bi "raj &i _r"eMi|;..«dekle>>- !• • /" .•■ :-• \ /'' - Najbolj'"'-da še.'haši. đeklefe.-' ■Vne Vzav^"Eruj.&/. '-kako^ ~ slöveri'siir^g'a; - dijeti med i..s.e>>öj: . .I-.". .■Imatno -^ö•Hko.••raYIičnih^dr.ui^ev.,•^ki" -Vöas^^^ -nit...... ...ne-pumeiiijb.;. "društvi:/za ■ pospeševanj^, lepega:.'. : 7,e;ro;:pq"ö'ebii-Ö5.-'-V-'.:"- ••-'•:" " . -Kdor ' bi : ü.stLlfl.a>'il. takSny ^društvo;', iii;; spravil;; rinodo rlepo -g'wörivby' :T31»töril- 'j- nä v ßdij'in eišm e^ - .y šli K O;.. "'uslii^o.'. ..... . -'.;:■.• •. tudi siabo.\."obna#rrjeJ;-2at6' j.e.'ireb'a^'-s^i^Htij V-. r ga;;, PricefPast"- ^ v - ^riekera s.y,o jenb;. vz g-oj-nei ji'.'. $lankir>.-. _; • . ;Iu; .7akaj,;naj - .bi, ne imeli;;:taišnegs.- krožke za- •-; pqspe.l;eya,u5ÄXifip-ega.:;;-yetü^ - : F'iuće-Pos-t; K v.jo':;--.\šV:.'..hv:.^«ŽTič>stjp- - -p ";trpba ;.sT'ajTioYa|i,.' akp' bi ; buljili-.•.-.-.• .• ' -""'. V .... Higijenske" .;QbYeze,v -maiiila^-', p'üdre", • -ob- •. liže' i-n. vse ■ kai' .-jo-tr-ebiijete ''cloBife'v,' v-. ZdraTstvu Nevi na^in-zdravljenja naduhe - . .- .Ugledna ..zdravnica .Jlelena S"ćhpm.bnrgkr- je-pi'ei-z-kusii^-sarrta- na"'SQbi •prip"röst'''nacin;.;-idra-y^ • :liejija- br(>BKialp.^a;l^atarja in. ppzneje...|.G-..na-». diiHe. Izkazal.-se .je. kot ^elo uspešen;-.. Sama je. trpela iüä JLfDmcneiiL.:'bronhialnem kalarju .s . težklMV aapadi ''kašlja.' ga dne; si je z lahkim, pritiskom :in v. krogu masirai'a mesto nad prsmi, 'dokle-r ni .-küzar-jw.st^aivtd'eöaj' vSa-te -.ieV preki-ižala .roke "-'näd .-masu-anim.' .pkoljcjn. l:?ia kake . četrt ure,-: tako da se-j«-to. mesto spotilo-,.. • Obrisala j'e-pot" iii se zavila^ d'a .se vnojič-ne--preWadi. .T-akoj .'je•.začutila olajšanja,.-kaše^..le., popustil.-'.Isto'-'po-stopanj.e.-.je -v. Doslednjih :.(^eh še. parkirat -ponovila/.-jn -o.zdravy, .naiveč.;pa :z_aradi.; slabega- södeii?n-_ .'v'šoli, začne-knviti hrbCehica/Vča^iK'.je K^b^'-hiča skfivljeha :v.'celem, ali", pa 'le -"v 'svoj"i'li":}ii'ö'-" '.somezTiih- delih v-.-e'ni smeri; .večkrat-je pa. tudi .akrivljena deloma v. .destii deloma., v levi.sjnpri. ,2487 Za okrepčiio in porja^dtev kože! Mn-no ■ uporabljajte kre--olje alr oreTiovö ol]«-50 je ime Nivea" nä- zävöju ...Lin, posodi:, :Saiuo Nivea vsebitje-- Euceriti^ -izvrstno --Sredstvo- za- okrepitev kože liMljem )B-taiaost. tako w : . . 2eljene,..-üportno. rjave . kožne-.barve. - Nivea. pa obenem" tudi zmanjšuje, nei-amost : sončiljTi opeklin. Z Niveo , okrep&na- lofe jkrbi- ir-zdravje vsega telesa, ker ■ ste.. «dpoijiejsL. prob, .jmgle-.. aiilv öKfäjevanju . m" manj . sprejemlji-vi- ..-za -prehlade- Skrivljenje ^e kaze pri deklicah pago teje kakor pn dečkih, zato je treba na dekliie po -.sebno^pazitl-.- Prece}. v^.začetkii se--skr.iv].jenje ; nanire.c,--Iaj!kp-:popravi m jzravnaV 5Ico"je pre^-S najiiedoialo, je mnogo težje doseči popoln -- -uspeh.. V, zelo. -zanemaijemh-primeriK-pa-je--po-■■ -moč precej brezuspe.šna- -- - . . ■ ■ S? t.PJJU..starsi::-qpazi-jp\m--^yoj-ft tadf ' nniman)sci.:ni^raTllnDs.t .ni-.-hri>t.u ."ali-na ramah, naj se takoj obrnojo na zdravnika, kjei: dobe ■^nadaljna- -navodila. .V zaćetk-ii -se- da-ski-i-vljeiije -.z-;-niftlimi.;stroäk-i'-poravHati;. vi vseh--koHdk-aj- zanemarjenih jinmerih traja zdravljenje lahko par" -leJi.-a .je. so.'-dvomljivp^ ah lio dffffela-uspešno--A kako nesrečnv.iolehni m -dmevno .ubitrao otroci -ter .pozneje, odraslr s skaženo zunanjo.stjo, fcolikd-■ -feEe :iia.!dnhu-in-telesu. tf :i2občenci sreće, jo pa« " . " vsakomur ziiiiiio'. - _ - ■■ Sicer stori moderna sola mnogo v tem ožirir, T «Ii bi vsaj-morala-st-onti-.-'Tmamo-šolske- zdrav- " nike, unarno. poliklinike, kr jiru je izročena »krb 2_a.tele_s.15a zdrjvjg. šoklte-mladine.-Toda- ogT-oin- --.-Ji.o je..feY;ilo. šolarjeT.-kirjim je-viiako-leto treba, -piiegledati m-pretehtati-telo, jim- preiskali - oči -Bseaa^ io.b.e.,.-pa pI]U.CB-j)j srce.-ter. tnd-i hrbtenice: : --Zata.ni,člidno,-ako..bi..pl:ezrh.-zđraviiiki,Se malo -vidne -ter maleilkostiie--nakaze,- Ici pa- se pozneje- - 3iiiiSo_iara)>io:-.y .i:e.like..napake. - Videti-jifi-inbra - - - ... takoj.v zafietku.matermo m očetovo, oko in iskati pomoči, dokler je čas:......... .......Ozdravljenje oz. izboljšanje skrivljeiie hrbtenice se. doseza s posebno telovadbo, ki je =tro-kovno -pri-rejena-za.- vsak posa-mezm- primer-pe---sebej, 3 a-telovadba se mora. .vjš];ti pod strokbv-- lijažlvijii.nadzorstvom in-obsega:-..... -t ' .1. Havadne proste- vaje.brez-orodja m- navadne, vaje -z-ročkami in palicaiHi - - ' --- 2. Ortopedične vaje brez Orodja, ki se mnräjo lavnati po vsakem posameznem primeru .- Dalje pa. obstoja . v - ortopedičnih zavodih na-tcgovahio. orodje. .Z njegovo pomočjo se z vi.se" njem; "telesa, ;s . sedenjem, s posevmm-nategövä-..-njem ,in. z .lexanj-em-dosegä izravnan-je skrivljene .hrbtenice. - : Tzvrluje se v svrho ■ okrepljenja n.qlabelega mi.§ičft\ja.,p05ebna_ vrsta masaže. Končno nosijo prizadeti tudi steznike ali obveze,' izgotoviljene -prav z-anje.- .- -- . * . Važnost prehrane noseče malere za zohc \.p.dia_-zobne klinike v Oshl, prof. dr. Tovemd .je. napra-vil-.zanimive poizkuse, iz" katerih «7--. haja,- da je -usoda zobovja .v .veliki, men- odvisna" .od tega, kaj ^ je. otrgkova mati uživala pied porodom, t..j.. v .časunosečnosti ... . y-nekem.zavodu za-mfltere V-Os]u so-iwece ma-" ,t(-re. hrarnh-taKp, .l1?i si)""rlTji)iTaJe Hran.o bogato - nidnm...m., „vitaminov. •.. m. Äicer- f sledeči «e- -stavir -IVQeka vsak d^-_1 kg,- zelenjave dnevno ,59 15 dkg, krompirja 30 dig,, sadja 20 dkg, kruha iz grobe moke 30 dkg, presnega masla 6 dkg, ribjega olja 1 dkg. Razen tega še: jajec 2 dkg, trikrat na teden, mesa dvakrat tedensko po 12 dkg, jeter enkrat na teden 6 dkg, ki'vi dvakrat tedensko po 6 dkg, rib tudi dvakrat tedensko po 6 dkg. Otroci mater, ki so se hranile na ta način, so sc izvrstno razvijali. Pregled je ugoto\-il, da so imeli ti otroci «izdatno boljše zobe kakor običajno. Na podlagi teh izkušenj bodo na nor\-eškem prehi-anb za noseče žerie uredili po vsej državi. Občine bodo noseče žene, ki se bodo ravnale po tej. prehrani, podprle gmotno in bodo tudi uživale razno zaščito. Njih otroci pa bodo imeli pravico do brezplačnega popravila zob od tretjega leta dalje. Višinsko sonce namesto vitaminov. Rahitida ali angleška bolezen se javlja zaradi pomanjkanja vitamina D. To ve svet že dolgo. Lahko se ozdra\'i z ribjim oljem, ki ima mnogo vitaniina D, Poleti, ko je uživanje ribjega olja zaradi vročine nerodno, pa ima -skoraj isti uspeh obsevanje z višinskim soncem, ki se lahlio vrši v naravi visoko v hribih, ali potom umetnega obsevanja z ultra\'ijolčastimi iarki. Smrt zaradi pomanjkanja vitaminov ni taJco redka. Povzroči jo škorbut, ki se pojavlja ondi, kjer uživajo ljudje preveč enolično hrano in manjka v njej življenjskega vitamina G. Že leta 1771. je Anglež Cook našel priprosto sredstvo proti skorbiitu, t. j. limonov sok, ki je jako bogat vitamina C. Mnogo ga vsebuje tudi sveža zelenjava. Brezov sok za rast las. Odreži vejico breze, vlakni jo v prazno steklenico in jo zaveži. Pusti tako en dan, da se vanjo nakaplje sok. Naslednje dneve ponavljaj tretjo, četrto vejico, tako dolgo, da se nateče pol litra brezovega soka. Potem primešaj 300 gr alkohola in 1 gr rožnega olja. Vse dobro zmešaj in si s to vodo maži la-sišče, ki se okrepi, da lasje bolje rastejo. Najbolj sočnata je breza spomladi. Za nego obraza, zob, rok in las doliite vf-e najniodemejše strokovno pripravljene potrebščine v drogeriji «Danica» v T.jub-Ijani, Tavčarjeva ul. 3 (ob postajališču avtobusov). Žena in družba Ali se staramo pozneje? Splošna je trditev, da se v zadnji dobi ljudje starajo pozneje kakor so se včasih. Če ogledujemo fotografije dedov in babic, se čudimo, kako stari so bili videti že v listih letih, ko se sami čutimo še čvrste, Ako postavimo sliko de-dovo in svojo drugo tik druge, pa premišljamo pri tem, da predstavljata sliki dva človeka iste starosti, kar verjeti ne moremo, da je tolika razlika mogoča. Tudi v literaturi lahko opažamo, da so pisatelji včasih imeli ženo štiridesetih ali moža petdesetih let za stara; s šestdesetlet-nico je bil že vsakdo starček, nebogljenec, sočutja in spoštovanja vreden revež, ki stoji že s poldrugo nogo v gi'ob'u. Pa je tudi rcsnica, da se je včasih večiua ljudi v zreli ali nekaj višji starosti Čutila staro, PO oblačila staro in vso svojo zunanjost s lire-tanjem kazala staro. Včasih je bila moda brad, Moški so bili ponosni na mogočne brke in vsi so se trudili, da so imeli, če le mogoče, košato in široko brado. Domišljali so si, da so videti ne le lepi, temveč predvsem uglednejši, avdo-ritati\mejšv, kakor bi bili golobradi. Na stari sliki z učiteljske konference vidimo okoli štirideset šolskih nadzornikov in nadučileljev, ki imajo vsi polne brade, čeprav nima večina med njimi niti štirideset let. Vsi so videti starci, zlasti še ker so večinoma trebušni in v dolgih in ohlapnih črnih suknjah. In na fotografiji našega očeta in matere kot ženina in neveste v dnižbi deda in babice, t. j. materinih roditeljev, imala ženi obleki, ki ju delata še enkrat starejši, dasi je bilo materi jedva 20, a babici 40 let; moža pa sta oba častljiva, ded na videz starec, čeprav še ni imel 45 let. Stvar je ta, da so včasih hoteli biti na pogled starejši kakor so bili, dandanes pa hočemo biti na pogled mlajši kakor smo. Zato so se naši dedi vedli in oblačili tako, da so vzbujali večji respekt, kakor jim je po pravici in po letih' pristojni, mi pa se vedemo in oblačimo tako mladostno, kakor nam po pravici in po starosti prav za prav ne gre. Držimo se pač načela, da je vsakdo toliko star, kolikor se čuti. Ker se čiitimo še krepke m nikakor ne stare, izi'ažamo svojo čustveno mladostnost tudi v obleki in kretnjah. Pa tudi več smisla imamo za negovanje telesa in za utrjevanje zdra-vja. Gojimo sporte, lazimo po hribih, plešemo, odganjamo tolščo, se trudimo na vse načine, da ohranimo čim dlje telesno vitkost, prožnost in lahlioto. Ljudje' danes telovadijo in plavajo, delajo dolge marše in ne jedo več tako obilno kakor so včasih. Moda razvija čim dalje več okusa, lepote in praktične smiselnosti, a kemija in kirurgija izumljata zmerom nova sredstva proti nakazam in propadom telesnosti, hrapa\n, pegasti, marogasti polti, gubam, sivim lasem itd. Tako ne le da smo na pogled mlajši, temveč smo tudi po čiistvu svežejši kakor so bili naši dedi in babice. Vsi moški so obriti in palice' uporabljajo le izjemoma na izletih ali na gorah, ne pa več po ulicah na izprehodu; a niti babice nočejo več nositi nekdanjih čipkastih čepic, temveč si privoščijo prav takšen moden klobuček, kakor ga nosi vnukinja. Pa tudi profesorji sivih zanemarjenih brad, kve-drastih Čevljev, zmočkanih hlač, do pet seza-jočih mahadravih sukenj in z večno marelo pod ,60 • 1 ■ J' ^■i-'-.iia^ / ""^ob^viäa ' ^ " ^«ih dobra pazduho so izginili. Telefon in avtomobil sta prinesla v življenje hitrejši, prožnejši tempo, civilizacija, kultura, higijena in lahii promet na vse strani sveta so do temelja izpremenili človeštvo zunanje in notranje. Včasih ljudje sploh niso poznali kopalnic, včasih je bil polurni izprehod že podjetje, Id je zahtevalo izredno energijo, včasih so bili ljudje že s tridesetimi leti škrbasti in so umirali brez zob, včasih je celo v Ljubljani brivec drl zobe, a večina je lazila po ulicah oteklih lic, ob-vezanila z ruto, kadar so jih boleli zobje; sobe so smrdele zaradi zatohlosti, zakaj zraka in vetra se je vse balo in rajši prenašalo zapah plesnivosti. Pred soncem so se skrivali, ne le ženske, temveč tudi moški ter so nosili široko-krajne slamnike in še sončnike. Zato pa je bilo tudi tuberkuloze, tifusa, difterije, pa celo kolere in griže malone v vsaki družini vedno znova. Se dolgo nismo na višini kulture v zdravstvu, toda napredek je vendarle od dobe naših dedov že velikanski. Tudi v prehrani ljudstva se je mnogo izboljšalo in v kuhanju je tudi na najbolj pozabljenih kmetih več znanja in čistosti. Razni tečaji, mnoga predavanja, vedno bolj šireča se knjiga in časopisje prinašajo zmerom več luči. Tako so ljudje v splošnem zdravejši, gibč-nejši, bolje negovani, lepše in pametneje oblečeni in zato mlajši kakor nekdaj. Petdesetletna žena je danes še mladostna, dočim ji je bila . babica že starka. Včasih so se kmetice počesale le ob sobotah in se nekoliko temeljiteje umile; danes se češejo in se umivajo vsak dan ter večkrat docela kopajo. Zato so danes kmetiška dekleta lepša in mlajša dalje časa kakor nekdaj. Dandanes prihajajo tudi delavci redno v kopalnice in v parne kopeli, se redno brijejo in večkrat preoblačijo perilo in obleke. Včasih je mestna mladina zavidala vaško, danes je narobe, ker v mestih imamo dovolj izprehajališč in igrišč, pa zdravstvenih naprav, klinik za malo in šolsko deco, specijalnih šolskih zdravnikov, kopalnice po šolah, zračne telovadnice in vsega, o čemer niso na vaseh niti še slišali. Verujemo torej, da se danes pozneje staramo kakor so se včasih in se zavedamo, da smo ta napredek dosegli le z boljšo higijeno, z višjo kulturo in «pložnejšo civilizacijo. Terezina. 61 Kuhinja -Stadka paprika -........—-.—-,——••- •.-• :iPred;-- 'prevratomf'smcf '^ie .-mfflO'. •.jrb-zna^tyiepo:. ^Btt. svfiilifcajaŽe. .-srve.tlorMinen.e-:-. .do.. temiiazeleiie. völik^V "«'žbajajdče -štr-oksi^ila^'ć."- paptike.. ■ ' STadka v j-esniči" iii, .am]3a]i\se-imemlj«- , toko. " "v;'iiäsj?rot]ü öStVö,'^ t. jZ/.-jifekoSo" ali- ; .-•paprikav poiižijejo'.pfaV kaliür'pärayHnike:"t\fdi" 'ogroTnnff .^luiQ^iiie^sradke papnke-..;Žel'eiia/"šll"r:^^ • - d-olikr^še' -iii '--je- • živorcTeča". " •■ • .•''M'•":-•.. •''-•'- • -Siadka- paprika še'poj-avlja'iolj-iii"^^ .UoniK-. priredbah /tudi na ..slovenskih ; j^rlii^h 'miiaH .iii "s 'lem' lwUi'iiä .u'a'lih- ^^ •; nege ;.rie'''zalitei-aj ■•ijü&i";glob-oli6: ;;zmiipVpa Tniiogoi:.5öni:a • -" • '. /.T' .; -r;... , - -Navodil -M iprir.-fejanje ieieiie-sladki:, papnkfi pedali- samo -nekaj^-receptov,', k-i, jih iiemar-a .-še' - -•S"- paradižniki ..nadevat- paprika.-/PribU^iiu; -kilograma- -žrelih;. p.äfadifcn.ikov;-; pot:ak.i^i-kropj'pcrteiä -p6te^T'1ke..'. Paradiiniko-v^ -kock^ .. dodaj^ ;pTaT"- ta-ko-^zre^ap-e; -2^3;/ küharie'.-'itf 'pilipljene-:lirömji:i-fje lä ^20' dkg:" tudi-' '«.a/majhiLe-.-kolcie'. • • 7i'ežahV" -säffdadT "ali- kake ' drüge" -p-o'dobne • Mo-" , "base.' Ösdii, .";^'opraj,..;ž'aCiiii'.'.s' s^e^ r^eb;- ; -nün peterliljćm jn . primeš^ ie- ..enoj^lajce.-;Mecl-:-.- • -sv'eÜOTiimCTih' päpföt- : .:(uireü-.:ob .pe4jili;.p-^-riivčke, . bdstran-i" pcš'čev]_e,. --popaTi---p;apTrke:-Tä:-slani.m-:3croppn3.;i.n pusti. p.o-- .. krite v-' 'par^ minut.;' Ppte^ ojicedi, pre- • ■ pol;ji- -pa-prik-e • ž ^rzlo^ -vodbf' •käpolüi.- s ';g^pfavij-ehim'nđdevom, - zapri " vsako'" pap'rikö- -'®-' .drugo --'poleg'droge-"V---l«>iö---fta"--Bekplife ' s^i^kroiDpj^evImr.pi^^ aK. krompirjevo 'sola(o"r ; grški način._ - 4—5 ; žlic. finega.. olja. .dodaj _ 6 srednjevelildh • .'■glavic- 'ifa-'lTŠtke ^zreza'nc" -čchirle-^ri; -ö- velilriK' sladkih'-.-'paprikj.. katerim-'-'-.si. :. prej odstranila -•peŠčevje in.--si->ih--z.rezala--ha-'prst--Velike- fežan-" .---ce-žiOsok.ri-ri-^-polo'ij'-košo^^ -pari^SŠ-^O; minui-. ' a - večlcrat' -prerne,8ajj' '"da"---še^ -krompirjeifi -In' '•solat'o' ria - '••triir.o-.-.r-Fapnkas-'': je." prav '-döber tudi mrzel • iri ' lahko'.- eaka:-3-^' "dSi;:'.;'-: :: - ^.-"A'-' ''-^-vTrr,'.!! jpcčena paprika Vl.^lati^ši-bski.m Velike.".'-memate paprike .v . mi^li,- vodi.- in-' še---mokre-"-radQŽir--;p0--0ktem--'^kaouv^ -ga -postavi • ,v vročo pečico. jPek^A večkrat potresi- iri paprike po potiehi.obračaj, da:''.«^e.-po.vsod'e^^ sp.ečejp.. .Eot^-, šele -ji.h .osölr in kor-še .•.öHlä.de,'- potegni-'•'•previdno Zr-ii^i-h;- -TThn^o "kožico^, pećlji pa- naj • ■qsiai3ejp^-..bfaprayi.-. marinadp -iz.-.filja, iri.sa;- -.soli; nekoliko .-drobno .sesekljanega.---Ć£Sjia,:' •Polo'žr -pripTavljene.- strok« -paprike - v .to mari-. jib" Večkrat, bhračajV. 'da -iei-dobro '.prepojen .nakar;- • -.jiJa-vIalikp .serviraš; _ - ; ..[v.;.^-;-.-:;,, . v '; -'.■".P?ipriba. :na':' ogrski .načiii;' J^l •'.-:-kilc^i'amft;-:-'^ölj;-.v .-pustega-.- mesa-!, '^eži: n^a "-m-a.njše točke'•'in - ;inu>.pri-m.'ešaj'.-\ .•.:5oli,-.- .nekoliko " '-seškljatipv^ il iit v .' göJ^bitjL Be'- da'-'_bv;; -ga^-'dp'stf •".biii m^hak^' T^ndav; s'c>čnat.^--Š.erv;i-i'a3'-s-" so^^^ . . jPapi^ika ..ge-^-'^i-prav^^za-'p?-av snino- dodatek.-in^^ •'• .'i'nr'riiiij a.-.-napravi pray-doBer o'kus.-"M-nj)ge---gp;^-^Išpod^inje .-pravijo,- da;;paprika-.-nikjer ne -pofcv'ari...'. - b'ilo;- .tre.ba:';.šele.;-pT^i>ku#ti)?.-0 reiS^-lNV^ ^ iiia ;. • -"žanoe, v :-s'o-lati.-jako- okusna- akie-. ''"siii5va'nä''sebi seHil" .. .. . r-- .".T. .'Gciplje ha zäl6gor-(Enostäven ;naćin.)i ICnliaj-. .:.,v--4iste.ia>^''.'iotli4kji.'.ali,:"M., irj^hibnxi-,-pĐlp'§čeiii.. .-.posođi'r w ..".. br eg^. ;• špiHta,-.-.-l-ig .'žihiKa.-vanilije'" in • %''k;aKr.ŠHega-Üpj^a^^ -. '• tej.-sladkorni- tekočini 'Škrg'-?©'iepp- trdih'i-sveMfr'--^^cc5pBIj•^.in.''s^'cer•oi 's'ti'esäj': -v.a^Qkr.at" 'tflltkb,l--kiOT;: '• '.' .likör';iji.h..'gre da^ -.narahlp^.kuhajp'.':.. Dolj-ro prevrete . jeroljv "'z-' maiijšim -bedilcem' iz' • • posöde- inr-^jiii"- • skledo': - t^ '••••stre'si'." v" ^.išladlcpr.na-nwÄ.^ .'^.eipljej.. -';. .dokler" -nisi, • .prevrela • Yo;db'^.^rez/.te'&pSlj. - .inakap jö !zlij-na'- češpljeir-rTako Tna-|'..'-štojt^'preko^--/..iTQÖrlNflS-Iednji-; danj-pdltj;' sfedk.om-p-. vpdĐ7i.h:--jp-.; .-•.p;tev-ri;.OTedteto..pa .7,laii..češplj „kazar.ce.-.in.:. nali j.-•nanje-,Se gorko--sladk-orho-^. vodo-. ..Ko^ie.-rpo^--'- . hlatliieni- süli'em..p-^.osLQru;.\T.ako'^pru:'e}eö^.."ö . lahko-' -tiporabljai-' - kol ^kompot; -- pa; tudi . ,62 Ali zobje zares vedno zdravi ? Pogleite si. enkrat ludi" no' tranjo stran Vaših zob,;rl