Poštnina plačana V gotovini
S ped. in abb. pos. 2. Gr.
SDVENK^INOREC
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici degli Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKjČETRTEK
Poštni čekovni račun šl. 11/5092
Leto II. štev. 3
GORICA, DNE 7. JANUARJA 1946.
Cena L. 4.-
Ali veruješ v Boga?
Bivanje osebnega Boga, Stvarnika vseli stvari in od teli popolnoma različnega, se da z razumom z mnogimi razlogi prepričevalno dokazati, a malo ljudi (zlasti izobraženih) se s tem peča. Tisti pa, ki imajo res dobro voljo in bister razum pa tudi veselje do spoznanja resnice, prihajajo v svoje veliko zadoščenje in veselje do nujnega zaključka, da Bog biva in da je najpopolnejše, večno, nujno in neodvisno bitje z vsemi lastnostmi, ki jih tako bitje zahteva.
Vsled tega ni možno, da bi bil kdo iz prepričanja brezbožee, bogotajec. Iz prepričam j a smo lahko samo verni in Boga pri-poznavamo, se mu klanjamo, mu služimo in ga -ljubimo. Kavno v tem obstoji že na tem svetu naša najvišja izpopolnitev.
Kdor pa Boga taji, stori to le iz udobnosti, da mu ni treba Boga iskati, njegovih pbstav držati in da se more popolnoma vdati svojini strastem, ki sicer mnogo obetajo, ali bore malo dobrega prinašajo in še temu, ld pač naglonni mine, dodajajo zle učinke za kazen.
Zgodi se lahko, da kdo Boga taji iz ošabnosti, češ da Boga ne potrebuje, ali ker je slučajno slišal, da verujejo v Boga samo preprosti, nevedni in neumni ljudje.
Takim hi hlco povemo, da so bili nap večji učenjaki vseh časov najbolj verni, globoko verni. To je popolnoma umevno, ker Bog je naj večja modrost, ki se razodeva tudi v vedi. Začetnik in ljubitelj resnice se da spozmuti vedno jasneje tistim, ki resnico iščejo. Da Bog ljudem velevažno zadevo zveličanja duše olajša, st* jim je razodel. V Stari Zavezi je govoril po očakih in prerokih, v Novi Zavezi pa po svojem Sinu, ki se je učlovečil in med ljudmi bival. Svojo božjo naravo je dokazal s čudeži in prerokbami, kakor tudi s tem, da so se vso prejšnje nanj se nanašajoče prerokbe na njem natančno izpolnile. liAvno tako je bilo njegovo čednostno življenje in njegov modri nauk dokaz njegove ga božanstva.
Verovati moramo tedaj v takega Boga, kakor snega nam oznanja edino prava sveta katoliška Cerkev. Ni dovoljeno, da si vsakdo poljubno ustvari pojem o Bogu, ker tako zaide v zmote. Pač pa je potrebno, da si pojem o Bogu vedno bolj izpopolnimo ' pod vodstvom nezmotljive učiteljico svete Matere Cerkve.
Zgodovina vseh časov priča, da so se ljudje v pojmovanju Boga hudo motili. Narodi, ki niso imeli sreče, da so bili obveščeni o božjem razodetju, so pomilovanja vredni in bodo mileje sojeni kot ljudje, ki so imeli izredno srečo, da so prišli do spoznanja resnice. Moderne zmote o pojmovanju Boga so različne in gorostasne. Gorje ljudem, ki imajo ljudi za bogove, in pravega Boga taje ali se zanj ne zmenijo.
(lorje pa tudi ljudem, ki izjavljajo, da niso proti Bogu in proti veri, co pa dejansko Cerkvi božji, od Boga ustanovljeni za bogočastje in zveličanje duš, nasprotujejo. Prejasne so besede Jezusove, naslovljene na učečo Cerkev:	»Kdor vas posluša,
mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje; in kdor mene zaničuje, zaničuje tistega, ki je mene poslal.«
Iz življenja Cerkve
„DA BODO VSI ENO“
Od 18. clu 25i januarja (od praznika prestola sv. Petra do praznika spreobrnjenja sv. Pavla) so po vsej Cerkvi zaukazane posebne molitve za cerkveno edinost. Namen te molitvene osmine je ta, da bi se vsi kristjani vrnili v naročje prave Kristusove Cerkve. Žalostna je namreč slika, ki jo nudi krščanski svet. Na svetu je med dvema milijardama ljudi okrog- 800 milijonov takih, ki se imenujejo kristjani: krščeni so, verujejo v troedinega Boga, priznavajo Kristusa Odrešenika — to je vse, kar imajo skupnega. Na žalost pa je veliko stvari, ki jih loči, tako da danes govorimo o ireh krščanskih cerkvah: o katoliški, ki je edina prava Kristusova Cerkev, toda obsega le kakih 470 milijonov kristjanov, o protestan-ski, ki ima 250 milijonov, in o pravoslavni, ki šteje okrog 180 milijonov vernikov. Vsi so kristjani in vendar so med seboj sprti. Kako je prišlo do toga?
Kristus je ustanovil eno Cerkev. Tej svoji Cerkvi jo dal nalogo, naj zbira in rešuje ljudi. Dal ji je v ta namen primerna sredstva:	nauk,
zakramente, duhovnike, škofe, poglavarja, ki se imenuje papež in je emelj, na katerem je Cerkev sezidana. Prava Kristusova Cerkev je torej samo tista, ki je zgrajena na tej skali, in ta je rimsko-katoliška Cerkev, v kateri smo mi rojeni in vzg-ojeni. Kristus je želel, da bi vsi ljudje stopili v to Cerkev, da bi vsi verovali iste nauke, prejemali iste zakramente, bili poslušni istim pastirjem, duhovnikom, škofom, papežu. Toda njegova želja se ni popolnoma spolnila. Cerkev je sicer naraščala, poganski narodi so kar trumoma drli vanjo, toda kmalu so nastali v njej sami spori in razprtije, needinost in razkoli. V cerkveni zgodovini sta znana zlasti dva velika razkola, ki sta odtrgala od Cerkve, skrivnostnega telesa Kristusovega, milijone udov in jih pahnila v zmoto in nepokorščino.
Prvi razkgl so je začel na vzhodu, v grškem cesarstvu, ki je imelo svoje središče v Carigradu, kjer sta imela svoj sedež cesar in patriarh. Patriarh je hotel imeti kot nadškof
esarskega mesa vedno več časti in oblasti. Hokl bi biti vsaj enak rimskemu papeii in imeti neomejeno oblast na rščanskem vzhodu. Odtod so se začli spori med vzhodno in zapaduo cerkvijo. Patriarhi so vedno bolj siovito napadali rimske papeže in jim očitali razne zmote. Grški cearji so jih pri tem pridno podpirai. V 9. stoletju je prišlo do prvegi razkola med Rimom iu Canigrdoln, kjer je vladal ošabni patriarh Fotij. Spor se je sicer začasno pdegel, toda dve sto let pozneje je ziova izbruhnil in privedel do kolčnega preloma: 1. 1054. je carigrajski patriarh Mihael Kerularij odrekd pokorščino papežu in sam pra/.el vso oblast na vzhodu. Papež gi je izobčil. S tem so je krščanski vzhod odcepil od prave Cerkve. Eizkol se ni omejil samo na Grke, to m več je polagoma zajel tudi druge vzhodne narode. Za nas Slovence je zlasti bridko, da je grški razkol potegnil za seboj vse naše vzhodne slovanske brate: Ruse, Ukrajince, Bolgare in Srbe.
Drugi veliki razkol se je pa izvršil v 16. stoletju na severu in zajel zlasti germanske narode. Skoraj istočasno so se dvignili razni možje iu razvili zastavo upora proti papežu : v Švici Kalvin, v Nemčiji Martin Luter, v Angliji pa sam kralj Henrik Vlil. Protestantizem se je .usurlo. č>ii*il: zajel ., ; velik dol nemškega naroda, ves angleški narod, skandinavsko države in se pozneje razširil po britanskem imperiju in po severnoameriških državah. Danes protestantizem no tvori strnjenega bloka, niti v taki meri kot provoslavne cerkve, temveč je razcepljen in razdrobljen na neštevil-ne ločine, ki »o si tudi med seboj needine 'in sovražne.
To je žalostna slika krščanskega sveta. To je za Kristusa boleča rana, ko vidi, da so njegovi učenci med seboj sprti. Ta needinost v krščanskem svetu mora tudi nas boleti. Zalo je naša dolžnost, da se pridružimo klicu sv. Cerkve, ki nas te dni pdsebno vabi, naj molimo, da bi se kaj kmalu uresničila želja Kristusovega Srca: »Da bodo vsi eno«.
kvenl nadarbini, ter v kazenskem pravu o isti tvarini. Zato pa nihče, ki verjame, da je Cerkev božja ustanova, ne more in ne sme imeti tožkoč in pomislekov glede naših trditev in izvajanj. Kdor to zanika, zanika upravičenost vsega cerkvenega ustroja iu je kot tak že odpadnik od Cerkve.
Neodvisnost uprave cerkvenega premoženja pomeni brez dvoma dvoje: 1. neodvisnost od državne o-blasti ter 2. neodvisnost od vernikov.
1. Prostori za bogočastje, vso posvečene reči ter sploh vse cerkveno premoženje jo last Cerkve kot popolne iu suverene družbe in no kot odvisne ustanove. Če pa že posamezni državljani ter posamezna pravna telesa, ki so pod državo in v njej, smejo svobodno upravljati lastno amovino, sme tudi katoliška Cerkev popolnoma svobodno in neodvisno od državne zakonodajo upravljati svojo imovino.. Znani ka-nonist Wernz piše: »Cerkvene reči ne spremenijo sicer svoje fizične narave s tem, da so v lasti Cerkve, pač pa spremenijo popolnoma svojo juridično naravo: postanejo posvečene reči, usmerjene v svete namene, in s tem prenehajo biti podvržene civilni avtoriteti.«
2. Uprava cerkvenega premoženja je pa tudi neodvisna od vernikov,
Cerkveno premoženje
(Nadaljevanje in konec)
3. KDO MORE Z NJIM RAZPOLAGATI.
Cerkveni zakonik določa v kan. 1518.: »Papež je vrhovni upravitelj in razpolagate!j vse cerkvene imo-vine.« V kan. 1495. pa: »Katoliška Cerkev iu apostolska Stolica imata naravno pravico, svobodno in neodvisno od državne oblasti pridobivati, posedovali in upravljati imo-viuo za namene, ki so jima lastni. Tudi posamezne cerkve in druge pravne osebe, ki jim je cerkvena oblast podelila značaj pravilih oseb, imajo pravico po določbah kanonov, imovino pridobivati, posedovati in upravljati.«
S tem je uradno proglašeno na-elo, da smo samo cerkvena oblast razpolagati s cerkvenim imetjem in ne država, razen ako privoli v to Cerkev sama. Pravni razlog je jasen: družba, ki je popolna in su-veivna in torej neodvisna, ni dolžna se držati postav druge družbe. In čeprav Cerkev poseduje v državi, ne poseduje kot vsak drug posamezni državljan, niti ne kot tujec v drugem ozemlju, ampak v moči naravnega prava popolne in suverene družbe, ne glede na ozemlje, v katerem razvija svoje delovanje.
V	zgodovini katoliške Cerkve so znane imunitete, to je svoboščine, s katerimi so bile Bogu posvečene o-•ebe, prostori in reči izvzete od gotovih svetnih bremen in obveznih služb. Tako so bile duhovne osebe proste vojaške službe in svetnega sodstva; tako so svetišča uživala pravico azila:	bila so zavetišča,
kamor ni imelo vstopa redarstvo; nabožne stvari so bilo proste davkov in drugih bremen. Sčasoma so pa državne oblasti pričele kršiti te svoboščine in predpravice. Sveta Cerkev je neustrašeno zagovarjala svojo pravice, toda radi ljubega miru se jim je v raznih konkordatih svobodno odpovedala ali vsaj pristala v njihovo okrnitev. In ako danes vidimo, da je cerkveno premoženje podvrženo istim državnim predpisom kot vsako drugo, se to godi vsled cerkvene dopustitve, čeprav- so cerkvena pravice pravno še vedno v veljavi (kan. 1518, 1495, 1099).	;
Cerkev pa no proglaša samo svojih neoddatnih pravic do izključne in neodvisne uprave cerkvenega premoženja, temveč je tudi znanstveno določila v svojem zakoniku posebno administrativno zakouo-lajo, kako upravljati cerkveno imovino, in sicer v kan. 1495-155J, ki govorijo izrečno o cerkveni imovini, v kan. 1409-1494, ki govorijo o cer-
ker verniki nimajo nobenih pravic v vodsvu in upravi katoliške Cerkve, in to po volji Kristusa samega. Enako nima takih pravic nobeno občestvo vernikov, n. pr. župnija. Cerkveno premoženje je sicer v službi blaginje vernikov, ni pa v njihovi lasti in oblasti. Iu čeprav so darovala to premoženje tista občestva in tisti verniki, ga jo Cerkev sprejela v last samo s pravnim pogojem, da preidejo v njeno izključno in neodvisno posest. Cerkev vabi sicer k upravi svojega imetja tudi laike, kot n. pr. ključarje (kan. 1521), a ti imajo samo one pravice, katere jim jih Cerkov podeli.
Curkov je tako edina zakonita lastnica ter izključna upraviteljica svojo imovine. Vsako zunanje vmešavanje, tudi s strani države, je krivično poseganje v izključne pravice Cerkve. Toda Cerkev je ljubeča mati vseh vernikov in hoče biti v oporo državi. Zato je pripravljena, da popusti od svojih pravic, ako to zahteva skupni blagor. To pa stori v prijateljskem sporazumu, v konkordatu. Sveta dolžnost države je torej, da stopi v stik s Cerkvijo ti r mirnim potom uredi vprašanja mešanih zadev. Krivični pa bi bili vsi enostranski ukrepi ali celo odvzem cerkvenega premoženja, kar bL globoko žalilo vse vernike ter teptalo zakonite pravice kraljestva božjega na zemlji.
Nerazumljiv korak
Zavezniški prosvetni oddelek v Trstu je skrčil na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici verouk od i ur na 1. Na tržaških sredujih šolah se je isto zgodilo že prej.
Ker je zadeva izredno važna iu se nam zdi ta korak zavezniško o-blasti popolnoma nerazumljiv, čutimo dolžnost, da primorskemu katoliškemu ljudstvu vso stvar pojasnimo.
Ko so začelo v jeseni preteklega leta zavezniške, oblasti snovati slovensko šolstvo na Primorskem, jo bila ena naših prvih skrbi — kot je samo po sebi razumljivo — da se pozanimamo, kako mislijo rešiti vprašanje verouka na slovenskih srednjih šolah. Prosili smo jih, uaj nas glede tega vprašanja ne zena-čijo z italijanskimi srednjimi šolami, kjer vlada načelo ene tedenske ure, temveč naj ohranijo staro navado naših srednjih šol z dvema urama verouka. Zagotovljeno nam jo bilo na najvišjih mestih, da bo našim željam ustreženo. Tako nam je obljubil g. poročnik Simoni, vodja prosvetnega oddelka v Trstu, na konferenci slovenskih učiteljev, profesorjev iu katehetov v Gorici septembra meseca. Goriški guverner podpolkovnik Smuts je to obljubo potrdil na tiskovni konferenci v Gorici 17. septembra p. 1. Naš list je to zagotovilo priobčil in vemo, da je slovensko katoliško ljudstvo vzelo ,to obljubo z velikim zadoščenjem na znanje.
Nato pa so sc začele težave. Srednje šole so se odprle. V Trstu se je kratko malo vpeljala le ene ura verouka. V Gorici pa so začeli z dvema urama. Ker so se začele širiti govorice, da bodo to zadevo tu-
• v Gorici spremenili, so slovenski katehetje in duhovniki poslali g. Simoniju dve spomenici, v katerih ga prosijo, naj bi se ohranili dve uri verouka, upoštevaje pri tem posebno slovenske razmere. Navedli in poudarili so zlasti naslednje razloge: L Dvourni pouk krščanskega nauka je naša stara slovenska navada, ki jo ne kaže spreminjati. 2. Vojna je zasejala med našo mladino izredno strašno ve rek o in moralno razdejanje. Naša mladina potrebuje moralne vzgoje, ki jo nudi
lahko samo verouk v šoli. 3. V dobi fašističnega narodnega zatiranja je imel verouk veliko vlogo. Verouk jo v predvojnih letih našo mladino (.•hranil ne samo versko in moralno zdravo, temveč tudi narodno zavedno. Zaradi toga zasluži posebno priznanje s tem, da se mu tudi na srednji šoli odkaže častno mesto.
Zdaj pa so zavezniško oblasti skrčile še v Gorici verouk na eno uro. Težko si predstavljamo, kaj jo ZVU privedlo do tega, da ni hotela upoštevati tako zakonitih in utemeljenih želja katoliških Slovencev
Gorici iu v Trstu. Ne verjamemo, da bi bila samo skrb, naj so mod slovensko in italijansko srednjo šolo ne uvajajo prevelike razlike. Saj je prosvetni oddelek v nekem dopi-	„
su na Višje šolsko uadzorništvo v Gorici (prepis jo bil dostavljen tudi gor. nadškof, ordinariatu) poudaril, da se drži sicer načela, naj bosta šoli čimbolj enotni, vendar pa je za slovenske šole dopustil nekaj izjem >iadi posebnih razlogov, ki veljajo samo zanje«. Torej glede drugih predmetov in zadev je ZVU z razu mevanjom upoštevala posebne slovenske razmere. Ali bi ne bilo modro, da bi ZVU tudi glede verouka upoštevala posebue slovenske x'az-inere in nam dopustila dve uri verouka ? Ali se ne sliši čudno, da imajo dijaki 2 uri telovadbe, 2 uri
jsanja, toda eno samo uro versko -moralnega poduka? In ker so .šolske ure skrčene na 45 minut, kaj naj katehet počue s 45 (beri in reci: petinštiridesetimi) minutami verouka na tedenf Ali ne zveni vse to kot ironija?
Priznamo, da se bodo morda kateri primorski Slovenci veselili takega ukrepa: vsi tisti namreč, ki so krščanski veri in morali sovražni, Večina naših staršev je pa vetna in zato hoče, da se naša dijaška mladina dobri vzgoji po veri svojih očetov. Zato smo slovenski katoliški Primorci v ogromni večini globoko razočarani in užaljeni nad tem korakom zavezniških oblasti.
Nova papeška okrožnica
Pii XII. je na sv. Tri kralje izdal okrožnico o skrbi za otroke, ki jih je vojno posebno prizadela.
Slran 2,
SLOVENSKPRIMOREC
Štev. 2
Boj preklinjevanju!
Za. nas Slovence ni častno, da pri drugih narodih najrajši pobiramo, kar je slabega. Med te stvari spada brez dvoma v prvi vrsti preklinje-vanje. Na cestah, v družinah, v gostilnah in na vlakih ter avtobusih imamo pogostemu vtis, da bi naši ljudje radi v tej peklenski navadi prekosili celo svoje bogokletne učitelje italijanskega rodu. To je za nas zelo sramotno in kliče nad naše ljudstvo božje prokletstvo.
Vsi zavedni Slovenci in verni katoličani bi morali smatrati za svojo dolžnost, da napravijo, kar je v njihovi moči, da se ta satanska na-
vada izkorenini iz našega narodnega občestva.
Zato bomo po vseh župnijah naše nadškofije dne 27. t. m. obhajali, dan proti preklinjevanju. Duhovniki nam bodo govorili o tem, kako velika je ta pregreha in kako naj se proti njej vojskujemo. Na ta dan bomo pa tudi molili, da bi se pre-klinjevalei spreobrnili, in pristopili k obhajilni mizi, da zadostimo Bogu za velike žalitve, ki jih zagrešijo prekl in jevalci zoper Njega in Njegove svetnike.
Cim bolj drugi Boga zaničujejo, tem bolj ga mi častimo in poveličujmo!
OKNO V SVET
NOVA ZVEZA ZDRUŽENIH NARODOV je bila sklicana na svoje prvo zasedanje dne 10. januarja t. l. v London. Angleški ministrski predsednik g. Attiee je zborovalce ' pozdravil kot sodelavce pri prvem najimenitnejšem političnem dogodku po dobljeni zmagi. Tudi kralj Jurij VI. je zbrane delegate pozdravil in izrazil željo, da bi njih delo bilo uspešno. Proti koncu svojega nagovora je izrekel naslednje zelo resne besede:	»V	prihodnjih
tednih boste odločili, ali se bo tisti slabotni žarek svetlobe, ki nas je vodil v temi preteklih let, spremenil v zarjo resničnega jutra, ali pa se bodo oblaki ponovno zgrnili na svet, ki tako tožk^i pričakuje toploto miru«. Iz vsake zvezne države je prišlo v spremstvu načelnika dotič-ne delegacije še več odposlancev. Jugoslavijo zastopa minister za u-stavo g. Edvard Kardelj, Rusijo g. Višinski, Francijo zunanji minister Bidault, i. t. d. Vsega se bo zbralo okrog 2500 oseb, med njimi kakih 50 zunanjih ministrov.
Visoki zbor narodov bo v tem zasedanju sklepal, potem ko si bo izvolil predsednika-, tajništvo in druge upravne činitelje, o dveh zelo perečih vprašanjih. Prvo jo vprašanje begurfeev, brezdomcev in nasilno odpeljanih in razkropljenih po vseh delih sveta, ki človeštvo ne ve, kam ž njimi — in druga važna zadeva bo sestava komisije za nadzorovanje'atomske sile iu drugih novih iznajdb, pred katerimi svet upravičeno trepeta, ako bi se uporabljale, namesto v njegov blagor,
v	njegov pogin.
JUGOSLAVIJA. Odbora obeh zbornic, ki proučujeta načrt nove ustave, sta ustavo v nedeljo 6. januarja odobrila. Besedilo te ustave bo predloženo celotni skupščini sredi januarja.
V RIMU jc dokončala komunistična stranka svoj narodni kongres. Ob sklepu je načelnik stranke Pal-miro Togliatti izjavil, da je kongres bil velikega pomena ne samo za komunistično stranko, ampak za vse italijansko ljudstvo, ker je ta stranka močno orožje, ki naj služi socializaciji države po g g ledu Rusije. Tudi ital. socialisti so začeli svoje zborovanje v Rimu.
V EGIPTU je bil pri atentatu ubit finančni minister Amin Osman Paša. Po njegovem pogrebu so nacionalni Egipčani (vvafdisti) uprizorili sovražno manifestacijo proti predsedniku vlade.
POLJSKA in ČEŠKOSLOVAŠKA bi radi sklenili trgovinski dogovor, a se ne moreta zediniti glede meje pri Tešinu, kjer so rudniki premoga in železa. Sedaj je to področje razdeljeno, a obe državi hočeta dobiti ves okraj v svojo last.
V 1NDOKINI so se pri bojih med nacionalisti in nekimi oddelki japonskih čet, ki še niso položile orožja, vnele velike zaloge gumija. Ravno tako so nacionalisti zažgali pri mestu Saigon druge take zaloge. S tem pa sami sebi največ škodujejo in bodo to občutili najbolj takrat, ko bodo prišli na vlado. Gumi je namreč glavni pridelek In-dokine. S čim bodo' plačevali uvoz tujega blaga, ako sedaj svoje bogastvo uničujejo?
AVSTRALIJA. Medtem ko pri nas pritiska zima, imajo v Avstraliji 48° vročine v senci. Več oseb je od vročine že umrlo.
Nemški otok HELGOLAND v Severnem morju bodo od 12. januarja dalje z vso silo bombardirali, da bi dognali, kako bi se dalo uničiti podzemeljska zaklonišča podmornic, ki jim tekom vojne niso mogli priti do živega.
Domače novice
Nalezljivi kašlj v goriški okcci
Bilo je v neki vsi blizu Gorice. Ne povemo, v kate, ker ne maramo ljudi žaliti in sraotiti, ampak jih hočemo samo poucvati in vzgajati.
Duhovnik je s pžnice ljudi posvaril pred časopiiem, ki ne spoštuje resnice in teprenehoma o-znanja roči, ki jii Cerkev obsoja. Obenem je, kakor j to njegova nadvse sveta dolžnost,toplo priporočal katoliško časopisjeda bodo verniki ločno, poučeni o \eli tistih vprašanjih, ki se tičoo udejstvovanja verskih načel v jvnem življenju. Ljudje, ki se imaj za dobre verni ke, pa v teh rečeh iso pravilno poučeni, nehote iu nevde rušijo kralje stvo božje ,in giuli.jo kraljestvo zmote iu hudobije ter tako samim sebi in svojim ptomcem pripravljajo dolgo verigo vsakovrstnih ne sreč v tustransken in enostranskem življenju.
Torej duhovnik e priporočil katoliški tisk (to bo pač zaenkrat naš list in nabožno gi.silo »Božji vrelci«, ker drugih n ne pri nas ne v Jugoslaviji) — in jobožne vernike, gotovo ne vse, annak samb nekatere, ki tudi v verskim in nravstvenem pogledu vedo več kot papež in vsi škofje iu vsi tuhovniki z vsemi svetniki in svetniami vseh krajev iu časov vred, je rapadel hud oslovski kašelj. — Franjo, da je bil kašelj tako hud, da je vzbudil splošno pozornost. To je bil za duhovnika kajpada nov dokaz, kako pravilno je govoril, saj tak kašelj more povzročiti samo zastrupljenje po časopisju, ki se požvižga na vero in moralo. Tudi drugi pričujoči verniki so bili tega mnenja, da povzroča slabo časopisje v resnici zelo pogostoma pravo zaslepljenost in zakrknjenost, ni ima v nadaljnjem razvoju za posledico oslovski kašelj.
Iz cerkve so prinesli kašelj v družine in od tam morda tudi v šolsko sobo nadebudnih pionirčkov. Bodi temu kakor koli, vsekako ve vsa vas, da so pionirčki po sestanku
čez nekoliko večerov metali kamenje v duhovnikovo stanovanje.
Vsi, ki jim je bodočnost naše mladine in z njo vsega naroda pri srcu, spoznavajo vedno bolj, da je naše - ljudstvo in zlasti mladina zašla pod zelo pogubne vzgojne vplive. -— Danes že lahko rečemo, da se naš mladi rod nič več ne vzgaja, ampak, samo sistematično kvari.
Seveda ne povsod in tudi dobrih učiteljev in vzgojiteljev imamo še vedno dovolj.
Tako zvani rodbinski sveti bi morali malo bolj skrbeti, da na ša mladina dobi prave krščanske
vzgojitelje. Nekrščanski ali celo protikrščanski vzgojitelji pa sploh ne morejo biti vzgojitelji, ampak so samo kvaritelji mladine, katerim veljajo besede Kristusove: »Gorje tistemu, ki katerega teh malih, ki v me verujejo, pohujša.. «
GCRiCA. — Iz tukajšnjih sodnih zaporov se jc po novem letu posrečilo v ponočnih urah uiti sedmim zaprtim fantom, ki so čakali sodne obravnave. Taki begi so danes v modi, ker časniki kar naprej poročajo o njih tudi iz Italije. Mraz in tema še olajšujeta take izlete iz kletk.
Na železniški progi Gorica-Pod-brdo so popravile ženijske zavezniške čete s pomočjo civilnega delavstva most pri Plaveh. Zdaj so se rotili mostu nad Kanalom, pa pravijo, dii bo treba še par mesecev, preduo bo ta železnica mogla obratovati.
Glede davkov, ki jih moramo plačevati Zavezniški .vojaški upravi, dokler ona oskrbuje naše kraje, objavlja Z. V. U., da je dala navodila, po katerih ne bodo- več terjali davkov, ki so bili plačani med vojno, to je od 8. sept. 1943 do 12. junija 1945, kaki partizanski organizaciji namesto Mussolinijevi republiki.
Po 12. juniju 1945 pa morajo biti davki plačani izključno Zavezniški vojaški upravi. Davek, ki ga je kdo plačal kaki drugi osebi ali organizaciji, bodo smatrali kot neplačan ter ga bodo zopet terjali. Osebe, ki bi še terjale plačilo davka brez pooblastila Z. V. U., bodo kazensko zasledovali.
GORICA. 88.a ameriška divizija sporoča, da bo vojaška godba večkrat proizvajala koncerte v Ljudskem vrtu. Tudi za drugačno zabavo civilnega prebivalstva bo divizija poskrbela. Še railio-oddajno postajo bo dobilo naše mesto.
54 konj in 100 mul bo Zavezniška uprava. posodila v goriškem okraju kmetovalcem za obdelovanje polja — seveda proti obljubi, da bodo za živnl primerno skrbeli in jo 1)0 končanem delu vrnili Voj. upravi.
Z. V. U. je na novo preuredila dohodninski davek od raznih prodaj na debelo iu drobno s splošno odredbo št. 32. Prosti so tega davka časniki, oljčno olje, sir, krompir, sočivje, svinjska mast in maslo, koruzna moka, testenine — torej vsakdanja naša živila, kar je zelo hvalevredno.
Po občinah na deželi v pasu A deli komisija zavezniškega Rdečega križa odejo iu obleke za vojne poškodovance, tako naju sporočajo iz raznih krajev. To bo velika pomoč našemu bednemu ljudstvu, ki je
ponekod zgubilo prav vse imetje in zato smo Rdečemu križu prav iz nea hvaležni.
.luliiUA. I druženje italijanskih partizanov je poslalo poveljstvu 88. divizije »Višnjevih vragov« zaradi zločina, ki je bil izvršen na sv. večer, sledečo brzojavko:
»U druženje italijanskih partizanov izraža svoje obžalovanje nad strašnim umorom, izvršenim od bogoskrunskih rok nad vašim vojakom, in pošilja svoje srčno občuteno sožalje.«
Enako je izrazil svoje sožalje predsednik Mladinske zveze iz Gorice iu dejal, da italijanska Gorica z gnusom obsoja na sv. večer , storjeni zločin in ga odklanja.
Pa se naše ljudstvo čudi, da so I-talijani od Zaveznikov bolj spoštovani kot Slovenci.
TRST. Na cesti pni Žavljah sta bila v noči 3. januarja napadena od dveh civilno oblečenih oseb dva a-meriška vojaka s strelnim orožjem. Eden je bil takoj mrtev, drugega so pripeljali v tržaško bolnišnico.
Za prvaškim zločinom torej še ža-veljskn Odločno lobsojamo taka zločinska dejanja, saj škodijo le nam kot narodu in ubogim pobitim nedolžnim vojakom ter njih nedolžnim družinam. Predvsem pa obsojamo te zločine, ker jih Bog obsoja.
Božji vrelci
Pod tem naslovom je začel izha-
.■ v Trstu liturgično-narodopisen nabožni list. Dobili, smo v roke prvi zvezek, ki obsega dve številki na 40 straneh in stane L. 20. Novemu nabožnemu glasilu želimo, da bi napravilo med našim vernim ljudstvom veliko dobrega. Naroča se pri upravi v Trstu, Via Risorta 3.
Sestanek profesorjev in učiteljev
Prihodnjo sredo 23. t. m. ob 5.45 zvečer bo' v stolnem župnišču (Trg sv. Hilarija 7/11) sestanek za vseslovenske profesorje in učitelje obojega spola. Posvetovali se bodo o ver-sko-vzgojnih zadevah našega šolstva. Vsi slovenski profesorji in učitelji so toplo vabljeni.
Ali si zgubil ti?
Urad mestne straže v Gorici sporoča, da je na gospodarskem mest-' nem uradu shranjenih več bankovcev. ki so jih našli v raznih uljeah.
Te bankovce lahko dvigneš, ako dokažeš, da so tvoji.
Odgovorni ursdnik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl.l.S.
Tisk. G. lucchi - Gorica
javite nam vse tiste, ki ovirajo širjenje našega lista!
Msgr. Jožef Ker«:
S pastirskih vizitacij
LAKU.
Laku je majhno mestece zahodno od Tungčvana; v dobrem dnevu si lahko tam. Pater Čeng je naročil svojim kristjanom, naj mu gi-edo naproti, čakali so nas pod pobočjem visoke gore, s katere smo prijahali na naših malih, črnih konjičkih ponijih. Komaj so nas zagledali, so nam začeli prožiti mo-žnarje v pozdrav; zaplapolale so zastave, zaigrala je šolska godba. Pokleknili so, da som jih blagoslovil. Nato so sledili pozdravni nagovori in deklamacije. Uvrstili smo se v procesijo ter šli med petjem in godbo v misijonsko cerkev sv. Terezije Detetii Jezusa. Tam sem jim razložil pomen apostolske vizitacije in jim govoril o sv. birmi; potem je bil blagoslov z Najsvetejšim. Ka-tehumeni in birmanci so šli v šolo, kjer so še pozno v noč ponavljali krščanski nauk. S patrom Čengom sva spovedovala vos večer in tudi zjutraj. Krstil sem nekaj katehume-nov, nato jo bila sv. maša s skupnim obhajilom. Po maši sem birmal in pridigal.
V	Laku ju som ostal tri dni. Pregledoval sem misijonsko postajo in dajal navodilo. Tudi sem sprejemal krajevne oblastnike, ki so prihajali so mi zahvaljevat za lepo urejeno misijonsko šolo. Mandarin (urad-
nik, kakor pri nas župan) me je tudi povabil na kosilo. Izrazil je željo, da se naj šola povzdigne v »višjo ljudsko šolo«, to je: da se ji (bulasta še 5. in 6. razred. Ugodil sem mu. Nekaj bom prispeval iz misijonske blagajne jaz, nekaj bodo pa dajale krajevne oblasti. — Vizl-!arija je pokazala, da je misijon v najboljšem stanju. Kristjani so zelo hvaležni svojemu misijonarju patru Čengu, ki pridno obiskuje in oskrbuje njihova solišča. Ko je pri njih divjala kolera, ni nikogar pustil brez verskih tolažil. (Jelo za mrliške rak ve je skrbel. Sam je tudi nekaj zdravnika in je mnogim rešil življenje. — V Laku ju dobro u-spevu pšeuiea. Kinih iz nje ima posebno slast. Dekleta so mi ga nekaj spekla ža na i>ot. Ljudje so mi pa nanosili posušenih rezancev, spravljenih v zavitke, da jih za slabše čase vzamem s seboj v Čaotung.
Kristjani so vse te tri dni oblegali misijonsko postajo. Bil je pra-
vi	praznik zanje; kar niso se mogli ločiti od nas.
Gd njih sem nameraval iti v Kipu. Pot drži skozi Titeko. Zadnji čas so pa prihajalo odondod slabe vesti, da je tam n. pr. dosti roparjev in da zato pot ni varna. Pater Čeng je zato zbral oboroženo stražo, da nas spremi. Tudi je pisal kristjanom v Lopu, da nam pridejo kar najbolje oboroženi naproti, če le mogoče prav do Titeke. Kristjani iz Lopuja so pa odgovorili, da je pri njih red in mir in da se ni treba ničesar bati. Za vsak primer je pa pater Čeng vzel s seboj svojo lov-
sko puško. Odpravili smo se na pot. Dobri kristjani so nas spremili dobršen del poti.
TITEKA.
Pot v Titeko drži sprva skozi dolino reke Čeči. Vse je bilo mirno. Tu pa tam smo srečali kakšnega samotnega popotnika. Pod strmo skalo ob potu je majhna pagoda, to je lmdistovski tempeljček, pri katerem stanuje star puščavnik in dela pokoro. Postregel nam je s čajem. Opozorili smo ga, naj se spreobrne k pravemu Bogu, ker drugače mu vsa pokora ne bo dosti pomagala.
iz dolino smo se obrnili proti vzhodu in prišli na visoko planoto. V neki vasici nas je čakalo vse prebivalstvo, da je bila na tesnem trgu prava gneča. Kaj jih je prignalo skupaj?,— Iz Tungčvana je prišlo k njim nekaj vojakov, ki so zahtevali, da jim dajo večjo vsoto denarja in nekaj konj, češ da so bili v zvezi z roparji. To pa ni bilo res. Takih obdolžifev se poslužujejo nekateri kitajski oblastniki, da laglje izsiljujejo denar in živino. — Župan in vaščani so me prosili, da jim pomagam iz te stiske. Vojaki so že imeli nekaj ljudi zvezanih, da jih odpeljejo za talce. Tudi so že zbrali osem konj. Pa ali so to res pravi vojaki? Ali niso morda preoblečeni roparji?
Ko sva si jih s patrom Čengom natančneje ogledala, sva brž vedela, pri čem smo. To so navadna ro parska druhal, ki so potepa okoli ter izsiljuje denar iu živino. Skli cal sem vaške moža in jim objasnil
zadevo. Pripomnil sem pa, da bi jaz te tolpe ne spodil zgrda ali brez nagrade, ker bi se ponoči morda vrnili in požgali vas, ljudi iu živino pa odpeljali. Zato jo ■ najbolje, da jim nekaj damo, potem jih pa zlepa odslovimo. ™ Možje so bili zelo -zadovoljni s predlogom.
Res sem poklical vodjo roparjev in mu ha lep način povedal, kako nepravilno ravnajo. Ako so pravi vojaki, bi morali pač imeti s seboj mandarinom pisanje, v katerem bi morala biti točno opisana krivda prebivalcev in točno označen zakon, ki so ga vaščani prelomili. Tudi bi morala biti natančno določena kazen, ki. jo morajo plačati. In kako to, da noben izmed vojakov nima na ojheki vojaškega čina? Ko vrši vojak s sojo službo, mora imeti na obleki označeno ime, čin ter številko regimenta in čete, kateri pripada. Izmed njih pa noben tega nima, zato je njihov nastop popolnoma nezakonit in tudi kazniv. Nuj torej gredo v Tuugčvau opozorit, mandarina, kako nepravilno je ravnal. Ako gredo, jim bom ž« jaz pri vaščanih izposloval nekaj nagrade. Če pa vztrajajo pri svojih zahtevah, bo stvar morda prišla do upravnika pokrajine, potem pa bodo oni in mandarin strogo kaznovani. Pripomni) sem, da sva si z upravnikom pokrajine Longjunom velika prijatelja.
Roparji so sprevideli, da so razkrinkani. Zahtevali so 51)00 dolarjev in nekaj živine. Jaz sem sedel na stol, poklical kmete in jim velel, naj možem postrežejo s čajem
/
in bučnim semenom. Pili smo torej čaj iu grizli bučno seme. Nato smo se začeli pogajati. Končno so bili roparji zadovoljni z nagrado 200 doni je \ in dvema osloma. Izpustili so vse zvezane talce.
Ko so odšli, so si vaščani globoko oddahnili. Zelo so mi bili hvaležni za tako modro razsodbo. Hoteli so mi dati nagrado; pa sem jo odklonil v upanju, da bo vasica sčasoma postala krščanska.
Potem smo potovali dalje, nekaj, časa še po visoki planoti, nato smo sc pa povzpeli na gore, kjer leži vas Titeka. Hiteli smo, da bi že do večera prišli tja. Nenadoma pa nas napadejo pastirji z noži in, koli. Čeng j: brž ustrelil s svojo lovsko puško proti njim. Ob poku so se razpršili na vse strani, da še na svoje ovce in koze niso pomislili; lahko bi jim bili vse odgnali, če bi bili hoteli.
Iz Titeke name je prišel misijonar pater Čou precej daleč naproti. Peljal nas je v vas iu v misijonsko hišo, ki je v vsej vasi najlepša, ker je nova. V Titeki je šele malo kato-
,škili družin, zato sem ostal tu samo eu dan. Prosili so me, da jim naj dam sezidati kapelo in šolo; oni bodo dali zemljišče in gradivo, jaz naj pa plačam delavce. Tudi so prosili za kakšno dekle, ki bi jim učila otroke in iskala novih katehume-nov. Vse sem jim obljubil, čeprav nisem vedel, kje dobiti potrebni denar. Upam pa, da nam bo kakšna dobra duša poslala podporo. Tako bomo imeli tukaj novo, urejeno misijonsko postajo,
(Dalje)