Celje - skladišče D-Per 545/1986 S COBISS O Glasilo OZD STEKLARNE -BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 14 Rogaška Slatina April 1986 ......................-...................n. Ob prazničnih dnevih... Čestitamo! Ob 27. aprilu - dnevu OF in ob 1. maju - prazniku dela čestitamo vsem sodelavcem steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter njihovim svojcem, pa tudi vsem delovnim ljudem! Organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije in uredništvo »Steklarja« c Preberite! ■'S »Biti moramo še uspešnejši!« 2 Kljub težjim pogojem uspešni 3 Za vse višje obresti 4 Bitka z.a večjo motivacijo in za boljše delo 5 Odločili smo se za novo delavsko restavracijo 6 Za novo restavracijo delajmo boljše! 7 Izbrali smo najboljše... 9 Priznanje jugoslovanske turistične borze 10 Kritčno o sedanjosti, vizija bodočnosti 11 Časi cenejše energije so mimo 12 Sporočite to naprej 13 1963 delavcev 14 Franci Lovrenčak 14 Medalja za uspešno gašenje gozdnega požara 15 Nagradna križanka št. 135 16 V V Pogovor z Jožetom Pelkom ob zadovoljivem štartu v tem letu »Biti moramo še uspešnejši!« Trije, točneje štirje meseci poslovanja v letošnjem letu so za nami in zaprosili smo direktorja delovne organizacije Jožeta Pelka, naj oceni naše poslovanje v tem obdobju. Manjkajo še sicer dokončni finančni rezultati o poslovanju in gospodarjenju, vendar se da na osnovi nekaterih kazalcev vendarle že oceniti naše delo v prvi četrtini tega leta In nakazati glavne usmeritve za delo v naslednjih mesecih... Vemo že tudi, da finančni kazalci ne bodo enaki proizvodnim dosežkom, saj ob sed^pjl usmeritvi v izvoz in ob nerealnem dlnarjevem tečaju v prvih letošnjih mesecih dohodkovna uspešnost izvoza močno upada. Kako je po vašem mnenju potekala proizvodnja v I. kvartalu? »Fizični obseg proizvodnje je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem težko primerljiv, a vseeno lahko govorimo o velikem povečarju obsega proizvodnje, kar je v glavnem posledica proizvodpje z novimi kapacitetami. Za 44% večja proizvodnja svinčenega brušenega stekla, ter dosti večja proizvodnja ostalih vrst stekla - v mislih imam tudi proizvodnjo gladkega gostinskega stekla za domači trg - vse to so kazalci, ki so vzpodbudni. Skupni je bila proizvodnja količinsko' za okrog 60% večja kot v enakem obdobju lanskega leta. Seveda količinski kazalci niso dovolj, ko ocenjujemo uspešnost proizvodnje. Odpadki so še vedno previsoki!« Kako pa ocenjujete proizvodnjo naših novih linij In kapacitet? »Predvsem so bili v tej proizvodnji odpadki še previsoki. To velja še posebej za stiskalnico pa tudi za pihalno linijo. Takšnim rezultatom botruje nekaj objektivnih težav; težave z modeli in res visoki kvalitetni kriteriji za izdelke, gre pa tudi za precejšen vpliv subjektivnega dejavnika - zaradi ne dovolj strokovnega pristopa. Tudi motiviranost in delovna zavzetost sta nekoliko manjši, kot sta bili v začetku. Vendar je svoj prispevek nova proizvodnja le dala; čeprav še ne takšnega, kot ga načrtujemo... Nova situacija nas prehiteva in organizacijsko ne sledimo dovolj novim proizvodnim tokovom. Gre za določene pomanjkljivosti v pripravi dela in lansiranju ali merjenju in uveljavljanju proizvodnje. Ne moremo biti zadovoljni s celotnim potekom dela - od komerciale, lansiranja proizvodnje, do same proizvodnje in skladiščenja. Kadrovsko smo po številu, torej formalno sicer pokriti, manjka nam pa še nekaj kreativnih ali ustvarjalnih kadrov za temeljitejši in bolj poglobljen pristop k novi proizvodnji. Na tem področju bomo morali nekaj ukreniti!« Kako pa je bilo na prodajnem področju? »Zaenkrat dosegamo to, kar smo si zastavili. V mislih imamo dolarski izvoz, ki je dosegel vrednost okrog 3,1 milijona ZDA dolarjev... Če izhajamo iz prvih treh mesecev, je plan izvoza 13,2 milijona dolarjev glede na razpoložljive kapacitete dosegljiv; še posebej, ko bo vse teklo v neki boljši kvaliteti. Sicer pa je tržni položaj čuden, saj dobivamo precej nasprotujoče si informacije o prodajnih projekcijah od naših kupcev. Če izhajamo iz kapacitet, je torej naš plan realen, čeprav smo ob izredno močni konkurenci pod stalnim pritiskom za zniževanje cen. Posebno poglavje pa je dinarski iztr- žek od izvoza, saj smo v letošpjem prvem tromesečju za vsak dolar izvoza dobili le 32% več dinarjev, kar je res skrajno zaskrbljujoč podatek, na katerega moramo sicer opozarjati, ne sme pa to biti izgovor, za katerim bi skrivali tudi slabše delo... Gotovo se bo pa to odrazilo na naših finančnih dosežkih. Naš cilj naj bi bil, da bi povečali prodajo tudi na domačih tržiščih -predvsem v Evropi. Tako smo bili na primer v Italiji precej uspešni..« Pa prodaja na domačem tržišču? »Doma so vidni rezultati o večanju obsega prodaje, saj smo letos prodali svinčenega brušenega stekla dvakrat toliko, kot smo ga prodali lani, pri ostalih vrstah stekla - pri tem odpade največ na gostinsko steklo - smo pa povečali prodajo za trikrat. To je posledica večje sortiranosti in izbora naših izdelkov... Prišli smo do številke 200 milijonov dinarjev mesečne prodaje na domačem tržišču in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo do tega zneska prišli na relativno lahek način. Toda tudi domači trgovci pritiskajo z zahtevki za povečanje deležev od prodaje in za ugodnejše plačilne pogoje, pa smo jim zato tudi nekoliko popustili... Skratka, na domačem tržišču se nam odpirajo z zavzetejšim pristopom še velike možnosti! Skupina delavcev, ki je pri vročem remontu prenovila dve plinski komori II. peči - foto Z. Novak Sicer pa je osnovni zakon vsake tovrstne proizvodnje, da moramo razviti zaokrožen celovit Sortiment ponudbe - tako za izvoz kot za prodno doma... Posli so okvirno že dogovijeni. Če bomo z dobavami, s sortimentom in kvaliteto sledili tem projekcijam, bo vse v redu, sicer pa lahko kaj hitro pride do odpovedi naročil; posebej pri izvozu. Kupca si namreč težko pridobiš; izgubiš ga pa čez noč! Rad bi še rekel, da smo zadnje leto -in nič drugače ni tudi sedaj - razvili in še razvijamo zelo veliko število novih, zahtevnih programov in da stoji za tem celo moštvo (naših ljudi, pa tudi tuji designeiji ali oblikovalci so prisotni.« Kaj so torej naše najpomembnejše naloge v prihodnje? »Če upoštevamo, da smo zadovoljivo štartali v tem letu, mora vse naše nadaljnje delo temeljiti na zastavljenih planskih ciljih. Držati moramo tempo proizvodnje in izvoza, kajti iz prakse vemo, da nobenega večjega izpada ni mogoče nadoknaditi... Izredno važen je torej vsak mesec, še posebno ti, ki so pred nami. Tudi poletni meseci! Pri novi proizvodnji vplivi vročine in dopustov niso takšni kot pri obstoječi; in to dejstvo moramo izkoristiti. Te nove kapacitete morajo tudi v poletnih mesecih, ko ročna proizvodnja daje nekaj manj, dati svoje - boljše učinke kot doslej. Zato moramo čim-prej usposobiti tudi brusilne avtomate in zagotavljati boljše izplene obeh linij. Sproti moramo kontrolirati in načrtovati kar najboljšo izkoriščenost proizvodnih kapacitet. Nam so sedaj potrebne daleč večje količine, kot smo jih bili doslej vajeni, kajti veliki fiksni ali stalni stroški, ki jih povzroča nova proizvodnja, se morejo porazdeljevati na kar največje število proizvedenih in prodanih kosov. Izredno važno je, da kar najboljše izkoriščamo vse kapacitete, še posebej brusilniške, ki predstavljajo ozko grlo.« Vse zanima tudi, kaj se nam obeta na področju osebnih dohodkov »Ti so ob koncu lanskega leta pa tudi letos zbezljali. Vendar menim -če bomo izkoristili vse pridobitve: avtomata, boljšo tehnično opremljenost, prednosti ročnega dela - da bomo tudi z osebnimi dohodki lahko lovili republiško povprečje, čeprav nam škar- je izvozno-uvoznih cen res nevzpod-budne tečajne politike v začetku leta ob še nekaterih drugih ukrepih, ki ne vzpodbujajo izvoza, ne gre na roko. A gotovo se bo na tem področju tudi kaj premaknilo izvoznikom v prid, ker se mora?« BI radi še kaj povedali? »Letos bi radi spravili pod streho novo delavsko restavracijo. Sicer je še ne zidamo, vendar ukrepamo, da bi to v kratkem začeli... To bo velika finančna obremenitev, saj bomo morali to narediti z lastnim denarjem iz sprotnega dohodka... Tudi zato je še toliko bolj pomembna stalna uspešnost našega poslovanja; torej vsak mesec oziroma vsak dan! In še na nekaj bi rad opozoril! Nekateri sodelavci se skrajno neodgovorno obnašajo do novih prostorov, objektov, in opreme. Že so nekateri novi prostori zanemarjeni, umazani; tudi z opremo se ravna malomarno... Pozivam vse, ki imate pravilen odnos do objektov opreme, da preprečite takšno obnašanje. Naj pride do večje veljave samozaščitno ukrepanje za varovanje družbene lastnine in ohranjanjem vsega, kar smo pridobili!« Z. N. Lanskoletno poslovanje in gospodarjenje Steklarske šole Kljub težjim pogojem čeprav sta minila še dva meseca, ko smo na zboru delavcev Steklarske šole razpravljali o poslovanju In gospodarjenju našega kolektiva v letu 1985, se čutimo dolžne, da osnovne podatke o tem objavimo v »Steklarju«. Mislimo namreč, da tudi zunaj naše delovne organizacije marsikoga zanima, kako delamo In gospodarimo v šoli... Zato v tabeli št. 1 prikazujemo os- prihodku zavzema prodaja stekla kot novne podatke o lanskoletnih doseže- naša osnovna dejavnost 79%, ostalih nih rezultatih v primeijavi z dosežki v 21% pa je dohodek šole — doma, kuhi-letu 1985! nje in ostalih prihodkov. Tabela 1: Podatki o gospodarjenju Steklarske šole v letih 1985 in 1984 (v dinarjih) Zap št. ELEMENTI Leto 1984 Leto 1985 Indeksi 1. Celotni prihodek 260,548.869 590,375.595 226 2. Porabljena sredstva 109,332.696 239,239.497 219 3. Dohodek 151,216.173 351,136.098 232 4. Obveznosti iz dohodka 5. Čisti dohodek 24,777.267 58,631.629 237 126,438.906 292,504.469 231 Razporeditev čistega dohodka: 6. Del za osebne dohodke 100,166.335 223,682.162 223 7. Del za stanovanjska sredsteva 4,480.906 9,800.327 218 8. Del za sklade 21,791.665 59,021.980 271 Po prikazanih elementih strukture V letu 1985 smo zabeležili v zadnjih dohodka v primeijavi z letom 1984 letih največji porast materialnih stro- O smo dosegli v letu 1985 znatno boljše škov - porabljenih sredstev. Naj večji V rezultate. V tako povečanem celotnem del teh stroškov je poraba osnovnih in uspešni pomožnih materialov ter poraba energije. Takšna težnja povečevanja teh stroškov je delno zaradi večje količine porabe, največji del pa zaradi stalnega povečevanja nabavnih cen, pa tudi zaradi ostalih stroškov poslovanja, ki so hitreje naraščali! Kljub visokemu porastu stroškov smo v letu 1985 dosegli znatno več dohodka v primeijavi z letom 1984. Občutno pa so se v letu 1985 povečale obveznosti iz dohodka; predvsem zaradi povečanja prispevnih stopenj ter povečanja dohodka in mase osebnih dohodkov, kar je osnova za izračun večjega dela obveznosti. Tildi sredstva čistega dohodka so ustvarjena sorazmerno z dohodkom, kar nam je dalo možnost, da smo pri razporeditvi čistega dohodka lahko več sredstev namenili za osebne dohodke pa tudi za sklade in s tem presegli načrtovano akumulacijo. V letu 1985 nam je uspelo povečati osebne dohodke tako, da je znašal povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega 53.417 dinarjev, kar je zelo blizu slovenskega povprečja za gospodarstvo v letu 1985. Da si zagotovimo potrebna devizna sredstva za uvoz repromateriala, smo del naše proizvodnje tudi izvozili na zahodni trg; in to v vrednosti 259.000 ZDA dolaijev, kar nam je nekako zadoščalo, da smo s tem ustvarili devizno udeležbo za potrebni uvoz repromateriala. Vse več dohodka gre,.. V letu 1985 smo namenili za investicijske naložbe 16.056.800 dinarjev, od tega je bila največ v gradnjo plinovoda, ter za nakup strojev in opreme. Ko analiziramo dosežene uspehe v letu 1985, se nehote spomnimo na začetek leta 1985, ko smo postavljali plan Za vse višje obresti Zadnjih nekaj let se vse bolj soočamo z realno ali stvarno ceno nekaterih produkcijskih faktorjev ali dejavnikov, naj gre pri tem za surovine, energijo ali delovna sredstva. Kaže pa, da tudi kapital dobiva svojo stvarno ceno oziroma vrednost... Ko govorimo k kapitalu, imamo v mislih denar, katerega cena oziroma plačilo nadomestila za gospodarjenje z njim so obresti. Te pa so v zadnjih nekaj letih naraščale zelo skokovito; in če smo v preteklosti trdili, da so daleč pod realno vrednostjo, sedaj to že ni več resi Gospodarjenje vse zahtevnejše Če izhajamo iz uvodne ugotovitve, da vsi faktorji, ki jih uporabljamo v proizvodnji, dobivajo realno ceno oziroma, da so dražji, kot so bili svoj čas, potem to pomeni, da gospodarimo in bomo gospodarili v vse zahtevnejših pogojih. Tudi na relativno nizkih osebnih dohodkih ne bomo mogli več graditi. Skratka, potrebno bo takšno poslovanje, da bomo na enoto izdelka porabili kar najmanj energije, surovin in repromaterialov, da bo izdelek v proizvodnji kar se da kratek čas in da bo narejen za znanega kupca. Te visoke oziroma realne cene proizvodnih vložkov vse bolj prihajajo do veljave in prej, ko jih bomo priznali, lažje se bomo prilagodili takšnim zaostrenim pogojem poslovanja. Bolj ko bodo veljale tržne zakonitosti - in zanje smo se opredelili v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije - zahtevnejši bodo pogoji poslovanja. In le tisti, ki se jim bo znal prilagoditi, bo lahko dosegal takšen dohodek, ki mu bo omogočal zadovoljivo stopnjo socialne varnosti in razvoj. Prav to vprašanje o razvoju bo vse bolj stopalo v ospredje. Prilagoditi se bo treba vse hitrejšemu tehnološkemu razvoju, da nas čas ne bo prehitel, da ne bo naša proizvodnja predraga in nekonkurenčna. Denar dobiva svojo cenol V tem prispevku se nekoliko bolj dotikamo vprašanja o denaiju... Za kakršno koli proizvodno ali drugo gospodarsko dejavnost gre, brez denaija oziroma kapitala ne gre. Ta je potreben za nakup strojev, surovin, repromaterialov in energije, za izplačilo osebnih dohodkov itn. V vsaki proizvodni dejavnosti se torej obrača denar, cilj vsake dejavnosti pa je denar ali kapital oplemenititi. Danes postaja vse pomembneje, s čigavim denaijem posluješ. Svojčas, pred petimi ali šestimi leti, so bile obresti za bančni denar daleč pod realno ravnijo in se je izplačalo obratovati z izposojenim denaijem. Še sedaj imamo v našem kolektivu, tudi mnogi med nami, kredite, ki so nam bili odobreni pred leti in za katere sedaj plačujemo smešno nizke anuitete. In kdo bo rekel: »Smo pač pridobili!« Da, samo na čigav račun? Zato pa, med drugim, imamo sedaj takšno stopnjo inflacije, mnoga podjetja v izgubah, precej neperspektivnih dejavnosti in težak družbenoekonomski položaj. Prav to nepriznavanje prave vrednosti denaija v preteklosti nas sedaj tako drago stane! Sedaj so obrestne mere za neprednostne namene poslovanja blizu 82%; če si za eno leto sposodiš 1 dinar, moraš torej vrniti 1,82 dinarja. To pa je zahteva, ki jo mora še kako upoštevati vsakršno gospodaijeiye. V gospodarstvu ugotavljamo, da gre vse več dohodka za obresti, da torej dobršen del, marsikje že pretežen, no-voustvaijene vrednosti požrejo obresti. Tudi v naši delovni organizaciji ugotavljamo, da se delež dohodka za obresti oziroma stroškov za obresti skokovito povečuje. Za tekoče ali sprotno poslovanje -za obratna sredstva - uporabljamo predvsem kredite za pripravo izvoznega blaga in kredite na osnovi izvoznih carinskih deklaracij. Te obrestne mere Tridesetcentimetrska vaza, gravura iz programa »JAKI« ateljeja GRY - foto Weingerl za leto 1985 in pri tem razmišljali, ali ga bo sploh mogoče uresničiti. Moramo pripisati, da smo v letu 1985 vložiti dosti dela in naporov za dosego naved-nih rezultatov, vendar da bomo dobro delati tudi letos! FRUMENCIJ WEILGUNI so bile svojčas dosti nižje od splošne obrestne mere, sedqj so pa razlike vse manjše. Ta čas plačujemo za kredite za pripravo izvoznega blaga in za kredite na osnovi izvoznih carinskih deklaracij obresti po 63-% in 58-% obrestni meri, za investicijske kredite, ki so pa še ugodni zaradi izvozno naravnane naložbe in zaradi tega, ker smo na mary razvitem območju Slovenije, pa znaša sedaj obrestna mera tudi že 56%. Vsi krediti, odobreni zadnjih nekaj let, oziroma kreditne pogodbe vsebujejo klavzulo o spremenljivi obrestni meri, ki se bo gibala skladno s splošno politiko obrestnih mer. Doslej so se obresti v glavnem le zviševale, kajti le tako se lahko sledile inflaciji. Kaj to pomeni? Takšne obresti postavljajo tudi pred nas določene zahteve po racionalnejši proizvodnji in obračanju denaija. Potrebujemo torej več celotnega prihodka in dohodka za pokrivanje obresti, po drugi strani pa lahko tudi s samim gospodarjenjem z denarjem precej prihranimo oziroma zmanjšamo delež obresti. Izredno pomembne postajajo v teh negotovih pogojih poslovanja, ob visoki inflaciji in ob visokih obrestih tale vprašanja: • V kolikšni meri lahko s cenami naših končnih izdelkov sledimo inflaciji? e Koliko denarja imamo vezanega v zalogah surovin in repromaterialov in kako hitro jih obračamo? e Koliko denarja imamo vezanega v zalogah gotovih izdelkov in kako ku-rantne so te zaloge? e Kolikšne plačilne roke dosegamo ob prodajanju našega blaga in kakšna je struktura plačil (virmani, menice)? e Koliko akumulacije namenjamo za obratna sredstva? Glede na to, da 70% naše proizvodnje prodamo na tuje, kjer smo glede nivoja cen, plačilnih pogojev in ostalega precej omejeni, oziroma se moramo prilagajati veljavnim pogojem trgovanja, bomo morali več pozornosti na- menjati navedenim vprašanjem. Predvsem zalogam surovin in repromaterialov ter gotovih izdelkov, strukturi plačil in plačilnim pogojem ter nivoju cen na domačem tržišču in drugemu! Skratka, denar postaja tako drag, da moramo to imeti nenehno pred očmi! Iz gospodarskega načrta smo ugotovili, da bomo v letošnjem letu za obresti za tekoče ali sprotno poslovanje in za obresti od investicijskih kreditov skupaj namenili le nekaj manj kot milijardo - (novih) - dinarjev! To pa pomeni že skoraj osmino načrtovanega celotnega prihodka! Torej je razlogov, da gospodarjenje z denarjem, kakor tudi celotnemu poslovanju, namenjamo še več skrbi, kajti cilj vsakega poslovanja je kar največji dohodek... ZLATKO NOVAK Naloga, ki se je moramo čimprej lotiti Bitka za večjo motivacijo in za boljše delo Zadnji strokovni kolegij In tudi gibanja v proizvodnji ter naši poslovni dosežki so me spodbudili, da sem napisal nekaj misli v zvezi z naslovom tega sestavka! Steklarna »Boris Kidrič« Je bila še včeraj z vsemi potenciali usmerjena v uresničitev naše, v zgodovini Rogaške največje Investicije. Skoraj čez noč smo se spremenili Iz obrtne tovarne, rekel bi, v tehnološko Intenzivno industrijo z ohranjenimi In pomembnimi elementi ročnega značaja Izdelave steklenih Izdelkov. Kako delati boljše? Vse te spremembe so narekovale in še narekujejo našo stalno skrb, kako se organizirati in motivirati za n«ubolj-še možno delo. Čeravno že leta govorimo o potrebni organizaciji stimulativnejšega nagraje- vanja in dohodkovnih odnosih med tozdi, jia tem področju nismo bili uspešni. Vsaj vsi ne! V naših zahtevah, naj se nekaj stori, pa se hotč ali nčhote pojavlja tudi prepričanje in želja, kako -bi zase vzeli več, kako bi več namenili v osebno porabo. To ni le problem Steklarne; to je družbeni problem: nastala je stihija in psihoza o delitvi prek ustvarjenega, mimo realnih družbenih norm delitve po rezultatih dela. To nespoštovanje dobrega dela ima nujno kratek vek. Prepričan sem, da mora priti sprememba v prid uspešnega, ustvarjalnega in vsestransko učinkovitega dela! S to vizijo se lotevam vprašanja, kako se bomo motivirali tudi za drugačen sistem delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke? Sam sistem delitve ne prinaša več denarja, mora pa prinesti takšne proizvodne odnose, ki bodo dajali boljši dohodek, dosežen z večjo storilnostjo, kakovostjo, gospodarnostjo in ko bodo rezultati teh elementov izkazali večji dohodek delavcev tozdov, DSSS in delovne organizacije kot celote. Torej mora pravica do delitve izhajati iz uspešnosti, ki mora imeti znana merila... Doseči zaželene ciljne učinke! In kako smo se dogovorili? V začetku bomo vpeljali mesečni dinamičen plan. Ta sestoji iz elementov, kot so: instalirane kapacitete, plan delovne si- Peskanje znaka na vrču... foto Z. Novak le s planiranim razpoložljivim fondom ur proizvodnega vložka, plan obsega spremljajočih del (režije) in plan izple-na. Sedaj analiziramo fizični obseg porabe materialov, surovin in energije. Uresničevanje planov bomo primerjali med tozdi, med delovnimi enotami v fazni proizvodnji. Plani ne morejo in ne smejo odražati našega trenutnega stanja ali zmožnosti; postavljeni morajo biti na temelju ciljnega učinka. In kaj je ciljni učinek? To so efekti, ki jih dosega podoben svetovni proizvajalec. Vsa naša skrb je in bo, da uvedemo tako organizacij dela, informatiko, opremljenost itd., da bodo ti pogoji zagotovljeni. Da pa bo to vse funkcioniralo, potrebujemo prave ljudi na pravih mestih, polno materialno in moralno odgovornost za zaupane naloge in pošteno nagrado za dobro opravljeno nalogo. Rezultate dela bomo analizirali mesečno v vsakem tozdu v delovni skupnosti, jih primerjali s planiranimi in Končno se bo zgodilo... seveda tudi, medsebojno. Sedaj preverjamo takšno metodo dela med tozdi Dekor (v celoti), Dalmacijakristal in Tehnokristal (delno). Na nivoju delovne organizacije smo že precej štorih za uveljavitev skupnega mesečnega načrta proizvodrye in prodaje. Natančni rezultati dela v obdobju in mesecu naj bi bili podlaga za delitev osebnih dohodkov po tozdih. Sleherni delavec tozda lahko prispeva k boljšemu gospodarjenju svoje temeljne organizacije in celotne delovne organizacije, ki je skupni temelj poslovanja. S predlogom o diferencirani delitvi po tozdih se postavlja v pravo funkcijo osebno in združeno odgovornost ter medsebojno kontrolo dela. Zadanih nalog ne bomo zlahka izpeljali...! V programu za postopni prehod k optimalni organizaciji in stimulativni delitvi je veliko nalog, ki so vezane na izvajanje vseh poslovnih funkcij - od planiranja do prodaje. Velika naloga je pred normirci, planerji, analitiki, komercialisti itn. Vse to so sicer običajne navade, ki veljajo v razvitih proizvodnih sistemih. Na enoto proizvoda gredo priznani časi dela in režije. Osnova je vedno proizvodni rezultat, seveda s prodajnim učinkom. Tej funkciji je podrejeno vse ostalo in s posebnim poudarkom na racionalnem in kvalitetnem proizvajanju. Torej gredo vsa prizadevanja v smer, kako izboljšati poslovne učinke, izboljšati dohodek in skozi vse oblike stimuliranja priti tudi do ustreznega nagrajevanja. Sleherni član v proizvodnji in poslovni verigi mora občutiti in vedeti svojo vlogo, možnost za vplivanje na skupen in tudi svoj delovni rezultat ter dohodek. Skozi tako urejene medsebojne proizvodne odnose bo tudi poudaijena samoupravna funkcija delavcev za urejanje notranjih in skupnih odnosov. JOŽE BOŽIČEK Odločili smo se za novo delavsko restavracijo Minilo je šest mesecev, ko smo se v tem časopisu vprašali konec prispevka o prostorskih In drugih problemih tozda Delavska restavracija, ali bo leto 1986 tisto, v katerem bomo delavci Steklarne dobili nove, ustreznejše prostore za svoje prehranjevanje med delom. Sedaj lahko odgovorimo pritrdilno. Konec maja ali v začetku junija se prične rušenje sedanje zgradbe, v kateri so družbena prehrana, skladiščni prostori, brusilnica (učencev) ter vratarnica. Na istem prostoru bomo zgradili nov objekt, ki bo primeren našim sedanjim in bodočim potrebam. Načrt zgradbe je razstavljen za ogled v spodnji jedilnici delavske restavracije... KAKO V PREHODNEM OBDOBJU? Predno pa pričnemo gradnjo nove delavske restavracije, moramo postoriti še precej dela in opravil za pripravo terena, saj bo novi objekt za družbeno prehrano postavljen na istem mestu kot dosedanji, samo da bo nekoliko razširjen proti potoku in v notranjost parka. To pa pomeni, da bomo obstoječi objekt v celoti porušili, da moramo zagotoviti prostor za praktični pouk učencev-steklobrusilcev, za vribavanje zamaškov, za delavce v kontroli kvalitete, za delavce vratarske službe, za skladiščenje obstoječe opreme in končno prostor, v katerem bomo lahko med gradnjo namestili opremo iz bifeja. Pri sedanji prostorski stiski te premestitve vsekakor predstavljajo velik problem, saj je treba poiskati trajno rešitev za oddelek vribavanje zamaškov, prostor za učence, kontrolo kvalitete in začasno rešitev za vrataije ter začasni prostor, ki bo ustrezal higien-sko-tehničnim zahtevam za opravljanje prometa z živili, pijačo, cigaretami itd. UREDITI NEKATERE PROSTORSKEZADEVE Pri iskanju ustreznih rešitev smo izhajali iz dejstva, da je med gradnjo nujno zagotavljati ustrezno prehrano delavcem med delom in normalno delo proizvodnih oddelkov v poletnem času, kakor tudi delo s povečanimi kapacitetami v jesenskem času oziroma že v septembru, ko bo pričelo z delom 70 novih brusilcev in učencev brusilcev. Zanje smo morah poiskati trajno rešitev, saj je bilo to planimo že ob prejšnji investiciji in povsem normalno je, da se za to usposobilo četrto brusilnico, saj je temu namenjena. V prostore stare brusilnice je nujno premestiti oddelke, ki so sedaj nekoliko oddaljeni od normalne proizvodne poti in predstavljajo ozko grlo (spodnje vezalnice, označevanje stekla itd.). S tem zagotavljamo nemoteno neposredno proizvodnjo, kar je vsekakor pravilno in potrebno, saj smo od tega vsi odvisni. Istočasno, ko te prostore usposabljamo za proizvodnjo, pa izgubljamo možnost, da prostore četrte brusilnice ali stare brusilnice začasno uporabimo za delavsko restavracijo, ki bi bili edini primerni za organizacijo razdeljevanja toplega obroka. Zavedamo se, da s tem izgubljamo veliko, pa vendar bomo z organizacijo hladnega obroka med delom mlajši vzdržali teh nekaj mesecev, saj so to vzdržali tudi starejši delavci v mladosti in celo več let! V PRIHODNJEM OBDOBJU SUHA MALICA In kako predvidevamo prehrano med gradnjo objekta za družbeno prehrano? Prostore spodnje vezalnice in žigo-same bomo usposobili, da bodo ustrezali higiensko-tehničnim predpisom 6 ter jih namenili potrebam bifeja, v katerem bomo lahko kupovali razne vrste salam, sir, ribe, mesni narezek, pašteto, slanino in podobno ter pijače, kot so pivo, oranžada, cockta, tonic, trimvit, sokove, pa tudi razne vrste cigaret, bonbonov, napolitank, čokolad ter kruh in žemlje. Skratka, kupiti bo mogoče vse tisto, kar lahko kupite že sedaj v našem bifeju, s tem da bo ponudba razšiijena. Vsak delavec se bo lahko oskrboval v bifeju z zaželenimi prehrambenimi predmeti za malico v celoti ali pa delno v kombinaciji s tistim, kar si bo prinesel s seboj od doma. Zaradi majhnega prostora malice ne bo možno zaužiti v prostorih bifeja temveč na delovne mestu (prostoru), to pa pomeni, da si bo treba zagotoviti malico pred časom za malico (dopoldne do 9. ure in popoldne do 17.30). Da ne bi izgubljali delovnega časa za nabavo hrane, se bomo poskušali organizirati tako, kot je v praksi sedaj v jutra- njih urah, ko nam prinesejo sendviče na delovna mesta. Regres za prehrano bomo prejemali v obliki denarja, skupaj z osebnim dohodkom. Zavedamo se, da takšen način prehrane med delom ni primeren današnjemu standardu in delovnim pogojem, pa vendar mislimo, da ne bo pretežko, saj tudi do sedaj nismo imeli dobrih pogojev. Upamo, da bomo zdržali nekaj mesecev, saj vemo, da bo jutrišnji dan lepši. OBJEKT V SKLADU S SODOBNIMI ZAHTEVAMI Novi objekt družbene prehrane je zasnovan na osnovi higiensko-tehnič-nih predpisov, novih spoznanj o prehrani delavcev med delom ter na osnovi naših skupnih potreb. Prostorsko pomeni novi objekt v primerjavi z obstoječim trikratno povečanje s sodobno razporeditvijo prostorov glede na potrebe in funkcionalnost. Prilagojen Kaj še storiti, da bo nova investicija zaokrožena celota? je potrebam samopostrežne restavracije z možnostjo dveh hkratnih linij, saj bo zgornji (nadstropje) del razdeljen tako, da bo v sredini kuhinja in na vsaki strani jedilnici. Obrok hrane in pribor si bomo postregli sami ter na pladnju odnesli na mizo. Po zaužitju hrane pa bomo pladenj s posodo in priborom odnesli v ustrezen prostor. V dopoldanskem času bomo za mzilice uporabljali obe jedilnici, popoldne pa le eno, medtem kot bo druga za sestanke in podobno. V pritličju bodo prostori bifeja, manjša sejna soba, skladišče prehrambnih artiklov, mesa, pijač itn., ' vratarnica, telefonska centrala, prostor za sanitarije in umivalnice. Vhod v zgradbo bo s sprednje strani (iz parka) naravnost v bife in po stopnicah v zgornje prostore. Objekt bo zgrajen po sodobni tehnologiji in predvidevamo, da bo zgrajen v štirih mesecih. J. V. Za novo restavracijo delajmo še boljše! Sedaj že lahko bolj umirjeno In stvarno ocenimo, kaj smo v minulih dveh letih spremenili In pridobili v naši Steklarni In kaj moramo še storiti, da bi v celoto zaokrožili našo načrtovano naložbo... Kaj smo že pridobili? Naše nove pridobitve so: • Novo električno kadno peč - kapaciteta 9 do 15 ton kristalnega stekla na dan. • Proizvodno linijo za kelihe in kozarce — pihalna linija. • Proizvodno linijo za vse vrste stiskanih izdelkov. Dosedanja povprečna obremenitev električne peči je več kot 12 ton staljenega stekla na dan. Proizvodne linije še vedno niso ustrezno izkoriščene zaradi precej širokega proizvodnega programa in zaradi majhnih serij. Izdelki, kijih proizvajamo na njih, so izredno zahtevni, pa je zato tudi izplen manjši. Pri steklarski liniji smo že ugotovili, da zahtevane kvalitete ne bomo dose- 9 Pritegniti moramo za to delo še več mladih... foto Z. Novak V Zibemiku gradijo nov stanovanjski blok, v katerem bodo prebivali tudi delavci naše Steklarne... Foto Z. Novak k Tabela 1: Predračunska vrednost in doslej porabljena sredstva (v dinarjih) Vrste naložb Ob pričetku del 1984 Prekoračitve 1985 Skupaj nova predračunska vrednost Porabljena sredstva do 31. 3. 86 Gradbena dela 408,165.000 236,477.000 644,642.000 10,792.557 690,040.604 Domača oprema 294,018,000 ' 311,138.000 605,156.000 59,268.785 346,959.636 Uvozna oprema 518,952.000 59,377.000 578,329.000 735,903.608 Stroški uvoza 136,523.000 60,966.000 197,489.000 157,209.696 Ostali investicijski stroški 113,903.000 59,873.000 173,776.000 173,963.315 Skupni osnovna sredstva 1.471,561.000 727,831.000 2.199,392.000 2.174,138.201 Druga potrebna sredstva 232,156.000 96,957.000 329,113.000 252,473.434 Obratna sredstva 106,720.000 - 106,720.000 - Skupaj 1.810,437.000 824,788.000 2.635,255.000 2.426,611.635 gli, če ne bomo nadomestili litoželezne kalupe z jeklenimi. S Skladiščno proizvodna hala je praktično končana, razen četrte bru-silnice. Ugotavljamo, da vsi montirani bru-silniški stroji obratujejo zadovoljivo. Izjema so avtomati, s katerimi je precej težav, tako da jih sedaj dobavitelj popravlja in usposablja za normalno proizvodnjo. Kislinska polimica dela s polno kapaciteto, zato se bomo morali pripravljati že za nakup in montažo tretje linije pri optimalni proizvodnji talilniških kapacitet. V tem objektu smo pred nekaj dnevi odprli našo industrijsko trgovino, s katero pričakujemo precejšnji porast prometa - predvsem prodaje izdelkov druge vrste. • Vsi zgrajeni energetski objekti in strojna oprema obratujejo normalno in brez posebnih problemov. • Plinsko kurjenje vseh lončenih peči in stare kotlarne je urejeno in po začetnem vpeljevanju obratujejo vsi navedeni veliki porabniki normalno in v zadovoljivi kvaliteti. • Zunanji videz ob objektu skla-diščno-proizvodne hale in parkirišču bo dobil dokončno podobo ob koncu* tega meseca, ko bo posajeno okrasno grmičevje in cvetje. S Delavnica servisnih dejavnosti je nared za vselitev delavcev servisnih dejavnosti in tudi to naj bi omogočilo še kvalitetnejše servisne storitve v proizvodnji, s tem pa tudi manj zastojev. • Prostori starih brusilnic bodo v kratkem brez stare opreme in pred začetkom preureditve za spremembo namembnosti v medfazno skladišče in proizvodne prostore dodelave izdelkov iz kristalina. Za dosedaj opravljen obseg investicijske naložbe so bila predvidena finančna sredstva, kakor jih kaže tabela 1! Sedaj pa nekaj besed o tem, kaj bi morali letos in naslednja leta še opra- viti, da bi začeto investicijsko naložbo celotno zaokrožili, da bi lahko optimalno izkoristili vse instalirane kapacitete? Nujno bi bilo predvsem naslednje: • Objekt družbene prehrane. Predviden je objekt v dveh etažah skupne površine 1600 m2 in s kapaciteto kuhinje do 1000 obrokov v eni izmeni. Poleg kuhipje z vsemi pripadajočimi prostori in opremo sta predvideni dve jedilnici s skupno 370 sedeži za samopostrežni sistem, pa tudi več prostorov za druge namene (sobe za sestanke družbenopolitičnih organizacij in goste, vratarnica z sprejemno sobo, telefonska centrala in podobno). V postopku je pridobivanje gradbenega dovoljenja in zbiranje ponudb izvajalcev del. • Ureditev oziroma asfaltiranje obstoječih površin v Steklarni (ceste in manipulativne površine in zelenice). • Izdelava (popravilo) in montaža 65 brusnih strojev v četrti brusilnici z vso pripadajočo opremo in instalacijami. • Generalno popravilo in preselitev stroja za rezanje in brušenje kelihov - bibaka z pripadajočo linijo. • Povečanje kapacitet oziroma popravilo kislinskih polirale v Rogaški, Kozjem in Vrgovcu. • Remont lončenih peči ali zamenjava z kontinuirano kodno pečjo • Dokončna ureditev kompresor-skih postaj (hlajenje in sušenje zraka) in povečanje kapacitet visokotlačnih kompresorjev. S Ustrezno rešiti problem skladiščenja in izdelave kartonske embalaže. Vse to ali del predvidenih investicij bomo zmogli le, če bomo še boljše delali in če bo širša družba realno cenila in ovrednotila naša prizadevanja ob sedanjem in bodočem še večjem izvozu. To pa je že del tistega, kar pripravljamo v okvira srednjeročnega načrta investicij za obdobje 1986-1990... Upamo, da nam bo letos uspelo zgraditi novo delavsko restavracijo, obnoviti bibak in izpeljati še nekatere drage manjše naložbe? JOSIP ŽNIDAREC Nekaj dni v aprilu je bilo našim steklarjem te zares vroče... foto Z. Novak Volitve v organe samoupravljanja Izbrali smo najboljše V sredo, 26. marca letos, smo v Steklarni Izvedli že drugič volitve. Tokrat smo volili v organe samoupravljanja delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti. V delovni organizaciji smo volili delavski svet, organ samoupravne delavske kontrole in skupno disciplinsko komisijo, v tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb pa smo volili delavske svete in organe delavske kontrole. Od skupaj 1956 zaposlenih in vpisanih v volilne imenike je bila udeležba na voliščih 86-odstotna. Najboljša Je bila udeležba na volitvah v tozdu Dodelava in v tozdu Delavska restavracija - stoodstotna, v drugih tozdih pa Je bila naslednja: v tozdu Delor In tozdu Servisne dejavnosti 94-odstotna, v tozdu Dalmacijakrlstal 98-odstotna, v tozdu Kristal 83-odstotna, v tozdu Tehnokristal 83-odstotna v tozdu Osnovna izdelava 80-odstotna. V samoupravne organe delovne organizacije so bili Izvoljeni... V delavski svet delovne organizacije: Bedenik Jože, Čonžek Vlado, Ivan Kamenšek, Franc Kidrič, Jože Kovačič, Berislav Močnik, Mato Sabljak, Jože Strašek, Anton Širec, Danilo Škrabi in Franc Županič iz tozda Osnovna izdelava; Rado D renski, Elizabeta, Drago Dimeč in Stanko Verk iz tozda Dodelava; Karl Holšek, Martin Kampuš, Ivica Kučiš, Alojz Kuhala, Marija Pale-Kosovec, Dragica Pešič, Franc Pišlar, Marta Rep, Cvetko Sed-minek in MMilena Zupanc iz tozda Kristal; Srečko Sok in Daniel Štus iz . tozda Dekor; Adolf Polšak in Jože Škrabi iz tozda Servisne dejavnosti; Marija Kovačič in Nežika Županič iz tozda Delavska restavracija; Lenko Kezič in Drago Marič iz tozda Tehnokristal; Ivica Klančič in Boris Stankovič iz tozda Daimacijakristal; ter Doli Čujež, Miran Junež, Matija Kozlevčar, Vilma Ogrizek in Bruno Sverko iz Delovne skupnosti skupnih služb. V samoupravno delavsko kontrolo: Dinko Pešič, Slavko Čoh, Rihard Mel-cer, Alojz Osojnik, Ivan Dolšak, Stanka Markovinovič, Ivan Kovačič, Jure Parmač in Drinko Radonič. V skupno disciplinsko komisijo: Dominik Novak, Mato Sabljak, Branko Cesarec, Angela Firer, Slavko Čoh, Jože Jutriša, Marija Halužan, Milica Masnec, Franc Berk, Leopold Polaj-žer, Peter Raspotnik, Katica Bračun, Marija Jeršečič, Marjana Bercko, Ivan Boroš in Luba Tišma. TOZD Osnovna izdelava Delavski svet: Boris Antolin, Nikola Bursač, Anton Colnarič, Božo Cvek, Jože Čoh, Maijan Drofenik, Franc Fric, Robert Komerički, Anton Koraži-ja, Darko Krofi, Rafael Matko, Bojan 9 Z volitev delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in za zbor združenega dela - foto Z. Novak ■ ■ 1 Mikša, Janez Kunstek, Anton Mrkša, Ivan Podhraški (47), Jože Podhraški, Jože Posl, Anton Rajher, Vinko Srb-čič, Maijan Stiplošek, Avgust Strašek, Miran Strmčnik in Josip Spiti ak. Samoupravna delavska kontrola: Milan Artič, Roman Bastašič, Stanko Grahovar, Božo Kajba, Anton Krumpak, Bogdan Lepan, Dušan Petreski, Jože Podgoršek in Vlado Štih. TOZD Dodelava Delavski svet: Valerija Artič, Urška Bonjšak, Jurij Fric, Vlado Gorišek, Vida Grobin, Berta Jutriša, Anton Kovačič, Helga Križan, Vojo Obradovič, Zora Pešič, Drago Štančin, Zlatko Starček, Anton Škorc in Marija Vnučec. Samoupravna delavska kontrola: Mihca Bračun, Janko Kovačič, Jera Lorber, Albina Plevnik in Avgust Stiplošek. TOZD Kristal Delavski svet: Ivan Bračun, Miro Cerovski, Blaženka Čoh, Anton Drofenik, Vlado Hrup, Rozalija Kišič, Alenka Kozlevčar, Milorad Kračun, Jože Kuhale, Jasna Lupinski, Brona Markovinovič, Miljana Močnik, Radovan Nikolič, Ivan Oreški, Marija Sekirnik, Jože Stančič, Maks Terčič, Milan Tut-njevič, Jožica Voh in Anton Ver-hovšek. Samoupravna delavska kontrola: Mirko Cvrtila, Stjepan Krklec, Martina Kuhale, Otilija Lampret in Mihca Mikša. TOZD Dekor Delavski svet: Bezamovski Štefan, Božiček Igor, Bratuša Fraiyo, Centrih Peter, Černelč Franc, Gmajnič Drago, Jošt Anton, Jug Marta, Juhart Jože, Leskošek Edita, Resnik Silvo, Sikošek Ivan, Strnad Nevenka, Štefančič Jožica in Volavšek Nevenka. Samoupravna delavska kontrola: Bezamovski Štefan, Gmajnič Karel, Kukovičič Zdenka, Kunej Jože, Osojnik Alojz, Planinc Anton, Rezec Franc, Tutnjevič Dragan in Viderščak Dragica v TOZD Servisne dejavnosti Delavski svet: Anton Artič, Franc Gajšek, Ivan Janžek, Martin Janžek, Mirko Kamenšek, Vjekoslav Mikša, Edo Petek, Adolf Polšak, Drago Podhraški, Peter Raspotnik, Vlado Rusi, Mirko Štih in Josip Vražič. Samoupravna delavska kontrola: Anton Bek, Ivan Dolžak, Avgust Lipnik, Franjo Mlinar in Jože Škrabi. Delovna skupnost skuplh služb Delavski svet: Anderlič Vera, Berc-ko Marjana, Bursač Erika, Čoh Anica, Čujež Doli, Dolšak Andrej, Kovačič Milena, Posavac Nevenka, Prah Magda, Šinko Valent, Špraje Marija, Šraml Alojz, Šrimpf Albin, Trunkelj Mirko, Verk Marjeta in Zagoda Nada. Samoupravna delavska kontrola: Čoh Marinka, Gajšek Miran, Kodeiič Vera, Podhraški Franjo in Srbčič Franc. TOZD Tehnokrlstal Delavski svet: Marevič Stipan, Ke-zič Lenko, Marič Drago, Franič Stje-pan, Medak Mira, Vujičič Ante, Ivan-čevič Milan, Samardžič Željko in Ga-šparevič Braco. Samoupravna delavska kontrola: Vlahovič Lenko, Dedič Javorka in Ra-daljac Zdenka. TOZD Dalmacljakrlstal Delavski svet: Beus Ivan, Primorac Anka, Stankovič Mate, Škorput Tomislav, Vegar Ante, Vukovič Tihomir, Stankovič Mario, Primorac Almira in Radonič Drinko. { 1V Uspešen turistični suvenir Rogaške steklarne Priznanje jugoslovanske turistične borze V Sarajevu se je 15. marca končal jugoslovanski natečaj za izbor reprezentativnih turističnih suvenirjev. Med dvestosedemdesetimi predloženimi deli 57 avtorjev je bila zastopana tudi naša steklarna s specializiranimi izdelki in designom ateljeja GRY iz Dekorja. V luksuzni embalaži, ki jo izdelujemo v Kozjem, smo predstavili brušen in graviran kozarec s simbolom kraja in ornamentalni ljudski motiv iz zbirke I. Razborška na krožniku s premerom 16 centimetrov, ki ponazarja izvirnost ljudske umetnosti določenega območja. Komisija jugoslovanske turistične borze je izbrala petnajst najboljših del, med katerimi je naše izdelke uvrstila na 8. mesto. Tako smo dobili še eno potrditev, da bodo ekskluzivni izdelki Rogaške steklarne nameiyeni turistični ponudbi suvenirjev med najbolj iskanimi v naših turističnih centrih! - ček N.............._________________/ Izdelki iz programa GRY, ornamentalni motivi I. Razborška - foto Weingerl Vtisi naših delegatov z 10. kongresa ZKS Kritično o sedanjosti vizija bodočnosti... Za nami je 10. Kongres slovenskih komunistov. Za nami je kongres, od katerega vsi slovenski komunisti veliko pričakujemo, čeprav tega — po tisti, že nekoliko oguljeni frazi, da kongres sam po sebi ne more nič spremeniti — ne bi smeli pričakovati.. Vseeno pa mislimo, da je minuli kongres, vštevšl vse predkongresne razprave in aktivnosti v osnovnih organizacijah ZK ter razprave na samem kongresu, temeljito analiziral sedanjost oziroma obdobje med 9. in 10. kongresom ter nam Je dal naloge in usmeritve za nadaljnje delo... iz naše občine tri razprave Tudi komunisti šmarske občine smo . se v predkongresne priprave ustvaijal-no vključili. Razprave o kongresnih dokumentih so potekale v osnovnih organizacijah ZK, skupaj z razpravami o stanju v lastnem okolju, tako da smo lahko kritično in samokritično analizirali slabe in dobre strani svojega delovanja. Komuniste naše občine je na kongresu zastopalo šest delegatov, ki so bili izvoljeni na programsko-volilni konferenci 10. februaija. Odločili smo se tudi, da bomo na kongresu spregovorili o najbolj žgočih vprašanjih, ki tarejo komuniste, delovne ljudi in občane naše občine. Pripravili smo tri razprave. V razpravi o kmetijstvu smo posebej poudarili intervencijsko politiko in zagotavljanje ustreznih obratnih sredstev za kmetijsko proizvodnjo, saj ta ne sledi več osnovnemu cilju, to je zagotavljanju dohodkovne učinkovitosti kmetijske proizvodnje, pa tudi obseg obratnih sredstev je premajhen. V razpravi s področja družbenoekonomskih odnosov, predvsem o izvozu in deviznemu zakonu, smo spregovorili o organiziranosti in položaju izvozno usmerjenega gospodarstva v občini ter o vplivu sedanjih ekonomskih gibanj na gospodarsko moč teh kolektivov in občine. V tretji razpravi s področja položaja družbenih dejavnosti v manj razviti občini smo spregovorili o solidarnosti in vzajemnosti predvsem v zdravstvu, socialnem skrbstvu in denarnih pomočeh. Opozorili smo na problem sedežnega zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo in sedežni način zavarovanja delavcev in njihovih Članov ter domicilni princip zavarovanja upokojencev; ko se delavec upokoji, postane zavarovanec občine, kjer živi, in ne ob- -■ čine v kateri je delal, s čimer dodatno obremenjujemo že tako skromna sredstva. Znano je, da invalidski upokojenci in upokojenci porabljeno dvainpol-krat več sredstev, kot so jih porabljali, ko so bili še aktivni delavci. In kako je potekal kongres? V zares slovesno okrašenem, izredno lepem Cankarjevem domu se nas je zbralo 789 delegatov ter okrog 400 gostov. Vse je bilo izredno organizirano. Kongres se je začel v četrtek, 17. aprila, točno ob 9. uri s plenarno sejo ter se nato popoldne in v petek ves dan, do poznih nočnih ur, v drugi komisiji celo do 22. ure, nadaljeval z delom po komisijah in končal z plenarnim zasedanjem v soboto, 19. aprila ob 14. uri. Kot smo že omenili, je delo potekalo v štirih komisijah in sicer: Komisija za naloge ZK pri uveljavljanju socialističnih družbenolastnin-skih odnosov in odnosov in razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, v kateri sta sodelovala dva naša delegata z razpravo o ekonomskih odnosih s tujino in o deviznem zakonu. Komisija za naloge ZK v material-. nem, znanstveno-tehnološkem in kulturnem razvoju, v kateri sta prav tako sodelovala naša delegata razpravo o kmetijstvu in družbenih dejavnostih v manj razviti občini. Komisija za naloge pri idejno-teoret-skem, organizacijskem in akcijskem usposabljanju in razvoju zveze komunistov, v kateri je sodeloval en naš delegat. Komisija za naloge ZK pri nadalj-nem podružbljanju in samoupravnem odločanju v mednarodnih odnosih, v boju za mir, neuvrščenost in vprašanja socializma kot svetovnega procesa, v kateri je prav tako sodeloval eden naš delegat. V izredno izčrpnem uvodnem referatu je Andrej Marinc kritično ocenič čas, v katerem živimo, obdobje med kongresoma, prav tako pa tudi mednarodno situacijo. V našem glasilu sicer ne moremo in tudi naš namen ni v celoti povzeti uvodni referat Andreja Marinca, navajamo pa nekgj njegvih bistvenih poudarkov. Poudaril je, na primer, da ta čas pretresajo krizni procesi; da moramo kritično oceniti sedanjost in si postaviti naloge za prihodnje, da moramo bolj kritično ocenjevati pojave birokratizma, voluntarizma in etatizma, saj ugotavljamo, da nismo imeli dovolj jasne ocene, kako so razvojna vprašanja osrednja vsebinska in razredna vprašanja; da moramo vsi skupaj in vsak posebej živeti le od rezultatov lastnega dela in gospodaijenja; da se bomo iz podrejenosti v sodelovanju s svetom izvili le z izvozom čim več kvalitetnega blaga, znapja, tehnologije in idej ter manj surovin in energije; da moramo čim- prej strokovno oceniti rezultate prenove vzgoje in izobraževanja; da naj mladi čim bolj odločno spregovorijo znotraj ZK o njihovem deležu pri duhovni in kulturni rasti družbe; da slabosti v političnem sistemu ne branimo, pač pa branimo temeljna načela političnega sistema; da se bomo še naprej borili, da postane naša republika še bolj odprta skupnost; da nam družbena ureditev po ustavi 1974 daje poroštvo za enakopravnost vseh narodov in narodnosti; da se bomo še nadalje zavzemali za vsestransko in doslednejše podružbljanje zunanje politike; da si nedotakljivost pravic in svoboščin delavci zagotavljajo sami z uresničev-najem in poglabljanjem socialističnega samoupravljanja; da moramo okrepiti zavest in ustvarjalno vlogo slehernega člana zveze komunistov in skratka, daje naša prva dolžnost: oblikovati zavest, da moramo postati ustvarjalna družba, v kateri živimo od rezultatov lastnega dela. Kritična ocena medkongresnega obdobja... V kakšnih 450 razpravah, ki so bile organizirane v štirih tematskih komisijah, so delegati in gostje kongresa zares kritično in samokritično ocenili obdobje med obema kongresoma. Osrednja misel, ki je prevladovala v razpravah, je nadaljna uveljavitev demokratizacije družbenih odnosov na vseh ravneh. Večji poudarek je dan vlogi znanja z željo, naj bi Slovenija in celotna jugoslovanska skupnost postala - republika dela. Spopasti se je potrebno s starimi težnjami in prakso ter uveljaviti takšne odnose, da bo delavec resnično postal ustvarjalec nove vrednosti in upravljalec družbenih sredstev. Več je treba vložiti v kadre in njihov razvoj, saj sicer ne bomo mogli v korak z tehnološkim napredkom. Zveza komunistov mora še bolj prisluhniti naprednim težnjam delovnih ljudi in mladine ter se opreti znanje, bolj odločno se mora postaviti za samostojnost, odgovornost in demokratizacijo vseh družbeno-političnih organizacij znotraj političnega sistema. Zveza komunistov je lahko avantgarda delavskega razreda le, če pozna vsa ekonomska in socialna vprašanja, če je obrnjena k ljudem in k njihovim problemom. To je le nekaj poudarkov iz razprav, v katerih je bilo izrečenih mnogo kri- tičnih besed na račun naše neodgovornosti, neučinkovitosti, nedoslednosti pri razreševanju žgočih vprašanj, vendar pa je bila pri vseh, čeprav še tako kritičnih razpravljalcih, prisotna odločna opredelitev za politični sistem socialističnega samoupravljanja. Pred komuniste je postavljeno mnogo nalog, kot je to običajno po kongresu. In le z doslednim uresničevanjem dogovoijenih nalog ter z doslednim uveljavljanjem politike zveze komunistov bo ta kongres dal rezultate, ki smo jih pričakovali. Realnost, ki je ne gre prezreti... Časi cenene energije so mimo Priče smo pocenitvi zemeljskega plina in tekočih goriv za delovne organizacije. Zemeljski plin se je s 1. aprilom pocenil za 17%. Toda podražila se je oziroma se bo električna energija, ker se podaljšuje tako imenovana visoka sezona iz zimskega časa tudi v poletni čas... Če je imela pocenitev naftnih derivatov in zemeljskega plina namen, zmanjšati breme stroškov vhodnih surovin, med katere štejemo tudi tako imenovane energente, bo ta učinek opazen tudi v naši delovni organizaciji. Plina porabljeno več, kot smo načrtovali... Pri porabi zemeljskega plina moram opozoriti na nekaj pomembnih zadev. Zato si najprej oglejte tabelo št. 1! Povečanje porabe zemeljskega plina nad prijavljenimi količinami je rezultat daljšega hladnejšega zimskega obdobja delno pa je treba za to iskati tudi druge vzroke. Povečanje porabe je tudi posledica pomanjkanja rezervnih delov za steklarske peči rekuperator-jev za plinsko kadno peč, saj so sedanji pregoreli. Namesto, da bi hladen zrak predgre-vali v rekuperatoijih vsaj na 400°C in izkoristili odpadno toploto dimnih plinov, ta odhaja neizkoriščena v dimnik, v peč pa moramo uvajati hladen zrak. Izračun pokaže, da bi samo v marcu lahko prihranili 543.675 MJ toplotne energije, kar predstavlja 15.976 m3 ze- meljskega plina, oziroma po cenah iz meseca marca (72,93 din za m3, 1164.970 dinarjev. Omeniti moram, da te okvare nismo mogli popraviti že od začetka leta! Nekateri ste me že večkrat vpraševali, kako je s cenovnimi primerjavami posameznih vrst goriva. Zato tokrat poizkušam to storiti za vsa nabavljena goriva oziroma energente v marcu! Kaj kaže primerjava cen za goriva? Znana je možnost za pretvarjanja ene enrgije v drugo. Če bi zanemarili izkoristke pri uporabi posameznih energentov, dobimo primerjavo za pretvorbo vseh energij v električno; kakor kaže tabela št. 2! V ceni tekočega naftnega plina pro-pan-butana ter ekstra lahkega kurilnega oija so všteti vsi stroški za prevoz plina iz plinarne, oziroma kurilnega olja iz rafinerije... Kako pa je z elektriko? V mesecu marcu smo prevzeli take količine električne energije kakor kaže tabela št. 3! Tabela 1: Pregled o porabi zemeljskega plina v prvem četrtletju 1986 mesec nap. odvzem pri dejan, prevzete » Petrol« Lj. v količine v m3 m3 prekoračitev porabe v m3 prekoračitev porabe v % januar 693.253 715.787 22.534 +3,25 februar 625.940 679.829 53.889 +8,6 marec 662.873 719.100 56.227 +8,48 V tem pregledu so kwh visoke in nizke tarife združene. V ceni sta všteti tudi cena za konično obremenitev elektrodistribucijskih naprav ter prispevek po samoupravnem sporazumu interesne skupnosti elektroenergetike za gradnjo elektroenergetskih objektov (52% za matično delovno organizacijo v Rogaški Slatini in 72% za tozd Dekor Kozje). Upamo, da bodo sredstva, ki jih bo elektrodistribucija pridobila s povečanjem cene električne energije, dosegla svoj namen, da bodo odpravljene izgube elektrogospodarstva ter poravnani mednarodni krediti za gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem. Obratovalne ure v tabeli št. 3 niso tudi dejansko opravljene ure na delu v posameznem mesecu ali obračunskem obdobju. So zanimiv kazalec izkoriščenosti električnih strojev in naprav ter ekonomičnosti obratovanja. Izračunajo se iz razmerja med porabljeno delovno energijo in konično obtežbo v posameznem mesecu. Imamo relativno visoke obratovalne ure, kar pomeni ekonomično obratovanje. Če bi njih število padlo pod 300, bi to omenilo slabo izkoriščenost elektroenergetskih naprav in ustvarjanje previsoke konične obtežbe. Iz pregleda je vidno, da od vseh odjemnih mest plačujejo letos naj dražjo električno energijo v tozdu Dekor Kozje, kar izhaja iz njihovega statusa odjemalca na nizki napetosti. Zato bi morali od elektrodistribucije Krško zahtevati spremembo statusa. Tako, da bi bili odjemalci na srednji napetosti (od 1-35 kw) kar v resnici so. Takrat bi za porabljeno energijo po veljavnih tarifah plačali za mesec marec 20,24 din/kwh (za vse prispevke in ko- 4 Ä nico skupaj). Prihranili bi dobro tretji- | f Tabela 2: Primerjava za pretvorbo vseh vrst energij v električno Vrsta goriva Dobavljene količine Cena na enoto Skupna nabavna cena Toplotna energija v MJ Električni ekvivalent v kWh Primerjalna cena v din/kWh Zemeljski plin 719.100 m3 72,92 din/m3 52,437.116 24,461.624 6,800.331 7,71 Ekstra lahko kurilno olje 22.003 1 ali 19.253 kg 105 din/l 2,309.516 822.103 228.545 10,1 TNP - propan-butan 5.950 kg 191,44 din/kg 1,139.095 273.700 76.089 14,97 Tabela 3: Prevzeta električna energija v marcu 1986 Odjemno mesto kWh Konica Skupna cena kW v din Samo za konico din Konica v % Obratovalne ure Cena din/k Wh Steklarna Rog. Slatina 20 kV 1,308.000 2580 21,722.370 10,078.512 46,4 507 16,61 10 kV 24.000 60 478.639 195.320 40,8 480 19,94 TOZD Dekor Kozje 0,4 kV 49,250 130 1,572.269 215.582 13,7 379 31,92 no stroškov za električno energijo (36,6%). Zanimive bi bile podobne primeija-ve za naše tozde v Vrgorcu in Kardeljevem! Ekonomičnost uporabe posamezne vrste goriva ali energenta je treba ocenjevati tudi glede na to, ali segrevamo stekleno maso posredno ali neposredno. Pri posrednem grelju imamo večje izgube toplotne energije, kot je to pri električnih žarilnih pečeh (»električnih hladilnicah«), Tam bi zaradi cene bilo ugodneje uporabiti namesto električnega gretje z zemeljskim plinom, vendar bi pri tem naleteli na večje težave v tehnologiji in tudi sama predelava peči na drugo vrsto goriva bi precej stala. Kljub temu, daje električna energija relativno draga, se jo izplača uporabljati pri direktnem elektrodnem taljenju steklene mase; kot je to primer pri elektro peči, čeprav se še ukvarjamo s težavami, ki izhajajo iz poizkusnega obratovanja in čestega spremenjenega odvzema ter režima dela. Nekajmesečno spremljanje porabe električne energije je pokazalo, da porabimo v talilnem delu 0,9 kwh za 1 kg steklene mase; v delovnem kanalu pa še približno 1/3 te količine. Skupna specifična poraba je pri tej peči 1,197 kwh/kg, key>a se električna peč napaja iz 20 kv*djema, kjer ugotavljamo najugodnejšo ceno električne energije 16,61 din/kwh, stane potrebna električna energija za kilogram stekla v tej peči: 1,197 kwh/kg x 16.61 din/kwh = 19,88 din/kg. Seveda je to le cena električne energije za stekleni polizdelek! K ugodnejši ceni električne energije v steklarni »Boris Kidrič« je razen nove elektropeči prispevala restrukcija proizvodnje v večizmensko delo ob težjem delu steklarjev v popoldanskih izmenah (višje vročine pri peči), ker se nam je težišče porabe električne energije prevesilo v obdobje nižje tarife. Kaj prinaša prihodnost? Kakor v drugih delovnih organizacijah želimo tudi mi zmanjševati konično obtežbo elektroenergetskih naprav in uvesti napravo za krmiljenje konične obtežbe. Detaljno študijo bi morali naročiti pri izdelovalcu teh naprav Inštitutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. * Morda bo kdo pomislil, da smo industrija z velikim deležem energije v ceni končnega proizvoda, vendar se mora zavedati, da izdelujemo kvalitetne izdelke na osnovi dolgoletne steklarske tradicije, znanja in izkušenj z visoko stopnjo obdelave, ki dosegajo visoka priznanja in ugodno ceno tudi na konvertibilnih tržiščih. PETER RASPOTNIK f . N Ugoden nakup v novi industrijski prodajalni Sporočite to naprej V Steklarni smo v ponedeljek, 14. aprila, odprli novo industrijsko prodajalno naših izdelkov. Je v novi proizvodno-skladiščni hali zraven komerciale. Je res dobro založena, v njej pa prodajamo predvsem izdelke z napakami. Na voljo je velika izbira kristala, pa tudi ostale vrste steklenih izdelkov. Vse blago je primemo razstavljeno. Prodajalna je odprta med 8.30 in 15.30 in to vse delovne dni oziroma po našem delovnem koledaiju. Pristop do prodtjalne je mimo gostišča Guter, pred iyo pa je tudi parkirišče. Vabimo vas, da obiščete našo novo prodajalno, saj boste hitro postreženi. In sporočite to naprej! Kadrovske zanimivosti 1963 delavcev V marcu letos je bilo zaposlenih v Steklarni »Boris Kidrič« 1963 delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 540, v tozdu Dodelava 192, v tozdu Kristal 503, v tozdu Dekor 197, v tozdu Servisne dejavnosti 92, v tozdu Delavska restavracija 28, v tozdu Naše steklo 12, v tozdu Dalmacijakristal 106, v tozdu Tehnokrlstal 74 in v delovni skupnosti skupnih služb 219. V marcu so prišli med nas — v tozd ^ija Klaužar, brusilka III. delovnega Osnovna izdelava: za ključavničarja-izdelovalca modelov Branko Kovačič (premeščen iz tozda Servisne dejavnosti), za odnašalca Rudolf Gajšek, za pripravnika IV. stopnje Jožko Kolar in Ivan Štehec in za pripravnike II. stopnje Rajko Božič, Stojan Lešer, Robert Martinčič, Ludvik Pogelšek in Vjeko-slav Pondeljak; v tozd Dodelava: za brisalko stekla Zlatka Podhraški, za brusilca II v grobi brusilnici Janez Hajnšek, za brusilce III v grobi brusilnici: Tado Batarilovič, Josip Bedeni-kovič, Josip Ribič in Stanko Šoster; za izdelovalce kartonske embalaže: Josip Cesarec, Vladimir Čuček, Josip Pavič in Velimir Stanišič ter za pripravnico II. stopnje Sonjo Sajko; v tozd Kristal: za steklo-brusilce: Stjepan Flegar, Ivo Gotlin, Milan Herček, Ivan Kamenš-čak, Stevo Kamenščak, Biserka Kova- področja in bursilka Lidija Kalužar, brusilka III. delovnega področja in brusilka IV. delovnega področja - vse po odpovedi; iz tozda Servisne dejavnosti: dežurni elektrikar I Jože Verk, ki je bil premeščen v delovno skupnost skupnih služb, ključavničar-izde-lovalec modelov Branko Kovačič, ki je bil premeščen v tozd osnovna izdelava, kovinostrugar Gvido Vrtovšek zaradi invalidske upokojitve; iz delovne skupnosti skupnih služb sekretar samoupravnih organov Franc Vehovar zaradi profesionalnega opravljanja funkcije sekretarja občinskega komiteja ZKS Šmarje, vodja kontinuirane inventure Stanimir Mladenovič, ki je umrl. sek in Jo-I Miljana čec, Robert Kuraj, StankqgP: sip Petek; za steklobrusilki Grljušič in Marija Lugarič, za čistilko Mira Ivič in za pripravnika II stopnje Amadeus Arahjoš; v tozd Dekor: za brusilca II. delovnega področja Dušan Uršič in za brusilca II v grobi brusilnici Mihael Reberšak; v tozdu Servisne dejavnosti za transportnega delavca Ferdinand Rožman in v delovni skupnosti skupnih služb Jože Verk (ki je bil premeščen iz tozda Servisne dejavnosti). V marcu s nas zapustili - iz tozda Osnovna izdelava: krobličaiji: Alojz Božak, Vojko Gotlin, Mladen Ivanjko, Robert Jutriša, Zdravko Kobale in Mirko Štih, ki so vsi odšli v JLA; odnašale!: Zvonko Halužan, Stjepan Herci-gonja, Franjo Kostanjšek, Drago Per-njak, Slavko Rezoničnik, Nenad Spiti ak in Anton Zidar, ki so vsi odšli v JLA, in Anton Škrabi, ki je bil izključen; iz tozda Dodelava: brusilci I v grobi brusilnici: Franc Berk, Aleksander Boršič, Ivan Drofenik in Jožef Hanjšek, brusilec II v grobi brusilnici Andrej Lepan ter brusilec III v grobi brusilnici Boris Špoljar, ki so vsi odšli v JLA; iz tozda Kristal: Brusilec II Robert Podkoiitnik, brusilca II v grobi brusilnici Ivan Drovenik ter Andrej Žekar ter žigosarka papirja Marta Natlačen, ki so vsi odšli v JLA; iz tozda Dekor: brusilka I. delovnega področja Biserka Kovačec, ki je bila premeščena, brusilka II. delovnega področja Li- Upokojil seje... Franci Lovrenčak Ob koncu lanskega leta se je upokojil naš dolgoletni sodelavec Franc Lovrenčak. Rodil se je 30. novembra 1925 v Perneku pri Rogaški Slatini. Izhaja iz delavske družine, v kateri so živeli skromno. Kljub težavam pa sta starša poskrbela, da se je Franci izučil za ključavničarja. V Steklarni se je Lovrenčak zaposlil februarja 1946 kot ključavničar in klepar. To je bilo nekaj mesecev po vojni, ko je bila tovarna porušena in je bilo treba začeti vse na novo... Trojno pomanjkanje - strokovnjakov, materialov, rezervnih delov - je povzročalo velike težave pri vzdrževanju proizvodnje. V steklarni smo takrat proizvajali električno energijo s starim parnim strojem. Vzdrževanje parnega stroja in električnih napeljav je zahtevalo strokovnjaka elektrikarja, v Steklarni ni bilo nobenega kvalificiranega elektrikarja. Franci, kot smo ga po večini klicali, se je lotil tudi tega dela. Po delu se je dodatno izobraževal iz literature, obiskoval tečaje in junija 1948 opravil izpit za elektrotehnika. S povečanjem Steklarne se je tudi povečal obseg dela servisnih dejavnosti, zato je Lovrenčak prevzel vodenje ključavničarskih delavnic in elektro-delavnic. Želja po znanju pa gaje gnala naprej, in vpisal se je v kovinarsko mojstrsko šolo v Celju in opravil junija 1953 mojstrski izpit. Seveda pa Franci ni hotel zaostajati na področju elektrostroke, zato se je vpisal v to šolo in julija 1961 opravil izpit za mojstra elektrotehnike. Leto 1961 je prevzel delovno mesto obratovodje vseh delavnic servisnih dejavnosti. Franci je sodeloval pri gradnji vseh talilnih peči od leta 1950 do danes. Vestno in požrtvovalno je opravljal delal in naloge, ki so od njega zahtevale strokovno usposobljenost, natančnost in iznajdljivost. Pri gradnji brusilnic, kislinskih po-limic ni šlo brez Lovrenčaka. Franci je svoje inovatorske zamisli uresničil pri brusilnih strojih, električni napeljavi in opremljenosti teh strojev v sedanjih novih brusilnicah. Franci ima organizacijske sposobnosti, smisel za praktično delo in za usmerjanje sodelavcev pri delu. Svoje znanje je posredoval sodelavcem, svoje izkušnje na tovariški način prenašal na mlajše, vse z namenom, da bi dobro opravljali svoje delo. Franci Lovrenčak je živel za steklarno in mu ni bilo težko ponoči vstati, če so se pojavile okvare, izpadi toka. Zmeraj je bil pripravljen opraviti delo, da bi lahko tovarna normalno delala. Začel je rasti s tovarno in ostal je zvest Steklarni 40 let. Za to mu gre posebno priznanje! Sodelavci želimo Franciju ob odhodu v pokoj zdravje, sreče in upamo, da se bo še vračal med nas! SODELAVCI Pogovor s poveljnikom Gasilskega društva Steklarne Vinkom Plavčakom Medalja za uspešno gašenje gozdnega požara Za Slovence radi pravijo, da smo narod gasilcev In pevcev. Če to pravilo res drži, potem drži zagotovo za Vinka Plavčaka, poveljnika Gasilskega društva Steklarna, gasilca z dušo In telesom... V soboto, l^. aprila, "je na občnem zboru občinske gasilske zveze dobil Vinko Plavčak, visoko odlikovanje Gasilske zveze Jugoslavije - Medaljo I. reda za hrabrost pri gašenju požara. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za krajši pogovor, na katerega je sicer pristal, a šele po skupni ugotovitvi, da takšno priznanje vendarle ni nekaj vsakdanjega. Čestitamo za priznanje, ki je po našem mnenju res prišlo v prave roke. Menim, da je to predvsem priznanje celotni gasilski zvezi naše občine? »Ta medalja mi je oziroma nam je bila podeljena za uspešno gašenje velikega gozdnega požara v začetku aprila lanskega leta, ko sem deloval kot načelnik operativnega štaba občinske gasilske zveze.« Lahko poveste nekaj več o tej akciji? »Petega aprila lani je prišlo do enega izmed največjih požarov po 1948. letu v naši občini. V Dobovcu pri Rogatcu se je zaradi isker, ki so jih povzročale ohlapno napeljane električne žice, vnel gozd in požar seje zaradi vetrovnega vremena hitro širil. V devetih in pol urah nam je uspelo požar ukrotiti, vendar je gašenje trajalo dva dni. V Vinko Plavčak prejema visoko gasilsko priznanje... Čestitamo! gašenju požara je sodelovalo 314 gasilcev iz 35 gasilskih društev, 140 vojakov in 95 pripadnikov civilne zaščite s pripadajočo gasilsko tehniko. Pri gašenju smo uporabljali 3000 metrov gasilskih cevi- od tega jih je 750 m zgorelo. Curki vode iz naših cistern in ostala priročna sredstva - predvsem posebne nathrbtne škropilnice za gozdne požare - so bile naše glavno orožje v boju z ognjeno stihijo. Pri gašenju požara sta se dva gasilca poškodovala, dva pa smo nekaj časa celo pogrešali, vendar sta se na srečo izvlekla. Škode je bilo za več kot 30,000.000 dinarjev.« Šlo je torej za dobro in smelo vodenje protipožarnih aktivnosti? »Tako nekako in zavoljo požrtvovalnosti ljudi nam je požar uspelo pogasiti!« Kaj menite o požarni varnosti v Steklarni? »Kljub temu, da zadpjih nekaj let ni bilo večjih požarov, z pjo ne moremo biti zadovoljni. Zaradi nove tehnologije ter novih energetskih medijev -plin, kisik in prostorov (skladišča) - se je močno povečala požarna ogroženost. Trdil bi lahko, kako je bilo vmes tudi nekaj sreče, da ni prišlo do kakšnih večjih požarov. Vamostno-požar-na preventiva žal še vedno ni na ravni, ki bi si jo želeli. Največja nevarnost so še vedno cigaretni ogorki in številni kuhalniki. Se posebej kritični se mi zdijo zvezni trakt, oziroma spodnji hodniki, ki so založeni s kartoni, polni inštalacij - .plinskih, zračnih in električnih - tam so nevarnosti naj večje!« Kako ste pa zadovoljni z delovanjem društva? »Trdim lahko, da imamo dobro članstvo, kipa - vsaj nekateri - izgubljajo voljo, ko vidijo, da se nekatere zadeve ne premaknejo z mesta. V mislih imam predvsem prepočasno zidavo -razširitev našega večnamenskega doma. Do 9. decembra letos moramo rešiti vprašapje o prostorih za servisiranje gasilskih aparatov kot tudi nabavo določene opreme za opravljanje tovrstnih storitev. Izračunali smo namreč, da bi nas ukinitev tovrstnega dela stala najmanj okrog 5 milijonov dinarjev za servisiranje aparatov Steklarne v drugih pristojnih organizaci- jah, da o zaslužkih, doseženih s tovrstno dejavnostjo, ki so pomemben vir sredstev za delo našega gasilskega društva, ne govorim...« - Kaj vas kot načelnika operativnega štaba OGZ še posebej skrbi? »Predvsem bi rad opozoril na Zdravilišče in njihove hotelske objekte. Menim, da gre za primere velike požarne ogroženosti, primanjkuje pa opreme za reševanje ljudi: avtomobilskih lestev, skočnic, spustnic, naprav za črpanje dima itd. Zanimivo, pred vojno je pa Zdravilišče imelo dve avtomobilski lestvi. Ne bi rad razburjal duhov, toda ko sem pred nedavnim čital informacijo o požaru v nekem hotelu v ZRN, meje spreletelo. Poklicna enota, s tremi avtomobilskimi lestvami in vso potrebno tehniko, ki je bila pravočasno obveščena, je sicer pogasila požara, a je vseeno bilo 16 mrtvih. Če v hotelu, ki je poln umetnih stenskih, podnih in stropnih oblog, pride do požar, je lahko prava katastrofa... Vendar menim, da ta problematika ne sodi na strani našega glasila.« Kje ste gasilci še aktivni? »Pomagamo lahko pri prometnih nesrečah, saj smo uspeli nabaviti hidravlične škarje za rezanje pločevine. Pri tej nabavi razen Steklarne, zdravstvene skupnosti občine, občinskega štaba za civilno zaščito in samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost nekateri drugi ozdi niso sodelovali, čeprav so bili naprošeni za soudeležbo. Prav tako moramo biti pozorni pri prevozih gorljivih snovi, in še bi lahko naštevali. Varnost v najširšem pomenu besede je tisto, o čemer nuj bi nenehno razmišljali vsi, še posebej gasilci. Večja preventivna kultura je področje, na katerem lahko še dosti storimo!« Kaj bi želeli še povedati? »Ko je ob požarih večkrat sprožen alarm, nas moti to, da je telefonska linija k vratarju nenehno zasedena. In namesto, da bi nam vratar sporočal potrebne informacije o nesreči, da bi se lahke hitreje pripravili in primemo opremili, so nekateri strašno radovedni in kličejo vratarja, da bi jim povedal, kaj se je zgodilo. Prosim, naj to storijo vsaj deset minut pozneje, po znaku za nevarnost!« Hvala za pogovor, tovariš Plavčak, in veliko uspehov tudi v bodoče! Z. N. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 135 STEKLAR MOČ, KOHUCM 06POR- ’ Kosr ZM4MA KAA7/CA /Z MCA (A/MAČ) MEČEM SLOV-, KMj/zev- vosr/ (Mika) ZMA//L-MA KAST-L/MA steklar AOASK/ XAZECJ- N/K, GUSAR ts 2>RU6/ SAMO- 6LASM/K BREZMO BLAGO LOPAT/-CA ZA OMETA-/AJ/JE SPAKA POLJSKA POKKAJ/-MA MAC KAK PA r/ MAC-S//CAR. P/SAPEU (CLAUDE) /SKALE*- XAL>KOu POL/C sre,kl- IZDELEK /ZDELO-/alec PKEPR06 to LOVKA mespo V &OSM/ ŽMSZO me MS7A Ml a/a/a »ela/ec HA M//J/ ČLOVEK, K / M/ &ELOKO- žec ŽčMSKO /ME KALC//EV ros KAT ATLA/ZT. oceaM J/AUK O MEPO/U POÜCE-V.AMJA ZA GA A JAMEZ GL4SA/LO S SPRU-MAM/ G OKU O ZKAK ZA AKTUJ/J METER AMAL/, KKOM/KA L/per. SLOV- P/japeu (JAVKO) TELESMO /zeoJ/JO DlUsTVO «mm M&4/4 Z julv/ A/te/e/K/ vcepč- rev /kt/nec tuje ŽEMSKO /ne PERoc/ člo/er /ČOKU/ oe/ ML KoVJSKS /preše. Ati G L- AMEOL06 ML ULOMKA er/op- SK/PLEM. MASLO/ PAPEŠKA MZAVA Veterj- MAR KA+r/c* /TAL- 77LEV/2/JI ose&v/ Dchcdgk tka/a PKO$£ koJmje MEUMMA ZEMSKA me GRŠKE CRKe p/PA M KEM/cMA PfiV/MA (St) Kas/sp S»/ru to. ČAKA SPOJ, KOMPAKT KL/ČMO ZMO PKAJMO- c/mpk GLA/Aa/ pr/ TA KOKU i j .PEKA / /GJ/O- Med reševalce nagradne križanke št. 135 bomo z žrebom razdelili za 1.500 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 600 dinarjev, drugo nagrado 500 dinarjev in tretjo nagrado 400 dinarjev. Reševalce prosimo, naj odda vsak le po eno rešitev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 135! Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 134 takole: prvo nagrado 600 dinarjev prejme Terezija Skoijane, drugo nagrado 500 dinarjev prejme Manca Čoh, in tretjo nagrado 400 dinarjev prejme Bojan Čoh. Nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 134 - vodoravno: steklenica, oro, puran, osir, let, Eros, neon, mini, la, Emil, javor, E, etan, anatema, omat, estakada, OŽ, šmarnica, HB, g, slavist, ralo, apetit, kipar, novica palača, barak ar, Otočec UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.