/vervgu GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXI p ŠTEVILKA MAJ 1979 W Maj - mesec mladosti Cvetoči maj — japonska češnja, rododendron ... ČLANKE ZA NASLEDNJO JUBILEJNO ŠTEVILKO (20 LET IZHAJANJA NAŠEGA GLASILA) SPREJEMAMO DO 13. JUNIJA 1979 Tito v Bohinjski Bistrici 1. maja 1979 Ob besedi MAJ vsakdo seveda najprej pomisli na pomlad, saj je to eden najlepših mesecev v letu in tudi najlepši mesec pomladi. Prav gotovo pa je lažje in lepše opazovati prebujajočo naravo, kakor pa o maju govoriti, saj marsičesa tudi s še tako izbrano besedo ne moremo izpovedati. V maju se poslovimo od pretekle zimske enoličnosti, narava se prebuja in se odeva v nežno pomladno cvetje. Prve znanilke pomladi so — ptice, ki se spet vrnejo iz toplih krajev, da si spet spletejo vsaka svoje gnezdo. Vsak dan je topleje in prijetneje in začela so se že prva spomladanska opravila na njivah, vrtovih in v sadovnjakih. Pa kaj bi govorili le o takih vsakodnevnih stvareh in dogodkih, saj vsi prav dobro poznamo pomlad. Prevečkrat pa namreč pozabljamo na vrsto pomembnih dogodkov, ki so se zgodili prav v tem mesecu. Dogodki nas spominjajo na preteklost, na burna vojna leta, pa na čas po vojni, ko smo obnavljali porušeno domovino in gradili temelje nove socialistične ureditve. Prvi pomembni datum je že 1. maj — mednarodni praznik dela, ki so ga v nekaterih deželah letos prvič šele proslavljali javno. Na ta dan se namreč spominjamo vseh izkoriščenih delavcev po vsem svetu, ko so delali pod nemogočimi pogoji za majhen zaslužek in skromno za življenje komajda primerno stanovanje. V mesecu maju leta 1944 je bila osvobojena Ljubljana, naše glavno mesto — mesto heroj. 9. maj je torej dan zmage slovenskega naroda in mednarodni praznik zmage nad fašizmom, ko so države vsega sveta sklenile, da do česa podobnega ne sme več priti. Ta dogodek smo pravkar proslavili z že tradicionalnim 23. pohodom po poteh okupirane Ljubljane, ki jo imenujemo pot prijateljstva in spominov. Ob tem dogodku se moramo spomniti tudi na naše prve vojne letalce, katerih praznik proslavljamo 21. maja. Mnogi letalci so v boju padli za našo svobodo, za vse pridobitve, ki jih imamo mi mladi in vojne ter njenih grozot nismo doživljali. Od 7. do 14. maja smo beležili teden RK in v tem tednu smo opravili številne akcije kot so npr. krvodajalske akcije, pa zbiranje odpadnega papirja in obleke v človekoljubne namene. Še posebej se je naša solidarnost odrazila v pomoči prizadetim ob potresu v Črni gori. Zbirali smo tako materialna kot denarna sredstva in jih pošiljali na prizadeta področja. Prav gotovo pa je najpomembnejši datum v tem mesecu 25. maj — dan mladosti in Titov rojstni dan. Kot vsako leto bomo tudi letos ljudje cele Jugoslavije poslali Titu srčne pozdrave ob njegovem 87. rojstnem dnevu. Tako je že v aprilu odšla na svojo dolgo pot štafeta, ki jo prejme Tito na predvečer svojega rojstnega dne. Letos je štafeta odšla na pot iz Raven na Koroškem, zaključila pa jo bo kot vsako leto na beograjskem stadionu s slovesno prireditvijo. Vsi pa si želimo, da bi bil Tito še dolgo let zdrav med nami in bi vodil našo državo, kot jo je doslej. Ta dan je tudi praznik vse mladine Jugoslavije, ki je danes svobodna in ne čuti prav nobenega pomanjkanja — ima vse, kar potrebuje za zdravo in urejeno življenje. Ob letošnjem letu otroka pa se moramo spomniti tudi na milijone tistih otrok po svetu, ki stradajo in komaj vedo, kaj pravzaprav pomeni, da se lahko do sitega naješ in zaspiš v mehki postelji brez skrbi, kaj bo prinesel nov dan. Mnogo otrok trpi za posledicami vojne in drugih sporov, ki jih imajo države med seboj. Vsak otrok tudi ni deležen tako pozornega varstva in vzgoje že od vrtcev dalje in v osnovnih šolah s svetlimi in prostornimi učilnicami. Tega pa se mi mladi pre- malo zavedamo in ne spoštujemo dovolj vsega, kar imamo. Na dan mladosti vsako leto sprejmemo nove člane v organizacije ZSM, ki so najbolj aktivni. V njih se mladi prostovoljno združujejo in zadovoljujejo svoje potrebe in interese. Tako je tudi mladina aktivno vključena v celotno življenje in ima določene pravice in dolžnosti pri upravljanju in odločanju. Seveda bomo tudi letos kar se da slovesno proslavili dan mladosti s številnimi proslavami in pohodi. V jeseniški občini npr. se bomo mladi za ta dan odpravili na spominski pohod na Pristavo. Na poti bomo med drugim obiskali tudi nekatera spominska obeležja in pripravili proslavo. Tak je torej mesec maj, lahko bi rekli, da je skoraj prenatrpan z vsemi temi omenjenimi dogodki, ki jih obujamo prav te dni. V tem mesecu se torej ne pogovarjamo le o vremenu, ampak tudi o pomembnih dogodkih, o katerih se da s hvalo in ponosom marsikaj povedati. D. S. VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Uireja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Puhar Marjan, Vovk Franci, Sodja Ivanka in Bulut Niko. Odgovorni urednik prof. Janko Stušek, urednik Niko Bulut. Glasilo je po T. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana. Naloge pri nadalnji samoupravni organiziranosti združenega dela Ocena samoupravne organiziranosti združenega dela na Gorenjskem, sestavljena iz idejno politične ocene uresničevanja zakona o združenem delu ter ocene, kako so samoupravni splošni akti usklajeni z zakonom v združenem delu, je bila osrednja točka skupne seje Medobčinskega sveta ZKS in Medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko v preteklem mesecu, z namenom, da analiza preteklega dogajanja pokaže težišče prihodnjega dela, ter zaveže nosilce nalog za vsebinsko učinkovito akcijo na poti nadaljnje preobrazbe socialističnih samoupravnih odnosov. Ce na kratko povzamemo zaključke seje, zlasti tiste, o katerih bomo morali razpravljati tudi v naši delovni organizaciji, so posebej pomembni naslednji: — Pri dosedanjih prizadevanjih za izvajanje Zakona o združenem delu smo bili po formalni plati uspešni. Ker pa je poglabljanje vsebine samoupravnih odnosov naša stalna naloga, je treba z akcijo intenzivno nadaljevati po izdelanih programih dela. — Ustanovljene temeljne organizacije so šele osnovni pogoj za razvitejše samoupravne odnose. Ugotavljanje delovnega prispevka in izgrajevanje ustreznih odnosov med temeljnimi organizacijami pa bo zahtevalo še veliko naporov in strokovnega dela družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov, delavcev in strokovnjakov. — Pri ugotavljanju dohodkovnih odnosov so storjeni šele prvi koraki, niso pa še presežene vse težnje po zapiranju v svojo temeljno organizacijo, kar velja tudi za občino in regijo. Za nove odnose na tem področju je treba voditi bitko vsak dan in postopoma uveljaviti resnejša prizadevanja za planiranje dolgoročnih rezultatov, ki so mogoči le ob povezovanju dela in sredstev posameznih temeljnih organizacij v reprodukcijske celote. — Dogovori med TOZD in delovnimi skupnostmi še ne ustrezajo načelom svobodne menjave dela. Tu je treba še iskati vsebinske rešitve, saj prav področje svobodne menjave dela, koder imamo vsi še malo izkušenj, predstavlja posebno pomembno kategorijo, koder gre za zaostrovanje planiranja in uresničevanja nalog in planov stroškov tudi v delovni skupnosti in za ustrezne stimulacije za opravljeno ali neopravljeno delo. — Tudi delitev in nagrajevanje po delu in rezultatih dela se postopoma uveljavlja. Sprejete samoupravne listine pa bo treba sproti dograjevati in se boriti za čim doslednejšo delitev po rezultatih dela. — V prihodnjem obdobju se bo treba bolj poglobiti v vsebinske probleme odnosov na področju splošne in skupne porabe, saj prav ta vprašanja živo zadevajo vsakodnevne človeške potrebe in je od njihove urejenosti v veliki meri odvisna celotna življenjska raven občanov. — Naraščanje administracije bomo omejevali z ustrezno delitvijo dohodka glede na učinke služb in v primerjavi s proizvodnimi delavci. — Kot je bilo že poudarjeno, nosi odgovornost za pripravo, oblikovanje, sprejem in uveljavljanja samoupravnih odnosov, ki so regulirani v sprejetih samoupravnih aktih vsi delavci, posebej pa še družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in poslovod- Nova kompresorska postaja v zaključni fazi izgradnje ni organi. Prav tako je potrebno za uresničevanje zakona o združenem delu uporabljati poleg družbenopolitičnega dela tudi zakonske ukrepe. Dosedanja praksa in prizadevanja kažejo na resnejše premike in na postopno uveljavljanje močnejše in spremenjene družbenoekonomske vloge delavca, kar je osnova celotni preobrazbi. Doseženi rezultati so prav gotovo pomembna gonilna sila tudi za nadaljnje uspešno delo, ki ga omogoča vedno večja pripravljenost in zavest vseh delovnih ljudi. Gvido Melink Udeleženci političnega tečaja ZSS in ZMS na obisku v Verigi Volitve samoupravnih organov Po sklepih delavskih svetov TOZD, DSSS in DO bodo volitve v neposredno voljene samoupravne organe 30. maja 1970. Vse ostale odbore in komisije pa volijo delavski sveti na svojih prvih sejah, zato so v ta namen izvršni odbori sindikatov in kadrovske komisije evidentirali naslednje število možnih kandidatov: TOZD KOVAČNICA (zaposlenih 152) Za neposredno voljene samoupravne organe 26 kandidatov V izvršilne organe DS TOZD kovačnica in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih volijo DS: — Komisija za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 7 članov — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 1 član 1 namestnik — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohodkov — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član TOZD VERIGARNA (zaposlenih 246) Za neposredno voljene samoupravne organe 32 kandidatov V izvršilne organe DS TOZD verigama in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih volijo DS: — Komisija za uresničevanje pravde in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 5 članov — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 2 člana — 2 namestnika — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohodkov — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član TOZD VIJAKARNA (zaposlenih 187) Za neposredno voljene samoupravne organe 30 kandidatov. V izvršilne organe DS TOZD vijakarna in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih volijo DS: — Komisija za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 5 članov — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 2 člana — 2 namestnika — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohodkov — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član TOZD SIDRNE VERIGE (zaposlenih 132) Za neposredno voljene samoupravne organe 25 kandidatov V izvršilne organe DS TOZD sidrne verige in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih volijo DS: — Komisija za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 5 članov — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohodkov — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član TOZD VZDRŽEVANJE (zaposlenih 152) Za neposredno voljene samoupravne organe 26 kandidatov V izvršilne organe DS TOZD vzdrževanje in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih volijo DS: — Komisija za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 7 članov — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohodkov — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član TOZD ORODJARNA (zaposlenih 60) Za neposredno voljene samoupravne organe 23 kandidatov V izvršilne organe DS TOZD orodjarna in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih vodijo DS: — Komisija za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 5 članov — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohOkov — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član TOZD TIO (zaposlenih 104) Za neposredno voljene samoupravne organe 27 kandidatov V izvršilne organe DS TOZD TIO in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih volijo DS: — Komisija za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 7 članov — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohodkov — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za kadrovske zade-veve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 1 član — 1 namestnik — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB (zaposlenih 301) Za neposredno voljene samoupravne organe 33 kandidatov V izvršilne organe DS DSSS in DS delovne organizacije so evidentirali naslednje odbore in komisije, ki jih volijo DS: — Komisija za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — 5 članov — Poslovni odbor — izvršilni organ DS DO — 4 člani — 4 namestniki — Odbor za sistem in razdeljevanje osebnih dohodkov — izvršilni organ DS DO — 2 člana — 2 namestnika — Organ za kadrovske zadeve in skupno porabo — izvršilni organ DS DO — 2 člana — 2 namestnika — Odbor za informacije — izvršilni organ DS DO — 1 član Navedeno število delegatov za delavske svete TOZD, DS DO in SOZD za neposredno voljene samoupravne organe in za odbore in komisije, ki jih volijo delavski sveti, pomeni število delegatov oziroma članov, ki se jih voli, evidentira pa se vedno po 1 ali 2 delegata več. Jože Hozjan Proizvodnja in prodaja v aprilu V Lescah nov nakupovalni center Rezultati poslovanja v aprilu so bili zadovoljivi, saj je bil količinski plan proizvodnje presežen, vrednostna prodaja pa je bila dosežena 93 % v primerjavi s planom in je tako v zadnjih dveh mesecih boljša kot januarja in februarja. TOZD vijakarna je količinski plan proizvodnje dosegla 89 %, enak rezultat izkazuje tudi za obdobje štirih mesecev. Stalno pa so prisotne težave zaradi pomanjkanja orodja, iz-trošenost strojev in majhnih serij izdelkov. Še posebno je problematičen problem zastarelega strojnega parka. Na nekaterih strojih ni več možno izvrševati popravil. Čeprav bomo nekaj strojev letos dobili, ne bodo zadoščali. Prav zdaj smo v fazi priprav prihodnjega srednjeročnega plana in se bomo morali odločiti o nadaljnji usmeritvi, kar pa ne bo lahko. Predvsem bo odločujoča tržna usmeritev. TOZD verigama v letošnjem letu zelo uspešno izpolnjuje planske obveznosti, saj je količinski plan proizvodnje v prvih štirih mesecih celo presegla, v aprilu pa je dosegla največjo proizvodnjo letos. Realizacija sicer zaostaja, kar pa je značilno za prve mesece leta. Težave nastajajo zaradi slabe pripravljenosti proizvodnje nekaterih izdelkov, ker primanjkuje sestavnih delov in montaža ne more normalno potekati. Začele so se vseobsežne priprave za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih planov. V tekočem srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 smo preveč poskušali uveljaviti kvalitete samoupravnega družbenega planiranja. To pa nam ni v celoti uspelo. Zdaj moramo napake in pomanjkljivosti iz preteklosti odpraviti. Zato kaže ponovno poudariti pomen planiranja v samoupravni socialistični družbi. Planiranje je objektivno nujno Nenehen razvoj proizvajalnih sil ustvarja vedno večjo delitev dela. Delitev dela pa povzroča medsebojno soodvisnost in povezanost proizvajalcev. Ob stihijskem delovanju trga pa nujno pride do neskladij in nasprotij med sicer soodvisnimi proizvajalci. To preprečujemo z vnaprejšnjim predvidevanjem gospodarskih tokov. Zavestno in organizirano usmerjanje, torej planiranje, gospodarskega in družbenega razvoja je življenjsko pomembno. Kdor zanemarja planiranje, zanemarja svojo prihodnost. Uveljavljamo sistem družbenega planiranja Centralno državno planiranje, ki smo ga uporabljali v TOZD sidrne verige je v aprilu presegla proizvodni plan tako za eksterni kot tudi za interni trg. Isto lahko rečemo tudi za kumulativne podatke obdobja januar—april. Zaostaja pa proizvodnja visokoodpornih verig za eksterni trg, medtem ko je za interni trg plan presežen 109 %. Temu sledi uspešna prodaja dvoverižnih transporterjev v TOZD kovačnici. Prodajni plan na eksternem trgu je bil presežen, vrednostno pa je zaostal 4 %. Za interni trg pa je obojestransko presežen. Tudi v TOZD kovačnica so uspeli preseči planirane cilje, čeprav operativni plan tega ni predvideval. Vrednostna proizvodnja pa delno zaostaja. Najboljše doseganje plana je pri dvoverižnih transporterjih, kavljih, odkovkih in kovanih verigah. TOZD orodjarna ni v celoti izpolnila plana, kar je posledica pomanjkanja delovne sile. Delavski svet TOZD orodjarne je že predlagal nekatere ukrepe v zvezi z reševanjem teh problemov. TOZD vzdrževanje presega planirano vrednost proizvodnje v prvih štirih mesecih, v aprilu pa je bila proizvodnja nekaj manjša. Potrebe po storitvah vzdrževanja stalno naraščajo zaradi iztrošenosti strojev v posameznih TOZD. prvih povojnih letih, je bil osnovni pogoj za hiter razvoj porušene domovine. Toda tako planiranje krepi državno oblast, birokratizira družbo in pomeni upravljanje v imenu delavcev. Z letom 1950 smo začeli uveljavljati sistem samoupravljanja. Postopno se je večala samostojnost delovnih organizacij. V desetletnem razvoju pa se je začela uveljavljati tudi skupinsko-lastniška miselnost. Tisti, ki so pripadali tej miselnosti, so prepuščali gospodarski in družbeni razvoj stihijskemu delovanju trga. Edino merilo uspešnosti je bil dobiček podjetja. Zato so nastopile motnje v gospodarskem razvoju in ponovne zahteve po odločnejšem vmešavanju države v gospodarjenje. Na podlagi nove Ustave je bil sprejet zakon o temeljih družbenega planiranja. Osnovne značilnosti družbenega planiranja so naslednje: Osnova planiranja je dohodek. Planirati mora tisti, ki z dohodkom razpolaga, torej TOZD. Delavci v temeljni organizaciji samostojno planirajo svoj razvoj. Istočasno z drugimi TOZD pa načrtujejo (sporazum o temeljih plana) tudi razvoj delovne nizacije, tistih organizacij združenega dela, interesnih, krajev- TOZD Tovarna industrijske opreme je tudi v aprilu proizvodni plan presegla tako kot v preteklih mesecih. Preseganje znaša povprečno 7,59 %. Tudi realizacija je bila v aprilu zadovoljiva, saj je bila 6,3 % večja od plana. Čeprav so podatki o fizičnem izpolnjevanju plana v letošnjem letu zadovoljivi, pa finančni uspeh ni najboljši, kar je posledica visokega porasta stroškov proizvodnje že v prvem četrtletju. Rešitve k boljšemu uspehu bomo morali iskati v znižanju proizvodnih stroškov, iskanju boljših in cenejših postopkih izdelave, v boljši organiziranosti proizvodnje. Podatki o ustvarjeni realizaciji kažejo nekoliko slabšo sliko kot o proizvodnji, odprema zaostaja 2 % za proizvodnjo. Vrednostna izpolnitev je slabša tudi zato, ker nam ni uspelo korigirati prodajnih cen zaradi podražitev materiala v predvideni višini. Še zlasti zaostaja izvoz, ki je sicer v,ečji kot v lanskem istem razdobju, za planom pa zaostaja količinsko 19 %, vrednostno pa kar za 49 %. V Biltenu Slovenskih železarn so bili objavljeni podatki o osebnih dohodkih, izplačanih v marcu: Železarna Jesenice 7443 Železarna Ravne 7399 Železarna Štore 6487 Veriga Lesce 6569 Tovil Ljubljana 7888 Plamen Kropa 5753 Žična Celje 6450 M. Kozamernik nih in družbenopolitičnih skupnosti, s katerimi so ali povezani pri delu ali pa pri ustvarjanju in delitvi dohodka. V tem srednjeročnem obdobju sistema družbenega planiranja še nismo uveljavili Razmere v planiranju so sicer boljše kot so bile kdajkoli prej. Imamo srednjeročne plane TOZD, samoupravne sporazume o temeljih planov v DO, v SOZD, ter v interesnih skupnostih. Vendar pa planiranje še ni celovito in popolno. V planih je premalo poudarjen socialni in prostorski vidik in kadri. Realnost planov je še vedno vprašljiva, ker premalo temeljijo na analizah in tržnih možnostih. Plani TOZD niso usklajeni v krajevnih skupnostih. V sporazumih o temeljih planov so premalo konkretno opredeljeni skupni interesi. To so le nekatere hibe. Pregledati moramo vsebino sprejetih planov in analizirati uresničevanje, da bomo pri snovanju novih planov pomanjkljivosti iz preteklosti odpravljali. J. Smole Obstoječa trgovinska mreža v našem kraju, kakor tudi na celotnem območju radovljiške občine ne zadošča več številčno vse močnejšemu prebivalstvu, z vedno večjo kupno močjo in vedno bolj zahtevnimi potrošniškimi navadami, potrebami in željami. To je dejstvo, s katerim se tako rekoč dnevno soočamo kot potrošniki bodisi osnovnih življenjskih potrebščin, kakor tudi trajnejših življenjskih dobrin. Še zlasti je pereča preskrba v poletnih mesecih, ko naše naravne lepote privabijo mnogo turistov in jim žal največkrat več kot naravnih lepot, ne moremo dati. Tega se dobro zavedajo tudi v delovni organizaciji Murka Lesce, ki mimogrede povedano letos slavi 25. obletnico zelo uspešnega poslovanja. Iz razmišljanja, kako izboljšati preskrbo in zadovoljiti vedno bolj zahtevnega potrošnika ter upoštevanjem, da so prodajne zmogljivosti v obstoječih prodajalnah maksimalno izkoriščene, se je iz prvotne zamisli razširiti prodajno razstavni prostor pohištva, pred dobrima 2. letoma porodila ideja o izgradnji nakupovalnega centra. Po skrbni in temeljito izdelani tržni analizi z upoštevanjem tegorij in elementov, je v zamisli strokovnih sodelavcev Murke nastajal projekt, ki bo po svoji velikosti in prodajnem programu edinstven v naši republiki in bo glede na svojo ponudbo opreme in potrebščin za gospodinjstvo pokrival ne samo gorenjsko regijo, temveč tudi širše območje. K temu bo vsekakor veliko pripomogla tudi lokacija ob magistralni cesti »na hraški gmajni«, ki je tako rekoč idealna, saj se nahaja ob eni najbolj prometnih cest v Sloveniji. V neposredni bližini centra je predvidena gradnja avtoceste, ki bo z novim predorom skozi Karavanke pomenila najkrajšo pot za vstop v Jugoslavijo iz Avstrije. Ta cesta, že obstoječa gorenjska cesta in priključek avtoceste na Bled tvorijo trikotnik, na katerem je predvidena izgradnja. Nakupovalni center, katerega idejni načrti so že v končni fazi, bo zajemal ca. 17.000 m2 prodajnih in ostalih površin. Prodajni program bo v glavnem razdeljen v 4 sektorje: — salon pohištva, za katerega se predvideva največ prostora bo poleg opreme za spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, kuhinje, pisarniških prostorov in ostalega nudil kupcem vse ostalo blago, potrebno za opremo stanovanj (tapete, svetila, preproge in dr.). Na razpolago bo strokovnjak — arhitekt, ki bo potrošniku svetoval pri izbiri pohištva in opremljanju stanovanja; — tehnični oddelek s stavbnim pohištvom, gradbenim materialom, železnino, elektromaterialom, vodovodnim materialom, akustiko, barvami, avtomaterialom, steklom, porcelanom, belo tehniko in drugo ; IZREKI —DOMISLICE — tekstilni oddelek bo v svojem programu prodajal vse za šport, konfekcijo, perilo, pletenine, obutev, usnjeno galanterijo, kozmetiko, metrsko blago itd. — živila s kompletnim programom prehrambenih artiklov s posebnim poudarkom na svežih delikatesah, sadju, zelenjavi, mesnih izdelkih, ribah, mlečnih izdelkih. V sklopu tega oddelka bo tudi mini pekarna (za peko nekaj vrst specialnega kruha in peciva), ki bo nudila tako rekoč ob vsakemu času dnevno popolnoma svež kruh. V sklopu nakupovalnega centra se predvideva tudi banka, frizerski salon, cvetličarna, kemična čistilnica, mehanična delavnica, tehnični pregledi, pralnica avtomobilov, samopostrežna restavracija s slaščičarno, mini bar — kot kupni zaključek v salonu pohištva. Starše z majhnimi otroci bo vsekakor pritegnila možnost, da ob nakupu otroke oddajo v varstvo itd. V programu nakupovalnega centra se predvideva tudi prostor, kjer bo možno organizirati modne revije, degustacije, demonstracije, modne nasvete in podobno. To so le grobi obrisi prodajnega programa. Zamisli, kako popestriti ponudbo in pritegniti potrošnika z majhnimi, vendar učinkovitimi novostmi, pri sodelavci Murke, ne manjka. Načelo, ki ga želijo uveljaviti, da mora biti nakupovanje užitek in ne le nujno opravilo, se bo tudi vsekakor uresničilo v polni meri. Idejna zasnova centra, njegov prodajni program in spremljajoče dejavnosti bodo omogočale učinkovite poslovne možnosti za številne proizvajalce. Murka želi pritegniti k sodelovanju ne samo delovne organizacije iz Slovenije, temveč iz cele Jugoslavije. Medsebojni odnosi z njimi bodo urejeni po samoupravni poti, s samoupravnim sporazumom. Tega je že podpisalo ca. 80 organizacij združenega dela iz cele države, predvideva pa se, da bo v celoti okrog 100 podpisnikov. Objekt se bo financiral iz 3 virov — lastna sredstva MURKE, bančni krediti in združena sredstva dobaviteljev in ostalih. In še vprašanje, kdaj bo center začel obratovati. Glede tega je še nekaj dilem, vsekakor pa se predvideva da bo to okrog leta 1981. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, kakšen ogromen gospodarski pomen bo imel tak center, ne samo za našo krajevno skupnost, temveč za celotno radovljiško občino. Gledano s stališča preskrbe prebivalstva, povečanja turistične ponudbe in splošnega dviga kulturne ravni tako ponudbe kakor tudi povpraševanja, bo neprecenljive vrednosti za naš kraj. Cirila Peternel — V vsakem od nas je pričakovanje, ki ga imenujemo upanje. — Vedno se najde osa, ki piči že objokani obraz. — Ako vesta dva, je med tema; ako trije, je med vsemi. — Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami naredili. — Dobra beseda ne zatemni slabega dejanja, dobro delo se ne zatre z obrekljivo besedo. — Ne govori vedno vsega kar veš, toda zavedaj se, kaj govoriš. Škoda je, da se z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najbolj pametni. — Kdor ima raid cvetje, ga ne bi smel kupovati na trgu in tako drago plačati njegovo smrt. — Vse glave so podobne hranilni knjižici ; težko se polnijo in lahko praiznijo. — Slediti modi je prav tako napačno, kot jo prezirati. — Vsak gostilničar ima rad pijanca, samo ne za svojega zeta. — Ljubezen je vse življenje žene, a epizoda v življenju moškega. Poudarki planiranju Vzorni učenci Zdravstveno varstvo borcev NOV Za redno proizvodnjo različnih izdelkov v tovarni in za večjo produktivnost potrebujemo tudi veliko kvalificiranih delavcev raznih poklicev. Zato sodi programiranje, iskanje in izobraževanje novih učencev za različne poklice kovinske industrije v tovarni med pomembne naloge. Ker smo v zadnjih letih skušali uvesti dobro metodo dela pri iskanju novih učencev, imamo trenutno v tovarni okoli 70 učencev, ki se usposabljajo za razne poklice. Zahvaljujoč pravilni usmerjenosti pri navezovanju stikov z okoliškimi osnovnimi šolami, so vsi učenci, ki se sedaj izobražujejo, iz okoliških vasi, kar pomeni, da se učenci k pouku vozijo od doma. Pred leti smo iskali učence celo v sosednjih republikah, stanovali pa so morali v domovih učencev, kar je zahtevalo seveda precej več sredstev. Zato mislim, da ima tovarna ob sedanjih učencih mesečno precejšen prihranek, saj je odpadlo plačevanje oskrbnine za učence v domovih. Kljub temu pa nekateri na omenjeni prihranek gledajo precej nerealno, kar ni povsem na mestu. Kajti tudi uvajanje take vzgojne metode dela je pokazalo precejšen prihranek. Učenci, ki se učijo za določene poklice v tovarni, pridobivajo novo teoretično in praktično znanje po utečenem učnem programu. Teoretični del pouka ter osnovni A program imajo učenci v glavnem v izobraževalnih centrih na Jesenicah, v Radovljici in Kranju. Praktični pouk v II. in III. letniku pa se izmenično programsko odvija na delovnih mestih v tovarni. Praktični pouk poteka za vse učence različnih poklicev po pripravljenem razporedu, in sicer tako, da učenci dnevno z ustrezno razlago neposredno na delu postopno spoznavajo opis dela pri tistih pomočnikih — mentorjih, ki imajo za določen poklic največ znanja in izkušenj. O delu DS Mandatna doba delavskega sveta se končuje, saj smo v obdobju širokega kandidacijskega postopka novih kandidatov za samoupravne organe. Vsi delavski sveti TOZD in DSSS so volitve že razpisali, tako da bomo v juniju že imeli prve seje novih samoupravnih organov. Sedaj je torej čas, da pregledamo preteklo delo, kritično ocenimo naše slabosti, istočasno pa tudi pohvalimo tisto, kar je bilo dobro. Iz kritične ocene opravljenega dela pa moramo potegniti nove smernice za bodoče delo, kajti le tako lahko pričakujemo, da bomo samoupravljanje res prenesli v roke delavca, ki bo lahko odločal o sadovih svojega dela. Če pregledamo delo delavskega sveta DSSS, vidimo, da je bila obravnavana problematika na 22 rednih in 19 izrednih sejah izredno pestra in to od obravnavanja SS, reševanja pritožb delavcev, obravnavanja gradiva za seje centralnega delavskega sveta do tekoče problematike. Na področju uresničevanja zakona o združenem delu smo kot celota napravili premalo in smo se-vključevali le kot posamezniki v komisijah. Pri obravnavanju gradiva za seje delavskega sveta DO smo tvorno sodelovali in to vsi delegati po svojih področjih in sposobnostih. Na seje delavskega sveta DO je naša delegacija vedno prišla s konkretnimi predlogi in sklepi. Pri našem delu pa smo naleteli na dosti težav, ki pa smo jih pač po najboljših močeh sproti reševali. Pogrešali smo konkretne pomoči vodij, tako da smo bili pri oblikovanju sklepov prepuščeni sami sebi in delo ni vedno potekalo koordinirano. Učenci morajo dnevno pisati tudi dnevnike. Zato je vsak učenec na praksi dolžan, da delo, ki ga opravlja, pravilno, lično in po zaporedju opiše v svojem dnevniku. Tako samo še bolj utrjuje novo znaje. Vsi učenci tudi poznajo dolžnosti, da je dnevnike treba tudi redno oddajati v pregled in ocenitev. Prav tu pa pogostokrat nasta-za tista meja med vzornimi, marljivimi in tistimi, ki jih je treba k rednemu pisanju dnevnika vedno znova spodbujati. Nekateri učenci nikakor ne morejo najti pravega časa za redno pisanje dnevnika. Temu so vzrok nepravilne delovne navade. Vsak učenec se mora zavedati, da je vzorno in pravočasno pisanje dnevnikov odraz uspešnega učenja. Vzorni učenci bodo postali dobri kvalificirani delavci svojega poklica. Ko sproti ocenjujemo praktično delo učencev na delu skupaj z mentorji in delovodji in tudi z vodji TOZD v orodjarni in vzdrževanju, vidimo, da so najbolj uspešni učenci III. letnika v vzdrževanju. Kljub temu pa nekateri po marljivosti in uspešnosti v šoli in pri praktičnem pouku le nekoliko izstopajo, kar je vsekakor spodbudno in zato mislim, da jih upravičeno lahko javno predstavimo. MENCINGER Martin in MULEJ Milan se učita za poklic strojni mehanik ter ŠMIT Anton, ki se uči za poklic ključavničar varilec. Učenci III. letnika so programsko dolžni, da kar največ dela opravljajo samostojno, da si pridobijo občutek odgovornosti za opravljeno delo, pridobijo več znanja in izkušenj in utrjujejo pravilen postopek dela. Omenjeni učenci so pcrav tako tudi pri teoretičnem pouku zelo uspešni, pri praktičnem delu pa opravljajo delo z zanimanjem in veseljem in si poskušajo pri skupnem sodelovanju v skupini, kjer delajo vsak dan, pridobiti čim več novega znanja. Vzorni učenci naj DSSS Upamo, da bo v novem mandatnem obdobju bolje. Seveda pa moramo kritično oceniti tudi naše delo, to je delo 15 delegatov, ki sestavljajo DS DSSS. Ni nam namreč uspelo vključiti v razprave celotne samoupravne delovne skupine. Delegati (vodje) delovnih skupin niso uspeli razpravljati v svojih skupinah, in to zaradi več dejstev: — roki za sklic seje DS so izredno kratki (2—5 dni), — nemogoče je zagotoviti celotno gradivo v 15 izvodih, — delno pa je kriva tudi lastna neangažiranost. Zato se je velikokrat dogajalo, da so bili delegati seznanjeni s celotnim gradivom za posamezno obravnavano točko šele na seji. Pravilno odločanje je seveda v takšnih primerih vprašljivo, saj se mora delegat dejansko odločati sam, hkrati pa v imenu svoje delovne skupine oziroma za delovno skupino. Vidimo torej, kje bo treba v bodoče napraviti več, da bomo vključili delovne skupine. To bomo dosegli: — z dostavljanjem kompletnega gradiva vsakemu delegatu, — z delitvijo skupnih služb na več delov, — z večjo vključitvijo vodij posameznih sektorjev, — z organiziranim samoupravnim izobraževanjem, — s samoizobraževanjem. Vidimo torej, da nas v naslednjem mandatnem obdobju čaka še veliko dela da bomo izpolnili dolžnosti in pravice, ki jih pred nas postavlja zakon o združenem delu. Mitja Koman s pravilnimi delovnimi navadami tako pri teoretičnem pouku v šoli kot na praksi služijo le za vzgled ostalim učencem. Oni naj bi bili vsem kažipot pravilne poti pri učenju, poti do dohrih vzornih učnih rezultatov. Se posebej pa moram omeniti enega učenca. To je MENCINGER MARTIN, ki ima pri teoretičnem kakor tudi pri praktičnem pouku odlično oceno. Delovne naloge opravlja z veseljem in povsem samostojno. S svojim zavestnim delom je pri kvalificiranih delavcih v vzdrževanju vzpostavil dobre in pravilne odnose. Zaradi zanimanja pri delu je dosegel zavidljivo znanje, pravilen pristop k delu ter samostojno popravljanje strojev. Ker ima učenec tudi pri teoretičnem pouku odličen uspeh, je oproščen zaključnega izpita. Pred njim je samo še mesec dni praktičnega dela, potem pa bo prejel diplomo strojnega mehanika. Martin Mencinger Mislim, da taik učenec, kakor tudi ostali vzorni učenci, zaslužijo še posebno javno priznanje za vestno in marljivo učenje in za dosežen odličen učni uspeh. Razen tega je vzoren učenec tudi v ponos kolektivu. Le ob učencih, ki dosežejo take učne uspehe, lahko pričakujemo kvalificirane kadre, ki bodo vsestransko usposobljeni za sedanjo in novo proizvodnjo. Ko pa primerjamo učne rezultate vseh učencev v šoli, pa vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Zato ob tej priliki, ko predstavljamo najboljše učence, ponovno apeliramo na vse učence, ki so obremenjeni s slabimi učnimi rezultati, da s pravilnimi delovnimi navadami sledijo delu vzornih učencev in boljši učni rezultati ne bodo izostali. Le z zavestnim in rednim učenjem je mogoče doseči, da bo učencev z dobrimi učnimi uspehi vedno več. Vsak učenec, ki se neredno in premalo zavzeto uči, mora vedeti, da se pojavljajo težave tudi pri praktičnem pouku. Kajti doseženo teoretično znaje je osnova, da je učenec sposoben praksi slediti in po končani šoli opravljati delo samostojno. Ob tem bi rad posebej opozoril tiste učence, ki imajo sedaj težave v poklicni šoli in za ka-ter je tovarna izvedla in financirala veliko humano akcijo, da jim je namreč preko Delavske univerze v Radovljici omogočila, da se danes v izobraževalnem centru lahiko usposabljajo za poklic. Pirav ti učenci bi marali nenehno imeti pred očmi to akcijo, še posebno takrat, kadar imajo v šoli probleme pri učenju ali delovni disciplini. Oddolžiitev tovarni za take posege je možno dokazovati samo z vestnim učenjem in dobrimi učnimi uspehi. Ob tem je pomembno osvetliti še en pomemben sklep v tovarni, ki se nanaša na znatno večje mesečne nagrade učencev. V njem je dan poseben poudarek stimulaciji za učne uspehe. Brav tako pa bolj ostro reže nagrade pri neuspelih učencih ali neupravičenih izostankih učencev od pouka. Le z vestnim učenjem in z izpolnjevanjem pravde kakor tudi dolžnosti učencev, ki izhajajo iz pogodb, se boste oddolžili štipendiranju in tako vzpostavili dobre pogoje za dobro delo v tovarni po učni dobi. Jernej Vovk Pogovor med odmorom Komisija Skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije za vprašanja zdravstvenega varstva udeležencev NOV in vojaških invalidov je med drugim obravnavala tudi problematiko zdraviliškega zdravljenja borcev NOV. Pri tem je ugotovila, da je bil v letu 1978 dosežen velik napredek, saj je bilo na koristnem zdraviliškem zdravljenju 3459 udeležencev NOV, kar je za 131 % več od predvidenega — planiranega števila. Komisija je glede zdraviliškega zdravljenja borcev NOV menila, da je v letu 1979 potrebno še povečati število borcev, ki naj bi bili deležni takega zdravljenja. V vsaki občini naj bi poslali na koristno zdraviliško zdravljenje vsaj toliko borcev, kot imajo predvidenih sredstev. Iz pregleda o koristnem zdraviliškem zdravljenju borcev NOV v preteklem letu, je bilo iz področja regionalne zdravstvene skupnosti Kranj v zdravilišče poslanih 278 borcev NOV (od tega iz občinske zdravstvene skupnosti Radovljica 90 oseb). Razen tega je komisija sprejela tudi tale pomembna stališča: — nujno zdraviliško zdravljenje borcev NOV (nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja) je treba uresničevati po medicinskih indikacijah. To nima nobene zveze s koristnim zdraviliškim zdravljenjem; — pri izbiri borcev NOV za koristno zdraviliško zdravljenje je treba upoštevati predvsem medicinske indikacije v povezavi s socialnimi razmerami. Prednost morajo imeti borci s slabim zdravstvenim stanjem, ki živijo v težjih socialnih razmerah. Prednost naj imajo tudi tisti borci, ki doslej še niso bili na koristnem zdraviliškem zdravljenju; — zdravniške komisije naj se v zvezi z izbiro borcev za zdraviliško zdravljenje povežejo z organizacijami zveze združenj borcev NOV v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ker le-te bolje poznajo zdravstvene in socialne razmere posameznikov. Posebej je treba poudariti, da izbira torej ni le stvar zdravniških komisij, marveč tudi organizacij zveze borcev. Potrebno je opozoriti na določbe samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, po katerih so vsi borci NOV, ki imajo priznano dobo v dvojnem trajanju, oproščeni participacije za zdraviliško zdravljenje. Ta oprostitev je absolutna, kar pomeni, da borec NOV, ki je poslan na zdraviliško zdravljenje iz sredstev zdravstvene skupnosti, ne plača nobenega osebnega prispevka, ne v obliki participacije, ne kot doplačilo (plačilo) hotelskih storitev. Iz tega sledi, da kakršnokoli zaračunavanje osebnega prispevka borcu za njegovo zdraviliško zdravljenje, ni zakonito. Ta absolutna oprostitev vsakršnega osebnega prispevka velja za vse borce, ki gredo na zdraviliško zdravljenje po liniji in na stroške zdravstvene skupnosti. Vitomir Rems IZ TOZD VERIGARNA Delavski svet te TOZD je na svoji 17. redni seji sprejel sklep, da zaradi izjemne prizadevnosti, iznajdljivosti in strokovno dobro opravljenih nalog, javno pohvali v tovarniškem glasilu naslednje delavce: SLAVKA LIPUŠA — TOZD VZDRŽEVANJE GABRA RŽENA — TOZD VZDRŽEVANJE JERNEJA RASPETA — DSSS JOŽETA PFAJFARJA — TOZD VERIGARNA Obrazložitev Tov. LIPUS in RŽEN sta sodelovala pri organizaciji in izvedbi rekonstrukcije tovornega dvigala v oddelku opremljevalnice. To dvigalo je osnova za nemoten potek dela v celotnem oddelku in bi imel vsak zastoj težke posledice organizacijskega in ekonomskega značaja. Delo je bilo opravljeno pred rokom. Pri dobrem delu celotne ekipe vzdrževanja in zunanjega podjetja sta se omenjena delavca izjemno odlikovala in poleg osnovne naloge pripomogla, da je celotni oddelek nemoteno obratoval. Tov. RASPET in PFAJFAR sta kljub pomanjkljivi dokumentaciji in tehnologiji, s katero nimamo izkušenj, preko svojih normalnih zadolžitev prispevala, da sta bila nova stroja v najkrajšem času usposobljena za novo proizvodnjo in novo tehnologijo, pri kateri sta prispevala nekaj novih idej in inovacijskih prijemov. Z njimi sta poenostavila in pocenila izdelavo verig za zaščito težkih delovnih strojev. K j. Naše zaščitne verige na kolesih gradbenih strojev se kar dobro obnesejo Družbeno politična dejavnost ZSM ZSM je organizacija, ki zajema najširše množice mladine. Vendar je njena vloga v političnem sistemu manjša v primerjavi z dejansko vlogo mladine v naši družbi. Mladinska organizacija je še vse preveč usmerjena na druga področja svoje dejavnosti, kot pa na problematiko delegacij, v katere so izvoljeni tudi mladi. Vzroki za to so v nerazvitosti vseh tistih odnosov, ki povezujejo družbenopolitične organizacije z delegatskim sistemom. Mladina mora postati resničen subjekt, neposredni udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih. Politično angažirane mlade generacije morajo energično obračunavati z zastarelimi pogledi, ki mladinsko organizacijo zadržujejo na obrobnih položajih. Širša in hitrejša vključitev mladih ljudi v vrste družbenega odločanja in odgovornosti bo gotovo popestrila razvoj ZSM. Uvajanje mladih ljudi v delegatski sistem, v katerem prevzemajo enakopravno odgovornost pri sprejemanju tudi tistih sklepov, ki neposredno zajemajo tudi druge, mora hiti njihova glavna družbena funkcija. Zapiranje v ozek krog »-mladinskih problemov« ne more uvajati mladinska organizacija v po- litični sistem v takšni meri, kot jo zašluži. Prvi pogoj, da bi naša socialistična mladina ostala zvesta interesom delavskega razreda, je marksistično znanje, ki je potrebno za socialistično družbeno akcijo. Ustava in zakon o združenem dedu omogočata mladim, da se aktivneje angažirajo pri delu samoupravnih organov in teles. Seveda pa tu število zastopanih v teh družbenopolitičnih organizacijah ni v taki meri bistveno kot njihov dejanski vpliv na proces samoupravnega odločanja. Vpeljevanje širokih množic in ne samo izbranega dela mladine v sistem samoupravnih odnosov naj bi bil osnovni steber dejavnosti ZSM. V celici, to je v njenih sek-c’jah socialistične zveze, morajo hiti mladi mnogo bolj navzoči kot ustvarjalni udeleženci pri sprejemanju predlogov, priporočil in sklepov. Aktiviranje mladine v samoupravnih telesih bo prispevalo tako vlogo ZSM, kot ji tudi gre. Velik del mladine (v srednjih in visokih šolah) pa tudi v OZD, v KS je praktično izključen iz družbenega odločanja, čeprav je sposoben sprejemati, odločati in prispevati. D. Hanžič STAROSTNO UPOKOJEN Ko se danes ozremo na čas, ki je za nami in se spominjamo delovnih tovarišev, s katerimi smo dan za dnem delili težave, jih odpravljali in se veselili najmanjšega doseženega uspeha, se sprašujemo: »Kaj pa pravzaprav vemo o njegovem zasebnem življenju? Kako mu je potekala mladost in kaj vse je doživel, preden se je vključil v delo našega kolektiva?« To so vprašanja, ki jih zastavljamo ob vsaki upokojitvi naših sodelavk in sodelavcev in takšna vprašanja smo si postavljali tudi ob upokojitvi sodelavca tov. ANTONA ZORMANA. Tov. Zorman je preživljal svojo mladost skromno in bolj v pomanjkanju kakor v izobilju. Po končani osnovni šoli se je zaposlil in delal na neki žagi blizu Postojne, ki je bila tedaj še pod Italijo. Italijani so ga leta 1941 mobilizirali in je tako leta 1943 kot vojak dočakal kapitulacijo Anton Zorman Italije. Takoj po kapitulaciji se je priključil NOY in se kot partizan boril do konca vojne. Po vojni je ostal v JLA in se leta 1953 kot poročnik JLA demobiliziral. Nekaj tednov pozneje istega leta pa se je že zaposlil v našem podjetju. V vijakarni je delal in se privajal kot stiskalec, po nekaj letih pa je prevzel mesto delovodje, katero je vestno in dosledno izvrševal do svoje upokojitve. Bil je zelo aktiven v družbenopolitičnih organizacijah. V ZK je bil sprejet leta 1943, v naši tovarni pa je deloval kot večletni član delavskega sveta DO, več mandatnih dob je bil predsednik upravnega odbora DO, član obratnega delavskega sveta in član disciplinske komisije DO. Dve mandatni dobi je bil tudi delegat zbora proizvajalcev občinske skupščine v Radovljici. Za svoje aktivno delo je prejel leta 1962 Red dela s srebrnim vencem. Danes se mu mi, njegovi sodelavci, zahvaljujemo za vse, kar je prispeval za našo stvarnost, se boril med vojno in za vse, kar je vlagal za boljše delo in življenjske pogoje nas vseh po vojni. Želimo mu, da bi pri najboljšem zdravju kar se da dolga leta užival zasluženo pokojnino. Sodelavci TOZD vijakarne Vinko Golc ŽIVLJENJSKI JUBILEJ TOVARIŠA GOLCA V aprilu je praznoval svoj življenjski jubilej tudi direktor DO VERIGA Lesce tov. VINKO GOLC, dipl. ing. Čeprav ga vsi dobro poznamo, ne bo odveč nekaj besed o njegovi življenjski poti. Rodil se je 22. aprila 1929 v Zasipu kmečkim staršem. V družini je bilo več otrok in v tistih časih so bile razmere precej drugačne od današnjih. Tako je že v mladosti občutil tudi težjo plat življenja. Med vojno se je družina aktivno vključila v narodnoosvobodilno gibanje in pretrpela tudi žrtve. Po končani vojni je šel v uk v triletno industrijsko kovinarsko šolo, vendar ga je želja po znanju gnala še naprej. Tako je končal še tehnično srednjo šolo in metalurško fakulteto. Vse njegovo šolanje je bilo povezano z Železarno Jesenice, kjer je bil zaposlen več kot 10 let. Predvsem zadnja leta je delal na investicijskih delih, kar mu je pozneje, ko je prevzel mesto glavnega direktorja v VERIGI, zelo koristilo. 1. januarja letos je že poteklo 10 let, odkar je bil izvoljen za glavnega direktorja v naši delovni organizaciji. V teh 10 letih se je marsikaj spremenilo. Slika tovarne je precej drugačna. Opazimo lahko nove zgradbe, zamenjane stroje, nov način dela. Ce vprašamo glavnega direktorja, ali je zadovoljen s svojim delom, kar na hitro odgovori: »Sem, a ne popolnoma. Marsikaj še manjka, vendar vsega naenkrat ne zmoremo! Najprej moramo dokončati našo veliko investicijo — novo orodjarno in TIO — nato pa bomo delali še naprej.« Ce zasledujemo njegov vsakdan, vidimo, da je zelo zaposlen. Skoraj da nima časa za svoje privatno življenje. Delavnik se mu pogosto zavleče do večera, saj poslovnim partnerjem ne more reči ob dveh, da je njegovega »šihta« konec, pa tudi s sestanka ne more kar tako oditi. Tudi družbeno delo v kraju ga je vedno zanimalo in nikoli ni odrekel prošnji za sodelovanje. Rad se pogovarja s sodelavci, takoj najde stik z ljudmi in teme za pogovor mu nikoli ne zmanjka. Veliko mu pomeni mnenje delavcev o določeni stvari in ga skuša vedno upoštevati. Ob koncu bi mu zaželeli k njegovemu prazniku zdravja in osebne sreče, pri opravljanju delovnih nalog pa čim uspešnejšo realizacijo načrtov, ki mu jih nikoli ne zmanjka. Kadrovske vesti (april 1979) NOVOSPREJETT: EOS: Novak Marija Vzdrževanje: Zahirovič Suljo, Avdič Said Verigama: Perger Jože Vijakarna: Jujič Ismet Sidrne verige: Klobučar Zdravko, Crnalič Amir, Todorovič Simo TIO: Konjevič Zlatko, Dežman Darko, Macura Vukašin Golc Olga Pejič Jure Tomič Ranka, Puhar Marjan ODŠLI: EOS: Komercialni sektor: Splošni sektor: Orodjarna : Meter c Andrej, Hrovat Vladimir, Tavčar Jože, Janežič Marjan, Pogačar Janez, Debelak Boris Kovačnica: Gracelj Janez Vzdrževanje: Černe Anton Verigama: Mladenov Radosava, Tomšič Milena Vijakarna: Puhar Francka, Zormar Anton, Gašperin Jože Sidrne verige: Rogač Anton, Dabižljevič Dragomir POROČILI SO SE: Pristov Matjaž iz TOZD vzdrževanje RODILI SO SE: Janezu Praprotniku iz TOZD orodjarna — sin Aleš Iz kadrovskega oddelka NESREČE PRI DELU V APRILU 1979 Ponesrečili so se: Kuščar Anton — komercialni sektor DSSS, Mandeljc Metod — TIO, Kirar Kati — verigama, Ovsenik Pavel — vzdrževanje, Žitnik Stanko, Macuh Peter in Prešeren Ljubo, vsi iz ikovačnice. Ambulanta prve pomoči je v prvih štirih mesecih letošnjega leta posredovala 1.450-krat, od tega: urezi, uhodi 131, opekline 27, udarnine, stiskandne 28, odrgnine 51, glavoboli, zoboboli 249, prehlad, bolečine grla 96, tujki v očeh 48, želodčne bolečine 33, previjanje poškodb 330, ostale intervencije 219, merjenje krvnega pritiska 238. V času od 1. 1. 1979 do 30. 4. 1979 smo zabeležili 12 začetnih požarov v naslednjih TOZD: sidrne verige 7, skupne službe 2, vzdrževanje 1, vijakarna 1. i IZ SVD INVALIDSKO UPOKOJENA TOV. PUHAR FRANCKA Tov. PUHAR FRANCKA se je zaposlila v našem podjetju 4. 10. 1956. Vseskozi do upokojitve je delala na RA in SA avtomatih. Bila je vestna in marljiva delavka. Nesebično je prenašala svoje pridobljene sposobnosti in znanje na mlajše sodelavke ter tako pomagala pri vzgoji kadrov. Bolezen pa ji je načela zdravje in jo onesposobila za nadaljnje delo, tako da je bila predčasno upokojena. Za njeno 32-Ietno delo in 22-letno prizadevanje in delovni prispevek v naši delovni organizaciji pa se ji iskreno zahvaljujemo, ji želimo izboljšanje zdravstvenega stanja in da bi zasluženo pokojnino še vrsto let v miru uživala. Kolektiv TOZD Vijakarne Francka Puhar OB UPOKOJITVI V aprilu je bil upokojen tov. ANTON ROGAČ. Ko se je poslavljal od nas, nam ni bilo lahko, saj smo se zavedali, da nas zapušča delavec, ki je veliko prispeval naši delovni organizaciji. Anton Rogač Tov. Rogač se je zaposlil v Verigi leta 1948. Vseskozi je bilo njegovo delo povezano z vlečenjem žice. Nekaj časa je bil zaposlen tudi v Železarni Jesenice. Znanje, ki ga je tamkaj pridobil, je ob ponovnem prihodu v Verigo s pridom uporabil, tako da se je ukvarjal s pripravo votlic in orodja za vlečenje, kar je zelo zahtevno in natančno delo. Rodil se je leta 1927 v napredni slovenski družini pri Šobcu, ki je med NOV vseskozi pomagala partizanom. To poreklo mu je narekovalo, da je bil tudi sam družbenopolitično zelo aktiven in da je vseskozi sodeloval v samoupravnih organih. Za svojo družbenopolitično aktivnost in vestno delo je bil leta 1978 tudi odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Tov. Rogaču želimo še veliko zdravja, da bo še dosti let užival zasluženi pokoj, obenem pa ga vabimo, da z nasveti, ki izhajajo iz izkušenj dolgoletnega dela, še naprej pomaga našemu TOZD. Sodelavci TOZD sidrne verige Mihu v spomin! Miha Rajgelj Najlepši pomladanski mesec maj je za vedno črtal iz dninske evidence TOZD kovačnica ime MIHA RAJGELJ-NA. Nit življenja mu je kruta zahrbtna bolezen pretrgala dne 7. maja 1979. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Sin kroparske-ga kovača se je rodil 28. decembra 1926. Del mladih let mu je vzela druga svetovna vojna. Takoj po osvoboditvi je moral odslužiti redni vojaški rok naše armije. V naši tovarni se je zaposlil 1. 1. 1947. leta. Delovne naloge je opravljal vestno. Bil je dober delavec in član našega kolektiva. Prijel je za vsako delo, kjer je bilo potrebno, rad je pomagal sodelavcem in izpolnjeval naloge, ki so mu bile zaupane. Bil je človek s svojimi skrbmi, tegobami in veseljem, vendar dober prijatelj ter delavec. Ob odprtem grobu smo dokazali, ko smo se s spoštovanjem in v velikem številu poslovili od njega, kot dolgoletnega člana našega kolektiva. »«• « Naši petdesetletniki V aprilu in maju so praznovali »težko priznani« življenjski jubilej naslednji delavci: PEJIČ FRANJO, roj. 4. 4. 1929 v Komušini. Ker v lastni republiki ni našel primerne zaposlitve, s katero bi lahko preživljal številno družino, se je odločil, da gre v Slovenijo. 1964. leta se je zaposlil pri GG Bohinjska Bistrica, kjer je ostal do leta 1971, ko je potrkal na vrata našega podjetja. Razporejen je bil na delovno mesto pregledovalca verig v TOZD verigama. Od 1. 4. 1979 pa je zaposlen na delovnem mestu lanserja v TOZD sidrne verige. POLAJNAR MIHAEL, roj. 24. 4. 1929 na Breznici. Po končanem obveznem šolanju se je odločil za poklic mizarja, katerega je tudi uspešno dokončal. Prvo njegovo delovno mesto je bilo pri Okrajnem mizarstvu Jesenice. V našo delovno organizacijo je prišel 12. 7. 1955. Razporejen je bil na delovno mesto mizarja I. Leta 1971 pa je bil po odhodu tov. Berton-celjna razporejen na delovno mesto skupinovodja mizarske delavnice. ZLODNJAK MILOSLAVA, roj. 22. 5. 1929 v Veliko Ilovo. V delovni organizaciji se je zaposlila 2. 7. 1951. Razporejena je bila na delovno mesto obrezovalca na polavtomatih. Kljub dvojni obremenjenosti — kot gospodinja in delavka — ima že 27 let neprekinjene delovne dobe v podjetju. Od 1. 7. 1976 dalje pa dela na avtomatih TOZD vijakame. KALAMAR ANTON, roj. 28. 5. 1929 v Martinju pri Murski Soboti. Po končanem obveznem šolanju se je izučil za poklic zidarja. Zaradi slabo razvite industrije v rodnem kraju je odšel od doma in si poiskal delo pri Gradbenem podjetju Bled. Opravil je tudi izpit za VK zidarja. Od 20. 3. 1956 je zaposlen v naši delovni organizaciji na delovnem mestu zidarja I. MULEJ PAVLA, roj. 19. 5. 1929 v Savodnji. Njene prejšnje zaposlitve so bile pri LIP Bled in Ekonomiji Bled. 1. 7. 1955 pa se je zaposlila v naši delovni organizaciji. Razporejena je bila na delovno mesto kuharice v okrepčevalnici, kjer je še danes kot pomožna kuharica. Le kateri delavec ne bi poznal hudomušne ali ne zlobne Pavle, ki vsakodnevno deli topli obrok. Ing. REMS VITOMIR, roj. 9. 5. 1929 v Ljubljani. Leta 1949 je bil zaposlen v Rudniku Senovo in v Iskri Kranj. V Tovarni verig se je zaposlil 1. 1. 1951. V letu 1964, ko se je kovačnica spoprijemala z raznovrstnimi težavami, je bil zaposlen kot obratovodja. Od leta 1971 dalje opravlja delovne naloge vodje SVD. V podjetje je prišel kot tehnik, kasneje pa je obiskoval študij ob delu in si pridobil naslov varnostnega inženirja. Opravil je tudi tečaj REFA. Vseh 28 let delovne dobe v delovni organizaciji aktivno sodeluje v vseh samoupravnih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah. Vsem jubilantom iskreno čestitamo in jim želimo obilo zdravja in dobrega počutja na svojih delovnih mestih. B.S. Jubilejne nagrade 1. maj je delavski praznik, katerega slavimo običajno z novimi delovnimi zmagami. Na ta dan spomini bežijo nazaj v preteklost, v kateri so se rojevala gesla za boljši jutri. Ob tej priliki smo tudi v naši delovni organizaciji izplačali jubilejne nagrade delavcem, ki so neprekinjeno zaposleni 10, 20 in 30 let v sklopu DO Slovenskih železarn. Posebno priznanje zaslužijo delavci, ki že 30 let vlagajo svoje napore za uspešno poslovanje delovne organizacije. Prejemniki nagrad so: HRAST JAKOB in HROVAT KRISTINA iz TOZD vijakarna RAJER MARIJA iz TOZD kovačnica GOLOB ALBINA iz TOZD orodjarna KLÖCKL VILI iz TOZD TIO JENSTRLE VINKO iz TOZD vzdrževanje BOŽIC ANTONIJA, RAVNIK JOŽE in BULUT NIKO iz DSSS Zavedamo se, da so navedeni delavci šli skozi vse faze razvoja podjetja. Spoprijemali so se s težavami, za današnje čase skoraj neverjetnim, saj niso poznali mehanizacije, ne pri transportu ne pri samem delu. Utrujenosti niso poznali, kljub temu, da so delali preko predpisanega delovnega časa. Svoje izkušnje so prenašali na druge in s skupnimi močmi prispevali k izgradnji in razširitvi podjetja. Dobro jim je bil poznan pregovor »V slogi je moč«, zato so bili zaradi skupnih interesov prijateljski odnosi globoki, grajeni na vzajemnosti in spoštovanju. Kljub današnjemu napredku, ki daje boljši standard delavcu, se imenovani še vedno radi spominjajo časov, ki so bili težki, a vendar lepi. Danes z zadovoljstvom gledajo na uspehe delovne organizacije, saj so položena semena pred 30 leti vzklila in rodila bogate sadove. Njihove življenjske knjige bomo odpirali posamezno ter pogovore objavljali v našem glasilu. Nismo pa pozabili tudi na tiste, ki so s svojo 20 in 10-letno delovno dobo prispevali k napredku podjetja, a žal je poimenski seznam prevelik za objavo. Vsem prejemnikom jubilejnih nagrad iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za prizadevanja na posameznih delovnih mestih. B. Š. POSPEŠEVANJE POŽARNEGA VARSTVA Zadnji dan pred prvomajskimi prazniki smo v naši OZD izvedli taktično vajo s »tihim alarmom« pod geslom »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« (NNNP) — Akcija pod tem geslom je množično ljudsko gibanje, kii mora zajeti vse delovne ljudi, občane in vse družbene subjekte, ki so odgovorni za obrambno pripravljenost naše družbe. Take in podobne akcije imajo namen, da se ugotovi potreben čas za zbiranje, uporabnost gasilnega orodja in opreme, s katero razpolagajo društva in gasilske enote CZ. Pri vaji so sodelovali: IGD Veriga, civilna zaščita, mladinci, narodna zaščita, džumi električar in služba prve pomoči v DO. Vsi, ki so sodelovali, so si prizadevali, da bi akcija stekla kar najbolje. Vendar so se kljub temu pokazale razne pomanjkljivosti, ki jih bo štab CZ analiziral z namenom, da se pri naslednjih podobnih vajah take napake ne bi ponavljale. Drago Stoje Gasilci med vajo KEGLJANJE — BORBENE PARTIJE V dneh od 31. marca pa do 21. aprila je na kegljišču hotela Grajski dvor v Radovljici potekalo občinsko sindikalno prvenstvo v 'kegljanju — borbene partije. Za to zanimivo obliko kegljanja je čedalje več zanimanja, saj je letos nastopilo kar 24 ženskih in 52 moških ekip ali skupaj 584 tekmovalcev in tekmovalk. Pri tem pa je potrebno povedati še, da vsaka OOS lahko nastopi le z dvema ženskima in moškima ekipama. Tekmovanje je bilo ves čas zanimivo in napeto. Za razliko od ostalih rekreacijskih tekmovanj so ga ves čas spremljali dokaj številni gledalci. Ekipe so se stalno menjavale v vodstvu. Nastopale so tako, da so na podlagi lanskoletnih uvrstitev boljše ekipe nastopile zadnje. In kako so se odrezali, naši? Moška prva ekipa Verige je bila tokrat odlična. Tako premočno ni še nikoli zmagala. Podrla je 999 kegljev in je drugouvrščeno ekipo HTP Bled premagala kar za 34 kegljev. Nekoliko več bi lahko pokazala naša druga ekipa. Z 871 podrtimi keglji je sicer zasedla solidno 7. mesto, vendar kot rečeno, z malo več športne sreče 'bi lahko dosegli vidnejšo uvrstitev. Ženske so letos razočarale. Njihova uvrstitev je z leta v leto slabša. Pred nekaj leti so bile stalno v vrhu, sedaj pa jih prehitevajo ékipe, ki so bile včasih tudi po rezultatih, ne isamo po uvrstitvi, daleč za našimi, Prva ekipa Verige je s 387 podrtimi keglji zasedla ®. mesto in je za zmagovalkami, ekipo Iskre Lipnice, zaostala za 1,12 kegljev. Druga ékdpa Verige pa je bila 13. Skoda, saj nas je v konkurenci ekipno iškupaj prav zaradi precej boljše uvrstitve njihove ženske ekipe Elan zopet prehitel. Vsekakor bomo ženskemu kegljanju posvetili večjo pozornost. Rezultati : Ekipno ženške: 1. Iskra Lipnica I (519 podrtih kegljev), 2. Elan I (500), 3. Iskra Oteče I (477,), 4. LIP Bled I (444), 5. Iskra Otoče II (41315), 6. Kemična Podnart I (418), 7. Vezenine Bled I (388), 8. Veriga I (387), 9. Žito Lesce (38)2), 10.—IL Društvo upokojencev Radovljica in LIP Bled II (340), 12, Almira (339), 13. Veriga Lesce II (337) itd. Ekipno moški: 1, Veriga Lesce I (999), 2. HTP Bled I (965), 3. Elan I (946), 4. Društvo upokojencev Radovljica (906), 5. Elmont Bled (896), 6. Bled II (875), 7. Veriga II (871), 8. Merkur Radovljica I (868), 9. Zapori Radovljica (808), 10. LIP Bled II (857) itd. Ekipno skupaj: 1. Elan 140 točk, 2. Veriga 124 točk, 3. Iskra Lipnica 81, 4. Iskra Otoče 81, 5. Društvo upokojencev Radovljica 54 iitd. F. V. ŠPORT V NEKAJ STAVKIH V nedeljo, 13. maja 1970, je bil na Jesenicah četveroboj med ekipami Železarne Jesenice, Plamena, Verige in ekipo JLA iz Radovljice v štirih športnih panogah. Pomerili so se v malem nogometu, streljanju, kegljanju in šahu. Ekipa Verige je zasedla v vseh panogah, razen v šahu, kjer zaradi občinskega sindikalnega prvenstva ni nastopila, drugo mesto. Končini vrstni red, upoštevajoč vse štiri -discipline, je bil naslednji: 1. Železarna Jesenice, 2. JLA Radovljica, 3. Veriga in 4. Plamen Kropa. Letošnjega pohoda ob žici okupirane Ljubljane — teka na 28 km so se udeležile tudi tri ekipe iz Verige. Najboljši rezultat je dosegla ekipa v postavi Tajnikar, Robnik, Vidic, ki je z rezultatom 2.14.45 v konkurenci preko 200 ekip zasedla 31. mesto. Rezultat zmagovalca, ekipe Celja, je bdi 1.42.00. Izjava Tajnikarja: »Letos je šlo za sodelovanje, drugo leto pa bo ob izdatnejših pripravah šlo tudi za rezultat.« Obljuba dela dolg. F. V. Šport NOGOMETAŠI VERIGE — NEZADRŽNI Nogometaši »o sredi sezone. Kot smo zapisali že v prejšnji številki Verige, letos ptrvtič v občinski ligi za mali nogomet nastopa tudi ekipa Verige. Ker nastopajo prvič, seveda igrajo v drugi kvalitetni skupini. Na tekmah, ki jih od drugega kola dalje igrajo že na svojem igrišču, ne manjka tudi gledalcev. Igrišče, ki so si ga uredili sami, stoji na Šumijev! plani, za naseljem Moskva. Tekme so običajno na sporedu v nedeljah ob 10.30. Igna nogometašev Verige je več kot prepričljiva. Skozi prvih šest ikol so se, brez pretiravanja, dobesedno sprehodili. Dobivajo v glavnem z dvoštevilčno razliko v golih. Če pa pogledamo samo rezultat, bi prej rekli, da gre za rokomet kot za nogomet. Da je to res, priča tudi količnik v golih. Le-ta znaša kar 80:7 v 'korist ekipe Verige. 'Med strelci vodi Cmalič z 21 zadetki, sledijo pa Bagi in Zupan po 13, Vodišek 11, Vidmar 9 itd. Če smo v prejšnji številki zapisali, da upamo, da bomo prihodnje leto gledali našo ekipo v višji kvalitetni skupini, danes lahko rečemo, da so nas o tem naši nogometaši že skoraj prepričali. Na kratko poglejmo še rezultate prvih šestih kol: Zapis : Veriga 0:10 Mladina Lesce : Veriga 2:8 Veriga : Veterani Bled 16:3 Hoteli Bohinj : Veriga 0:20 Veriga : Igralnica 14:1 Nomenj : Veriga 1:12 STRELCI VERIGE — LETOS DRUGI Z odhajajočo zimo so tudi športniki rekreativci zamenjali športne discipline. Brvi so v spomladanskem delu na občinskem sindikalnem prvenstvu nastopili strelci. Tekmovanje je bilo v nedeljo 22. apnila v dvorani osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Organizirala in izvedla pa ga je strelska družina Bohinjska Bistrica. Pravilo je že, da je vsako občinsko sindikalno prvenstvo mno-žičneje od prejšnjega. Tudi tokrat je bilo tako. Na tekmovanju je nastopilo kar 66 žensk lin 225 moških iz 41 osnovnih organizacij sindikata. Že nekaj let nazaj je bila to naša verigarska športna panoga. Obetali smo si, da bomo v tekmovanju za najboljši 'športni kolektiv v občini po tem tekmovanju izboljšali položaj. Po dveh disciplinah, veleslalomu in smučarskih tekih je namreč Elan že krepko vodil. No, tokrat smo se ušteli. Elan je 'bil letos tudi v streljanju boljši, saj nas je prehitel za celih 60 točk. Zanimivo je, da je tako za eno kot za drugo ekipo nastopalo po 48 tekmovalcev in tekmovalk. Vendar, kx>t že rečeno, tokrat so bili 'boljši Elanovci, saj so v ekipni konkurenci osvojili prva mesta v ženski In moški konkurenci ter seveda v konkurenci »ekipno Skupaj«, ’ki upošteva vse nastopajoče. Ka j pa posamezniki ? Med moškimi do 40 let je bil absolutni favorit naš Franc Lotrič. Zmagovalec v tekmovanju za zlato puščico in občinski sindikalni prvak za leto 1977 in 1978 ter učitelj in (trener naših strelcev pa je na koncu s 173 krogi zasedel 3. mesto. Če hi dosegel lanski rezultat 178, bi bil zanesljivo tudi letos prvi. Zahvale Vsem sodelavcem TOZD vijakarna se najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo in dobre želje ob moji upokojitvi. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov. Anton Zorman Vsem zaposlenim v TOZD verigama, posebno vodji TOZD tov. Bogu Košniku, se najlepše zahvaljujem za darilo in dobre želje ob moji upokojitvi. Vsem pa želim še mnogo delovnih uspehov. Milena Tomšič Najlepše se zahvaljujem sodelavcem, odboru sindikata skupnih služb in upravnemu odboru industrijskega gasilskega društva za izkazno pozornost ob mojem osebnem jubileju. Vitomir Rems, st. Najlepše se zahvaljujem sodelavcem vijakarne za denarno pomoč v času mojega dolgotrajnega bolovanja. Radoslava Đorđević Ob smrti mojega očeta FRANCA SMOLEJA se zahvaljujem sodelavcem TOZD vzdrževanje za podarjeni venec in izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Toni z družino Ob smrti dragega očeta ANTONA DEBELAKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD VERIGARNA za pozornost, venec, izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. sin yjtomir z družino Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta MIHA RAJGELJA se zahvaljujemo sindikatu verigarne za venec, sodelavcem verigarne in njegovim sodelavcem iz kovačnice, ter sosedom za darovano cvetje, sočustvovanje in spremstvo na njegovi zadnji poti v prerani grob. Hvala govorniku tov. Francu Li-leku za tople poslovilne besede in godbenikom za sodelovanje na P0grebu- žalujoči: žena Marija in hčerki Lilijana in Mihela z družinama Ob boleči izgubi dragega očeta ALOJZA GASTERINA se najlepše zahvaljujem sodelavcem v skladišču in evidenci gotovih izdelkov vijakarne za izrečeno sožalje in podarjeni venec. Vera Mulej Sodelavcem vijakarne se najlepše pomoč ob smrti moje drage mame. zahvaljujem za denarno Štefka Razpet Roka je nekoliko zadrhtela letos tudi lanskemu zmagovalcu v starostni kategoriji nad 40 let Lampe Albinu. Njegovih 144 krogov je tokrat zadostovalo le za četrto mesto. Z ato pa je toliko prijetneje presenetil Miha Vidic, ki je s 155 krogi v isti starostni kategoriji zasedel 3. mesto. Pri ženskah do 40 let nimamo strelke, ki bi izstopala. Se najboljša je bila Majda Gričar, ki je s 118 krogi zasedla 13. mesto. Tudi lanskoletna zmagovalka v kategoriji nad 40 let Vera Odar, se je morala tokrat zadovoljiti s tretjim mestom. Če že ne s kvaliteto, 'bi pa v ženski vidnejšo ekipno uvrstitev lahko dosegli vsaj z množičnostjo. REZULTATI Ekipno ženske: 1. Elan 400 krogov, 2. Vezenine 396 krogov, 3. LIP 'Bled 391 krogov, 4. Kemična Podnart 342 krog., 5. Iskra Lipnica 323 'krogov, 0. Veriga Lesce 311 krogov (Gričar Majda, Odar Vera, Tonejc Dora). Ekipno moški: 1, Elan 794 krogov, 2. Veriga Lesce 788 krogov, (Lotrič Franc 173, Vidic Miha 155, Knafldč Anton 154, Bester Janez 1:54, Lunar Franc 152 'krogov), 3. LIP Bled 725 krogov, 4. Iskra Otoče 72ll krogov, 5. GG Bled 71.8 krogov, 6. Iskra Lipnica 717 krogov itd. Ekipno skupaj : L Elan 216 'točk — 48 nastopajočih, 2. Veriga Lesce 15® točk — 48 nastopajočih, 3. Vezenine Bled 14(3 točk — 45 nastopajočih, 4. LIP Bled 125 točk — 25 nastopajočih, 5. Iskra Lipnica 82 točk — 16 nastopajočih, 6. Kemična Podnart 52 točk — 8 nastopajočih, 7. GG Bled 45 točk — 14 nastopajočih, 8. Iskra Otoče — 44 točk — 6 nastopajočih, 9. Almira Radovljica 3'1 točk — 1® nastopajočih, 10. FILBO Boh. Bistrica 28 točk — 13 nastopajočih. Franci Vovk 1. ELAN, 2. VERIGA, 3. LIP... Lani tako zanimivo teikmova-nje za najboljši športni kolektiv v občini Radovljica, se nadaljuje tudi letos. Število športnih 'disciplin, ki se točkujejo v tem tek-movanu, se je od lanskih 12 dvignilo letos na 14. Novost sta pomladanski kros in TRIM kolesarjenje. V okviru tega tekmovanja so bila do konca aprila izvedena občinska sindikalna prvenstva v štirih športnih panogah. Skupaj je na teh štirih tekmovanjih nastopilo že 1521 članov sindikata iz 91 OOZS. Tudi letos je prepričljivo zmagal Elan. To je bilo po zimskih športnih panogah tudi pričakovati. Nekoliko presenetljivejša pa je zmaga Elana tudi v streljanju z zračno puško in kegljanju, borbene partije. Če bomo hoteli tudi letos držati korak z Elanovci, se bo ostalih 10 tekmovanj treba resneje lotiti. Značilnost letošnjega tekmovanja pa bo, tako kaže, tudi kvalitetnejši in množičnejši nastop LIP z Bleda. Trenutni vrstni red po organiziranih tekmovanjih v štirih športnih panogah pa je naslednji : točk 1. Elan Begunje 660 2. Veriga Lesce 470 3. LIP Bled 369 4. Vezenine Bled 255 5. Iskra Lipnica 254 6. Iiskra Otoče 194 7. GG Bled 176 8. Kemična Podnart 105 9. HTP Bled 87 10. Almira Radovljica 85 F. Vovk ZA VEČJO VARNOST NA CESTI — Hitrost vožnje vedno prilagajajmo voznotehnič-nim, prometnim in drugim razmeram; — ne vozimo nenormalno počasi, ker bi s tem ovirali normalno hitrost drugih vozil; — nikoli ne vozimo na maksimalni meji zmogljivosti vozila; — nikoli ne prehitevajmo drugega vozila, če nismo prepričani, da je to dovoljeno in varno; — vozimo vedno v zadostni varnostni razdalji; — posebno pozornost posvečajmo varnosti pešcev, še posebno otrokom, starejšim ter nemočnim osebam v prometu; — nikoli ne upravljajmo vozila pod vplivom alkohola; — vozilo vedno in povsod parkirajmo tako, da zavzame čim manj prostora in da ni v napoto drugim. ALI VESTE — da imamo v Sloveniji okoli 80.000 oseb, ki jih lahko imenujemo »alkoholiki«. Dovolj dokazov je, da čezmerno uživanje alkohola uničuje zdravje, razdira družine in škoduje družbi nasploh, ni pa še nihče dokazal, da je uživanje (prekomerno) alkohola koristno. — da v Franciji pride na vsake tri bolnike, ki jih sprejmejo v bolnico, po en alkoholik. Med umrlimi v francoskih bolnišnicah je vsako leto več kot 20.000 žrtev alkohola, okoli 80 odstotkov nesreč v francoskih mestih pa je nastalo zaradi čezmernega uživanja alkohola. — da je bilo v naši delovni organizaciji v preteklem letu obravnavanih 111 primerov disciplinskih prekrškov, izrečenih je bilo devet ukrepov prenehanja delovnega razmerja, dve premestitvi na druga delovna mesta, vsi ostali izrečeni ukrepi pa so bili opomini in javni opomini približno v enakem številu. Čeprav je največ disciplinskih prekrškov bilo zaradi neopravičenih izostankov od dela, nam število takih prekrškov ni v ponos. — da je naša proizvodnja, po vrstah in količini še vedno preveč razdrobljena, kar nam zgovorno potrjuje podatek, da je bilo v letu 1978 za proizvodnjo izdanih delovnih nalogov v verigami 3500, v vijakarni 3.300 in v kovačnici 2.800. — da bodo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica ustanovili klub samoupravljalcev, ki bo s svojo izobraževalno dejavnostjo v OZD izpopolnil vrzel, ki smo jo doslej čutili na tem področju. — da je kamnolom zelenega kamna (imenovan tudi groh), s katerim so pred nekaj stoletji obzidavali okenske okvire, oboke vrat in stebre pri kmečkih hišah na Gorenjskem, bil v bližini Črnivca pri Brezjah v dolini Peračice. Značilno uporabljeni zeleni kamen v naši neposredni okolici najdemo v Radovljici (Vidičeva hiša na Linhartovem trgu), na nekaterih hišah v Dvorski vasi, v Begunjah (grajšina) in drugod. Seveda je to nekoč cveteče delovišče popolnoma izumrlo, in danes so na voljo mnogi drugi okrasni materiali za graditelje objektov. nagradna križanka ❖ ❖ DELOVODIA v TOZD VI7AKARNI IZDELEK VI7AKA2HE MUSLIM. RoMARAKO .MESTO JURSKI l/SLIKAŠ skandh T IZDELEK V17A K AR NE ZAGOVOR NIK 2EAUZHA OTOK V JADRANU IZDELEK va A K ARNE •C' NEON Vor>i A TOZD va AR ARNA LUKEM DUHA ME Sto V DEL&ITI RADOSTEN KAiudAc AT/\ angleški PESNIK IEKA V SOV. ZVEZI SPAN 17 A (ORIGINAL) NASA ARMALA AHGLEŠK/ GROT NObEUl PRIMORSKA 7E D za Ceruta ham. vodi e T02 0 VIJAKA R.NA 70S iP STR ITA Z OSEÒNI ZAIMEK ZEZNIK KZAL1EVINA V 1ut,AFRIKI VKLOPITEV IZVRŠNI SVET OSEbNl ZAIMEK [TA UTA TOVARNA vCERRHEM VANEZ TRDINA VAi POD KRIMOM STANDARD OIL. liU- KLUK RIMSKI POZDRAV PESMICA tlAKSIMWC KZ DE VEK GOETEIEVB MATER E I/ELIKANOjL PTIČ .se pi NORI 7 VALI EVO MEDMET ZOLEČINE atletski KLUÒ SCSEDM7I ČRKI CEZI7 TALIT AVSTAHA LISASTA KRAVA S AMO&jLAc, NIK SAHbCtLASNIK SESTAVIL e.S. RAZV07NI STAT) IT POVZROČIT MALAR.I7E RIMSKA 4 nagrade: 170, 2x110 in SxBOdin rešitve sprejemamo do 2.G.1979 Program kina Radovljica OD 24. 5. DO 26. 6. 1979 LUANA italijanski pustolovski film 24. 5. in 28. 5. ob 20. uri, 27. 5. ob 18. uri ISKANJE GOSPODA GOODBARA ameriški barvni film 26. 5., 27. 5. in 30. 5. ob 20. uri Za prvomajsko nagradno križanko smo dobili okroglo sto rešitev. Največ rešitev smo dobili iz skupnih služb in temu primerno so reševalcem razdeljene tudi nagrade. Prvo nagrado 170 din dobi KOŠIR Anton, drugo po 110 din KUNSTELJ Anka in MLAKAR Olga ter tretjo po 80 din ABRAM Nada in TORKAR Mitja — vsi iz skupnih služb. Rekordi Verjefao najdaljše krajevno ime v Evropi ilma vaška žel. postaja v Angleseyu v Walesu, Vel. Britanija. Ime se glasi takole: LlaufaizpwRgwugyllgogerya'hwyrundrobwüilllautysiliogagogoch, kar v prevodu pomeni: »-cerkev Sv. Marije v grobéli ob belih leskah blizu hitrega vrtinca ob rdeči votlim sv. Tysilia«. Postajo so znova odprli aprila 1973. Uradno ime ima samo prvih 20 črk. Veležani bi sicer rekli, da ima kraj samo 51 črk, ker imajo (11) in (ch) iza eno črko. Najkrajše ime kraja na svetu pa ima francoska vas Y (143 prebivalcev), norveški kraj A in kraj U na Karolinških otokih. Prve prometne svetilke podobne današnjim semafonom. (rdeče in zelene plinske svetilke) so postavili leta 1868 na trgu pred londonskim parlamentom. Delovale so samo ponoči. Prve semaio re v Veliki Britaniji so postavili v Watverhamptonu leta 1928. Največja palačinka, ki jo je kak kuhar celo vrgel v zrak in obrnil, je imela premer 1,44 m, spekli so jo 27. januarja 1974 med zimskim karnevalom v St. Paulu (ZDA). Največji potrošniki sladkorja na svetu so Izraelci, ki v povprečju porabijo 200 g na osebo na dan (podatki iz leta 1973). Najmanj 13,1 g pa ga zaužijo na Kitajskem. Svetovni rekord v varčevanju z bencinom na zaprtem dirkališču sta 2. oktobra 1973. leta postavila Ben in Caroline Višser (ZDA). Z močno preurejenim Opel Karavanom, na letnem tekmovanju Shellove-ga raziskovalnega laboratorija v Wood Riviera, s 3,781 bencina sta prevozila 606,0 km. Tlak v zračnicah je ‘bil 15,5 bara, največja hitrost pa je znašala 10,3 km/h. Največjo trgovino na svetu ima firma R. H. Macy & Co, Inc. na križišču Brodwaja in 34. ceste v New Yorku. Trgovina ima 20,3 ha prodajne površine, v njej pa je zaposlenih 11.000 ljudi, ki prodajajo več kot 400.000 artiklov. Najstarejši znani patent je angleški kralj Henrik VI. podelil leta 1940 na Flamskem rojenemu Johnu iz Utymana, za izdelavo barvnih steklenih oken za Eton College. LOS KAZADORES ameriški barvni film 25. 5. ob 20. uri AMAZONKE francosko-ital. barvni film 26. 5. ob 18. uri, 29. 5. ob 20. uri ČE SKAČE SLON ČEZ PLOT francoski barvni zabavni film 31. 5. in 4. 6. ob 20. uri, 3. 6. ob 18. uri KAČJE JAJCE nemško-ameriški barvni film 5. 6. in 2. 6. ob 20. uri LJUBICA jugoslovanski barvni film 3. 6. in 6. 6. ob 20. uri — »Ata, ali je res, da je človek nastal iz opice?« vpraša sinko očeta. »Ti bom že pokazal, mule, če si ti opičji potomec, jaz že nisem.« — Brž ko opazite, da vas lastni otroci posnemajo, jih pretepajte. — »Moj očka dela v tovarni,« se pobaha učenec svojemu sosedu. »Moj pa na sestanku,« mu odgovori sošolec. — Sindikat se poteguje za večje osebne dohodke, ker to zahteva članstvo, pa tudi članarina, ki se odmerja v odstotkih od osebnega dohodka, ni brez pomena. — Ko so Leopardija vprašali, kaj na svetu je najbolj redko, je odgovoril: »Tisto, kar imajo vsi — to je zdrav razum!« TREN jugoslovanski barvni film 7. 6. in 12. 6. ob 20. uri NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ameriški barvni zabavni film 8. 6. in 10. 6. ob 20. uri, 9. 6. ob 18. uri Nekaj za šalo — nekaj za res TOBOGAN SMRTI ameriški barvni film 9. 6. in 11. 6. ob 20. uri, 10. 6. ob 18. uri POLICAJ ital. barvni krim. film 14. 6. in 18. 6. ob 20. uri, 16. 6. ob 18. uri ■— Včasih so rekli: »Ljubezen je travnik, na katerem se paseta dva osla«. Danes v času seksualne revolucije in skupinskega seksa pa lahko rečemo: »Ljubezen je travnik, na katerem se pase čreda oslov.« — V nekem tovarniškem glasilu so objavili oglas naslednje vsebine: »Zamenjamo nekaj malo rabljenih kadrov za dober samoupravni sporazum.« — Tisti, ki je premazan z vsemi mastmi, je še najlepše pečen. — Cirkus je lahko tudi v štirioglatem prostoru. — Prva polovica življenja mineva, ko si kvariš zdravje, druga pa, ko ga popravljaš. RAZBIJALEC ameriški barvni pustolov. film 15. 6. in 19. 6. ob 20. uri, 17. 6. ob 18. uri MADAM CLAUDE francoski barvni film 16. 6., 17. 6. in 20. 6. ob 20. uri TA MRAČNI PREDMET ŽELJA francoski barvni film 21. 6„ 24. 6. in 27. 6. ob 20. uri — So ljudje, ki od svojega bogastva nimajo drugega razen strahu, da ga ne izgube. — Čas je najboljši učitelj, nesreča je v tem, da ubija svoje učence. VLOMILEC NA SVOBODI amer. barvni krim. film 22. 6. in 26. 6. ob 20. uri, 23. 6. ob 18. uri — Domišljija je toliko močnejša, kolikor je razmišljanje slabše. — Dolg dopust je utrujanje na lastne stroške. — Moškemu je zagotovljena samo ena ljubezen — ljubezen njihove matere. ZAKLAD MACEKUMBE ameriški barvni film 23. 6. in 25. 6. ob 20. uri, 24. 6. ob 18. uri