UPRAVNA RAZDELITEV IN KRAJEVNA SAMOUPRAVA KRANJSKE
Prav v teh mesecih in letošnjem letu se pospešeno prtpravljamo na novo upravno razdelitev Slovenije in s tem na nov tip krajevne samouprave. Lahko rečemo, da prave krajevne samouprave od razpada Kraljevine Jugoslavije aprila 1941 pa do danes sploh nismo imeli. Med vojno so okupatorji krajevno samoupravo popolnoma ukinill, občine in župani so bili le izvršni organi, ki so morali delati po zakonih okupacijske države in vojnega časa, ki ne pozna samouprave. Župani, ki so ostali na svojih mestih, so bili dostikrat žrtve ene ali druge strani, saj je nanje gledal vsak iz svojega zornega kota, jih tako ocenjeval in po možnosti na tej podlagi tudi odstranil. Kerpa seje na župane gledalo kot na institut izkoriščevalskega razreda in sodelavca okupatorja, so bili ti pogosto žrtve enostranega nasilja.
Tudi povojni čas ni poznal samou-prave, saj je enoumje postavljalo v občine le preverjene ljudi in velik del ni imel nikakršnih možnosti, da bi odločal o krajevnih zadevah in nanje vplival. Še več, vsi takšni poskusi bi se za akterje končali v zaporih.
Ob pripravah na novo uvedbo kra-jevne samouprave in novo upravno razdelitev Slovenije pa kar pozab-ljamo, kdaj se je ta pravzaprav začela in kdaj je bila uvedena moderna upravna razdelitev pri nas.
Vse 18. stoletje in še nekaj let de-vetnajstega stoletja poznamo kra-jevno samoupravo na Kranjskem (ne v Sloveniji) iz časov, ko so zemljiški gospodje postavljali župane (na pred-log vaške veče, ali pa tudi ne) za izvajanje svojih in državnih interesov. Njihova funkcija je bila zelo omejena, predvsem pa so sodelovali pri pobira-nju davkov v naturi ali denarju. Va-ška veča je lahko razpravljala o kra-jevnih zadevah, cestah, mostovih, po-tokih, skupni paši itd., toda odločati o tem ni mogla. To je bilo prepuščeno zemljiškemu gospodu. (Bile pa so tudi izjeme, saj vemo, da so se kmetje iz Zadobrove pritožili pri cesarju za-radi paše na gmajni in v pravdi tudi uspeli).
Prihod Francozov v naše kraje leta 1809 je obliko dotedanje samouprave popolnoma spremenil. Krajevna sa-mouprava ni bila več odgovorna zem-ljiškemu gospodu (vpliv francoske re-volucije). temveč je namesto njega francoska uprava postavila župane (mere), ki so odgovorni državni upravi in ne zemljiškemu gospodu. Ravno tu pa je viden revolucionaren poseg nove francoske zakonodaje, ki je ločila državno upravo od zemljiške gospode.
Uprava je prešla v državne roke in krajevna samouprava ni bila več po-drejena zemljiškemu gospodu, ki je biJ sodnik in tožnik svojih podložni-
kov, vaški veči in županu. Tako so bili v tem času na podeželju današnje ob-čine Lj. Moste-Polje postavljeni meri v Zalogu, Dobrunjah, Prežganju in Dolskem. Upravna razdelitev in lo-kalna samouprava, ki so ju postavilj Francozi, pa sta trajali manj ko štiri leta, saj so bili Francozi na Kranjskem le od oktobra 1809 do septembra 1813. leta.
Po odhodu Francozov pa se stvari niso mogle več vrniti na star tir, pa tudi avstrijski državi je ustrezal tak položaj krajevne samouprave in nove upravne razdelitve na Kranjskem, ki ne bi več prišla v roke krajevnim go-spoščinam, temveč bi jo lahko moder-nizirali in jo prilagodili času zgod-njega kapitalizma in trgovskega raz-cveta ter novi veliki upravni enoti, ki bi se imenovala Ilirsko kraljestvo in bi
zavzemala Kranjsko, Goriško, Trst, Istro, Reko do Senja in Karlovško okrožje.
Z novo upravno razdelitvijo se je ukvarjalo več ljudi, ki so že dotedaj delali na odgovornih položajih v dr-žavni upravi. Kolikšen pomen je av-strijski dvor posvečal tej reorganiza-ciji, pove dejstvo, da so za predsed-nika te komisije imenovali grofa Franca Sauraua, ki je bil v času fran-coskega prodiranja proti Dunaju leta 1797 celo predsednik avstrijske vlade. Načrti so se popravljali, dopolnjevali in usklajevali. Komisija je trdo delala več kot tri leta in konec Ieta 1817 delo končala. Ta upravna razdelitev in s tem tudi lokalna samouprava je z večjimi in manjšimi popravki, ki so se nabrali skozi desetletja, bila pod-laga za upravno razdelitev in lokalno samoupravo vse do leta 1941, ko je v vojni razpadla.
Bralca bo gotovo zanimalo, kam so sodile vasi, ki so v sedanji občini Mo-ste-Polje po tej upravni razdelitvi pri-deljene in kako so se oblikovale ob-čina in podobčine. Večina naših kra-jev je sodila pod Okrajno gosposko št. 2, kjer so bile združena državna pose-stva Turn (Kodeljevo) in Fužine. To je predstavljalo sedež okraja Ljub-ljana okolica, kamor so sodile glavne
občine - Ljubljana okolica, Črnuče, Zalog. Dobrunje in Bokalce s skupno 11365 prebivalcev. Kraji naše občine pa so bili razdeljeni na glavno občino Zalog (2161 prebivalcev) kamor so sodile Smartno, Hrastje, Obrje, Sne-berje, Spodnja in Zgornja Zado-brova, Podgrad, Gradovlje, Go-stinca, Laze, Zalog, Spodnji in Zgor-nji Kašelj, Vevče, Slape, Studenec, Fužine, Moste in Selo. Podobčine pa so bile v Šmartnem, Zadobrovi, Ka-šlju, Slapah in pri sv. Agati (?).
K občini Dobrunje (2228 prebival-cev), so sodili Štepanja vas, Spodnja in Zgornja Hrušica, Bizovik, desni breg Fužin, Dobrunje, Zadvor, Za-voglje, Mali in Veliki Lipoglav, PleŠe, Repče, Brezje, Pance, Selo pri Pan-cah, Reber in Dole, Javor, Besnica, Podmolnik in sv. Pavel. Podobčine pa, so bile v Štepanji vasi, Bizoviku, Li«a poglavu, Javorju in Podmolniku.       ™
Prežganje (2962 prebivalcev) kot glavna občina je pripadalo Okrajni gosposki št. 11 - Gospostvo Višnja gora (okraj) in je obsegalo med dru-gim tudi Sostro, Češnjice, Zagra-dišče, Sadinjo vas, Podlipoglav, Tre-beljevo. Gozd, Reko, Mali vrh, Vo-lavlje, Vnajnarje, Tuji grm, Prežga-nje, Laze (del), Janče in Gabrje. Za današnje razmere kaj čudna razdeli-tev. Podobčine pa so bile v Sostrem, Trebeljevem in Volavljah.                J
Kraji kot so Dolsko, Petelinje, Se^ nožeti, Vinje in Klopce so med dru-1 gim sodili v glavno občino Dol (2541J prebivalcev), ta pa k Okrajni gospoj ski št. 6 - Gospostvu Krumperk.       ^
Zanimivo je,  kakšne lastnosti so morali imeti ljudje, ki naj bi bili izvo-j ljeni v občinske svete in kdo jih je« sploh lahko volil. V občinske svete safl bili lahko izvoljeni, tudi za župane. leJ zemljiški posestniki. Niso pa moglil biti tisti, ki so bili v državni službi,! razglašeni zapravljivci in oni, ki jim jel oblast odrekla sposobnost upravljanjal lastnega premoženja (?!), kakor tudM oni, ki so bili zaradi zločina v prei-"l skavi, a niso bili spoznani za popol-noma nedolžne. Mandatna doba je trajala šest let. Občinske odbornike pa so lahko volili le tisti, ki so plače-vali določeno višino davka. Skratka. krajevna samouprava je bila zaupana le premožnejšemu sloju ljudi.  Sča-soma se je ta status nižal, praktično pa je izginil z nastopom strank in vo-ljenimi odborniki na volitvah.
E. S.