TABELA 2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI VZORCEV PAPIRJA
OZNAKA
Papir 1
Papir 2
Papir 3
SPECIFIKACIJA PROIZVAJALCA
26
Nadaljevanje s strani 19.
PAPIRJI, LEPILA
IN KAKOVOST
BROŠURE
1. UVOD
Brošura je poleg knjige najzah-
tevnejši grafični izdelek. Za izde-
lavo brošur se najpogosteje upo-
rablja lepljena vezava, pri kateri
je vez med knjižnim blokom
(KB) in platnico ter vez v samem
KB izdelana izključno z lepilom.
Kakovost lepljene vezave je odvi-
sna večinoma od vrste papirja,
vrste in temperature lepila in od
nastavitev strojev in naprav. Za
oceno kakovosti je treba določiti
jakost zlepljenja KB. Postopek
preskušanja izvedemo z metodo
merjenja statične ali dinamične
jakosti zlepljenja. Za statično
metodo ugotavljanja jakosti zle-
pljenja veljajo priporočila Fogra,
katerih vrednosti so prikazane v
tabeli 1.
Cilj raziskave je bil ugotoviti,
kolikšen je vpliv lastnosti papirja
in temperature talilnega lepila v
različnih klimatskih razmerah
shranjevanja brošure, na jakost
zlepljenja knjižnega bloka. Želeli
smo ugotoviti, koliko lahko z iz-
biro grafičnih materialov, med
preskušanjem in uporabo, vpli-
vamo na kakovost brošure in ka-
ko lahko na podlagi različne ka-
kovosti grafičnih materialov sve-
tujemo naročniku in oblikoval-
cu.
2. EKSPERIMENTALNI
DEL
Pri izdelavi brošure smo izbrali
lepljeno vezavo, ki se zaradi cene
pogosto uporablja in je primerna
tudi za preverjanje kakovosti zle-
pljenja brošure. Vrste materialov
in tehnologija izdelave, ki smo
jih uporabili, so pogosto sestavni
del naročenih brošur.
Pri izdelavi KB smo uporabili
dve vrsti premazanega in eno vr-
sto nepremazanega papirja, za
ovitek smo uporabili vrsto karto-
na, ki se najpogosteje uporablja.
Za lepljenje smo izbrali eno vrsto
talilnega lepila. Ker na kakovost
lepljene vezave vplivajo tudi zu-
nanji dejavniki (vlaga, tempera-
tura, svetloba, bralci), smo dolo-
čili kakovost zlepljenja brošure v
različnih klimatskih razmerah.
2.1 MATERIALI
IN IZDELAVA BROŠUR
Izvedli smo primerjalno analizo
kakovosti vezave treh vrst leplje-
ne brošure, izdelane iz treh vrst
papirja, pri štirih temperaturah,
ene vrste talilnega lepila in v treh
klimatskih razmerah uporabe.
2.1.1 Papir in karton
Za izdelavo brošure smo upora-
bili dve vrsti brezlesnega prema-
zanega papirja (papir 1 in papir
2) in brezlesni nepremazan papir
TABELA 1. KAKOVOST LEPLJENE VEZAVE
JE ODVISNA OD JAKOSTI ZLEPLJENJA KNJIŽNEGA BLOKA
OCENA KAKOVOSTI VEZAVE
Slaba vezava
Zadovoljiva vezava
Dobra vezava
Zelo dobra vezava
FOGRA PRIPOROČILA ZA JAKOST
ZLEPLJENJA KB (N/cm)
do 5,5
5,6 do 6,5
6,6 do 7,7
nad 7,5
sijajno premazan papir, Nopacoat Gloss, 90 g/m²
mat premazan, Nopacoat Silk, 90 g/m²
nepremazan, Trendset, 80 g/m²
knjige, reprodukcije
knjige, reprodukcije
vse vrste tiska
UPORABNOST
7 ustvarimo nov simbol;
7 samo v stanju Hit narišemo
grafiko, vsa druga stanja pustimo
prazna;
7 gumb se pojavi v knjižnici in
ga lahko postavimo na prizori-
šče.
Na prizorišču je gumb prikazan
s prosojno svetlo modro barvo,
kar pomeni, da imamo opravka z
nevidnim gumbom. Primer pri-
kazuje slika 6. V izvoženem fil-
mu nevidni gumbi seveda niso
prikazani.
Povzetek
V tem članku smo se srečali z
animiranimi izrezki in gumbi. Ti
elementi so nepogrešljivi pri iz-
delavi zanimivih in učinkovitih
animacij. Glavni prednosti ani-
miranih izrezkov sta, da so ani-
mirani sami v sebi in torej niso
vezani na glavni časovni trak
(animirajo se neodvisno) in nji-
hova modularna zgradba. Gum-
bi pa so nujno potrebni, da ani-
macijam dodamo interaktivnost,
torej da uporabnik sam vpliva na
izvajanje in prikazovanje anima-
cije ali spletne strani. Brez njih
lahko dejansko naredimo samo
kakšne animacijske risanke, na
katerih prikazovanje uporabnik
nima vpliva. Kot lahko vidite iz
primerov na spletni strani, pa so
vsi ti gumbi za zdaj neuporabni,
saj se ob klikanju na njih nič ne
zgodi. Za to uporabimo akcije, ki
bodo tema prihodnjega članka.
Primeri, povezani z tem član-
kom, so na spletni strani www.
delo.si/graficar (začasno v rubriki
ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v
rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi-
čar 2007/Grafičar 1/2007).
Andrej ISKRA
Univerza v Ljubljani

KLIMATSKE RAZMERE
K1, K2, K3
K1, K2, K3
K1, K2, K3
T 1, T2, T3, T4
T 1, T2, T3, T4
T1, T2, T3, T4
TEMPERATURA LEPILA VZOREC PAPIRJA
papir 1
papir 2
papir 3
MEHKA VEZAVA
27
(papir 3), ki se najpogosteje upo-
rabljajo v proizvodnji mehko ve-
zanih knjig, brošur, katerih opis
je prikazan v tabeli 2.
Za kartonski ovitek smo izbrali
potiskan in plastificiran karton
domačega proizvajalca, z grama-
turo 280 g/m². Ovitek smo zle-
pili s knjižnim blokom samo v
hrbtu. Ovitek ima dva žleba, ki
sta oddaljena eden od drugega
toliko, kot je debelina hrbta KB,
platnica pa se odpira do hrbta
(žleba).
2.1.2 Lepilo
Za lepljenje smo uporabili eno
vrsto talilnega lepila Reviterm
VK-48, ki se po specifikaciji pro-
izvajalca priporoča za izdelavo
brošur, knjig, blokov, zvezkov.
Priporočena temperatura leplje-
nja je od 160 do 180 °C. Pri tem-
peraturi, ki je višja kot 190 °C,
lepljenje ni priporočljivo, ker
lahko pride do razgradnje lepila.
Vpliv temperature na
spremembo viskoznosti lepila
Viskoznost je notranji upor
snovi oziroma tekočine (lepila)
proti gibanju. Upor je tem večji,
čim večja je razlika v hitrosti so-
sednjih plasti tekočine in je po-
sledica medmolekularnih sil, s
katerimi molekule ene plasti de-
lujejo na molekule sosednje pla-
sti. Viskoznost tekočin kot tudi
lepil in tiskarskih barv se spremi-
nja s spremembo temperature.
Proizvajalec je primerjal tri vrste
taljivih lepil, ki so namenjena za
izdelavo brošur. V diagramu so
prikazani rezultati vpliva spre-
membe temperature na spre-
membo viskoznosti treh vrst ta-
lilnega lepila. Razvidno je, da se z
zvišanjem temperature visko-
znost zmanjšuje, z znižanjem pa
povečuje.
Odločili smo se za uporabo ta-
lilnega lepila VK-48, ker dosega
srednjo viskoznost in se s spre-
membo temperature enakomer-
no spreminja. Proizvajalec ga
priporoča za izdelavo lepljene
brošure. Ker je bil osnovni na-
men raziskave opredeliti vpliv
temperature lepila na jakost zle-
pljenja brošure, smo za lepljenje
brošur izbrali štiri različne tem-
perature lepila VK-48, ki so: T1
= 150 ± 5 °C, T2 = 165 ± 5 °C,
T3 = 175 ± 5 °C, T4 = 190 ± 5
°C.
2.1.3 Izdelava
in priprava brošur
Izdelava brošure je potekala na
standardnih knjigoveških napra-
vah. KB smo izdelali iz treh vrst
nepotiskanega papirja formata
64× 88 cm. Vse KB smo strojno
dodelali na broširnem stroju
Müller-Martini NB-1H, pri ena-
kih tehnoloških razmerah. Naj-
prej smo KB strojno obrezali na
vsehštirih stranicah in ga strojno
zgibali trikrat križno (zgibalni
stroj MBO K78), tako da smo iz
ene pole papirja dobili zgibano
polo, ki ima 16 strani. Format
KB je bil 21,8× 29 cm. Smer te-
ka vlaken v papirju je bila vzpo-
redna s hrbtom KB. Ročno smo
sestavili 180 KB po 8 KB, za vsa-
ko vrsto papirja po 60 KB. Debe-
lina brošure je bila približno 8
mm. Za kartonsko platnico smo
uporabili enostransko potiskan
in plastificiran karton, ki smo ga
obrezali na format 45 × 31 cm.
Uporabili smo eno vrsto talil-
nega lepila pri štirih različnih
temperaturah, od najnižje do
najvišje, ki jo zaradi razgradnje
polimera priporoča proizvajalec
in je mejna vrednost uporabe.
Merjenja temperature lepila smo
nadzirali na nanašalnem valju, z
brezkontaktnim IR-termome-
trom Raynger ST2.
Vse KB smo strojno dodelali na
broširnem stroju Müller-Martini
NB-1H. Hrbet KB se obdela s
16 noži za brušenje hrbtnega
pregiba in dvema ali štirimi noži
za vrezovanje prečnih utorov.
Noži za brušenje so bili nastavlje-
ni na 4 mm, prečni utori pa nare-
jeni z dvema nožema, ki sta bila
nastavljena na 0,8 mm. Nanos
lepila je bil 1 mm. Hitrost pri iz-
delavi je bila 2880 kosov na uro,
odprti čas pa sedem sekund. Po
končanem broširanju smo vzorce
brošur obrezali na končni format
22 × 28 cm, s pomočjo trorezni-
ka HD 140P.
Skupno število brošur (180)
smo pred merjenjem razdelili v
tri skupine po 60 glede na vrsto
papirja. Posamezno osnovno
skupino smo razdelili na štiri
podskupine po 15 glede na tem-
peraturo lepila, posamezno pod-
skupino pa še na tri podpodsku-
pine po pet in jih izpostavili ra-
zličnim klimatskim razmeram
shranjevanja. Glede na vrsto pa-
pirja smo brošure označili z
oznakami B1, B2 in B3, kot je
prikazano v tabeli 3.
MarjetaČERNIČ
Inštitut za celulozo in papir
Alenka BITENC
Univerza v Ljubljani
2.1.4 Klimatske razmere
Ker deluje na kakovost lepljene
vezave veliko zunanjih dejavni-
kov (vlaga, temperatura, svetlo-
ba, bralci) smo jakost zlepljenja
brošure ugotavljali tudi v odvi-
snosti od različnih klimatskih
pogojev, ki smo jih označili z
oznako K1, K2 in K3, kot je pri-
kazano v tabeli 4.
Tabela 4: Klimatski pogoji
shranjevanja brošur.
K1 Standardni klimatski pogoji
preskušanja,
20 dni (ISO 187)23 !C
+/-1!C in 50 % ± 2 %
RVK2Klimatski pogoji v knjigo-
veznici pri izdelavi brošure, 24
ur24!C in 46 % RVK3Kli-
matski pogoji v hladilnici, v hla-
dnem in vlažnem okolju, 22
dni9!C in 72 % RV
2.2 METODE
PRESKUŠANJA
2.2.1 Vzorci papirja
Preskušanje treh vzorcev papir-
ja Papir 1, Papir 2 in Papir 3, ki
smo jih uporabili za izdelavo
vzorcev brošure B1, B2 in B3 je
potekalo v standardnih klimat-
skih pogojih pri T=23 ºC +/-1ºC
in relativni vlagi 50% +/-2%
(ISO 187). Na vseh vzorcih pa-
pirja smo izvedli preskušanje
osnovnih fizikalno-kemijskih la-
stnosti, mehanske odpornost, la-
stnosti površine in optičnih la-
stnosti, na osnovi standardnih
metod ISO in ICP metod pre-
skušanja:
"Osnovne lastnosti – gramatu-
ra (ISO 536), debelina, specifič-
ni volumen (ISO 534), vsebnost
pepela v papirju pri 500 in 900
ºC (ISO 2144), pH površine
(TAPPI 529).
"Mehanska odpornost – razslo-
jevanje IBT (TAPI 569) in to-
gost Clark. (TAPPI 451).
"Lastnosti površine – gladkost
Bekk (ISO 5627) , prepustnost
zraka Gurley (ISO 5636-5), po-
vršinska absorpcija vode Cobb
(ISO 535), kontaktni kot (TAP-
PI 558) in površinska energija
(FibroDAT-ICP).
"Optične lastnosti – sijaj Leh-
mann (ISO 8254-1), belina ISO
(ISO 2470), opaciteta (SO
2471).
Dosežene vrednosti za posame-
zne lastnosti, ki so prikazane v ta-
beli 5, smo primerjali s certifikati
proizvajalcev papirja in med se-
boj.
VZORCI BROŠUR
Pri lepljeni vezavi je lepilo
osnova povezave med platnico in
knjižnim blokom. Zato je za
kontrolo kakovosti vezave po-
trebno določiti mehansko od-
pornost oziroma jakost zlepljenja
KB.
Metoda določanja jakosti zle-
pljenja knjižnega bloka
Za preskušanje jakosti zleplje-
nja KB smo izvedli statično me-
todo preskušanja na napravi
Müller - MARTINI, tip VA (ob-
močje merjenja je od 0 do 40
kp), ki ni namenjena za presku-
šanje šivanih knjig. Meritve ja-
kosti zlepljenja KB smo izvajali
na brošurah B1, B2 in B3, ki smo
jih izdelali iz treh različnih vrst
papirja (P1, P2, P3), pri štirih
temperaturah lepila (T1, T2,
T3, T4) in treh klimatskih pogo-
jih (K1, K2, K3). Prve meritve
na napravi smo izvedli na skupi-
ni brošur, ki smo jih po izdelavi
24 ur skladiščili knjigoveznici.
Drugo skupino smo skladiščili v
standardnih klimatskih pogojih
in testirali po 20-ih dneh. Tretjo
skupino smo testirali po 22-ih
dneh skladiščenja v klimatskih
pogojih hladilnice.
Shematski prikaz delovanja na-
prave Müller - MARTINI, tip
VA je prikazan na sliki 1.
Slika 1: Shematski prikaz delo-
vanja naprave Müller - MARTI-
NI, tip VA (z – sredinska čeljust,
4 – knjižna prižema, 6 – prižema
za izbrani list).
Za statično preverjanje zleplje-
nja KB vpnemo odprto brošuro
med knjižno prižemo (4) in sre-
dinsko čeljust (z) s platnicami
navzgor in izbranim testnim li-
stom navzdol. List vpnemo v pri-
žemo za izbrani list (6). Sila delu-
je na posamezni list pravokotno
na hrbet KB. Z vklopom napra-
ve se sila enakomerno povečuje
do trenutka, ko list izpade iz
knjige. V trenutku izpada se apa-
rat izključi, na merilni skali pa
odčitamo vrednost sile (F) v kp.
Da dobimo rezultat, ki nam pove
kolikšna sila/cm je potrebna za
iztrg lista iz KB, povprečno silo ()
delimo z višino KB v centime-
trih, ki je v našem primeru 28
cm, po enačbi: F (kp/cm) = / h
(cm)
Ker enota kilopond (kp) ni več
veljavna, je potrebno rezultate
pretvoriti v standardno enoto, ki
je Newton (N) s pomočjo enač-
be: F (kp/cm) x 9,81 = F
(N/cm)
Dosežene vrednosti jakosti zle-
pljenja KB za vzorce brošur B1,
B2 in B3 so prikazane v diagra-
mih 2, 3, 4, in 5.
2.3 REZULTATI IN KO-
MENTAR
2.3.1 LASTNOSTI PAPIRJA
Primerjalna analiza kakovosti
treh izbranih vzorcev tiskovnega
papirja z oznako Papir 1, Papir 2
in Papir je bila izvedena na osno-
vi poznanih lastnosti, ki jih zago-
tavlja proizvajalec papirja in iz-
kušenj, ki se zahtevajo za tisk v
ofsetni tehniki, pri izdelavi bro-
šure in pri lepljenju s talilnimi le-
pili. Dosežene vrednosti posa-
meznih lastnosti na vseh treh
vzorcih papirja ne odstopajo od
želenih vrednosti, ki jih zagota-
vlja proizvajalec papirja. Rezulta-
ti meritev posameznih analiz pa-
pirja so prikazani v tabeli 5.
OSNOVNE FIZIKALNO
KEMIJSKE LASTNOSTI
Gramatura, debelina in speci-
fični volumen se pri vseh vzorcih
nahajajo v okviru vrednosti, ki
jih predpisuje proizvajalec. Vzo-
rec Papir 1 in Papir 2, ki sta spe-
cialna premazana brezlesna pa-
pirja dosegata gramaturo 90
g/m2 in specifični volumen 0,70
in 0,90 cm3/g, medtem ko je
gramatura pri brezlesnem nepre-
mazanem vzorcu Papir 3 nižja,
dosega vrednost 80 g/m2 in ima
nekoliko višjo debelino, tako da
je voluminoznost višja, vrednosti
so okoli 1,25 m3/g.
Razlika v osnovnih strukturnih
lastnostih vpliva na število pol
papirja pri izdelavi KB, na teh-
nološke pogoje pri lepljenju in
na kakovost izdelane brošure. Za
izdelavo KB smo pri vseh vzorcih
papirja uporabili enako število
knjižnih pol.
Vzorec 1 in 2 dosegata višjo
gramaturo in nižjo volumino-
znost, medtem ko vzorec 3 dose-
ga nižjo gramaturo in višjo volu-
minoznost, tako da je debelina
KB pri izdelavi vseh brošur ostala
enaka.
Vzorca 1 in 2 dosegata do 26
odstotkov vsebnosti pepela v pri-
merjavi z vzorcem 3, ki dosega
okoli 13 odstotkov pepela v pa-
pirju – kot polnilo oziroma pre-
mazni pigment je pri vseh vzor-
cih uporabljen kalcijev karbonat.
Pri vseh vzorcih papirja je vre-
dnost pH površine papirja v nev-
tralno-alkalnem področju od 7,3
do 7,6, kar ustreza uporabi kate-
rekoli vrste lepila pri izdelavi KB.
Tabela 5: Lastnosti vzorcev pa-
pirja za izdelavo KB
LASTNOSTI
PAPIR 1
sijajno premazan
PAPIR 2
mat premazan
PAPIR 3
nepremazan
Gramatura, g/m2
89.6
89.9
80.0
Debelina, µm
65
76
101
Specifični volumen, cm3/g
0.72
0.85
1.27
Vsebnost pepela, %
- 500!C
- 900!C
42.0
26.0
44.9
25.8
22.7
13.2
pH površine, A/B, -
7.6/7.6
7.6/7.4
7.3/7.3
Razslojevanje IBT, M/C, J/m2
507 / 493
700 / 700
164 / 176
Togost Clark, M/C, -
43 / 22
49 / 25
87 / 43
Gladkost Bekk, A/B, s
1850 / 1914
358 / 347
35 / 41
Prepustnost Gurley, sNepro-
pusten
> 300Nepropusten
> 300
12
Površinska absorpcija vode,
Cobb 60, A/B, g/m2
19 / 20
19 / 21
22 / 22
Kontaktni kot – Fibro DAT,
2s, A/B,!
79.9 / 79.3
86.2 / 86.7
97.2 / 106.6
Površinska energija,Fibro-
DAT, A/B, mJ/m2
31.1 / 31.1
26.5 / 26.2
44.0 / 70.2
Sijaj Lehmann, A//B, %
63.9
20.4
4.2Belina ISO, A/B, %
UV 0
UV 100
DΥς
89.4 / 89.3
101.5 / 101.4
12.1 / 12.1
92.6 / 92.6
104.5 / 104.5
11.9 / 11.9
92.2 / 92.2
103.3 / 103.6
11.1 / 11.4
Opaciteta, A/B, %
88.6 / 88.5
89.9 / 89.6
93.2 / 93.1
MEHANSKA ODPOR-
NOST
Za tiskovne papirje, ki se upo-
rabljajo za izdelavo kakovostnih
grafičnih izdelkov (knjige, bro-
šure) se zahtevajo optimalne la-
stnosti mehanske odpornosti,
predvsem zaradi tiskarske preho-
dnosti in lastnosti končnega iz-
delka – med najbolj pomembne
prištevamo ustrezno togost in
odpornost na razslojevanje.
Rezultati meritev togost papirja,
izmerjene po metodi Clark, ka-
žejo ustrezne vrednosti za tiskov-
ne papirje pri vzorcu 3, medtem
ko so pri vzorcih 1 in 2 precej
nižje, kar za tiskanje in izdelavo
KB ni najbolj primerno. Doseže-
ne vrednosti v vzdolžni (M) in
prečni (C) smeri so pri vseh vzor-
cih v razmerju M/C = 1:2, kar je
za uporabo ustrezno.
Odpornost na razslojevanje
opredeljuje medvlakensko pove-
zavo v papirju in je odvisna od la-
stnosti surovin in tehnološkega
postopka izdelave. Dosežene vre-
dnosti izmerjene na IBT aparatu
so ustrezne pri obeh vzorcih 1 in
2. Precej slabšo odpornost na
razslojevanje, ki je nižja od žele-
nih vrednosti (min. 300-400
J/m2) dosega vzorec 3, zato se
lahko se pojavijo težave lepljenju
KB, zaradi razslojevanja papirja
in odlepljanja KB.
LASTNOSTI POVRŠINE
Tiskanje v ofsetni tehniki zah-
teva optimalne lastnosti površin-
ske absorpcije vode in ustrezno
gladko površino za doseganje
čim boljšega odtisa na papirju.
Za dobro lepljenje se zahteva
ustrezna poroznost in gladkost
površine ter optimalna sposob-
nost omočenja z lepilom
Izmerjene vrednosti za propu-
stnost papirja na zrak, merjene
po metodi Gurley kažejo, da sta
vzorca 1 in 2 popolnoma nepro-
pustna za zrak, medtem ko dose-
ga vzorec 3 zelo porozno površi-
no. Dosežene vrednosti za glad-
kost, izmerjene po metodi Bekk
kažejo, da dosega vzorec 1 zelo
gladko površino, nekoliko nižjo
vzorec 2 - oba papirja prištevamo
v skupino visoko glajenih tiskov-
nih papirjev. Vzorec 3 dosega
nizke vrednosti, ki so običajne za
strojno gladke tiskovne papirje.
Dosežene vrednosti površinske
absorpcije vode po metodi Co-
bb-60, kažejo da vsi vzorci dose-
gajo vrednosti od 19 do 22
g/m2, kar pomeni da so ustrezno
klejeni in primerni za tisk v ofse-
tni tehniki tiska. Pri vseh vzorcih
opazimo manjšo dvostranost pa-
pirja.
Površinska energija papirja je
merilo za adhezivnost oziroma
sorpcijske lastnosti površine
(omočenje, penetracija). Izraču-
namo jo iz podatkov izmerjenih
kontaktnih kotov dveh ali treh
tekočin različnih polarnosti ozi-
roma površinskih napetosti. V
praksi velja, da pride do dobrega
omakanja površine substrata s
strani tekočine, če je površinska
energija substrata vsaj za 10
mJ/m2 večja kot je površinska
napetost lepila, ki pride v stik s
papirjem. Literatura navaja, da
so želene vrednosti površinske
napetosti papirja za ofsetni tisk
okoli 45 mJ/m2. Izvedli smo
merjenje kontaktnega kota in
izračun površinske energije z vo-
do in s formamidom. Rezultati
meritev kontaktnega kota po 2
sekundah in izračun površinske
energije so pokazali, da vzorca
papirja 1 in 2 dosegata na obeh
straneh kontaktne kote od 80 do
87 stopinj, kar ustreza ofsetni
tehniki. Površinske napetosti se
nahaja v področju od 26 do 31
mJ/m2. Dosežene vrednosti so
predvsem pri vzorcu 2 zelo nizke,
kar v daljšem obdobju lahko po-
vzroča težave, oziroma odleplja-
nje KB. Vzorec 3 dosega na zgor-
nji strani kontaktni kot 97, na
spodnji strani pa 107 stopinj, kar
kaže, da je površina bolj hidro-
fobna na vodo v primerjavi z
vzorcema 1 in 2, vendarše ustre-
zna za tisk v ofsetni tehniki. Na
zgornji strani so vrednosti povr-
šinske napetosti 44 mJ/m2, kar
ustreza izkustvenim vrednostim.
Na spodnji strani je dosežena ze-
lo visoka površinska energija,
okoli 70 mJ/m2, kar lahko vpliva
na slabšo sposobnost zlepljenja
KB.
OPTIČNE LASTNOSTI
Dosežene vrednosti meritev si-
jaja (metoda Lehmann) so naj-
višje pri vzorcu 1, ki je sijajno
premazan papir (več kot 60%).
Vzorec 2 je mat premazan papir,
zato so tudi dosežene vrednosti
precej nižje, okrog 20%. Vzorec
3 dosega zelo nizko vrednost, kot
je to običajno za površinsko neo-
plemenitene vrste papirje.
Na vseh vzorcih papirja smo
določili ISO belino, brez in z
učinkovanjem UV svetlobe in
opaciteto. Dosežene vrednosti za
belino in opaciteto na vseh treh
tiskovnih papirjih ustrezajo žele-
nim vrednostim glede na specifi-
kacijo proizvajalca. Rezultati
meritev beline so pokazali, da vsi
vzorci papirja vsebujejo optična
belila. Vzorec 1 dosega primer-
jalno glede na vzorec 2 in 3 neko-
liko nižjo belino.
Dosežene vrednosti za opacite-
to so pri vzorcu 3 najvišje (93 %)
v primerjavi z vzorcema 1 in 2, ki
kljub višji gramaturi dosegata
nekoliko nižje vrednosti, od 88
do 90 odstotkov, kar za papirje
za izdelavo KB ni najbolj pri-
merno.
2.3.2 JAKOST ZLEPLJENJA
KNJIŽNEGA BLOKA
Oceno kakovosti brošure smo
opredelili na osnovi izmerjenih
vrednosti jakosti zlepljenja KB,
glede na vrsto papirja, tempera-
turo lepila in klimatske pogoje.
Primerjali smo jih zželenimi vre-
dnostmi, ki so jih za oceno kako-
vosti lepljenja na osnovi praktič-
nih rezultatov pripravili na Fogra
inštitutu, kot Fogra priporočila..
Pri vzorcu brošure B1 (diagram
2) je pri vseh temperaturah lepila
doseženaželena jakost zlepljenja,
ki je višja od 7.5 N/cm, kar Fogra
priporočila označujejo kot »zelo
dobro vezavo«. S povišano tem-
peraturo lepila jakost nekoliko
poraste in dosega pri T1, T2 in
T3 vrednosti od 8 do 10 N/cm,
najvišje pa so dosežene pri 190
°C (okoli 11 N/cm).
Rezultati kažejo podobne vre-
dnosti takoj po izdelavi, po kon-
dicioniranju in pri hranjenju v
specifičnih pogojih hladilnice,
razlikujejo se največ do 1N/cm.
Diagram 2: Vpliv T in klimat-
skih pogojev na jakost zlepljenja
KB pri vzorcu brošure B1.
Pri vzorcu brošure B2 (diagram
3) so pri vseh temperaturah le-
pljenja dosežene od 10 do 20 od-
stotkov višje jakosti glede na vzo-
rec brošure B1 in dosegajo vre-
dnosti od 10 do 12 N/cm, kar na
osnovi želenih vrednosti pripo-
ročila Fogra pomeni zelo dobro
vezavo. Najvišje vrednosti so do-
sežene pri temperaturi 165 in
175 °C. Klimatski pogoji bistve-
no ne vplivajo na jakost zleplje-
nja.
Diagram 3: Vpliv T in klimat-
skih pogojev na jakost zlepljenja
KB pri vzorcu brošure B2.
Najslabša jakost zlepljenja je pri
vseh temperaturah dosežena pri
vzorcu brošure B3 (diagram 4).
Dosežene vrednosti so od 6 do
11 N/cm. Pri nižjih temperatu-
rah T1 in T2 je kakovost vezave
slaba, pri T3 je nekoliko boljša in
dosegaželene vrednosti. Najvišje
vrednosti so dosežene pri najvišji
temperaturi lepljenja, ki pa se ze-
lo spreminja s klimatskimi pogo-
ji shranjevanja brošure, ki so naj-
slabše v pogojih hladilnice, naj-
boljše pa pri standardnih pogo-
jih.
Diagram 4: Vpliv T in klimat-
skih pogojev na jakost zlepljenja
KB pri vzorcu brošure B3.
Na osnovi doseženih rezultatov
kakovosti zlepljenja vseh vzorcev
brošure, ki so prikazani v diagra-
mu 5 lahko ugotovimo, da je
uporaba brezlesnih nepremaza-
nih papirjev pri lepljenju s talil-
nim lepilom manj primerna.
Vzrok za doseganje slabše kako-
vosti vezave je verjetno tudi
slabša kakovost papirja, ki se ka-
že v zelo nizkih vrednostih od-
pornosti na razslojevanje in viso-
ki površinski energiji papirja. V
takšnih primerih je verjetno bo-
lje uporabiti drugo vrsto lepila.
Po podatkih iz literature je pri-
mernejša uporaba disperzijska le-
pila.
Uporaba premazanih vrst pa-
pirja je primernejša za izdelavo
brošur višje kakovosti. Kot so re-
zultati potrdili, je v takšnih pri-
merih bolj priporočljiva uporaba
mat premazanega kot sijajno
premazanega papirja.
Diagram 5: Vpliv T in klimat-
skih pogojev na jakost zlepljenja
KB pri vzorcih brošure B1, B2 in
B3.
3. ZAKLJUČEK
Primerjalna analiza kakovosti
treh izbranih vzorcev tiskovnega
papirja z oznako 1, 2 in 3 je bila
izvedena na osnovi poznanih la-
stnosti, ki jih zagotavlja proizva-
jalec papirja. Ugotovljene lastno-
sti ne odstopajo bistveno odžele-
nih vrednosti, ki jih za posame-
zno vrsto papirja zagotavlja proi-
zvajalec papirja.
Vzorec 1 in 2 dosegata grama-
turo 90 g/m2 in specifični volu-
men 0,70 in 0,90 cm3/g, med-
tem ko je pri vzorcu 3 gramatura
80 g/m2 in voluminoznost okoli
1,25 m3/g. Vsi vzorci vsebujejo
kalcijev karbonat kot polnilo ali
kot premazni pigment in so izde-
lani v nevtralno alkalnem podro-
čju izdelave. Sposobnost upogi-
banja (togost) papirja kaže pri
vzorcu 3 ustrezne vrednosti za ti-
skovne papirje, medtem ko so
vrednosti pri vzorcih 1 in 2 pre-
cej nižje. Odpornost papirja na
razslojevanje dosega zelo visoke
vrednosti pri obeh vzorcih 1 in 2,
medtem ko je pri vzorcu 3 slabša
od želenih, kar lahko vpliva na
jakost zlepljenja KB pri lepljeni
vezavi.
Oba vzorca papirja 1 in 2 sta
popolnoma nepropustna za zrak,
vzorec 3 pa dosega zelo porozno
površino. Vzorca papirja 1 in 2
prištevamo v skupino glajenih ti-
skovnih papirjev, medtem ko
vzorec 3 uvrščamo v skupino
strojno gladkih tiskovnih papir-
jev. Vsi vzorci dosegajo vrednosti
površinske absorpcije vode od 19
do 22 g/m2, kar pomeni, da so
ustrezno klejeni in primerni za
tisk v ofsetni tehniki tiska.
Rezultati meritev kontaktnega
kota in izračun površinske ener-
gije so pokazali, da vzorca 1 in 2
dosegata precej nižjo površinsko
energijo (od 26 do 31 mJ/m2)
kot vzorec 3, ki dosega višje vre-
dnosti in so razlike med zgornjo
in spodnjo stranjo papirja velike
(44/70 mJ/m2). Dosežene vre-
dnosti lahko vplivajo na večjo ali
manjšo sposobnost zlepljenja
KB.
Najvišje vrednosti sijaja dosega
vzorec 1, precej nižje vzorec 2 in
zelo nizke vzorec 3. Dosežene
vrednosti za belino in opaciteto,
na vseh treh papirjih ustrezajo
želenim vrednostim glede na
specifikacijo proizvajalca. Rezul-
tati meritev so pokazali, da vsi
vzorci papirja vsebujejo optična
belila v papirju.
Doseženi rezultati so pokazali,
da je jakost zlepljenja KB pri iz-
delavi brošur iz treh različnih pa-
pirjev najvišja pri obeh premaza-
nih papirjih. Najvišje vrednosti
so dosežene na mat premazanem
papirju, najnižje na nepremaza-
nem papirju. Vzrok je lahko zelo
slaba medvlakenska povezava,
merjena z odpornostjo na razslo-
jevanje pri vzorcu 3 in zelo viso-
ka površinska energija papirja.
Temperatura lepila nima vpliva
na jakost zlepljenja pri mat pre-
mazanem papirju (brošura B2) v
primerjavi z brošuro B1 (sijajno
premazan papir) in B3 (nepre-
mazan papir), kjer so najvišje
vrednosti dosežene pri najvišji
temperaturi 190!C, ki jo proi-
zvajalec ne priporoča. Vpliv kli-
matskih pogojev na jakost zle-
pljenja je največji pri brošuri B3,
verjetno zaradi večje higrosko-
pnosti papirja. Pri ostalih papir-
jih je vpliv klimatskih pogojev
precej manjši, največ do 1N/cm.
Uporaba premazanih vrst pa-
pirja je primernejša za izdelavo
brošur višje kakovosti. Kot so
potrdili rezultati je v takšnih pri-
merih veliko bolj priporočljiva
uporaba mat kot sijajno prema-
zanega papirja. Na osnovi dose-
ženih rezultatov lahko ugotovi-
mo, da je uporaba taljivega lepila
za lepljene brošure, pri uporabi
brezlesnih papirjev, manj pri-
merna. V takšnih primerih je
primernejša uporaba disperzijska
lepila.
5. LITERATURNI VIRI
1. Bitenc, A. Vpliv temperature
taljivega lepila na kakovost le-
pljene vezave: Diplomsko delo.
Ljubljana, 2003.
2. Stadler, P. at all: Adhesive
Techniques. Developments in
the printing and paper making
industries and their effect on ad-
hesive techniques in the book-
binding trade. Sappi, September
2000.
3.Černič, M., Bitenc, A. Kako-
vost lepljene vezave – brošure.
Grafičar, 2006, št. , str. .
4. Kipphan, H. Handbook of
print media. Berlin, Heidel-
berg: Springer, 2001.
5. Novak, G. Grafični materia-
li. NTF, Oddelek za tekstilstvo,
Ljubljana, 2004.
6. Thompson, B. Printing ma-
terials: Science and tehnology.
Surrey: Pira International,
1998.
7. Černič Letnar, M. Pisalni,
kopirni in tiskovni papirji - vre-
dnotenje trajnosti in obstojnosti.
Papir, 1997, 25,št. 1/2, str. 9-16
8.Černič, M. Vrste papirja,
kartona in lepenke. Lastnosti za
tisk in predelavo. Izobraževalni
seminar. Papir in tisk, ICP Lju-
bljana, 15. september 2005.
Diagram 1. Vpliv temperature na spremembo viskoznosti treh različnih vrst talilnih
lepil Reviterm.
TABELA 3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI VZORCEV PAPIRJA
B 1
B 2
B 3
VZOREC BROŠURE
NADALJEVANJE
VŠTEVILKI 2/2007