438                                                Na razpotju.
navidezno brez težav, rekel bi, igraje. Obliko človeškega telesa je poznal do zadnje poteze; zato je risal tako pravilno in ob jednem elegantno. Za barve mu je bil dan izboren čut; razne slikarske tehnike je imel popolnoma v oblasti in delal je neverjetno hitro, kadar mu je bil duh voljan in razpoložen. V družbi je bil ljubezniv tovariš, nesebičen prijatelj in vedno dobre volje. Ni torej čudno, da so mu te lastnosti, združene z lepo moško vnanjostjo, pri-
dobile povsodi sočutja, znancev in prijateljev.
A dalje, kakor spomin na osebne njegove vrline, trajala bodo njegova dela. Z njimi si je postavil v zgodovini svojega roda spomenik, ki bode še poznim vnukom pričal in pravil o možu, ki je bil najgenijalnejši umetnik, kar jih je rodila mati slovenska.
Žemljica tuja, ne bodi mu težka! Počivaj v miru!
Ha razpotju.
^ptisnem naj še roko zdaj z roko ti, iZ Bogom, dragi! ločita se poti! Ti po stezi tej, po cesti jaz, Kamor srca žene me ukaz!
V  jutra somraku trepeče dol še, Žalostno vise nad reko olše,
V  meglo je zavita naša vas — Ceste le beli po polju pas.
Duše moje, glej, podoba živa,
V  novo dežel pot se ji odkriva, Resnega živenja trudna pot, Po tej poti moram jaz odtod.
Z Bogom, dol, ti sanj mladostnih slika, Z Bogom, sanje! — zor čez dol svetlika, Luč se širi, širi se ravan, Z Bogom, dragi! — Bog daj lep nam dan!
V grmovju se že kos oglaša, Zor smeji se izmed vej — Sumi, šumi, reka naša, Po dolini in naprej!
Tudi jaz zdaj grem iz kraja, Iz doline, dalje proč, Tje, kjer Tibere napaja Zemljo žejno vodotoč.
Vračajo v te dole znane Hladne tvoje se vode, Ce pa jaz v lepe poljane Vrnem zopet se, kdo ve?
Šumi, šiimi, reka naša, Po dolini in naprej! Kdo po meni neki vpraša, Svet cvetel bo i poslej!
3.
Prišla mi je podoba,
Da sem kot vir,
Ki z gore tam ga izpod roba
V nižave žene tir.
Bila je sama zmota,
To dobro vem —
Brez čutja vir hiti na pota,
A dano je ljudem.
Z gore gledaš doli
Cerkvica In hladiš ločitve boli
Srca mojega.
Kvišku kažeš duši
Na nebo, Kjer ljubezni več ne ruši Razhod in slovo!
A. C. Slaviti.
"9®