TLGE SlpOfGX po. 61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE ZA MESEC MAREC Pralni stroj GORENJE Pralni stroj GORENJE Hladilnik EHD 14.1 1 30l + zmzov. komora Hladilnih HD 1 7.1 1 70l dvovratni TV sprejemnik NIMBUS 71 STEREO TXT TV sprejemnik VOVAGER 51 MONO TNT Po zelo ugodni ceni lahko dobite: - Strešnik BRAMAC - Opeka - MODULARNI BLOK - Strešna opeka MARSIGLESSE IN OSTALI GRADBENI MATERIAL VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 182, TRGOVINA SIPOREN ZAGORJE v Kisovcu. ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! slpOf(SX ZAGORJE 55.500 SIT 49.900 SIT 29.950 SIT 46.500 SIT 95.500 SIT 52.500 SIT KZi poslovalnico M€D€R tel.: 0601/73 696 Na zalogi že novi modeli iz kolekcije P°ML4D 95 DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV UGODNO: - startarke ... 893,00 SIT - otroški športni copati ... 1.700,00 SIT - adidas športni copati UNIVERSAI_ 5.390,00 SIT - ženski salonerji ... 2.325,00 SIT MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! * nad 3.000 SIT... 2 ČEKA * nad 5.000 SIT... 3 ČEKE * nad 8.000 SIT... 4 ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! '•V.y.y.y.y.y.y.y.y.:.y.y.y.y.y. •.•.•.y.y.\y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y. -p’ •4 S ipUfi) od 27.2.-20.3.1995 -► lil Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 20% ZNIŽANJE METRSKEGA BLAGA v Blagovnici ETAŽA lil in PE 23 na Dolu Možen nakup na 6 OBROKOV brez obresti! Ja} STR HRASTNIK B mm Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Le za kratek čas smo si lahko nadeli maske. Pust je hitro minil in življenje od nas spet terja odkritost. Koliko jo bomo zmogli, je seveda odvisno od vsakega posameznika, od vseh nas. V Zasavcu smo se s sodelavci tudi ta teden močno trudili, da bi življenjski utrip naših krajev prenesli v Vaš dom. Seveda se nismo hoteli izogniti pustu, ki na šegav način zbližuje ljudi, in organizatorji tradicionalnih prireditev so ugotavljali, da iz leta v leto bolj. Ni pa bilo v tem tednu povsod le veselo. Narava namreč nima rada, če jo kdo preveč draži. Udari nazaj. Žal navadno prizadene tiste, ki ji niso stopili na prste. Pa vendar je družina v nesreči z bukvijo imela veliko sreče, o tem si preberite v današnjem časopisu. V nadaljevanju si oglejte, kako se bomo Zasavčani odslej vozili z vlaki -stranski tir kot da nam je odmerjen. K pogovoru smo tokrat povabili psihologinjo Jelko Šešok, ki v Zasavju spremlja naš mladi rod že vrsto let. Še vedno skupaj z Vami izbiramo cicibane, ki pa so vsi tako prisčni, da bi jih človek kar naprej gledal. Ne bom Vam v tem uvodu naštevala vsega, kar smo z veseljem pripravljali za Vas, izkoristila bom le še priložnost, da Vas ponovno povabim k sodelovanju, ki bo morda tudi v Vašo korist. Saj veste, da smo pred kratkim uvedli nove rubrike, kjer Vam bodo pravnica, psihologinja in kozmetičarka strokovno odgovorile na Vaša vprašanja. Nekaj vprašanj ste nam že poslali, mi pa s pomočjo naših sodelavk odgovorili. Vemo, da Vas vprašanja, na katera si ne morete odgovoriti, spremljajo na vsakem koraku. Lahko nam vprašanje pošljete v pismu, sporočite po telefonu, nas obiščete v uredništvu, kakorkoli. Še vnaprej pa bomo tudi veseli vaših pobud, o čem naj v časopisu pišemo. Pohvaliti Vas moram, da našo telefonsko številko vse pogosteje zavrtite in tudi pisma niso več redkost. Še naprej ste dobrodošli. Spoštovani bralci in spoštovane bralke, želim Vam, da bi Vam dnevi tekli tako, da boste zadovoljni. Lep pozdrav, Pust, pust mastnih ust Neukročene cene Naj ciciban Bukev podiralka na Brnici Nočni klub Hotela Rudar Dobra slovenska kuhinja Podelitev priznanj OS CZ Pisma bralcev Zasavčane na stranski tir Jelka Šešok: Psiholog ni noben "bau bau" Delavni ljubitelji psov N OVI : Korbar 11. v Helsinkih Setev Jožeta Sevljaka Le Slovenci nočemo biti Trbovlje - Najboljši zasavski športnik Sašo Korbar je na evropskem prvenstvu v Helsinkih v streljanju z zračno puško osvojil odlično 11. mesto. Sašo je bil v predtekmovanju drugi, potem pa ga je v zadnji seriji zapustila koncentracija in tudi športna sreča, tako se mu ni uspelo uvrstiti v finale. Do tam ga ie ločil le en krog. Sašo pa se je kljub temu vpisal med redke strelce, ki jim je uspelo zadeti 590 krogov. Prehitel je tudi Rajmonda Debevca. Podoben uspeh je uspel tudi Otu Strakušku, ki je v mladinski konkurenci osvojil prav tako 11. mesto. Izjemen uspeh trboveljskih strelcev. B.K. Dobri klasiki Dolenjsko Zasavje nekdaj Pust na Slovenskem Mušketirji: “Vsi za enega, eden za se." NASLOVNICA: AD Uroš Klemen Risba: Jože Ovnik a KOLEDAR DOGAJANJ 21. februarja - V zadnjem tednu pred zimskimi počitnicami so na smučeh in na saneh še tisti trboveljski petošolci, ki sladkosti zimovanja še niso okusili. Sporočajo, da se imajo super fajn. 22. februarja - Minattijev! verzi v interpretaciji mladih in prizadevnih gledališčnikov Svobode zvenijo svojevrstno. Prijetno presenečen je celo avtor sam, še bolj pa tisti, ki morda dvomijo, da takšni večeri niso odmevni in premalo obiskani. 23. februar - Ceste proti Marku je vse manj. Za kakršnokoli zaporo, delno ali popolno, je zadolžen izvajalec del, ki pa mu vreme vse bolj nagaja. Pa čeprav je k sodelovanju pritegnil vsemogoče strokovnjake - tudi geologe in podjetje za urejanje hudournikov. 24. februarja - Petindvajset trboveljskih mažoret je na pripravah v Portorožu, kjer so vsakič lepo sprejete in dobrodošle. Prvi nastop pripravijo pred hotelom Palače, drugega pa med hotelskimi gosti. Petične Italjanke menda sploh ne hodijo več v Casino zapravljat lir, ampak lovijo v cvoje objektive prisrčne štiri, šest in sedemletne trboveljske mažorete. 25. februarja - Na intenzivni trening se odpeljejo tudi najmlajši namiznotenisači Trbovelj. Potem, ko le za trenutek uidejo prometni nesreči za Savo in veriženemu trčenju na ljubljanski obvoznici, jih čaka skorajšnje srečanje z neskončnostjo v Kopru, kjer jim neznani vsemogočni voznik prekriža pot. Da bo bolj varno, bodo ves teden tekali le ob obali. 26. februarja - Kdor ga ni slišal v živo, ga lahko posluša po radiu. Trbovelj ski Veseli tobogan. 2 7. februarja - Hura, hura, počitnice. Center za socialno delo Trbovlje pomaga reševati varstvene težave. Vsak dan od 9. do 13. ure je za zdolgočasene osnovnošolce odprt dom Svobode. Mateja Grošelj PmSt, BUSt ata! stalit, ust pod masko ti, pod masko jaz. Na koncu se odkrijeva in ugotoviva, da se ljubiva. Mala Moški pevski zbor Svobode I Hrastnik je v dvorani poslovno stanovanjske stavbe v Hrastniku pripravil že deveto tradicionalno pustovanje. Pustne maske in ostali so veselo rajali vse do jutranjih ur.fJ.V.) V Trbovljah so maškare plesale na različnih koncih: v hotelu Rudar, v Klubu Mesečina, v gostišču Brin, v domu Svobode in še kje. V Zagorju so se maškare zabavale in pomerile v izvirnosti v Delavskem domu.(D.H.) Foto: Tomo Brezovar H Nasilen pogled na svet, da le ne bi bil to vsakdan! Foto: Branko Klančar Hotel Jelka prodan Hrastnik - V letu 1982 so v hrastniški občini zgradili obrat družbene prehrane in hotel B kategorije Jelka na Logu. Po dolgih letih neuspešnega poslovanja so končno hotel prodali zasebniku. Po vrsti razpisanih natečajev je 16. februarja letos zasebno podjetje Zagobs iz Trzina kupilo ta objekt. Sklenjena je bila kupoprodajna pogodba v vrednosti 701.725 nemških mark v tolarski protivrednosti. Občina Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 17. do 23. februarja sredstva prispevali: Tjaša Zabukovšek, Rogaška Slatina, 6.000, Marija Dolar, Trbovlje, 2.000 SIT. V tem tednu ste zbrali 8.000 tolarjev, skupaj pa že kar 11.950.278,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. c- ■- --------------- Naše gospodinje se nič kaj dosti ne motijo, ko zatrjujejo, da skorajda ne mine dan, da se ne bi to ali ono podražilo. Resda ne skačajo cene kruha, mleka, olja, sladkorja, torej osnovnih živil, zato pa so dinamične cene vsega drugega blaga in izdelkov, vključno sadja in zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov. Zima ni bila kdo ve kako nadležna ali dolgotrajna, posamične vrste po vrtnin pa so lepo silile cenovno kvišku in kdo ve, če jih bo pomlad p risililak umiritvi. Zato bi bilo še več kot samo zanimivo, če bi pri nas začeli inflacijo meriti po dvigu drobnoprodajnih cen. Tak način bi vsekakor prikazal stvamejša razmerja. Spomnimo naj, da smo pri nas pred leti inflacijo merili z industrijskimi cenami in z letnimi povprečnimi porasti cen. Zatem smo prešli na merjenje meddecemberskih cen. Zavoljo hitrega naraščanja cen takrat pravzaprav niti nismo mogli videti pomembnejših razlik med meijenjem inflacije po drobnoprodajnih cenah in merjenju cen življenjskih stroškov. Zadnji čas, ko so mesečni prirasti cen manjši in ko se, tudi to je treba omeniti, postopoma razgledujemo po Evropi, ni naključje, če začenjamo kritično opazovati sedanji način merjenja inflacije. Eno z drugim: če bomo začeli inflacijo meriti po dvigu drobnoprodajnih cen, bodo vsakršne primerjave malce manj prijetne, ali drugače povedano, odražale bodo stvamejša razmerja. S cenami pa se bomo, vse kaže, letos še kar precej ukvarjali. Še bodo silile navzgor, ne vse, prenekatere pa, in ukrotila jih bo le še večja konkurenca, večja ponudba in skromnejše povpraševanje in kajpak tudi skromnejše dvigovanje plač. Ker pa se dobro ve, kje hitreje rastejo osebni dohodki in kje sila počasi ali dokaj skromno, bomo še vnaprej priče nekaterim očitnim nesorazmerjem na tem pomembnem področju. Najbolj bi morali biti v skrbeh zaradi kakršnegakoli povečevanja cen vsi tisti, ki najmanj ali malo zaslužijo. Milan Vidic č- Hrastnik, ki je pred več kot desetimi leti tudi vložila nekaj denarja, je upravičena na izplačilo deleža v vrednosti 1.27 odstodka. Sicer pa je bila sestavljena razdelilna pogodba že 23. decembra leta 1993 o upravičenih deležih, ki so jih hrastniška podjetja prispevala za izgradnjo obrata družbene prehrane in v sam hotelski del. Bistveno je, da bo novi lastnik nadaljeval s svojo gostinsko dejavnostjo, kar j e tudi osnovni namen izgradnje tega objekta. Novi bankomati Trbovlje - Edini bankomat v Trbovljah pri vhodu osrednje bančne hiše vsak dan preseže število 150 transakcij. Zato so se v Ljubljanski banki, banki Zasavje d.d. Trbovlje odločili za postavitev še enega bančnega avtomata, ki bo na Trgu Franca Fakina, vendar bo klientom omogočal le dvig gotovine. V drugi polovici marca bodo bankomat dobili tudi Izlačani -prirejenega za vse oblike transakcij. M.G. V.P.K. n Raja Levičar X.. \y Z radovednimi očmi zre v vas mala Kaja, ki bo v juliju upihnila drugo svečko. Kaja je doma v Hrastniku. Alen Tirič V avgustu bo ciciban Alen dopolnil drugo leto. Alen vam pošilja pozdrave iz Zagorja. -j I Barbara Švagan Mala Barbara se vam smehlja še iz zibke. V juniju bo praznovala prvi rojstni dan, stanuje pa v Zagorju. Timotej Sladič Timotej bo letos dopolnil tretje leto, pozdrave pa vam pošilja iz Trbovelj. mm Zagorju. Sara Drnovšek Sara obožuje morje in sonce. V oktobru bo stara dve leti, stanuje v Žan Rojko Bralci, dobili smo Mozartovega naslednika, premišljuje Žan in se vam zahvaljuje za aplavz. Mali Zagoijan bo star dve leti. Pred vami so slike naslednjih šestih cicibanov, za katere boste lahko glasovali na podlagi kupona. Za vse, ki ste že ali pa še niste zasledili, naj pojasnimo ponovno. Cilj natečaja Naj ciciban Zasavja je v tem, da igrivost, simpatičnost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi vsem bralcem Zasavca. K sodelovanju pa ne vabimo samo cicibanov, ampak tudi vas, dragi bralci. Sodelujete lahko tako, da se boste odločili za cicibana, ki se vam zdi najbolj simpatičen. Izmed vseh, ki boste glasovali, pa bomo ob zaključku akcije izžrebali enega, ki bo prejel nagrado. Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Z glasovanjem bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še velik paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5 Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavja. Izžreban bralec bo prejel kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. Vse nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja. Slike cicibanov se bodo objavljale cel mesec februar in marec. Vsak teden sproti bomo preštevali tudi glasove, ki bodo v naše uredništvo prispeli do petka. Vendar pa pošiljanje glasovnic ni časovno omejeno. OŠTIR ^ trgovina MA j * otroška IN ŽENSKA KONFEKCIJA ‘OTROŠKI kompleti‘ŽENSKE bluze /Vl&iCCi ‘ OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE ‘ LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Jerebov. 2, LITIJA tel.: 061/884 032 Partizanka 5, TRBOVLJE Nq| KVALITETA za NAJNBJE CENEI Pri nakupu nad 5.000 SIT DARILO ! ODPRTO: od BOO -19.00, sobda 8.00 -13. um Upoštevali bomo vse, ki bodo v uredništvo prispele do izteka naše akcije. Tako bodo objavljeni rezultati le začasni in se bodo spreminjali vse do konca. Trenutni rezultati se bodo odslej objavljali le za prvih 12 cicibanov, ki bodo prejeli največ glasov. Posebno obvestilo: Nekaj staršev je želelo, da bi slike njihovih malčkovpo objavi vrnili. Žal ne moremo pošiljati vsakemu posebej, ker imamo ogromno pošte. Vendar pa razumemo, da bi slike želeli nazaj, zato vse že objavljene slike hranimo, dobite pa jih lahko v uredništvu podjetja Zasavc. Objavljene slike bomo hranili vse do konca akcije. Ker je to natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili na kuponu. Na kuponu obkrožite samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ah pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnem žrebanju, kjer bomo nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana Zasavja. Opravičilo: V četrti številki Zasavca, kije izšel 02.02.1995, smo objavili prvih šest cicibanov. Pri cicibanki Marinki Dolanc smo se zmolili glede njenih let. Napisali smo, da bo v juniju dopolnila šest let. Sedaj popravljamo napako, kajti Marinka Dolanc bo letos dopolnila tretje leto. Sliko prilagamo še enkrat, za njo pa lahko glasujete s pomočjo kupona iz številke, ki je navedena zgoraj. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo. 5. Marinka Dolanc Izbor zasavskih fantov in deklet p riznane slovenske agencije Zoom promotion preteklo nedeljo v studiu M Mojce Kovačič na trboveljskem bazenu je prinesel prijetne rezultate: možno angažiranje vseh devet predstavljenih - osem deklet in enega fanta. Podrobno preverjanje, pogovor, pregled izkušenj vsakega posameznika, fotografiranje in okvirna ocena postave, obraza, las, hoje in nastopa se je močno zavleklo, tako da bo še več kot deset kandidatov in kandidatk na vrsti prihodnjič. Pred model - menežerko, vodjo oddelka za modele pri Zoom promotion Simone Dune je stopila večina že znanih slovenskih obrazbv, na domačih modnih prireditvah že uveljavljenih deklet, nad katerimi bdi Mojca Kovačič že dlje časa. Opogumila se je tudi trinajstletna deklica, kije presentila z ritmično hojo. Simone Dune je večino deklet, predvsem tiste, ki so že opravile začetne tečje, ki najbolj ustrezajo meram in pogovorno obvladajo vsaj en tuj jezik, povabila na izbor, ki bo prihodnji teden v Ljubljani. Zoom promotion namreč sodeluje z agencijo Boys and Girls Dunaj, ki je zastopnik za vzhodno Evropo v verigi Elite. Na ljubljanjskem "kastingu" bo direktor dunajske agencije izbral dekleta in fante, ki bodo dobili zeleno luč za nastopanje v tujini. Učinek takšnih predhodnih izborov doma je predvsem izogniti se psihičnim pritiskom, dostikrat kar šokom, ki ga lahko najbolj ambiciozni doživljajo ob direktenem nastopu v tujini. Zoom promotion, ki kot materinska agencija bdi nad tistimi, ki se poskušajo uveljaviti izven naših meja, tudi doma z ekipo 30 deklet in fantov nastopa na modnih revijah, promocijah podjetij, na sejmih, pogosto je tudi angažiranje v reklamah. O tem, da tudi v Zasavju ne manjka prikupnih, komunikativnih in celo lepih obrazov in postav ni dvoma. Mnogi in mnoge so se ob pomoči .Studia M že dokazali in škoda bi bilo, pravi Mojca Kovačič, da jim priložnosti ne bi ponudili tudi izven zasavskega okolja. Pravi, da z Zoom promotion že tečejo dogovori, kakšno bo sodelovanje v prihodnje. Vsekakor so novi obrazi vedno dobrodošli, zato sla telefona 26 223 in 20 612 (zvečer) vedno odprta. Mateja Grošelj Dejavnosti na OŠ Tončke Čeč Učenci in učitelji OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj nikoli ne počivajo. V prejšnjem tednu so imeli očiščevalno akcijo v okolici svoje šole. Pobrali so vse papirčke in ostalo nesnago, pa ne samo v neposredni okolici, pač pa po celem hribu, na katerem njihova šola stoji. S tem niso priznali, da prav in samo oni odvržejo odpadke na poti v dolino, ampak so si le zaželeli lepšega okolja. Zato prosijo vse uporabnike te poti, naj se zavedajo, da je lepo okolje prijaznejše. Ves čas tudi potekajo zbiralne akcije starega papirja, ki ga potem s kontejnerjem odpeljejo na odpad, šola pa denar porabi za sofinanciranje prevozov ob kulturnih dnevih. V tem času so za osmošolce organizirali tudi plesni tečaj. Med počitnicami imajo začetni računalniški tečaj za svoje učence, ki sojih morali zaradi velikega zanimanja razvrstiti v sedem skupin. Da pa tudi sicer ne počivajo, dokazuje dejstvo, da se pripravljajo za nastop v domu upokojencev, kjerbodospevskim zborom in rit mičnim krožkom pospremili otvoritev razstave likovnih del svojih učencev. B.K. GIASUJE i 51SHUMJKN [P30 25 26 27 28 29 30 -H . t.W.l j :< k ■ SjiiEiVjILKO | Vaše ime in priimek: ^ Naslov: Romana Benko Bakev ma Bralsl Nad Hrastnikom in okolico se je 23. februarja zvečer razbesnelo snežno neurje. Močno je pihalo in treskalo, in ker je zemljišče nad Brnico še nestabilno zaradi rudarjenja, je življenje na strmem pobočju sila nevarno. Večkrat se po pobočju zvali kakšen kamen, tokrat pa... Edi Ceglar in Majda Pikelj živita s hčerko Majdico, prvošolko, v starejši hiši na Brnici. Kaj seje pri njih doma dogajalo v četrtek, 23. februarja okoli 23 ure, si niti predstavljati ne moremo, če takšne grozljivke nismo doživeli. Zaradi močnega snežnega neurja se je na pobočju hriba podrla bukev, dolga skoraj 21 metrov in težka okoli dve toni. Kaj se je dogajalo kasneje, mij e povedal Edi, ko sem jih obiskala v petek zvečer. Hčerka Maj dije sedela na postelji in risala, Ceglarjeva pa sta bila še vedno pretresena. "Z ženo sva ležala na postelji, ko sem nekaj zaslutil. Vedel sem, da se bo nekaj zgodilo. Majdi j e spala na drugem koncu sobe na kavču. Slišal sem neko drsenj e in ko sem ženo potisnil s postelje, je bukev, kije drsela po pobočju, z velikansko silo treščila v hišo skozi strop, nato pa drsela čez posteljo, na kateri sva z Majdo ležala še pred nekaj sekundami. Bukev je nato prebila še nasprotno steno tik ob zglavju. Rešil sem nama življenje, sam sem jo malo skupil po telesu, predvsem po hrbtu. Ampak to ni nič v primerjavi s šokom, ki sva ga doživela. Bukev, kije s takšno silo treščila v hišo, bi naju lahko oba pokopala. Dobro, da sem nekaj zaslutil in Družina Ceglar pred preluknjano hišo, prestrašena, vendar živa. nazdanje čist zrak?”, je dejala Majda. Oba, Edi in Majda, sta brezposelna. Pravzaprav je Edi, kot mi je povedal, sedaj dobil službo v Sijaju Hrastnik, vendar pa bo kakšen teden ostal doma, da si opomore od pretresa, ki ga je doživel. Majda je bila prej zaposlena v Steklarni Hrastnik. Po trinajstih letih je postala tehnološki višek. "Ko sem bil star osem let, nam je pogorela hiša. Pred mojimi očmi. pred očmi osemletnega otorka. Potem sem šel po svetu. Imel sem tudi težko prometno nesrečo. Z avtom sem se že prevračal po hribu, pa se mi to ni zdelo tako grozno in pretresljivo kot ta bukev, ki bi naju kmalu pokopala pod sabo. Pa saj to je tako neverjetno, to so sanje. Še vedno ne dojamem, da sem ležal napostelji, čez nekaj sekundpaje po njej drsela bukev, dolga dvajset metrov", je pretresljivo povedal Edi. Dodal je še, da ga nikoli nihče ne vpraša, če je srečen. Ni srečen. Piše knjigo in mogoče mu bo knjiga dala upanje v jutrišnji dan. Po tem pogovoru sem seposlovila in ko sem odhajala, sta me Ceglarjeva vprašala, če bom še kdaj prišla. Rekla sem jima, da morda čez nekaj let, morda takrat kot socialna delavka, tako reagiral. Hčerka ni bila v nevarnosti, pa vendar je pretresena tako kot midva," je povedal Edi Ceglar. Bukevje drsela okrog250metro vpo pobočj u, nad katerim se razteza gozd, preden je treščila skozi streho in strop. Ko pa je prebila drugo stran hiše, je še naprej drsela in se ustavila okrog 200 metrov pod hišo. Ko semjih obiskala, šobili v majhni kuhinj ici v spodnjem nadstropju. "Saj so prišli danes komunalci in civilna zaščita, pašo samo gledali. Rekli so, da bodo nastalo škodo popravili. Če pa ne bodo, bom pa sam. Marsikaj znam narediti sam in bom popravil tudi to škodo, če mi je drugi nebodo. Vendarjebukev,kijepovzročila takšno škodo, občinska, in pričakujem, da mi občina popravi spalnico," je dejal Edi Ceglar. Namestnik komandiija Policijske postaje v Hrastniku Bogdan Peruci je povedal, da na tem področju še nikoli ni bilo nobenega plazu. Iz občine in civilne zaščite so Ceglarjevim ponudili začasno stanovanje v Hrastniku, dokler se zadeva ne uredi, pa se s tem predlogom oškodovanca nista strinjala. "Ja, saj so nama ponudili stanovanje v Samskem domu v Hrastniku, pa ni govora, da bi se preselili v mesto. Tu imamo koze, smo na deželi in vdihavamo svež zrak. Kdaj paje bil v Hrastniku kar sedaj študiram. Pa vendar bi bila zelo vesela, če bi ju katera socialna delavka obiskala že pred mano. Jerca Vučetič Foto: Branko Klančar Naporen teden je za nami. Spet vikend, ko si lahko privoščimo en dober žur. Ja, seveda, najprej je treba najti prevoz do Ljubljane, Domžal ali Celja, ali pa vsaj do kluba Mesečina. Če prevoza ni, odpade tudi žur. Vsaj do pred kratkim je bilo tako. Direktor hotela Rudar Mihael Zver se je odločil temu narediti konec in tudi Trbovljam priskrbel nočni utrip. Ob selitvi pivnice iz prej vsem Trboveljčanom znane lokacije v bivše kegljišče, so na istem mestu odprli tudi nočni klub, ki je odprt vsak petek in soboto od desete ure zvečer do četrte zjutraj. "Ta klub smo naredili za vse Zasavčane in Trboveljčane, da jim po zabavo nebo treba v Ljubljano, Celje ali druga oddaljena mesta," je dejal Mihael Zver, direktor hotela Rudar, in dodal, daje v Sloveniji že nasplošno premalo takšnih krajev, kjer bi se lahko srečali s svojimi naj dražjimi in prijatelji, ali pa celo z družino, in se pozabavali ob prijetni glasbi in dobri postrežbi. Nočni klub Hotela Rudami tipičen "night club", kjerbi plesala pomanjkljivo oblečena dekleta, saj Trbovlje v tem trenutku predvsem zaradi finančnega stanja za kaj takega niso primerne. Klub je odprt že približno mesec dni, vstopnina je ob petkih 300 in ob sobotah 500 tolarjev. Ob sobotah obiskovalce zabavajo glasbeni gostje, in takrat se zbere kar precej ljudi, ob petkih pa ponujajo zabavo ob zvokih mehanske glasbe, ki jo vrti Trboveljčan Tomaž Božič. Na voljo jeprecej veliko plesišče, kjer si obiskovalci lahko pomirijo srbeče pete. Po plesu pa se vsakemu prileže kozarček pijače, pa naj bo to pivo, coca cola ali kaj drugega. Pa cene!!! Ob petkih so iste kot čez teden oziroma čez dan v pivnici, ob sobotah pa so približno za petdeset odstotkov višje. Če pa vam ob vsem tem želodec še vedno ne da miru, si lahko tudi ob petkih in sobotah, dokler je klub odprt, naročite slastno pizzo ali kakšno drugo jed po naročilu. Sunny side je skupina, ki je doslej nastopala tukaj, načrtujejo pa, da bodo v prihodnje gostili tudi druge znane skupine iz slovenske glasbene scene. V kratkem bo tu nastopala skupina Jantar, kmalu pa lahko pričakujemo tudi Marijana Smodeta, ki je v sredo, 23. februarja, tu snemal svojo kaseto. Prav ta izbor glasbenih gostov kaže na to, da bi radi zadovoljili ljudi z različnimi okusi, ne samo tiste, ki poslušajo izključno techno glasbo. Njihov moto j e, daje pomemben vsak gost, pa naj bo mlad, star ali še starejši. Za prihodnji mesec imajo v načrtu kar nekaj prireditev. Da pa bi ta nočni klub spet postal tisto, kar j e bil, ne bodo dovolj le imenitni gostje, ampak bo potrebno program popestriti tudi na druge načine. Bdenje prav gotovo nastop plesalcev latinskoameriških ali kakšnih drugih plesov. Tudi glede tega že potekajo dogovori s Koprskimi posredniki Brazilske plesne skupine. Seveda ne gre spregledati večinoma mladega osebja, ki pa se prav izkušeno vrti med gosti in jim skuša čimprej ustreči. Osebje so prerazporedili, ekipa šestih ljudi, kije tu trenutno zaposlena, pa je bila za to delo tudi posebej šolana. Vsi zaposleni se trudijo, da ne bi konkurirali le klubu Mesečina, ampak tudi drugim diskotekam po Sloveniji. Na začetku skušajo privabiti čimveč gostov preko radija, našega časopisa in z dopisi, kijih razporejajo po svojih poslovalnicah, ohraniti pajihbodo morali predvsem z dobrim programom in kvalitetno postrežbo, saj se na dobro mesto gostje vedno radi vračajo. S tem, ko so odprli nočni klub, so končali prenovitev spodnjega dela hotela, načrtujejo pa tudi prenovitev spalnega dela in recepcije. V klubu je bilo še posebno živo 25.februarja na pustno soboto, ko je bil glasbeni gost Aleksander Jež, plesišče pa so zapolnile različne maske. Izbirali so tudi najboljše, v komisiji pa je bila poleg glasbenega gosta in direktorja hotela tudi zasavski publiki znana pevka Viki. Prav v soboto smo za mnenje o klubu zaprosili nekaj mask, ki so izdale le svoje ime in starost. Maja, 18 let: "Ta klub se mi zdi prav ^ super, saj mi ni treba iskati prevoza za oj Mesečino, glasba pa | je tudi tu kar v redu." S Roman, 32 let: "Tukaj sem danes prvič. Če bodo vedno znali narediti tak žur, se jim po mojem mnenju za goste ni treba bati. Upam, da jim bo uspelo." Simona, 16 let:" Danes se mi zdi tukaj prav super. Najbrž bom tudi drugič še prišla, saj tudi vstopnina ni visoka." Če je res, da se po jutru dan pozna, in seje z otvoritvijo tega kluba začel nov dan nočnega življenja v Trbovljah, se za prihodnost le-tega res ni bati. Sedaj obisk še ni zadovoljiv, vendar je vsak začetek težak in s skupnimi močmi jim bo prav gotovo uspelo. Marjeta Drnovšek na N:mji-;hI;i «ZS AUrosInvii Štrajlisirju Generalni direktor SVEE iz Zagorja mag. Miroslav Štrajhar je dobitnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Vodenje podjetja SVEA je prevzel pred desetimi leti, ko je bilo podjetje v razsulu in usoda delavcev negotova. Z zaupanjem v sposobnosti vseh zaposlenih mu je uspelo v kratkem času izboljšati poslovanjeinpripeljatiSVEOmed najboljše izdelovalce pohištva v ^ Sloveniji. Mag. Miroslav Štrajhar poudarja, daje pogoj za uspešno poslovanje nenehen napredek v kakovosti, organizaciji in racionalizaciji poslovanja. SVEA je certifikat ISO 9001 pridobila januarja letos, za katerega je morala zagotoviti kakovost, s katero je zadovoljen kupec. SVEA je eno redkih podjetij, ki je v zadnjih desetih letih zaposlovalo delavce, v zadnjih petih letih posluje z dobičkom. Za svoje izdelke je prejela več priznanj na domačih in mednarodnih pohištvenih sejmih. K takšnemu napredku celotnega poslovanja podjetja je s svojim strokovnim znanjem, osebno zavzetostjo in uspešnimi metodami vodenja nedvomno veliko pripomogel generalni direktor in nagrajenec mag. Miroslav Štrajhar. Ivana Laharnar Ugotavljanje poškodb na kmetijskih rastlinah Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani pripravlja raziskovalni projekt, ki bo po zgledih na tujem že uveljavljenih raziskovalnih metod, obravnaval poškodbe kmetijskih rastlin v okolici Ljubljane, v Šaleški dolini in v Zasavj u. Zunanji sodelavci v prvih treh območjih so že izbrani, medtem ko v Zasavju še niso določeni. Študentom agronomije ali biologije, kijih obravnavana tema zanima (možnost diplomske naloge) in bi o projektu želeli vedeti kaj več, so dodatne informacije na voljo na Občini Zagorje (Natalija Vidergar, tel.: 61 073). N. V. Pravila o zdravstvenem zavarovanju S 1. januarjem letos so stopila v veljavo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovnja. So precej obsežna in si jih lahko preberete v uradnem listu RS z dne 21. decembra 1994 ali pa pri enotah zdravstvenega zavarovanja. Večino zanimajo seveda Študentje pozor! z;z. -r,;; i-;, posebnih avtobusov Iz Zagorja Irlmvcij (7.(HI) in Hrastnika (7.3(1). Cene za študente so 2.00(1 Sl 1, za njihorc prijatelje pa 2.500 SIT. Prijave m informacije 74 - 180 (Matej) in 22 - 036 (Maja,. Sponzor Integral Zagorje. Dolini slovenska kiiliinjn Slovenci se zelo radi pohvalimo, da imamo na tem dokaj majhnem koščku zemlje Na sončni strani Alp vse, kar je lepega lahko bog stresel iz svoje malhe. Slovenija je dežela velikih lepot in raznolikosti, na vsakem koraku nas preseneča s svojimi izjemnimi znamenitostmi. Med njene enkratne posebnosti sodi tudi slovenska kuhinja, velikokrat po krivici zapostavljena Pepelka našega ljudskega izročila. Prav o tem delu naše samobitnosti vse premalo vemo in je tudi ne znamo ceniti, tako kot bi si zaslužila. V nas je še pregloboko ukoreninjeno zmotno mišljenje, daje naša kuhinja preskromna in premalo bogata, da bi se lahko kosala z velikimi evropskimi kuhinjami. Prav te trditve utemeljeno zavrača knjiga "Slovenska kuhinja", ki je v teh dneh prišla na naše tržišče. V njej je predstavljena slovenska kuharska umetnost kot sestavni del življenja in izročila posameznih pokrajin. Jedi iz Gorenjske, Koroške, Štajerske, Prekmurja, Dolenjske z Belo Krajino in Primorske z Notranjsko niti po izgledu, kaj šele po okusu ne zaostajajo za izdelki visoke kuhinje. Na začetku vsakega od petih poglavij je dr. Matjaž Kmecl prikazal eno od pokrajin s posebnim poudarkom na prehrani njenih prebivalcev. Sledijo opisi naših vinorodnih okolišev in najbolj slovitih vin, tem pa se pridružujejo recepti za najimenitnejše jedi naše kulinarične zakladnice. Recepte je posebej za to knjigo izbral kuharski mojster Slavko Adamlje, ki je mednarodno priznan moj s ter ku linarike in tudi dobitnik številnih priznanj kuharskih olimpijad. V knjigi "Slovenska kuhinja" so zbranejedi za vse priložnosti, njihovo zapeljivost pa lepo prikažejo tudi fotografije. V knjigi je 120 receptov iz naše kulinarične zakladnice. Karmen Rajevec pravice, ki izvirajo iz tega obveznega zavarovanja. T.L. Hude težave pri modernizaciji ceste Cesto Trbovlje - Hrastnik čez sedlo Marka že nekja časa modernizira Cestno podjetje Ljubljana. Za letošnja dela. ki potekajo v nadaljevanju lani dokončanih del, je značilno, da so zelo zahtevna in zamudna. V zadnjem času je graditeljem dvakrat ponagajal zemeljski plaz. Ta se je sprožil v dolžini 180 m in širini 70 metrov. K sanaciji nastalega položaja so povabili tudi druge strokovnjake. Ob potoku Bobnarica bo potrebno zgraditi betonske stene in predvsem poskrbeti za odvajanje vode v zgornjem delu. T.L. Dolgega časa ni Trbovlje - V času letošnjih zimskih šolskih očitnic, ki trajajo od 27. februarja do 4. marca, je Center za socialno delo pripravil zanimiv in koristen ter hkrati zabaven program koriščenja prostega časa. Namenili so ga učencem predvsem osnovne šole. Program poteka vsak dan od 9. do 13. ure v domu Svobode, pri izvajanju pa sodelujejo sodelavci tega centra. Ukvarjajo se z likovnim delom, tudi z izdelavo pustnih mask v času pustnih dni, z družabnimi in zabavnimi igrami, marsikomu pa pomagajo tudi pri učenju. K temu preživljanju prostega časa -kolikor ga je še ostalo - organizatorji vabijo vse osnovnošolce. T.L. Volilna skupščina Društva invalidov Trbovlje Trbovlje - V soboto, 4. marca ob 10 uri bo v Modrem salonu Hotela Rudar redna volilna skuščina Društva invalidov Trbovlje. Med drugim bodo izvolili organe društva. Hkrati obveščajo, da so se preselili v nove prostore na Ulici 1. junija 19, drugo nadstropje. D.H. Uk V petek, 24. februarja so na slavnostni seji Občinskega štaba za Civilno zaščito Zagorje podelili priznanja Civilne zaščite za leto 1994. Srebrni znak za svoje delo so prejeli Janka Pavšek -Bantan, Dani Kurent in Gasilsko društvo Zagorje mesto. Bronasti znak pa je prejel Miroslav Majcen. Nagrajence je predlagal MORS Izpostava za obrambo Zagorje občinski štab civilne zaščite. prostovoljno in nesebično pomoč pri naravnih nesrečah, požarih, oskrbo z vodo in drugimi aktivnostmi društva. Priznanje je v imenu društva prejel predsednik GD Zagorje Ljubomir Vutkovič. Priznanje jim pomeni V letu 1994 je bilo na področju Civilne zaščite veliko narejenega, je v svojem pozdravnem govoru dejala načelnica občinskega štaba Civilne zaščite Janka Pavšek-Bantan. V parlamentu je bil sprejet zakon o gasilstvu, krovni zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zakon o varstvu pred požarom. Najbolj pomembneje, daseljudjeustrezno preventivno zavarujejo pred morebitno nesrečo, saj starakitajskamodrostpravi: Nesreča vstopa samo skozi tista vrata, ki smo j ih pustili odprta, jedejalaJankaPavšek-Bantan. Naš glavni cilj je zato s preventivo zmanj šati število naravnih nesreč in ublažiti posledice. Priznanja jepodelil zagorski županMatjaž Švagan. V svojem govoru se je zahvalil za za svoje odgovorno in prizadevno opravljanje nalog pri organiziranju in delovanju zaščite in reševanja. Uspešno koordinira naloge vseh sodelujočih pri izvajanju nalog zaščite in reševanja, je v obrazložitvi zapisal predlagatelj MORS Izpostava za obrambo Zagorje. Janka Pavšek-Bantan nam je v izjavi dejala, da ji priznanje pomeni potrdilo za njeno strokovno opravljanje dela in obenem tudi spodbudo za naprej. predvsem spodbudo zanadaljno delo. Bronasti znak je prejel referent za infrastrukturo Miroslav Majcen. Priznanje Janka Pavšek - Bantan Ljubomir Vutkovič Dani Kurent Miroslav Majcen sodelovanje štaba ob lanskoletni ujmi, ki je prizadela zagorsko občino. Dejal je, da bo sanacija prizadetih območij potekala še več let, naMinistrstvu za okolje in prostor pa jim je uspelo zagotoviti proračunska sredstva. Vsi dobitniki priznanj Civilne zaščite za leto 1994 so se s tem zapisali v zgodovino Zagorja, je ob podelitvi dejal Matjaž Švagan, čeprav čuta za delo z ljudmi in naravo ne more poplačati priznanje. NačelnicaobčinskegaštabaCivilne zaščite Janka Pavšek-Bantan jeprejela srebrni znak Srebrni znak je prejela tudi Dani Kurent, kije članica OŠ CZ in zadolžena za oskrbo in socialno delo. Dani Kurent se je izkazala s svojim uspešnim delom z nastanitvijo in oskrbo beguncev ter z ukrepanjem na področju oskrbe ogroženega prebivalstva, so zapisali v obrazložitvi. Priznanje pa ji pomeni kot javno priznanje za njeno prostovoljno delo vodja centra pri OŠ Civilne zaščite. Srebrni znak so podelili Gasilskemu društvu Zagorje mesto, za njihovo M so mu podelili zanjego vo delo pri organiziranju in usklajevanju nalog ob odpravljanju posledic naravne nesreče, ki je prizadela KS Kotredež in KS Čemšenik ob lanskoletni ujmi. Miroslav Majcen je dejal, da deli priznanje z vsemi, ki so pri delu sodelovali. Posebej pa seje zahvalil mag. Alešu Horvatu iz Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane, ki so aktivno sodelovali pri sanaciji posledic nesreče. BarbraRenčof Foto: Tomo Brezovar IB Pisma bralcev a odmeve na prispevke v časopisu Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopi bralcev o žlvfletijuin dogajanju v Zasavju^jNtrpodplsanih pisem ne objavljamo^Bomna pisem je zartuU prostora omejena na največ 3£Hipkanilrvtstlc:JIredni6tvo^i vico skrajšatitekst ali pa objžtviU daljšega, če skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. mnenja im je zartfdl prostora omeje-Urednlštve^i pridržuje prati daljšega, čebeepi, da bi s mivo vsebino. Pohvala in zahvala domu ostarelih "Franc Salomon" Trbovlje Ker je Zasavc časopis zelo raznolikih rubrik, sem se odločila napisati kratek članek. K pisanju tega kratkega pisma me je vzpodbudilo delo v Domu ostarelih občanov. Semsamostojna podjetnica in opravljam pedikerska dela v Zdravstvenem domu v Zagorju. Poleg tega delam ta opravila tudi v Domu ostarelih na Izlakah in v Trbovljah. Pa da ne bom preveč reklamna, naj pričnem z bistvom. V kratkem članku bi omenila konkretno Dom ostarelih v Trbovljah. Pohvalila bi še večino kolektiva, od vrha režijske službe, pa vse do delovnih terapevtk, ki se trudijo, da oskrbovancem prirejajo delovne skupine, v katerih delajo in zvedo vedno kaj novega in koristnega. Pri tem so tudi sami oskrbovanci zelo aktivni. V te skupine so namreč povabili tudi mene, kar mi je bilo v veliko zadovoljstvo in ponos in sem vabilo sprejela z veseljem. Moram poudariti, da je tudi delo s starejšimi zelo zanimivo in prijetno. V upanju še na kakšno prijetno srečanje v delovni skupini in nadaljnjemsodelovanju se prisrčno zahvaljujem direktorici Doma gospe Zofiji Češnovar, delovni terpevtki Mariji Sajovic in socialni delavki Danici Hren. Andreja Horišek, Pedikerstvo Zagorje Pustovanje v Hrastniku V soboto, 25. februarja, smo člani Moškega pevskega zbora Svoboda I iz Hrastnika že deveto leto zapovrstjo priredili pustovanje v dvorani Poslovne stavbe Hrastnik. Glede na to, da smo pevci dobri organizatorji, tudi letos ni bilo problemov s prodajo vstopnic, saj so bile le-te razprodane že v januarju. Tako je bilo letos na najbolj nori noči poleg 230 gostov ter nekaj skupin pustnih mask zelo veselo do zgodnjih jutranjih ur, ko so se po dobri glasbi, ki jo je izvajal duo Hip Hop, razšli v dobrem razpoloženju še zadnji gostje. K uspešni izvedbi prireditve je svoj prispevek za srečolov darovalo okrog 100 podjetij oz. posameznikov. Prve tri skupine naj lepših mask so prejele lepe prektične nagrade, katere so prispevali: STP Mercator, Emona, Trgovina Nika, Sinet - vsi iz Hrastnika in Kovel iz Dola pri Hrastniku. Pevci se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem dobitkov in nagrad, vsem, ki so našemljeni zabavali navzoče, seveda pa naše zveste obiskovalce, katere pričakujemo tudi na jubilejnem 10. pustovanju v letu 1996. Ivan Res tar, PZ Svoboda I Hrastnik Po proglasitvi Športnika Zasavja 1994 Redno spremljam slovenski in seveda tudi zasavski šport, letos pa sem se prvič odločila, da oddam svoj glas za proglasitv Naj športnik Zasavja, kot so jo poimenovali organizatorji. Glasovanje je končano, zmagovalci so že nekaj časa znani. Naj velja odločitev ljudstva, objektivnost njihovega izbora pa bi bolje ocenili za to bolj usposobljeni ljudje. Toda mene so kljub vsemu nekatere reči v zvezi z izborom motile. Prvič mi je padel v oči že sam izbor. Mar v Zasavju res najboljše rezultate dosegajo le športniki iz Trbovelj? Kajti v izboru sem zasledila skoraj zgolj trboveljske športike (izjema je le Peter Kavzer). Pa še za te, ki ste jih izbrali, se mi je zdel kriterij zelo različen. Ne vem, če lahko v isti koš mečete uspehe v svetovnem in evropskem merilu in uspehe na državnem prvenstvu (ti so prav tako omembe vredni, da ne bo kdo narobe razumel). Motilo me je tudi, da nikjer niso bili objavljeni rezultati glasovanja. Če je bilo vse tako kot je treba, ne vidim razloga, zakaj ne bi bili javno predstavljeni. Moje mnenje pa je tudi, da kljub lepemu številu glasovnic še ne morete govoriti o izboru najboljšega športnika Zasavja. Podobne ankete in izbore izvajajo tudi v drugih časopisih in revijah, a jih tam največkrtat poimenujejo (v tem primeru) izbor za naj športnika časopisa Zasavc. O najboljših v državi ali regiji pa odločajo športni delavci in športni novinarji, ki pa jih je v Zasavju verjetno premalo za objektivnost rezultatov. S čisto vestjo vas prav lepo pozdravlja bedna športna duša. Pa brez zamere. Marjeta Jordan, Trbovlje Spoštovana Marjeta Jordan Kot športna urednica Zasavca in odgovorna za projek Športniki Zasavja 94 vam moram odgovoriti na vaše pismo. Ne bi rada dolgovezila, zato bom kar odgovorila na vsa postavljena vprašanja in na vsa namigovanja, ki vrejo iz vašega pisma. Zakaj v drugih krajih Zasavja ni boljših športnikov, ni v moji pristojnosti, ampak so za to odgovorni ljudje, ki so za to 5 plačani. Jaz lahko vidim le sadove a njihovega dela, ki pa očitno niso o dovolj odmevni, da bi si zaslužili ~ večjo pozornost. Ko je potrebno sestaviti lestvico najboljših, po navadi naredimo takole. Zberemo vse možne kandidate, vrstni red določimo po pomembnosti rezultatov, potem pa potegnemo črto pod številko, ki si jo izberemo za število kandidatov. Čisto preprosto. Res je, da ne moremo primerjati rezultatov v svetovnem merilu in na državnih prevenstih, še bolj pa je res, da ne moremo predlagati samo enega kandidata. Tako je to. Če danes odprete športne strani, boste rezultate glasovanja tam zagotvo našli. Vse glasovnice, vključno z listom, na katerem so bili napisani točni rezultati, so bile ob zaključku prejšnje redakcije še v Delavskem domu v Trbovljah, nekje med vsemi rekviziti, ki smo jih potrebovali za sceno. Sedaj smo vse pospravili, tudi list s točnimi rezultati in tako so vam na voljo tokrat. Če pa dvomite v njihovo korektnost (ne vem zakaj), pa ste dobrodošli v našem uredništvu, da jih preverite. Še na vaše zadnje razmišljanje moram odgovoriti. Kako mi poimenujemo naše akcije, je naša odločitev. Ko se bo našel tisti, ki je za proglašanje športnikov Zasavja dejansko pristojen, bo to lahko mirno prevzel. Ker pa tega človeka, organizacije ali društva ni in ga verjetno nikoli ne bo, smo si mi ta naziv sposodili. Pa ne zato, ker bi se čutili edini pristojni za takšne proglasitve, ampak več kot očitno je, da ga ni junaka, ki bi ga to področje sploh zanimalo. Če bi vedeli, koliko dela in sredstev je potrebno vložiti v takšno proglasitev in kako težko je od nekega sponzorja dobiti samo nekaj tolarjev, bi bilo vaše razmišljanje drugačno. Le tisti, ki delajo, lahko grešijo, najlažje pa je le kritizirati. Nič ne rečem, da kaj ni bilo narobe, vendar po mojem ne bi mogli izbati primernejših Športnikov Zasavja kot smo jih. Pa četudi s pomočjo bralcev in ne strokovnih delavev. Ko pa sva že ravno pri strokovnih delavcih, naj vas samo spomnim, da so prav strokovnjaki v komisiji za izbor športnikov Trbovelj povsem zanemarili svetovno vrednost nekaterih rezultatov in dali prednost rezultatom, ki nekaj pomenijo le v državnem merilu. Če bi bilo po vaše, najboljših športnikov Zasavja sploh ne bi smeli proglasiti. Kaj pa to pomeni, mi upam ni potrebno razlagali. Pa brez zamere. Barbara Kus M Nataša Eberlinc Negjn iimstnc kože Vselej, kada r se lotimo kakšnega dela, vložimo vanj svoj trud in del sebe. Morda smo včasih razočarani ob spoznanju, da trud ni poplačan z uspehom že v krajšem času in moramo nanj nekoliko dlje čakati, kot smo bili pripravljeni. V življenu ne gre vselej tako kot načrtujemo in hočemo. Na marsikaj, kar si želimo ali se trudimo pridobiti, moramo potrpežljivo čakati. Lahko je to dan ali teden, mesec, včasih celo leto. In če resnično vložimo velik del sebe v svoja hotenja, potemzagotovo pričakamo izpolnitev želja nekega dne... Prav to se lahko dogaja pri negi mastne kože, ko navkljub doslednosti rezultati niso vidni takoj, vendar pa jih boste občutili v naslednjih letih na mladostno ohranjeni koži. Mastna koža je dobro zavarovana pred vplivi okolja in prezgodnjim staranjem. A naj vas to ne zavede v brezskrben odnos do nje, saj sama od sebe ne bo zmogla v vaših zrelih letih ohraniti mladostnega sijaja. Čiščenje takšne kože morate skrbno opravljati ne le zvečer, ampak tudi zjutraj, saj mastna koža tudi ponoči izloča maščobo. Najboljši za to so sintetični, nealkalni preparati za čiščenje. Dobite jih v obliki tekočih losionov. Z njimi razmastite kožo močneje kot s čistim mlekom, pri tem pa ne spremenite njene naravne kislosti. Uporaba tonika je nepogrešljiv dodatek pri čiščenju, saj kožo osveži in prepreči, da bi bil mastni sijaj premočno viden. Ob navadnem, čiščenju naredite tedensko čistilni peeling. Ta vsebuje drobna zrnca, ki odstranijo odmrle celice zgornje plasti kože. Na voljo so vam kozmetični peelingi, lahko pa si ga pripravite sami iz ene žličke pšeničnega zdroba, žličke skute in nekaj kapljic limone ali mleka. Kreme, ki jih boste uporabljali, morajo biti namenjene mastni koži. Kmalu po tridesetem letu postane nega zahtevnejša in to velja za vse tipe kože, saj elastičnost in čvrstost kože pričneta popuščati. Dvakrat mesečno si privoščite še masko. Lahko jo naredite sami. Nanesete jo na obraz in pustite delovati 15 - 20 minut. Sperete jo z mlačno vodo. Navedla vam bom tri preproste, vendar učinkovite maske za mastno kožo. Čistilna - beljak stepite v sneg in mu dodajte tri žličke medu ter nekaj moke, da dobite gosto zmes. Za osvežitev - tri žličke skute pomešajte s sokom limone in žličko mleka. Za nečisto kožo - kvasu dodajte toplo mleko. Zmes nanesite na obraz in pustite toliko časa, da se strdi. To masko uporabljajte v jesenskem in spomladanskem času. Mehkoba in napetost kože sta odvisni od količine vode, ki jo koža vsebuje. Pomanjkanje vlage v koži je včasih posledica pomanjkanja vode v celotnem organizmu. Gotovo ne bo odveč, če vas opozorim, da je za vaše telo in kožo nujno potrebno zaužiti dva litra tekočine dnevno. Še posebej sedaj, ko se veliko zadržujete v suhih ogrevanih prostorih. Nikar ne bodite nestrpni ob čakanju na uspeh. To je del življenja in če opazujete svojega s prave strani, boste morda začutili, da je lepo. Katarina Lavš Alolk, do hi (ja rezal Brskam po starih, orumenelih papirjih, odpiram oguljene mape znapisanimi, a nikoli uresničenimi scenariji., .lovim se med besedami in z besedami opisanimi kadri nekih morda nekoč oživelih podob na ekranu ali platnu. Noč se bo kmalu prevesila v jutro. Nespečnost je včasih nadloga, včasih neka posebna milost. Vzameš jo za svojo in ona te vsrka vase. Si z njo in sam s seboj in z besedami. Tvojimi in besedami drugih. Prijetno žuborenje besed, prav nič zamorjenih kalčkov še nerojenih besed. Molk je res zlato samo v pregovoru. In tudi tisto, da "kdor molči, desetim odgovori", naj kar v pregovoru ostane! Mnogo let seje že prevesilo v neka nova leta od tistega vročega avgusta, ko sem se kot mlada vzgojiteljica odločila kaznovati enega svojih fantov z molkom. In danes se sprašujem, če to ni bilo morda majčkeno maščevanje. Maščevanje moji mami, obliž na neko rano moje mladosti, ki jo je nekoč zarezal mamin molk. Sram me je in še bolj hudo, ker sem z molkom, bolj kot sem pričakovala, prizadela fanta, danes odraslega moža in ponosnega očeta. Ko sva se čez mnogo let srečala, mi je dejal: "Tistega molka pa ne bom pozabil. Dva dni niste spregovorili z menoj in ni ga bilo dovolj ostrega noža, da bi tisti ubijalski molk prerezal. No, nekaj je bilo dobrega v tem. Svojihotrok, ne - nikogar nikoli ne bomkaznoval z molkom. Molk je zlato v pregovoru, v življenju pa je težji od svinca." O molku in o tem fantu bom morda nekoč napisala zgodbo; zgodbo, ki bo polna besed in prijaznih vabil k ubesedovanju vsega, kar znamo, vemo, pa tudi tistega, kar čutimo. Vedno bolj sem prepričana, da je molk odgovor užaljenosti, nemoči, pogosto dominantnosti in napihnjene vzvišenosti. Molk ne gradi, ne daje novih spodbud za zbliževanje ljudi v "dobrem in zlu". Trudim se, da nikogar več ne bi nikoli kaznovala z molkom, čeprav je molk pogosto udobnejše vzgojno sredstvo kot besede, ki kaj hitro lahko postanejo vir nesporazumov. Molk je tudi udobnejši način komuniciranja za vse, ki nočejo biti odgovorni za besedo, ki jo izrečejo in še manj za tisto, ki jo ta njihova beseda lahko izzove. Molk se je vrnil v prenekatero družino. Zaradi njega se je marsikje udomačila praznina in tesnoba. Tisti, ki bi zaveso molka rad prerezal, pogosto več ne najde dovolj ostrega noža, ki bi bil temu mučnemu molku kos. Bojim se molčečih ljudi, bojim se molka. Kadar mu ne morem ubežati, se oziram za soncem, za pticami, za tišino neba. Molk ljudi me plaši, tišina neba in beli molk kamnov opogumlja za rojstvo novih besed. So res rojene že vse besede ? Besede, s katerimi bi drug drugemu povedali, da nam je lepo ali hudo, da smo še vedno zaljubljivi, igrivi, radostni ali turobni... besede, s katerimi bi drug drugemu povedali, da nas lahko poboža z roko ali vsaj besedo. Včasih je dobro, če si želimo tišine. Tišina ne ubija. Tišina pomaga, "da čujem zreli molk utrujenih bilk in omagujoča srca molčečih dreves in spokojno lesketanje voda, ki se jim nikamor več ne mudi..." Brskam po starih orumenelih papirjih in na enem od njih je prepisana kitica Minattijeve pesmi:"...bila je velik otrok tega norega sveta, neroden vrabček na prvi poti iz gnezda. Vedela je marsikaj, skoraj vse o praslovanskih korenih in dalmatinski književnosti, le o sebi ničesar..." Tega otroka imam še vedno rada. Pisalo se je leto 1993, ko je generalni direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar ob prevzemu te funkcije med drugim dejal, da želi železniški promet približati potrebam potnikov, tako da bi železnice čimbolj služile svojemu namenu - hitremu in udobnemu prevozu potnikov. V tem smislu naj vlaki tudi ne bi vozili na pol prazni - kar seje pred leti že dogajalo. Tako so tudi zasavski potniki zadnji dve leti imeli priložnost voziti se v udobnejših medmestnih vlakih. V osnustku novega voznega reda, ki bo začel veljati 28. maja, pa je predvideno, da bodo v Zasavju ustavljali le še štirje od dvajsetih t.i. inter city in zelenih vlakov. Namesto njih bodo SŽ uvedle nekaj novih potniških vlakov, ki naj bi številčno sicer dobro pokrivali potrebe potnikov za potovanje v Ljubljano in iz nje. Pritožbe potnikov pa ostajajo predvsem na neugodne prometne povezave s Štajersko, Primorsko in ostalimi deli Slovenije ter na udobnost, ki jo potniški vlaki ne nudijo. Gre pa tudi za princip "približevanja potrebam potnikov", saj se v tem smislu postavlja vprašanje o (ne)cnakosti, (ne)pravici in izigravanju ljudi (ob stalnem spreminjanju voznih redov) oziroma vprašanje: Katerim potnikom se SŽ sploh želi približati? Brez postanka šestnajstih IC-jev Znanjepodatek, da se iz Zagorja in Trbovelj v Ljubljano in nazaj vsak dan z vlaki vozi okrog 700 potnikov, inter city vlake pa koristi približno 300 potnikov. Statistični podatki tudi kažejo, da seje z uvedbo postankov IC vlakov v Zasavju in drugje število potnikv na teh povečalo, zmanjšalo pa seje število potnikov na potniških vlakih. Po osnutku novega voznega reda pa naj bi prišlo do ukinitve postankov šestnajstih IC vlakov, ki so do sedaj ustavljali v Trbovljah in Zagorju, s tem, da bi namesto njih uvedli nekaj novih potniških vlakov (t.i. motorke oziroma gomuljke). Tako naj bi v bistvu šlo za razliko enajstih IC vlakov, ki naj bi narelacij i Maribor - Ljubljana imeli postanek le še v Celju. V Trbovljah in Zagorju naj bi še naprej ustavljali: IC vlak, ki po sedanjem voznem redu skozi Trbovlje pelje ob 6.17 uri, IC ob 19.50 uri (oba prihajata iz zagrebške smeri) in IC, ki se iz Ljublane proti Zagrebu vrača ob 15.50 uri ter IC ob 19.35, ki iz Prekmurja potuje v Ljubljano. Samo v Trbovljah pa bo še naprej ustavljal IC vlak, ki vozi na relaciji Maribor - Koper (t.i. Pohorc). V poletni seznoni pa bo dodatno uveden še "kopalni" vlak - pospešeni IC vlak, ki pa bo imel postanek tudi v Zagorju. Dobra stran novega voznega reda naj bi bila ta, da bi po novem proti Ljubljani in iz nje peljal najmanj en vlak vsako uro, zjutraj celo na 40 minut (prvi vlak bi iz Lj ubij ane v Trbovlje pripeljal ob 5.30 uri, zadnji pa ob 23.32 uri). V smeri proti Ljubljani bodo tako na novo uvedeni trije potniški vlaki, proti Zidanem mostu pa dva. Tako bo Zasavčanom za prevoz v Ljubljano ostalo 24 vlakov, iz njepa 21. PovezavaZasavja s prestolnico bo torej dobra. Problem ostaja večji konfort, ki ga nudijo IC vlaki, v manjši meri hitrost (saj so IC vlaki od navadnih potniških hitrejši le za dobrih sedem minut), kakor tudi slaba povezanost z ostalimi slovenskimi regijami. Na pobudo zasavskejavnosti, ki z osnutkom novega voznega reda ni zadovoljna, so protest na SŽ in Ministrstvo za promet in zveze izrazili tako zagorski in trboveljski župan, kakor tudi Zveza potrošnikov Slovenij e - območna pisarna v Zagorju. Svoje pripombe h konceptu so na voznoredni konferenci dali tudi pos-tajenačelniki zasavskih občin. Predlagali so, naj bi nekateri IC vlaki z večjim udobjem in ponudbo imeli postanek v Zagorju, nekateri v Trbovljah, oziroma naj bi določeno število teh vlakov ustavljalo v Zidanem mostu ter s tem omogočili udobnejšo povezavo Posavja in Zasavjas prestolnico. Največ pripomb občanov je bilo na ukinitev postankov IC vlakov v najfrekventnejših jutranjih in popoldanskih urah, zlasti še na ukinitev postanka IC vlaka št. 502,506, ki vozita iz Ljubljane, terIC vlaka št. 507, ki ima prihod v Ljubljano ob 6.45 uri. Na ta vlak v Trbovljah vsak dan vstopi približno 60 potnikov in izstopi 15. Slednji bo po osnutku novega voznega reda vozil pol ure kasneje in nebi imel več postanka v Zasavju. Zamenjal pa naj bi ga potniški vlak, ki bo iz Zidanega mosta odpeljal ob 5.30 uri. Jutranje najbolj frekventne ure naj bi pokril še IC vlak ob 6.17 uri, ki ostane. Na novo bo uveden potniški vlak ob 6.30 uri... Vsem zelenim vlakom pa se postanki ukinejo. Zakaj do ukinitev? Snovalci novega voznega reda ukinitev postankov udobnejših vlakov v Zasavju med drugim pojasnjujejo s hitrejšo in bolj tekočo vožnjo medmestnih vlakov. Osnovna naloga železnice je doseči kvaliteten prevoz, ki naj bi ga dosegli s čim daljšimi relacijami brez postankov. Želja SŽ je pripeljati potnike iz Maribora v Ljubljano v času, krajšem od dveh ur. Do spremembe voznega reda naj bi torej prišlo tudi na "pritisk javnosti" oziroma na željo nekaterih Mariborčanov, ki menijo, da takšen IC prevoz ne ustreza zahodnoevropskim merilom, je prepočasen, saj ustavlja tudi v manjših krajih (članka, objavljena v Večeru in Sobotni prilogi Dela, pisma bralcev). Problem pa je menda tudi v tem. ker so bila za IC in zeleni vlaki zelo nizka doplačila, tako da sej e z njimi lahko vozil vsak potnik. Nekateri potniški vlaki pa so na ta račun vozili na pol prazni - zlasti tisti, ki so vozili v sosledju. Vlaki naj bi torej postali bolj fleksibilni, točni, s čim krajšim voznim časom od začetne do končne postaje. Kot ugotavljajo pri SŽ, pa je za hitrejši prevoz poleg modernizacije tirov in vlakov (do katere naj bi prišlo šeletos) potrebno tudi skrajšati število postankov. Potniki, ki čakajo na IC vlak 507, bodo po novem morali najti drugačno rešitev za prevoz v Ljubljano. )jg OLUOm B Dileme, ki ostajajo Najbolj sporno ostaja vprašanje, komu na čast mora SZ ukiniti postanek vseh šestnajstih IC-jev v Zasavju in Posavju? Ve se, da sklicevanje na večjo hitrost teh vlakov - z zmanjšanim številom postankov - ne vzdrži povsem svoj e veljave. Naj večj i problem, vezan na hitrost, je prav v dotrajanosti progovnega sistema in ne toliko v samih postankih. Tudi primerjava z zahodnoevropskim železniškim prometom ni čisto na mestu. Resje sicer, da so na evropskih železnicah strogo določeni postanki IC vlakov le med večjimi mestnimi središči (en postanek je približno na vsake 100 do 150 km). Slovenija pa si zaradi svoje majhnostikaj takeganemoredovoliti. Verjetno bi bilo veliko bolj smotrno, da bi medmestni vlaki ustavljali vsaj v vsaki regiji oziroma pokrajini enkrat (približno štirje postanki do Ljubljane). Jasno je, da so v Evropi tudi proge drugače urejene - bolj posodobljene in primerne za hitrejši promet. Mnogo bolj verjetno je, dabodoIC vlaki z le tremi postanki (Maribor - Celje - Ljubljana) vozili ponovno na pol prazni. Še večja kod Zasavska je Posavska dilema, saj so se le-ti bolj ali manj usmerjali proti Štajerski in bodo z ukinitvijo postankov teh vlakov izgubili ugodne železniške povezave z zaledjem. V Evropi, pa tudi pri nas, je vse bolj očiten trend preusmeritve tovornega in potniškega prometa na železnico, saj naj bi s tem razbremenili preobremenjene regionalne in magistralne ceste. Z ukinitvijo postankov pa bo SŽ dosegla nasprotno. Je torej SŽ namen sama sebi? V tern kontekstu se pojavlajo tudi vprašanja, ki jih je sprožila Zveza za zaščito potrošnikov: Kako se oblikujejo vozni redi pri SZ? Komu se prilagajaj o in na čigavo željo so oblikovani tako kot so? Kdo sprejme končni predlog voznega reda? Je to res samo pristojnost in pravica organov SŽ, katere si ne žele deliti z nikomer? Država se vse bolj centralizira in vedno več obveznosti bo potrebno urejati v Ljublani. Če nam torej SŽ ne bodo zagotovile udobnih in hitrih povezav, se bo prometn i kaos v slovenski prestolnici le še povečal. Vsak bo verjetno globoko razmil, ali se bo raje peljal z osebnim avtomobilom ali z "gomuljko" in "teksasom", čemu vožnjaz le-temi ni udobna. Kot ugotavlja Tanja Drnovšek iz ZPS - območne pisarne v Zagorju, se bodo tudi prebivalci Zasavja z ukinitvijo postankov udobnejših medmestnih vlakov, raje preusmerili na cestni promet. Drnovškova pravi, da kar okiog 60 odstotkov potnikov, ki se ne strinjajo z novim železniškim režimom, zagotavljajo, da se bodo ponovno začeli voziti z osebnimi avtomobili. Jasno je, da potovanjes takšnimi potniškimi vlaki (zlasti s t.i. "teksasom", katerega naj bi po zagotovilu SŽ še letos ukinili), ki vozijo zasavskepotnike, ni samo neudobno, ampak včasih celo naporno in škodljivo zdravju. Več razlogov je za nezadovolj stvo Zasavčano v, med nj imi pa prav gotovo tudi dokajšnja prometna izolacija, ki nam grozi. Tako se ne gre čuditi, da se mnogim razočaranim iz Zasavja postavlja naslednje vpašanje: "Smo drugoraznredni državljani?" Po besedah Tanje Drnovšek, ki na teden prejme okrog 60 klicev ogorčenih potnikov iz Zagorja in Trbovelj, je največ pritožb prav na neudobnost potniških vlakov, ki bodo še naprej ustavljali v naši regiji. Iz Hrastnika skoraj ni pritožb, saj IC in zeleni vlaki na tej postaji že sedaj ne ustavljajo. Drnovškova ugotavlja, da bi pritožb potnikov ne bilo toliko, če bi bili potniški vlaki po udobnosti vsaj približno podobni IC vlakom. Z vlaki se navsezadnje vozi tudi veliko poslovnežev in drugih uslužbencev, ki morajo na delovno mesto priti urejeni in spočiti. Pri SŽ sicer zagotavljajo, da bodo v naslednjih petih letih skoraj kompletno zamenjali ves vozni park (večino vlečnih lokomotiv in dotrajanih vagonov). "Gomuljke" pa naj bi, klub svoji več kot 30 letni starosti, ostale, saj imajo svoje prednosti - nudijo hitro vstopanjeinizstopanjepotnikov, s tem skrajšajo postanek in lahko tudi nadoknadijo morebitno zamudo. Drnovškova tudi ugotavlja, da ne drži, da vozijo enaki vlaki po vsej Sloveniji. "Primorska ima na primer električne vlake, ki so hitri in dosti udobni. "Kavboje", ki ti od Zagorja do Ljubljane povsem pretrese možgane in na katerem moraš sedeti kot paragraf, po drugih krajih ne vozi. Ali pri SŽ mislijo, dami nimamo potrebe po hitri in udobni vožnji?", se sprašuje Drnovškova in dodaja, da bodo SŽ morale prisluhniti tudi našimpotnikom, kajti železnica je le namenjena vsem, ne le nekaterim. Peter Seunig iz službe za potniški promet je ZPS sicer zagotovil, da bo SŽ delno prisluhnila tudi zahtevam naših občanov. Vendar kot kaže to ne bo tisto, kar si potniki želijo, saj bodo namesto sedanjih IC vlakov uvedli nekaj "rnotork", ki so sedaj vozile le do Litije. Še vedno pa ne bo prave, udobne železniške povezave Zasavja s Celjem in Mariborom, kamor se vozi veliko uslužbencev, tudi izrednih študentov in ljudi, ki obiskujejo razne zdravstvene centre. Drnovškova zagotavlja, da bo pritisk javnosti vsekakor še večji, če se potrebam potnikov iz teh regij ne bo prisluhnilo. Saj pravi, da tako resnično postajamo drugoraznredni državljani; brez pravih možnosti poslovanja, kontaktiranjaspartneiji... Tudi ceste imamo v Zasavju obupne, obšel nas bo cestni križ... Ob zapiranju rudnikov se povečuje brezposelnost, ljudje iščejo samozaposlitev, trg, poslovne partnerje zunaj Zasavja ter so tako vezani na prometne povezave, ki pa slabše, kot nam obljubljajo, skoraj ne morejo biti. Mia Južina V0f.nI red velja od 29.V.1994 LJUBI.JAJU H»4 2200*S»c 5002X“trab -5W-<32 2601. ‘tpotniSki^.jZi ' 14 -$$**■ 2003 3 2007 2506*ec i na* - potničk: M ■s? ■SO-Vf--- itniSki t ?5ki! tpotniškl U.ti M m #i Si. 8516 2015 1515 -430 2017 -5H— 1132- 2218»»* J namembno pootoja Ljubljana Ljubljeno Ljubljana — ------~-":4l6r4-3' Koper potniSki 17,19 Ljubi j, - *o.sy. :: potniSki t9.C& 19,i 19, > M ZIDANI KOST 8tdv. 1L 2002 200|*s< Er tstr .jentvat -380? vrata čao vlaka >dhoč potniSkiSUL >5,25 _ >6,29 potniSkl^3( >otnižklž.3o >8,39 potni6kUo.» l( to-rO* 10,29 11,2< HčtOI ! dpotniS! >tniSkiiJf.*£4,29 potniSki 22.61 22: Til' ;; »i«? .* 2133 ‘Ozjinke: ZtV poeeb 2016 kiiS.Js ,5’tf -5.51 1 'iseo.6,-- §C03*aob>otnlSkilk,fol-6jlO Zid« 2014 . " 6,29 Mer: ■ ^ " Af3o.7,.~' Dobova Maribor Dobova Heribor fgf« 3-2L3»*< tyotnifikU&*> >0 2018 " 21.38:1; 34 -M43*e4b - ,»30^3,26 C brez doplačila,I/ I dop to doplačilo,l)Votl >b ne< ob sobopah,nedeljah [in pr 3? Zidani mo#: Maribor Zidotn. «5,26 Dobava " 06,31 Maribor 2000 2253 " 07,30 DeVer. 2002 ” 08,30 Maribor 2207 2004 2006 " 09,20 " " 10,30 ■ " 11,30 1 2008^^ " 12,30 " 2010 • 13,30 " 2012 2219 " 14,30 " " 15,16 Trbovlje 2255 431 * 15,30 Sevnloa C 15,50 Zagreb 2223*s*potm, 16,00 Zidani aoet 2014 " 11,30 Maribor 2227 ” 17,30 Zidani aoet 2016 " 18,30 Maribor 2257 2 2018 2233 " 19,30 Dobova " 20,30 " " 21,38 iUrlbor " 23,30 Zldeal aoet 715 Ibrea doplačila,i; rosi ob nadel« ljah ln daa po premika, eobi ne vosi ob eobotah,nadelJln preš. Objavljamo vozni red, ki je v veljavi še do 28.5.1995 (vlaki, ki so prečrtani po novem v Zasavju ne bodo več ustavljali). Objavljamo tudi osnutek voznega reda (pri katerem so možne razne spremembe na podlagi utemeljenih pripomb). Pritožbe zasavskih potnikov na ta osnutek sprejema Zveza potrošnikov Slovenije, območna pisarna Zagorje na telefon: 61-027 ob sredah od 13. do 16. ure. Specialistka klinične psihologije Jelka Šešok se v Splošni bolnišnici Trbovlje že štiriindvajseto leto ukvarja s težavami otrok in mladostnikov. .Pravi, da je delo, ki ga opravlja, sicer naporno, vendar ji daje tudi mnogo zadovoljstva in zadoščenja. Je poročena, mati dveh hčera in celo babica dveletnemu vnučku, kar bi ji po videzu sodeč težko prisodili. Verjame, da si mnogo družin prizadeva biti čimbolj popolnih, takih, kjer so vsi člani enakopravni, se medsebojno spoštujejo in seveda ljubijo, da pa idealne družine vendarle ni. Konflikti so del življenja in z njimi se soočamo, kot se pač vemo in znamo. Zakaj in čemu psiholog K vam prihajajo otroci in mladostniki po pomoč, nasvet. Kdo jih napoti? V zadnjem času jih kar precej prihaja na lastno željo, tako otrok kot tudi staršev. Ko sem pričela delati, je bilo drugače. Tedaj sojih k meni večinoma napotili učitelji ali zdravniki. S kakšnimi težavami prihajajo? Težave so zelo različne. Od najbolj enostavnih kot so razne razvojne motnje, odkloni pri navajanju na čistočo in podobno do bolj zapletenih pri šolarjih. Največ je učnih težav. Kaj pa kriminal, droge ali alkohol? Takih primerov je manj. Primerov patoloških alkoholnih opojev je nekaj, z drogami pa se ne srečujem. Mladostniki, ki imajo težave z drogami, če že poiščejo pomoč, jo drugje. In kako se soočite s problemi otroka? Pri majhnih otrocih v obliki igre. Pri mladostnikih prav tako, največja pomoč nam je risba in razni testi, pogovori. Sama velikokrat uporabljam avtogeni trening, ki ga otroci zelo radi sprejemajo. Pač vsak primer zahteva svoje metode. In risbice... Če otrok nariše veliko mamo in majhnega očeta, ali to pomeni, da se mu zdi mati daleč bolj pomembna kot oče? Ni tako enostavno. Pomemben je tudi vrstni red, barve... Skratka veliko dejavnikov je treba upoštevati. Kako se na-primer soočite z agresivnežem? Najprej je potrebno raziskati, kaj se skriva za tem t.i. simptomom. Agresivnost je le opozorilo, da se nekaj dogaja, da nekaj ni v redu... Pri tem vedno sodelujemo z vzgojitelji, učitelji in seveda starši. Kaj pa če gre za neurejene družinske razmere? Žal, v večini primerov se izkaže, da gre prav za družino, v kateri je, bom rekla, marsikaj narobe. Tudi družinske odnose poskušamo urejati, vendar je to zelo težko. Pri agresivnem otroku velikokrat ugotovimo, da je otrok trpinčen, telesno ali pa psihično, in v takih primerih mu zelo težko pomagamo. Kako pa se soočite s tihim otrokom, ki nekje v notranjosti "kljubuje celemu svetu"? Vedenje otroka je odraz njegovih osebnih značilnosti, njegove vzgoje. Vsak otrok na dogodke reagira po svoje, nekdo je agresiven, drug je prestrašen,... Postopek je pri vsakem drugačen. Koliko časa se ukvarjate s posameznikom? Odvisno, včasih se problemi razrešijo že na začetku, ob pogovoru. Z bolj zapletenimi primeri pa se ukvaijam tudi po več let. Vas kdaj kdo pokliče tudi domov? Tudi, velikokrat. Tisti, ki so hodili k meni kot šolarji, so sedaj že sami starši in se samoiniciativno vračajo po pomoč. Tudi šolarji, ki prerastejo v najstnike, se velikokrat sami vrnejo nazaj. To mi daje neko zadovoljstvo, zadoščenje. Ah, ta puberteta Najstniki sc pogosto drugače oblačijo, si pustijo rasti lase, ali si jih pobrijejo. Tako vedenje straši njihove starše... Najstniško vedenje je posledica nekega normalnega psihološkega in telesnega razvoja. Vemo, da ima vsaka generacija svoje norme, svoj mladostniški kodeks, vendar gre vedno za neko uporništvo. Staršem skušam vedno razložiti, kako je mladostnik pravzaprav svet zase in je v bistvu zelo nebogljen. Poglejte, malčku želijo vsi vse dobro, starši, sorodniki, celo sosedje se z njim ukvarjajo. Mladostnik gre pa kar naenkrat vsem na živce. Nihče ne mara njegovega videza, glasbe, ki jo posluša in njegove družbe. Kaj torej svetovati staršem? Starši se bojijo, da njihov otrok ne bi zašel v slabo družbo. Vendar sem prepričana, daje v družini, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in ljubezni, tak strah odveč. Mladostnik se na koncu vedno vrne k staršem, obogaten z novimi kvalitetami. Na kaj pa morajo biti starši pri mladostniku le pozorni? Mislite na zlorabo drog in podobno? Na opozorilne znake, kijih lahko kar hitro odkrijejo: "čudno" vedenje, zelo pozni prihodi domov, v skrajnem primeru doma tudi kaj ukradejo, ravnodušni so do stvari, ki sojih prej zanimale, popustijo v šoli. To so znaki, ki jih starši v dobro povezanih družinah hitro odkrijejo. Kakšen vpliv ima na razvoj človeka glasba. Je poslušalec heavy metala bolj agresiven od poslušalca recimo tehno glasbe? Mislim, da hrupno, zelo glasno, rušilno glasbo rabijo prav posebni mladostniki. Poslušanje take glasbe je tudi siptom notranje praznine. Čimvečjaje ta notranja praznina, temveč zunanjih dražljajev človek rabi. Umirjena duhovna osebnost takih šokov prav gotovo ne potrebuje. Je pa res, da razvijajočega se mladostnika ne moremo označiti za prazno osebnost. Gre za razvoj, vsakdo v nekem obdobju potrebuje takšno in drugačno glasbo. Če ne zaradi drugega, zaradi tega, da se ji odreče ali pa ne. Slabe ocene in samomor Otrok, ki v šoli ni uspešen, je večkrat pod pritiskom staršev ali učiteljev. Položaj sc mu zdi včasih celo toliko nerešljiv, da se odloči za samomor? Ja, samomor je vedno pika na i. Posledica nekega spleta nesrečnih okoliščin človekove preteklosti in sedanjosti. Prav gotovo, da so življenjski neuspehi, pri mladih je to šolski neuspeh, eden izmed dejavnikov, ki povzroči, da se človek odloči napraviti samomor, vendar pa to ne more bili edini razlog. Imate kakšne izkušnje? Primerov poskusa samomora imamo veliko, ne bi se spuščala v podrobnosti. Res je, da so velikokrat krive prav težave v šoli. Kako bi to spremenili na bolje? Kdo je kriv, da do tega pride? Težko bi govorila o krivdi. Krivi so neustrezni šolski programi. Hočeš nočeš je šolski uspeh tisti, ki prinaša določeno število točk za vpis v srednjo ali visoko šolo. V času maturitetnih izpitov jih je prišlo dosti po pomoč, bili so v stiski. Vfcgojiti otroka je umetnost Vzgoja otroka se zdi marsikomu nekaj samoumevnega, pa vendar je ta naloga življenjsko pomembna? Ja, vzgoja otroka je umetnost. Mislite, da se starši tega premalo zavedajo? Starši so, kar se osveščenosti tiče, napredovali. To se kaže pri sedanji generaciji. Je pa res, da je eno teorija, drugo pa praksa. Poleg tega so v vseh nas zakoreninjeni vzorci vzgajanja. Kolikokrat rečemo, da ne bomo nikoli počeli nekaj tako, kot je počela naša mama, pa se zalotimo pri istem dejanju. Nehote ponavljamo napake staršev, starih staršev. Mogoče ne bi bile odveč šole za življenje, namenjene staršem. Verjamete, da je človek sam po sebi dober in da je vse slabo posledica njegovega socialnega okolja in drugih okoliščin? Težko bi govorila, da je v človeku nekaj primarno slabega. Večina staršev želi svojemu otroku dati najboljše. Izjeme so le tisti starši, pri katerih gre za tako ali drugačno patologijo, o kateri beremo tudi v časopisih. Imate v mislih starše, ki trpinčijo otroke? Da in moram povedati, da tega ni tako malo, le dobro je skrito. Tudi v Zasavju? Seveda. Kljub temu menim, da večina staršev želi svojemu otroku le najboljše. Toda to je dvorezen meč. Zaostriš vzgojo. Tudi pričakovanja staršev so previsoka. Kako pomembne se vam zde otrokove težave? Najbolj pomembne. Zares srečen je tisti, ki ima ob sebi nekoga, ki ga razume, se mu lahko zaupa in je to zaupanje obojestransko. Predsodki, duhovnost in zakotno Zasavje Imate kakšen moto, ki vas in tiste, ki jim pomagate, drži pokonci? Mislim, da univerzalnega recepta ni. Vsak je svet zase in potrebuje svojstveno oporo. V zadnjem času se pojavlja ogromno knjig z duhovno vsebino, v smislu, kako postati srečen in podobno... Osnovane so na pozitivnem mišljenju, koliko daste vi na to? Že stare psihološke raziskave so pokazale, da je pozitivno mišljenje pomembno. Gotovo pa ne moremo vseh stvari razrešiti samo s tem. Velik del te literature stvari poenostavlja. Marsikdo misli, da hodijo k psihologu ali psihiatru nenormalni ljudje? S takimi predsodki sem se srečevala na začetku moje prakse. Ne bom rekla, da jih zdaj ni več, jih je pa veliko manj. Mislim, da so ljudje sprejeli psihologa veliko bolje kot naprimer psihiatra. Morda tudi zaradi tega, ker se vsi otroci že med preventivnimi sistematskimi pregledi kmalu srečajo s psihologom in ga nekako vzamejo za svojega. Vi živite v Litiji. Bi lahko označili specifičnost Zasavja in kako le ta vpliva na Zasavčane? Prav v Zasavju opažam slabe medosebne odnose. Ozkost kotline in težko gospodarstvo vplivata na probleme mladostnikov in staršev. Zasavski starši, seveda ne vsi, želijo svoje otroke čimdlje zadržati v domačem kraju. To se kaže v tem, da jih veliko vztraja pri tem, da se njihov otrok vpiše na srednjo šolo v domačem kraju. Strah jih je, kaj bo potem, če bo šel drugam, na vlak, v svet... Tatjana Polanc Foto: Stane VVeiss Kinološko društvo Trbovlje se že nekaj let trudi, da bi uredilo poligon za vadbo psov in svoje klubske prostore. V minulem letu jim je uspelo pridobiti prostore in jih tudi urediti. Priprava poligona pa je močno vezana na zemeljska dela in seveda s tem tudi na vremenske pogoje, tako da v Kinološkem društvu nameravajo nadaljevati z njegovim urejanjem takoj, ko bo to mogoče. Poligon se bo razprostiral na2500kvadratnih metrih površine. Površina mordani kaj posebnega, čepa vemo, da je bilo za to potrebno zravnati teren, saj ravnih površin v Trbovljah skoraj ni in ta teren tudi utrditi, potem je bilo zagotovo opravljenega veliko dela, ki so ga opravili predvsem člani Kinološkega društva sami in brezplačno. Tam, kjer ni šlo brez mehanizacije, pa so jim na pomoč priskočilapodjetjaizTrbovelj.Prvanalogajepostavitev ograje, ki bo zagotovila varnost. Poligon bo namejen vsem članom Kinološkega društva Trbovlje, pa tudi ostalim ljubiteljem psov. Na njem bodo lahko izvajali vaje in tečaje iz poslušnosti, od začetnega A programa, do najzahtevnejšega za izpit SP 3. Pripravljajo pa se tudi na tečaje Agilitia, ki je v zadnjem času vedno bolj popularen in privablja vse več ljudi. V Kinološkem društvu Trbovlje so v zadnjem času veliko naredili tudi na področju uveljavljanja društva. V minulih dveh letih so organizirali razstavo pasemskih in nepasemskih psov. Ta razstava postaja tradicionalna in se je že "prijela", saj je malce bolj zabavna prireditev. V lanskem letu pa jim je vzorno uspelo izpeljati državno razstavo pasemskih psov, kar jim je zagotovilo še nadaljne prirejanje te razstave. Z njo so bili zadovoljni tako razstavljale! kot tudi vodstvo Kinološke zveze Slovenije. Letos bo državna razstava zadnjo nedeljo v avgustu in po besedah predsednika Kinološkega društva Trbovlje Uroša Prelesnika priprave zanjo že potekajo. Seveda bo delo v društvu kljub delu na poligonu potekalo kolikor se da normalno. Tako bodo že v marcu ali aprilu organizirali tečaje za šolanje psov - začetnega in nadaljevalnega, odvisno od zainteresiranosti vodnikov in lastnikov psov. S tečajem Agilitia pa trenutno najbrž ne bo nič. Imajo sicer šolanega markerja in vodjo tečaja, žal pa so težave z opremo, ki je zelo draga in takoj ko jim bo v Živali iščejo nov dom: - mešanec, star do leto dni, čokoladno rjave barve, primeren za stanovanje - koker španjelka-mešanka, stara približno leto in pol, črno bele barve, primerna za stanovanje - dve šnavcerki, stari približno tri mesece - mešanka, stara približno sedem do osem mesecev, črne barve, podobna ovčarki, primerna za stanovanje - dva mešanca, stara približno šest mesecev, sive barve, srednje rasti, podobna ovčarju - labradorka-mešanka, stara približno eno leto - mešanček, star približno šest mesecev, rjavo sive barve, podoben nemškemu ovčarju - pudeljček, star približno šest do sedem mesecev, črne barve - dve muci, rjave in tigraste barve Vse dodatne informacije in pojasnila lahko dobite na telefonski številki Društva proti mučenju živali Trbovlje 0601/26 - 032. ^ uspelo dobiti opremo za to obliko vadbe, bo izpeljan tudi ta tečaj. V društvu upajo, da najkasneje do jeseni. Vse, kar je bilo v zadnjih dveh letih narejenega v društvu in predvsem pri urejanju poligona, je nastalo le s požrtvovalnim delom nekaterih članov društva. Če tega prostovoljnega dela ne bi bilo, bi bili verjetno v Kinološkem društvu Trbovlje še vedno le pri željah in ugotavljanju potreb za njihovo delo. Karmen Rajevec Društveno glasilo Dol pri Hrastniku-Planinsko Društvo Dol pri Hrasmiku je v februarju izdalo 46. številko društvenega glasila. Vsebuje prispevke o društveni dejavnosti in utrinke mladih planincev iz OŠ na Dolu. Naslovna Stranje hkrati vabilo na občni zbor, ki bo v nedeljo, 5. marca ob 10. uri v planinskem domu na Gorah. Glasilo bodo člani PD dobili na svoje domove ali na samem občnem zboru. B.T. Izlet upokojencev planincev Trbovlje-Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje organizira danes izlet, in sicer na Kumljansko. Udeleženci so se podali na pot skozi Čebulovo dolino, nadaljevali čez Lontovž in se spustili na Dobovec ter nazaj v Trbovlje. Izletnike vodi Vinko Pfeifer. T.L. Po nagelj na Limbarsko goro Trbovlje-Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje se bo tudi letos udeležila planinsko turistične prireditve Po nagelj na Limbarsko goro. Prireditev bo v nedeljo, 12. marca na Limbarski gori. Trboveljska skupina planincev - upokojencev bo odšla na pot s Trojan. Tej skupini se bodo pridružili tudi nekateri člani moških pevskih zborov Zarja iz Trbovelj, Vres iz Prevalja in Tabora iz Opčin pri Trstu. S Trojan do Limbarske gore bodo hodili približno dve uri in pol. Obeta se lep in zelo prisrčen skupen izlet planincev in pevcev. T.L. V izhodiščih letošnjega državnega proračuna je tudi predlog, po katerem naj bi letos odpravili vsakomesečne poračune pokojnin. Prezgodaj je napovedovati, ali bo parlament soglašal s to razlčico državnih financ, res pa je, da so predlagatelji, ali bolje rečeno porabniki proračunskih sredstev, predlagali za okoli 160 milijard tolarjev več sredstev, kot jih premoremo letos. Zato je jasno, da bodo škarje rezale tako zelo kot doslej še nikdar. Po drugi plati pa se tudi ve, da so vsi izračuni v okviru letošnjega finančnega načrta pokojninsko invalidskega zavoda pokazali, da bo "zmanjkalo" skoraj 15 milijard tolarjev za nemoteno izplačevnje pokojnin upravičencem. Kje jih vzeti? Ogovora za sedaj še niso našli. Dvig prispevne stopnje za obvezno pokojninsko zavarovanje skorajda ne pride v poštev, ko se ve, v kakšnem položaju je večji del gospodarstva. Njegovi predstavniki se živo zavzemajo za zmanjšanje javne porabe, med katero še vedno štejemo tudi pokojnine. Udobnega izhoda iz sedanjih zagat vsekakor ni. Če je zavod lansko izgubo, ki ni presegala ene miljarde tolarjev, še pokril iz sredstev rezervnega sklada, letošnjega primanjkljaja v višini 14.5 milijarde tolarjev zagotovo ne bo mogel. Ena med redkimi rešitvami je ta, da bi vlada začela nemudoma odplačevati svoj dolg pokojninskemu zavodu, ne pa šele čez nekaj let, kot je bilo to dogovorjeno in sprejeto. In ker je vlada prejšnja leta marsikaterim podjetjem odobrila odložitev plačila pokojninskih prispevkov, marsikaterim pa tudi odpisala, naj bi jih zdaj nase prevzel državni proračun. Zagotovo bi bila najslabša rešitev odvzem pridobljenih pravic do poračunov. Ne gre pozabiti, da življenjski stroški, resda počasneje kot prejšnja leta, še vedno rastejo. Konec koncev je že nekako predvideno, da bo letošnja inflacija pristala približno pri 15 odstodkih in za toliko, če ne še več, bodo višji tudi življenjski stroški. Ni dvoma, da jih bodo najbolj občutili upokojenci z najnižjimi pokojninami. M. V. ^ ..................... ...............................^ 20 let sklada 25. februarja je poteklo 20 let, odkar so v Trbovljah ustanovili Sklad posmrtninske solidarnostne samopomoči. Pobudo zanj je dalo takratno vodstvo Društva upokojencev Trbovlje, kot ustanovitelja pa sta nastopila takratni Občinski svet zveze sindikatov Trbovlje, ki je zastopal aktivno zaposlene v trboveljskih podjetjih in Društvo upokojencev Trbovlje, ki je zastopalo upokojence na področju Trbovelj. Sklad je začel poslovati s 1. januarjem 1975. Za prvega predsednika je bil izvoljen Janko Lapornik, za tajnika pa Florjan Plevnik, izvoljen je bil tudi 17 članski upravni odbor, nadzorni odbor, skupščino kot najvišji organ pa so tvorilj delegati iz trboveljskih podjetij, obratov in organižacijeterDUT. Sedaj je v sklad vključenih nad 11.000 članov, sklad pa ima svoje sedeže v prostorih DUT. Od 1. marca dalje bo Sklad izplačeval za umrle člane po 70.000 SIT posmrtnine. Zelo pomembno je to, da je posmrtnina za umrlega člana izplačana takoj, ko svojci predlože potrdilo o smrti in potrdilo o plačani članarini za tekoče leto. Sicer pa je članstvo v tem skladu prostovoljno in se obnavlja vsako leto s plačilom članarine. Če član članarine za tekoče leto ne poravna, mu članstvo v Skladu ugasne. Te dni smo povprašali takratnega predsednika DUT Jožeta Pikla, kako je potekalo ustanavljanje tega sklada. Dejansko so dali prvo pobudo za ustanovitev tega sklada upokojenci oz. njihovo društvo. Občinski sindikati sprva temu predlogu niso bili naklonjeni, vendar so kasneje pobudo podprli v celoti in sodelovali v akciji za ustanovitev sklada. Vzrok za to so bile številne težke socialne razmere v družinah. Ljudje, predvsem starejši, so vsak dinar hranili za kritje pogrebnih stroškov. Vse te prihranke pa je izničila takratna inflacija. Spominja se, da je povabil skupino aktivnih in upokojenih delavcev na razgovor o nameravani ustanovitvi tega sklada, ki naj bi pomagal rešiti težke družinske probleme v takšnih primerih. Med temi so bili predvsem najbolj predani Žuža, Pinetrič, Urbajs, Cvikl, Petrič, Mastnak... Razdelili so si naloge in prepričevali zaposlene in upokojence o nujnosti ustanovitve takšne solidarnostne posmrtninske samapomoči. Nekaj podobnega so imeli takrat organiziranega slovenski učitelji. Naštevilnih razgovorih in sestankih so bili mnogi za, nekateri pa tudi proti ustanovitvi sklada. Vendar so zbrali začetni kapital v višini 20 milijonov dinarjev s prispevki podjetij in posameznikov ter sindikatov in DU Trbovlje. Sodelovanje pri delu sklada je brezplačno, honorirane so le sodelavke za izvajanje administrativnih in finančnih opravil. Tine Lenarčič Marca - dohodnina Trbovlje-Upravni odbor Društva upokojencev Trbovlje je na svoji zadnji seji 23. februarja med drugim obravnaval splošna vprašanja, ki se nanašajo na upokojence in invalide. Nad upokojenci že nekaj časa visi Damoklejev meč, saj vlada poskuša na vse mogoče načine zmanjšati pravice upokjencev, predvsem dosedanji način izplačevanja pokojnin. Društva upokojencev se morajo z vsem svojim članstvom temu zmanjševanju pravic in pokojnin upirati na vse možne in dovoljene načine. Pod svoj drobnogled pa so postavili tudi vprašanje zdravstvenega zavarovanja, s posebnim ozirom na nov pravilnik o obveznem zavarovanju Slovenije. Nekaj časa pa so posvetili tudi delu kulturnikov, moškega in ženskega pevskega zbora ter Vokalno instrumentalne skupine. Glede izpolnjevanja prijav za dohodnino za preteklo leto se je odbor odločil, da bo članom društva tudi letos brezplačno pomagal pri izpolnjevanju prijav. Strokovne sodelavke bodo te prijave izpolnjevale v marcu v času uradnih ur. T.L. Število upokojencev v Sloveniji Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo decembra 1994 v Sloveniji skupno 452.431 upokojencev. Od tega 257.298 starostnih, 94.848 invalidskih, 80.769 družinskih in po SZK 19.516 upokojencev. Povprečna pokojnina je znašala 49.025 sit. Varstveni dodatek je prejemalo 53.811 upokojencev s povprečnim dodatkom 8.087 SIT. Dodatek za pomoč in postrežbo je prejemalo 19.822 oseb, višji znaša 24.612, nižjipa 12.306 SIT. Najnižjo pokojnino zapolno pokojninsko dobo, ki znaša 35.160 SIT, je prejemalo 71.315 upokojncev. Povprečnapokojninska doba starostnih upokojencev znaša32 let in 6 mesecev. Povprečna doba uživanja pokojnine znaša pri moških 12 in pri ženskah 15 let. Največ upokojencev, to je 156.246 ali 35.91 odstotkov, prejema pokojnino v znesku od 35.000 do 50.000 SIT, nad 160.000 SIT pa prejema pokojnino 901 upokojenec. T.L Jože Sevljaksicer danes živi in dela v Litiji, vendar v svojih pesmih opisuje na nek način vse nas, ki živimo v temačnih krajih, opisuje- V nedeljo, 19. februarja, je bil prelep spomladanski dan in tisti, ki so nedeljsko popoldne preživeli v kulturni dvorani na Vačah v družbi pesnika Jožeta Sevljaka, so lahko začutili vso lepoto in moč kulture človeka. Litijski pesnik Jože Sevljak, po poklicu pedagog, seje rodil leta 1942 na takoimenovanem Klancu nad Vačami. Zato ni naključje, da je proslavil izid svoje tretje samostojne pesniške zbirke prav na Vačah v družbi svojih prijateljev in domačih kulturnikov. Knjižnica Litija je ob tej priložnosti in obenem tudi ob 40 letnici pesnikovega kulturnega udejstvovanja pripravila prijetno kulturno prireditev, ki je bila hkrati posvečena 850 -letnici Litije. Na prireditvi so sodelovali: MPZ Lipa-Vače, otroški PZ PŠ Vače, gledališka igralka Majda Grbac, pevca Helena Fojkar Zupančič in Riko Majcen, ansambel GŠ Litija s pevko Nežo Drobnič ter mladi recitatorji PS Vače. naivno otroštvo skozi retrospektivo pedagoških izkušenj, pa tudi težko kmečko in predvsem rudarsko življenje. Pesnik je svojo pesniško pot začel prav v Zasavju, ko je skupaj s svojimi prijatelji pesniki izdal prvo pesniško zbirko "Razvejano deblo", ki je izšla leta 1970 v Zagorju. V približno desetletnem časovnem razmiku sta izšli dve samostojni pesniški zbirki "Rožnata kepa" in "Razklani prag". Leta 1 992 je izšel roman "Zeleni Kres". Tretja pesniška zbirka je izšla letos pri Dolenjski založbi, njen naslov je "Jalova setev". V tej zadnji zbirki kaže pesnik določene spremembe v literarnem ustvarjanju. Sam pravi, daje v tistih letih, ko na življenje gleda z drugačnimi očmi. Pesnik je v svojih 40 letih prehodil dolgo pot na cesti poezije. Iz vedrega mladega pesnika se je prelevil v človeka z občutljivim posluhom za tegobe življenja, v pesnika, ki razmišlja predvsem o nesojenem koncu vsakega človeka. Pesnik se skuša s to "ledeno hinavko" na nek način spoprijateljiti in tako olajšati konec življenja slehernega človeka. Pesmi zadnje zbirke so globoke, temne, naneknačin težke, pa vendar so to pesmi življenju, ki naj kljub vsemu zmaguje. Barbara Kužnik Iz govora Jožeta ‘Hudečka (ob letošnjem kulturnem prazniku) Znani televizijski komentator kulturnih dogodkov je ob kulturnem prazniku na Dolu "uročil" poslušalce s svojim znanim nastopom, z značilnim prizadetim odnosom do pojavov na kulturnem področju. Besede so mu pršele kot osvežilna studenčnica - brez pomoči kakršnegakoli listka. Najprej je poudaril pomen likovnih ustvarjalcev, ki so naši ambasadorji v tujini, ko govorijo s svojim izrazom o naši deželi. Še več pozornosti je posvetil jeziku, ki mu posvečajo Slovenci premalo spoštovanja. V časih smo se izgovarjali na Dunaj, kasneje na Beograd, zdaj smo samostojni, pa se kvaliteta našega jezika ni prav nič izboljšala. Ne zavedamo se svojih korenin, ne zavedamo se, da smo se ohranili le zaradi jezika. In tako greš po Slovenski ulici v Ljubljani, bereš napise na raznih lokalih v angleščini in se sprašuješ, kako j e to mogoče. Spomnil seje svojih šolskih dni, ko so jih nekaj časaprepičevali, daje naša mati, naša domovina, Rusija. Ne Slovenija, Rusija. Potem smo bili Jugoslovani. Ne Slovenci. Danes nas nihče ne sili, da bi bili Amerikanci. Kar sami se silimo za tujce. Le Slovenci nočemo biti. Česa se sramujemo'? Ničesar se nam ni treba sramovati - ponosni smo lahko nase. Če gre človek za dalj časa v tujino, se nespominjasvojega kraja, ampak pesmi, ki jih jeučila mati. Ljudske, slovenske pesmi. In kako poznamo ta narodni zaklad danes? Komaj začetek kakšne pesmi, potem nam zmanjka. Res nimamo okrog 3000 zborov, vendar bi morala odmeva-ti Fanči Moljk c slovenska pesem iz vsake hiše. Tako pa matere navijajo svojim malčkom plehko zabavno glasbo, ki se ne more primerjati z glasbo, ki seje ohrani la s kozi stoletja. To je naša identiteta, to smo mi... ZABEL/O Hrastnik Filmsko gledališče je spet zaživelo. V torek, 28. februarja, so organizirali prvo predstavo popularni ameriško - slovenski reprodukcijski film Oko za oko ražiserja Vinci Vogue Anžlovaija. Poleg tujih igralcev igrajo še Jonas Žnidaršič, Boris Cavazza, Radko Polič in drugi. F.M. V Ljudski knjižnici Hrastnik si lahko še v zadnjih počitniških dneh otroci ogledajo naslednje video predstave: - v četrtek, 2. marca ob 12. uri PHAR LAP. Phar Lap je obsojen na prodajo pod ceno, toda zaradi ljubezni in vztrajnosti mladega moškega postane legenda avstralskihkonjskihdirk. Film traja 107 minut. - v petek, 3. marca ob 12. uri Gulliverjeva potovanja. Norman Samuel Gulliver pripoveduje resnično zgodbo naj zanimivejšega potovanja po Južnem morju. J.V. Trbovlje Knjižnica Toneta Seliškarja nadaljuješ prirejanjem pravljičnih ur za predšolske otroke in učence nižjih razredov osnovne šole. Te ure potekajo ob torkih ob 17. uri v prostorih knjižnice, vodi pa je jih Vida Vozelj. RTV Slovenija - razvedrilni program je zadnjo oddajo Veseli tobogan pripravil in posnel v Andreja Kandolf, 6.b, flomaster, športna smola Ivan Vurnik gradil tudi v Trbovljah Nedavno tega so v sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, odprli retrospektivno razstavo del velikega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika (1884-1971). Vurnik je eden od treh najpomembnejših slovenskih arhitektov, poleg Plečnika in Fabianija. Ti trije so pionirji moderne slovenske arhitekture. Po Vurnikovih načrtih so npr. zgradili Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, sanatorij za pljučne bolnike na Golniku in še vrsto drugih objektov. Izdelal pa je načrte tudi za številne spomenike padlim v I. svetovni vojni. Med temi spomenikije bil tudi spomenik padlim bojevnikom vTrbovljah, pred župno cerkvijo na sedanjem Trgu FrancaFakina. Spomenik je bil res nekaj posebnega in na njem so bila vklesana imena v I. svetovni vojni padlih Trboveljčanov. Ob veliki množici domačinov so ta spomenik odkrili 31. oktobra 1926, ga blagoslovili in pripravili otvoritveni program z govorom, godbo in pevci. Spomenik so podrli leta 1941 kmalu po nemški okupaciji Trbovelj. Vzrok ni znan. Dele tega spomenika so kasneje porabili za postavitev nemškega znamenja na sedaj že opuščenem pokopališču. T.L. Trbovljah. Prireditev je potekala v torek, 21. februarja, v gledališki dvorani Delavskega doma. Dvorana je bila polna predvsem mladih poslušalcev. V programu so nastopili otroci, 13 iz osnovne šole in eden iz vrtca. Zvrstile so se glasbene točke, tudi popevke, zanimiva je bila pripoved fantiča v trboveljskem pogovornem jeziku z vsemi značilnostmi. Sodelovala sta tudi Toni Gašperič in ansambel Bojana Adamiča, svoj delež so prispevale tudi domače mažoretke. V dvorani GŠ Trbovlje je 22. februarja bila javna predstavitev gojencev in skupin te šole. Nastopili so posamezniki in skupine v sodelovanju njihovih pedagogov. Interni nastop je tudi tokrat pokazal rezultate pouka raznih glasbenih instrumentov, plesa in petja. Ni se bati, da bi šolanje vsi tudi dokončali in nadaljevali na srednjih in visokih šolah in se vključevali v razne glasbene ansamble v domačem kraju. T.L. Litija Kino Litija je 24. februarja omogočilo filmsko gledališče. Tokrat je bil na sporedu ameriški lutkovni freakshow Predbožična mora. TimBurton, režiser je ustvaril zgodbo o kralju buč, ki se naveliča biti kralj buč in ugrabi Božička, se maskira vanj, potem pa otorke obdarja z nenavadnimi darili... Pred zimskimi počitnicami so v kinu za vse, ki so ostali doma, pripravil še predstavo v torek, 28. februarja, in v sredo, 1. marca. Obiskovalci si bodo lahko ogledali ameriški mladinski filmBeli očnjak, drugi del. V torek, 28. februarja, sta bili v knjižnici "Litija ob 17. uri in v knjižnici Šmarno uripravljic. Otroci so se zabavali ob poslušanju pravljice in risanju. M.F. Parnasova pota Uredila Denisa Huber Jalova setev je že tretja pesniška zbirka tega litijskega pesnika. Ob tej priložnosti objavljamo pesem iz te zbirke. Nevidni prah Jože Sevljak Na posteljo privezan, • skoraj gol, s cevko, zarito v žilo, trpiš, kot bi bil pribit na križ. V motnih očeh bolečina in strah. Skozi priprta vrata pada nate nevidni prah. O Koroški, vsaj kar se glasbene plati tiče, slišimo bolj malo. Verjetno je še najbolj znan Korošec Marijan Smode, ki je bil pred leti v samem vrhu popularnih pevcev, zadnja leta pa je o njem slišati bolj malo. Iz Koroške pa so tudi člani skupine Classic. So ena redkih skupin iz tega konca Slovenije, ki se počasi, a vedno bolj uveljavlja. Delujejo že skoraj tri leta in pred kakšnim mesecem dni je izšla njihova prva kaseta, Ime mi j e Zaneti Njihova glasba je dober, speven pop in če bodo skupaj vztrajali tudi prihodnja leta, jih verjetno čaka lepa kariera. Sicer skupina šteje sedem članov, kar je v današnjih časih prava redkost. Mnogi slovenski izvajalci se namreč držijo pravila "manj kot nas je, več bo denarja." Kljub temu jim nastopov ne manjka in njihova številčnost je eden izmed adutov, saj tako le pridobijo na kvaliteti. Od tu izhaja tudi ena izmed anekdot. Na koncertih se namreč velikokrat pripeti, da začnejo ljudje govoriti, da igrajo na play-back. Člani Classica enostavno prenehajo igrati in kojih poslušalci začudeno gledajo.jim Darko Račnik (pevec skupine) pojasni, da o play-backu ni govora. Nato odigrajo pesem do konca. Darko pravi, daje na tak način prišlo do veliko smešnih situacij. Čeprav so v Sloveniji mogoče malce manj znani, pa jih zato toliko bolj poznajo v tujini. Veliko nastopov je bilo v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem... Zdaj so se veliko bolj posvetili domačim poslušalcem in bodo v tujino odhajali bolj poredko. Kaseta Ime mi je Zanet je prvi izmed korakov do "osvojitve" našega občinstva. Na koncertih ob lastnih in tujih pesmih igrajo tudi narodno zabavno glasbo. Ker so pravzaprav vsi multi-instrumentalisti, jim to seveda ni težko. Letos načrtujejo tudi nastope na nekaterih > festivalih, in tako kot večina naših skupin si želijo uspeha. Tomaž A. Štojs |§|gggggg|§gg||^^ ..J)..... , V se kii/c, daje na.. vhz’^iu ,uw:l i,!eri ca. Skupina Ponta- novno zbrala v prvotni zasedbi) že dlje časa napoveduje izid nove : CD plošče. Vse pesmi so že posnete, illiiaisiijp ;!!|lil!|ii!!!iiiil|i||i||j j: naslov plošče Harem. Založba pa vztraja pr, uiienti 'Take, sc dava dol' In zakaj > Ker hočejo S s! (ko na naslovi! rej CD-ja poudat Ut Prejšnji mesce je iz|l|||:dijj|ild| : pričakovanakasetaHelencBlagne Helena je kljub teinu, da je zamenjala glavnega I glasbošin-tekstpjpisca, ostala V ritmih, s ■ O p! ' 'iona j Novokascioje izdala pcvkaMika: Širši w Nedotaknjena Helena c hatKc ati me j Obe pti/cdhi sta I udi na no ■ j kaseti, p . ral pi ■ r pisali še Marko in Mirko Vuksanovič < Avlo ’ trgovinah, izdala pa jo je založba Amaiic-ys. novi pesmi skupine Peter Pan. ki je (končno!!) izdala svoj prvi CD. Kljub temu. tla . ..... : . : .... r ' so na CD ju tudi starejše pesmi, tako da iuidoua svoj račun prišli tudi tisti,. kaset skupine Peter Pan doslej še "niso Št. 1 - Darja Švajger, št. 2 - Otu in Irena,st. 3 - Avla band,št. 4 - Faraoni,St | 5 - Jan Plestenjak. To ie prvih pel izvajal .; - rco ' 5 naj polke iti valčka lem. TAŠ Mr. Jones (TRI STAR/CF) Nekoč oficir in gentleman, usodni ameriški ži-golo in bogalun z lepim deklatom ni več le lomilec ženskih src in tisti, ki jim jemlje dah. Ob vsem tem je presenetljivo prepričljiv igralec. Vloga manično depresivnega gospoda Jonesa pa mu je nasploh pisana na kožo. Vse skupaj ne glede na to. da se vsak med nami zanesljivo vsaj malce najde v vseh definicijah & opisih duševnih motenj & bolezni. Skratka, zlahka se poistovetimo s tragi-komično podobo gospoda Jonesa v istoimenskem filmu. Mr. Jones v svojih vrhuncih prekipeva od energije. S tesarsko operno se sprehaja po vrhovih hiš in v mislih leti nad mestom. Če ga ne bi nihče ustavil, bi najbrž poletel tudi v resničnem svetu. Tako kot nas je Douglas Adams učil v svoji trilogiji v štirih, pardon, petih knjigah. Trik letenja je vtem. da padeš in - zgrešiš tla. Tega je mr. Jones absolutno sposoben. Kadar prekipeva od energije. V svoji manični fazi. Še več. Na pamet vam izračuna, koliko obresti seje nabralo v nekaj dneh na njegovem bančnem računu, ugotovi, kako orkester nedopustno fuša in igra klasiko bolje od klasikov samih. Ob tem bi bilo seveda skoraj odvečno dodati, da je magnet za ženske. Celo za tiste, ki bi že zavoljo poklicnega kodeksa morale ostati ob njegovih dvorjenjih hladne. Preseneča pa nas tudi, ko preklopi iz maničnega v depresiven način delovanja. Človek s tako malo energije in volje za življenjem bi pravzaprav sploh ne mogel obstajati. A obstaja. Dobesedno. In nič drugega. Gospod Jones je zaživel pod peresi Brica Rotha in Michaela Cristoferja, v gibljivo stanje pa gaje spravil režiser Mike Figgis (Internal Affairs, Liebestraum, Stormy Monday). Meseno podobo mu je dal Richard Gere (Sommersby, Final Analysis, Pretty Woman, An Officer and a Gentleman, Internal Affairs, Breathless, American Gigolo, Crossroads, ufff, da ne naštevam naprej), ob njem so dogajanje popestrili Lena Olin (Havana, Unbearable lightness of Being), Anne Bancroft (Y oung Winston, To BeOrNotToBe, The Elephant Man, Point of no return (aka Nina, Nikitta, Assasin)) in Tom Irwin (Ladykiller). Tako. Kdor filma še ni videl, naj ga pogleda. Pritožbe & pohvale pa naslovite kar na mojega urednika. Tommy Bliža se 8. marec... Namesto karnevala klepet Prvič karaoke v Trbovljah Prizma optimizma K.i/veiirilna u.' i Radia Sibvetiija - Razvedo-(ni ||| i : ■ ■ ■ 'i a rdi i> .cin i Kokmnik. Lenin Lesko'. ai .aii:..tii;:x:l Boruta Les jaka. Izvil in Sim *. amne uidi iiLm knji glasbenik 0 onasu;- (D.H.) Zoran Zorko igra (kljub stoji) na harmoniko. Litija je bila že leta nazaj znana po velikih pustnih karnevalih, ki so bili pred leti prekinjeni. V lanskem letu je kazalo, da bo prišlo do ponovne oživitve, kar so Litijani tudi letos pričakovali. A ni bilo tako. Namesto nedeljskega karnevala, so si Litijani na pustni petek zvečer v nabito polni športni dvorani ogledali "Pustni klepet" v organizaciji Nedeljskega dnevnika in Radia Slovenija. "Krivec" za to, daje bila prireditev v Litiji, je bil Jožko Godec in njegov "Geocenter". V Litijo so na klepet prišli belokran jski humorist Toni Gašperič, neuničljiva Iča s problemi svojega moža Matevža (v Litiji seje izgubil), humoristka MartaPestatorbi se rada maskirala po vzora Adija Smolarja v zobotrebec, a ji ob velikanskem pustnem krofu še dolgo ne bo uspelo. Boutique Moped show je prikazal, kako izglodajo zaupni telefonski pogovori. Igrali in peli so Slaki s Fanti iz Praprotna, že zgoraj omenjeni Adi Smolar in Zoran Zorko, kije pokazal igranje harmonike s steklenico in z glavo na harmoniki. Tekst in foto: Marjan Šušteršič 8. februar - slovenski kulturni praznik Leta res urno beže mimo nas in spet je bil tu 8. februar - dan, ko se spominjamo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Po vsej vesoljniSloveniji so seže nekaj dni poprej vrstile priprave na proslave, ki naj bi dostojno obeležile ta prav poseben dan.To da nakoncuseje izkazalo, daje bil ta vrvež le dim brez ognja. Uvod v počastitev slovenskega kulturnega dne je bila, kot že neštetokrat doslej, podelitev priznanj in s tem nagrad Prešernovim nagrajencem v našem edinem kulturnem hramu Cankarjevem domu. Tudi letos je bila najprej na sporedu pozdravna beseda, ki je največkrat izrečena iz ust nekega politika, ki se spozna na kulturo kot zajec na boben in govori, ker je za to plačan, ampak letos je o osnovni hrani vsakega človeka vendarle spregovoril umetnik. Zal pa tudi on, kljub visokoletečim mislim, ki so bile včasih tako nerazumljive (kerjim nažalost nismo bili kos), da so šle mimo nas kot govoričenje Jožeta Hudečka, ki ga poslušamo le zato, ker neprestano vpije (le zakaj ne bi) ter krili z rokami, in ne, ker bi nas le-to prizadelo in nam dalo misliti, ni uspel ustvariti boljšega razpoloženja. Mnogi kulturno neprosvetljeni ljudje (kar pa smo, mimogrede omenjeno, skoraj vsi Slovenci) so za tako slabo vzdušje brez pomislekov obtožili peščico gledaliških igralcev, ki se ji menda, kot "strokovno" ugotavljajo, ni zahotelo nastopiti na tej tradicionalni prireditvi. Sprašujem se, zakaj je sploh kdo izmed umetnikov prišel. Ob tako slabem gmotnem položaju in nerazumevanju (skoraj neodobravanju) njihovega poklica (celo s stališča novinarjev) je tak način protesta celo njihova moralna pravica, zakaj za življenjsko garanje prejeti štiri poslanske plače, pa je le malce prehuda. Toda grenak predvečer je bil hitro pozabljen in rodilo seje novo jutro. Če ne bi imel koledarja, bi pomislil, da gre za povsem navaden delavnik. Sosedje so namreč na praznične hačine izkoriščali prijeten dan za vsa mogoča in nemogoča, nepotrebna dela okrog hiše, celo v gozdu ni bilo miru, saj so podirali drevesa kot za šalo. Dela prost dan je seveda potrebno izkoristiti, ker za takšna opravila očitno ni časa v preostalih 364 dneh v letu. Toda kakšne kulturne prireditve, ki jih seveda tega dne ni manjkalo, se jim ni uspelo udeležiti, saj so bili (v tem jih moramo razumeti) utrujeni od trdega garanj a. Tako so se zadovoljili s tem, da so praznik kot ponavadi, obeležili tako, da so zjutraj nekoliko dljepoležah. S tem so se res dodobra odpočili, toda duša se ni otresla spon. Slovenci smo bili, smo in kot kaže še vedno bomo narod hlapcev, ustvarjen le za mehanično hlapčevstvo. Če se ne bomo nemudoma zavedli (tega, kar so gospodarsko nekoliko šibkejši), da brezrazvitekulture ne moremo v Evropo, še več: daje brez nje ogrožen celo naš obstoj, potem se bo slej ko prej res uresničila slednja trditev. Stoletne sanje bodo pokopane, spet bomo trpeli in garali pod tujim jarmom; saj tega smo pa že tako ali tako navajeni... Rado Fele, 3.a SŠ za elektrotehniko,Zagorje ne Jju/ti, /j a/ti... Počitnice so tu in z njimi je prišel tudi čas za ljubezen. Danes vam bomo predstavili nekaj . (Gim.) srečno zaljubljena. Ne vemo pa, kdo bo očaral Nevo M. (Gim.)! Pa lep pozdrav do naslednjega poročanja. Topsi IN MEMORIAM Robert Kos Zakaj je usoda tako kruta? Zakaj je moral umreti tako mlad, ko pa je bil šele na začetku svoje poti? Obnemeli smo, ko smo izvedeli za njegovo smrt. Včeraj še z nami, razigran, nasme|an, danes ga ni več. Le stežka dojemamo, da ga ne bo več med nami, da se ne bomo več pogovar|ali, se sme|ali z nprn, se skupaj tresli pred profesorji. Ostala bo le praznina. Robi, zakaj si moral tako končati svoje sanje, zakaj si moral tako zaključiti svoje cilje? Zakaj, ko pa si bil še tako mlad? Ali nekateri starši res ne morejo razumeti svojih otrok? Ali sami niso bili nikoli mladi? So v šoli dobivali same petice in pohvale? Zakaj hočejo starši svoje neizpolnjene želje in sanje uresničevati s "pomočjo" svojih otrok, ki imajo čisto drugačne načrte in cilje? Ampak sedaj je prepozno, prepozno za Robija! Vedno se ga bomo spominjali kot nasmejanega, razigranega, preprostega in prijaznega fanta in vedno bo živel v naših srcih, saj smogaimeli radi. Resnično smo ga imeli radi in v naših srcih bo vedno dovolj prostora tudi zanj, čeprav ga ni več med nami. Pesmi o krokodilu Krokodilje solze so debele, ko se jokaš so še bele. Smeh je boben, jok je bas, veselje je pesem na ves glas. Aleksej Dolinšek, 3.a, Dol Majhen krokodil sejoče, sejoče, a mama ga kliče in stoče. Suzana Tufekčič, 3 .b Dol Bil je majhen krokodil. Mame ni nikoli ubogal, zato nekoč je v vodi potonil. Sabina Zidmaher, 3.b, Dol Krokodil seje izgubil, mamica ga išče noč in dan. Krokodil pa tam v globoki vodi, se s prijatelji igra. Damjana Bezgovšek, 3.b, Dol Trije nilski krokodili so odšli v neznani kraj, plavali so in jokali: "Kaj bo zdaj, kaj bo zdaj?" Petra Tomažič, 3.b, Dol Predstava Lenuh Požeruh v Cankarjevem domu Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se peljali z avtobusom v Ljubljano. Všeč mi je bilo zato, ker smo lahko klepetali in se zabavali kolikor smo hoteli. Poleg tega smo si ogledali predstavo Lenuh požeruh v Cankarjevem domu. Nastopajoči so bili zelo smešni. Najbolj pa požeruh in kuhar. Drugi so bili tudi kar dobri. Po predstavi smo šli v slaščičarno, tam smo se posladkali in klepetali. Malo smo si ogledali Ljubljano in z dobrim občutkom šli domov. Aleš Kink, 4.a, OŠ Ivana Cankarja Moja mama Moja mama je pravi lrajer. Cele dneve preživi ob glasbi. Radio ves dan glasno igra. Še ko kuha kosilo, pleše divji rock. Tako je pri nas kosilo večkrat zažgano. Kuhalnice uporablja kar namesto tolkal. Tako so tudi lonci vsi obtolčeni. Vsak večer si oblečeva raztrgane kavbojke in prevelike maj ice in se odpraviva v disko. Cela noč je najina. Vsi so venci vejli Vsi so venci vejli, vsi so venci vejli, vsi so venci vejli, samo moj zeleni. Ar ga jes zalejvlen, ar ga jes zalejvlen, ar ga jes zalejvlen, s svojimi skuzami. Če bi moja skuza, če bi moja skuza, če bi moja skuza, na kamen spadnola. Kamen bi se razklau, kamen bi se razklau, kamen bi se razklau, na dvouje, na trouje. Odlično namreč pleševa akrobatski rock 'n' rol in sva tako zvezdi večera. V zgodnjihjutranjih urah, ko prideva domov, pa utrujena zaspiva. Tako si nabereva moči za naslednji dan in nov ples. Urban Drnovšek, 3.c Samo tij Ti, sam' ti, poštimaš lohk ta svet ti, sam' ti pržgeš mi sonce spet Ti, sam' ti, nobedn drug zmešaš me lahk tko zlo in zafilaš mi srce z lubeznijo. Samo tij me Ičjko spremenijš samo tij me IČjko gor zbidijš. Gda se tekneš me z rokbuf čiijtin, zacumprala si me, šče f senjaj, prava si tij, samo tij! Ti, sam' ti, me lahka spremeniš super si, usodna se mi zdiš. Kadar primes me, poštekam te, začarala si me, in pol sajnam te, ti, sam', ti! Samo tij, Ičjko poboukšaš svejt, samo tij, lčjko vižgeš posvejt, samo tij, pa nišče več zmejšaš mi glavou, pa napuniš mi srce z liibčznijof. f1! /" M /'CL A^x ROKOMET Sodnik z domačini Primorske novice -Rudis Rudar 25:23 (12:14) Hrpelje, modra dvorana, gledalcev 900, sodnika Tomič (Ce) in Skubic (Lj). Primorske novice: Valenčič, Blanuša, B. Uršič, Ražem 2, Trošt, Špende 4, Makuc 2, Jovičič 9, Šiškovič, A. Uršič, Likavec 7, Ipša 1. Rudis Rudar: Krauthaker, Medved 3, Fajdiga, Žibret, Vrbnjak 5, Kosec 4, Lipovšek, Senčar 3, Čater 3, Čop 2, Voglar 3, Lesjak. Trboveljčani, ki so v lanski končnici rokometnega prvenstva prav v Hrpeljah doživeli katastrofalen poraz, so tokrat na Primorsko odpotovali prepričani, da lahko dosežejokaj več kot le poraz. V prvi tekmi končnice tekmovanja so Trboveljčani začeli zelo agresivno in in v uvodnem delu srečanja povedli kar s petimi zadetki prednosti. Kljub peklenskemu vzdušju, ki so ga priredili domači navijači, pa gostje niso popustili. Igra v obrambi praktično ni dopustila, da bi Hrpeljčani prišli do vrat, poleg tega pa js Medved s tesnim pokrivanjem povsem onemogočil Špendcta, ki je bil velik domači adut. Po nekaj spornih odločitvah sodnika Tomiča seje rezultat vendarle obrnil v korist domačih. B.K. Dober začetek Inženiring Šarbck -Drava 20:15 (7:6) Litija, športna dvorana, gledalcev500, sodnika Kalin in Korič (oba Lj). Inženiring Šarbek: Jere, Kralj 1, Dobravec, Bilbija 5, Gradišek 1, Belič 1, Kogovšek, Mandelj 1, Ulčar', Verbajs 2, Privšek 9, Doblekar. Drava: Valenko, Margušič, Osterc 1, Terbuc, Hrnjadovič 3, Belšak 3, A.Potočnjak2., N. Potočnjak 2, V ugrinec 4, Mlakar, Pisar, Mešl. Živčen začetek obeh ekip je logična posledica pomembnosti tekme. Zato je razumljivo, da smo prvi domači zadetek videli šele v 9. minuti, gostje pa so svoj prvi gol dali šele v 19. minuti. Po dveh izključitvah domačih so gostje uspeli razliko zmanjšati, polčas pa so Šarbki dobili predvsem po zaslugi odličnega vratarja Ulčarja, ki je ubranil kar nekaj strelov s 6 metrov. Po premoru je prvi del znova popolnoma pripadel domačim, čeprav so imeli gostje priložnost, da se priključijo, vendar je vratar Jere obranil sedemmetrovko, nato pa so v 47. minuti domači povedli s 5 zadetki prednosti. Končni rezultat je sekundo pred koncem postavil Verbajs. Odlična sodnika sta v zadnji minuti izključila Belšaka, ki je preveč govoril. Pri domačih, ki so skoraj celo srečanje igrali brez poškodovanega Mandlja, velja pohvaliti Uroša Privška, kije kar devetkrat zadel. S.K. Zmaga doma Rudis Rudar Primorske novice 29:26 (16:17) Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 1000, sodnika Čeak (Lj) in Babič (Domžale). Rudis Rudar: Krauthaker, Podbregar, Medved 4, Fajdiga, Vibnjak 2, Kosec 3., M. Lipovšek., Senčar 3, Čater 6, Čop 4, Voglar 7, Lesjak. Primorske novice: Valenčič, Blanuša, B. Uršič, Ražem 4, Trošt, Špende 1, Makuc 5, Jovičič 7, Čičkovič 1, Likavec 5, Ipša3, A. U ršič. Podobno kot prvo tekmo končnice državnega prvenstva so tudi tokrat Trboveljčani začeli silovito. Tokrat ob podpori domače publike. Znova so vodili za pet zadetkov že v začetku srečanja, proti koncu prvega dela pa so močno popustili in gostje so z delnim izidom • 7:1 odšli na odmor z golom prednosti. V nadaljevanj upa so Trboveljčani znova pokazali, kako se igra v obrambi in gostje kar deset minut niso dosegli zadetka. Kljub razburljivemu nadaljevanju pa so imeli domači vendarle dovolj moči in zbranosti, da so vodstvo ohranili vse do konca srečanja. Šest sekund pred koncem je prišlo tudi do zapletov, ko je vročekrvni Špende grobo zrušil enega od domačih igralcev in si prislužil rdeči karton, med ruvanjem pa je rdeči karton dobil tudi levoroki Cop. B.K. Slabše nadaljevanje Fructal - Inženiring Šarbek 22:16 (12:7) Ajdovščina, dvorana Police, gledalcev 650, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Ce). Fructal: Race, Boršo 2, Pajtnar 4. Kurbanovič 4, Žvokelj 1, Bodiroža 1. Leban, Miškovič 3, Likar, Kranjc 7, Kovšca, Turk. Inženiring Šarbek: Jere, Kralj 3, Dobravec 1, Bilbija 1, Gradišek, Gorišek 1, Belič 1, Mandelj 3, Verbajs, Privšek 6, Doblekar. Ulčar. Mnogi poznavalci rokometa so že pred srečanjem v Ajdovščini menili, da Šarbki nimajo možnosti za uspeh tudi zaradi sodnika Povaleja, bolj znanega pod imenom "Cviki". Že takoj na začetku je dokazal, da pri njem gostje nimajo veliko možnosti, saj je kar nekajkrat vzel žogo Litijanom zaradi zavlačevanja. Lilijani so sicer igrali zelo dobro in sledili domačim igralcem, vendar pa je sodnik na hitro stvari postavil tako kot morajo biti. Sreča je bila le ta, daje delagat srečanja vse to videl in zapisal. Tako je Litijanom ostal v ustih grenak priokus po goljufanju, kljub temu pa je potrebno pohvalili Ulčarja in Privška. Štirinajstdnevni odmorbo Šarbkom še kako prav prišel, da se pripravijo na zadnjo tekmo z Inlesom doma, saj se mora pozdraviti Mandelj, igro pa morajo prilagoditi tudi zato, ker je B. Kogovšek odšel na služenje vojaškega roka. S.K. Prepričljivi Radečani Brežice - Radeče 16:23 (7:10) Brežice, dvorana OŠ, gledalcev 150, sodnika Golob in Jakša. Brežice: Škof, Omerzo 1, Resnik 2, Gabron, Šiško 2, M. Avsec 1, G. Avsec 7, Fink 1, Aringer 2, Gorenc, Kopinč, Logar. Radeče: Skušek, Mlakar 1. Potočnik 1, Doberšck 8, Novak, Rizmal 3, Belak 4, Kolander, Sotlar 6, Mitič, Kaušek. Za izredno pomembno zmago v Brežicah si Radečani tokratzaslužijo vse pohvale. Ob že tako Si ^ ........................................................................................ _ Mvrm i®$S8 'isl J@e®l ^<5S&V ...Iti•je2™VxH2^3J[5e5®5lllfc:;::53FV: ::: 1 rim dveh “ iX,l“ lliiiliiiiillilli:: i •1,1 wmš ■y.■:■:■: :-:±:±y.- »1 1 .............................x>- Im :xx;S x':'x-x:: kcmenKjizredtioritzpoložiim Litija« v hrpetjskeni dresu. ekipi igrali jtta zmago. Upam, da bo tekma športna. Tiese-nečm smo nad sojenjem moža, kateremu smo zmagapa naj boljša ekipa. Želim si tudi, da bi Trk,vij. .. (.ObiJft večjo dvofujtO." .... ...... H Da imame prav. s« potrdili pel«nekateri domačini, ' jepo Po pmh dveh tekmah končnice prvenstva str, se • m pa, trener DA. ^ in hkratt optično pojavili dve « R«d^r ob ^ ika rokometaša Čop ^^ptlmavrd ____________ ssaais: skromnem številu kvalitetnih igralcev so bili igralci iz Radeč še dodatno hendikepirani zaradi odsotnosti poškodovanega Česnika in kaznovanega Oblaka. Srečanje je bilo v prvem delu izredno trdo in izenačeno, rezultat pa vedno v korist Radečanov. Za odločilne trenutke srečanja beležimo prvi del drugega polčasa, ko je radeški vratar Kavšek obranil dve sedemmetrovki, Doberšek, ki je bil z osmimi zadetki tudi najboljši strelec srečanja, pa je v protinapadih uspešno zakljulčeval akcije Radečanov. Do konca srečanja so Radečani z mimo in preudarno igro zadržali rezultat in na koncu zasluženo zmagali s precejšnjo prednostjo. F.Č. Pomembna zmaga Dol-Polet 29:22 (16:11) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika Humar (Kr) in Rakovec (Golnik). Dol: Šuštar, Kreže 1, Selak 2, Kranjc 3, Ule 7, Moljk 6, Piškur 2, Raušl 6, Vidmar 2, Šantej, Špajzer, Logar. Polet: Pehar, Murgelj 2, Sečko 1, Kovačič, Ostre, Lovrenjak 9, Slamar, Čemela 1, Merica 4, Horvat 2, Žugelj 3, Kuhar. Domači so dobili prvo od treh pomembnih tekem za uvrstitev med prvih osem ekip, ki zagotavljajo mirno razigravanje in zanesljiv obstanek v drugoligaški konkurenci. Gostje iz Murske Sobote so sicer prvi povedli in bili do 20. minute enakovreden nasprotnik, nato pa so popustili. V nadaljevanju so varovanci trenerja Borisa Vrhovnika svojo prednost še povečali. Po diskvalifikaciji Žugelja v 36. min. je kazalo, da bodo gostje doživeli pravo katastrofo. Žal so gostitelji nadaljevali premalo preudarno, kar so gostje znali izkoristiti. Zaradi bolezni ni nastopil Plevnik, iz istega razloga pa sta Špajzer in vratar Šuštar presedela celo tekmo na klopi. V naslednjem kolu bo v Radečah zasavski derbi med domačini in Dolani, v katerem pa so Radečani nedvomno favoriti. J.P. KOŠARKA Nepotreben poraz Didakta Radovljica -Zagorje 74:70 (36:41) Radovljica, dvorana OS, gledalcev 130, sodnika Bemec in Valič (oba Kr). Didakta: Mitrič, Peternel 1, Valentar 13, Omahen 2, Stanjšek 20, Kovač 33, Koman 5. Zagorje: Murn 2, Frajančič 5, Čop 12, Poznič, Mlakar, Ramic, Kofol 6, Koren 20, Kastiger 11, Kranjc 4, Omahne 10. Srečanje četrtega kola je bilo pomembno za obe ekipi. Začetno tremo in nezbranost domačih so Zagorjani dobro izkoristili, saj so v 4. minuti vodili 2:10. Nato pa so domači le prišli do svoje igre in Zagorjane v 10. minuti ujeli. Stanjšek pri domačih in Kore pri gostih sta nato v treh minutah dosegla vsak po osem zaporednih točk, razlika pa je ostala nespremenjena. Proti koncu polčasa so gostje znova zaigrali bolje in s precejšnjo prednostjo odšli na odmor. Tudi v drugem delu je bilo podobno, Zagorjani pa so vodili že z desetimi točkami naskoka. Tri odvzete žoge v napadu so pri gostih povzročile velik nemir v ekipi in nezbranost igralcev. To pa so domači z dvema trojkama hitro izkoristili, s consko obrambo so spremenili potek srečanja v svojo korist in zmaga je ostala v Radovljici. D.G. Pomebni točki Pivovarna Laško -Helios 73:71 (37:35) V uvodni tekmi doigravanja za A I ligo so Laščani v Hrastniku premagali dolgoletne prvoligaše iz Domžal z minimalno prednostjo, ki pa ni pravi odraz razmeij a moči na parketu. Laščani so bili . zlasti v drugem polčasu boljši nasprotniki, imeli ves ta del igre rezultatsko prednost na svoji strani, vodili dobri dve minuti pred koncem za deset točk, nato pa zaradi dveh treh napak dovolili gostom, da sojih v .... Štartajo nogometaši Trbovlje - Nogometaši v prvi ligi so uvodno spomladansko kolo odigrali preteklo nedeljo, 5. marca pa bodo s tromesečnimi prvenstvenimi nastopi začeli tudi drugoligaši. V prvem krogu drugega dela prvenstva bodo od zasavskih predstavnikov doma igrali le Trboveljčani, ki se bodo pomerili z mariborskim Železničarjem, Zagorjani bodo gostovali v Veržeju pri Beltransu, Radečani pa v Novem mestu pri Elanu. Osnovni cilj vseh treh ekip izZasavjaje obstanek v drugoligaški konkurenci, to je uvrstitev med osem najboljših ekip. Moštvi Zagotja in Rudarja ob tem merita tudi nekoliko višje: na eno od prvih dveh mest, ki vodita v kvalifikacije za vstop v prvo ligo. Jeseni so bili vsi trije klubi zelo uspešni. Po prvem delu so namreč Zagorjani drugi, Trboveljčani tretji, Radečani pa šesti. Naslov prvaka prvega dela prvenstva so osvojili nogometaši Ere iz Šmartnega ob Paki. Ekipam trenerjev Vinka Žibreta, Milana Ocvirka in Janka Benčine želimo vse najboljše v preostalih 15 tekmah letošnje sezone. Dodajmo še, da se bodo tekme prvih treh spomladanskih krogov pričele ob 15. uri, ostala srečanja pa ob 16.30 uri. S.F. --- finišu tekme skoraj ujeli. Ne glede na to je treba Laščane pohvaliti za izredno borbeno in disciplinirano igro, ki jih je na startu pripeljala do sila pomembnih točk. Za prvo zmago so zaslužni prav vsi, le za nianso pa sta odstopala učinkovitiStarovasnik (23) in pa Trbovlejčan Tomaž Durnlk (14). J.P. KEGLJANJE Nova zmaga EHO Hrastnik - Donit Medvode 6:2 (5045:4928) Z. Drame - Jenko 868:842, Duh - Turinek 817:848, J. Drame - Jesih 824:844, Jazbinšek -Vrbnik 825:815, Toinše -Blažič 860:787, Šeško -Maslov 851:792. V preloženem srečanju 14. kroga druge državne lige so Hrastničani svoje nasprotnike iz Medvod gostili v Trbovljah. Po nastopu prvih štirih parov so bili gostje še v rahli prednosti, vendar sta v zadnjem nastopu Jože Tomše in Vojko Šeško postavila stvari na svoje mesto. Tri kroge pred koncem so Hrastničani s 15. točkami na zanesljivem 5.mestu. J.P. PLAVANJE Ličarjeva prvakinja Trbovlje - Najboljši plavalci Dadas Rudarja so minula vikenda preživeli po bazenih po Sloveniji in v tujini, kjer so imeli vsa večja tekmovanja v zimski sezoni. Kadeti in mladinci so tekmovali v Maribora, kjer so trboveljski predstavniki dosegli naslednje rezultate. Alenka Ličar je osvojila dva naslovamladinske prvakinje in sicer na 200 delfin in 400 mešano in bila trikrat druga. Do medalj je priplavala tudi kadetinja Katarina Piki, ki je bila na 200 prosto in 200 delfin tretja. Ostali tekmovalci so ostali brez odličij, v finalih pa sta nastopila le šeKatja Jordan in Matjaž Jazbec. Miha Pavelšek, Anja Gregorčič in Tina Grobljar so se morali zadovoljiti z mesti od 7. do 18. mesta. Alenka Ličar je z reprezentanco Slovenije nastopila na Mednarodnem mitingu v Viareggio-u, kjer je bila kar tikrat četrta. Ta vikend pa so imeli plavalci odprto prvenstvo Slovenije. V ljubljanskem bazenu je bila znova najboljjša Alenka Ličar, ki je osvojila dve tretji mesti, kar je po osvojenih naslovih v letni sezoni lani majhno razočaranje. Poleg tega je osvojila še eno četrto in eno peto mesto. Med finalisti pa je bilo tokrat več Trbovlejčanov. Suzana Brumen je bila sedma na 200 delfin in 400 mešano, medtem ko je bila 10. na 100 delfin. Matjaž Jazbec je bil najboljši na 200 hrbtno, ko je bil šesti, kar trikrat pa je pristal na 8. mestu. Katja Jordan je bila najboljša na 100 delfin z devetim mestom, dvakrat pa je bila 13. Tudi Katarina Piki je na prvem članskem državnem prvenstvu prišla v finale in osvojila 14. mesto. Prav tako v Ljubljani pa so se pomerili tudi najmlajši na njihovem državnem prvenstvu. Še najbolje seje odrezal Aljoša Seiko, ki je zmagal na 100 prsno in bil dvakrat četrti. TudiSimon Savšek je prišel na stopničke, saj je bil tretji na 50 prosto, dvakrat pa je bil četrti. Nastopili so še Matej Duranovlč, Davor Gregorčič, Uroš Grivec, Sašo Kajtna, Rok Prašnikar in Milanka Župan. B.K. TENIS Golob premagal Čuka Zagorje - Trboveljčan Peter Golob je na turnitju v dvorani Zas Ten v Zagorju tokrat le uspel premagali sicer nekoliko poškodovanega Marjana Čuka, ga spraviti na kolena in slaviti zmago v konkurenci 14 igralcev do 35 let. Oba, ta hip zagotovo najboljša igralca tenisa v Zasavju, sta zlahka opravila s svojima nasprotnikoma v polfinalu. Dvoboj v finalu j e po prvem nizu, ki ga je gladko dobil Čuk s 6:2, že Maribor - Smučarski delavci iz štajerske prestolnice so tako kot že ničkolikokrat doslej tudi tokrat dobili boj z naravo in odlično pripravili že 32. tekmovanje alpskih smučark za Zlato lisico. Pri tem so imeli zares težko delo. Že več kot mesec dni niso mogli izdelovati umetnega snega, tako da so morah progo prestaviti nekoliko višje. Cilj tako ni bil na lepo urejenem snežnem stadionu, pač pa na "trikotni jasi", tako da so pridobili približno 200 višinskih metrov. Poleg tega je bilo v soboto vreme izredno toplo, v nedeljo pa je celo pričelo deževati, tako da so morah drugi slalomski nastop prvič v zgodovini svetovnega pokala prestaviti na naslednji dan. Mariborčani so zares mojstri organizacije. Ob tekmah znajo pripraviti tudi vrsto obrobnih prireditev, s katerimi so navduših domače in tuje goste. Številne gledalce je prvi dan ob cilju zabaval Alfi Nipič s svojimi muzikanti, v nedeljo pa je od naliva premočene smučarske navijače pogrela skupina Agropop, Medtem so povabljeni gosti in novinarji zasedh VIP šotor avstrijske pivovarne Goesser, kije tudi tokrat obiskovalce s posebno neprenosljivo zapestnico brezplačno pogostil. Hrane in pijače je bilo na pretek, tako kot tudi na stojnicah v okolici snežnega stadiona. Moštvo predsednika organizacijskega komiteja Dušana Senčarja je letos pripravilo tudi veliki ekran, s katerim bi gledalci v cilju lahko spremljali del proge, ki ga sicer ne vidijo. "Big screen" pa ni prišel do izraza, saj je bil v sklopu tovornjaka - vlačilca, tako da ga niso mogli pripeljati do cilja Zato pa je služil tistim, ki so ostali ob hotelu Habakuk in se niso podah ob progo. Omeniti velja tudi uradnega napovedovalca, znanega komentatorja Igorja Berganta, ki je to nalogo opravljal v svojem značilnem slogu, tako daje vse do konca stopnjeval negotovost, gledalce pa znal pripraviti tudi do tega, da so vzpodbujali tuje tekmovalke. Največ podpore občinstva so imele seveda naše smučarke, ki so z odhčnimi dosežki še kako pripomogle k izrednemu vzdušju in končni oceni prireditve. V dveh tekmah so se kar petkrat uspele uvrstiti med najboljših pet ter dosegle še 9. in 11. mesto. S temi rezultati so povsem potešile željo po zmagi, ki v veleslalomu ni bila daleč, saj je vodilna po prvem nastopuŠpela Pretnar za zmagovalko NemkoMartino Ertl zaostala vsega 15 stotink sekunde. V slalomu je znova slavila (pred Katjo Koren), že 54. v karieri. Vreni Schneider. Švicarka, ki je zaradi velike skromnosti v "belem cirkusu" zelo priljubljena, je bila tudi zmagovalka kombinacije obeh preizkušenj, tako daje že sedmič (petič zapored) osvojila Zlato lisico. Drugaje bilaErtlova, tretja pa našaUrška Hrovat, ki se je v Mariboru ob dveh četrtih mestih vendarle povzpela na stopničke za zmagovalke. Najboljše "kombinatorke" so tokrat na željo naravovarstvenikov namesto lisičjih kožuhov prejele zlate, srebrne in bronaste broške v obliki hsice. Zlata hsica seje sicer rodila leta 1964. Ustanovili sojo takratni trener reprezentance in Branikov predsednik Dušan Senčar, tvorec smučarskih prog na Pohorju Franci Čop ter turistični delavec Marjan Kožuh. Takrat še ni bilo svetovnega pokala, vseeno pa je bila udeležba zelo močna. Prva zmagovalka je bila Francozinja Marielle Goitschel, ki je le nekaj dni prej slavila tudi na ohmpiadi v Innsbrucku. Začelo se je torej z olimpijsko zmagovalko, od leta 1970, ko je tekmovanje prvič štelo za svetovni pokal, pa so "hsice" okrog vratu obesile le najboljše med najboljšimi: Barbara Cochran, Annemarie Proell-Moser, Francoise Mačehi, Patricia Emonet, Fabienne Serrat, Lise Marie Morerod, Monika Kaserer, Hanni Wenzel, Marie Therese Nadig. Erika Hess, Camilla Nilsson, Mateja Svetin Vreni Schneider. Tako kot letos so imele tudi naše predstavnice vedno vehko uspeha. Mateja Svet je dosegla tri posamične zmage, Nataša Bokal pa eno. Prištejemo lahko tudi Urško Hrovat, čeprav je lani dobila slalom, ki ni veljal za Zlato lisico. Pa še nekaj je izredno pomembno: Zlata hsica še nikoli v zgodovini ni bila odpovedana. Zgodilo seje sicer, da na Pohorju ni bilo dovolj snega, toda takrat so Mariborčani tekmo preselili in docela tudi sami organizirali v Badgasteinu, Sarajevu ter Kranjski Gori. V Maribor se je podalo tudi vehko število zasavskih ljubiteljev smučanja. Tisti, ki pa morda na Pohoiju še niste bih, boste novo priložnost imeli še naslednjo zimo, saj bo Maribor znova prireditelj tekem za svetovni pokal v ženski konkurenci. Pravi športnik takšnih prireditev enostavno ne sme zamuditi! Sašo Fabjan M napovedoval ponovitev mnogih prejšnjih obračunov. Vendar sta se upornost in zagnanost Goloba v nadaljevanju dvoboja izplačala, saj jenaslednjadva niza odločil sebi v prid s 6:3 in 6:2. Tako je Golobu uspelo prekiniti dolgoletno dominacijo Čuka v zasavskem tenisu. M.H. KARATE ki se je po dodatnem nastopu moral zadovoljiti z bronom. Nastopi v športnih borbah so bili še boljši. Oba, ki sta nastopila, sta prejela medalji. Miha Kovačič še en bron, medtem ko si je Franci Ceferin suvereno priboril svojo prvo zlato medaljo na uradnih tekmovanjih. Z vsemi svojimi nasprotniki je dobesedno pometel in zasluženo osvojil prvo mesto. F.G. ŠAH Državno prvenstvo Trbovlje - V Kranju je bilo minuli vikend državno tekmovanje v šahu za fante in dekleta. Robert Goršek izZagotjaje osvojil 8. mesto, Aljaž Dušak je v konkurenci do 14. let osvojil 10. mesto Luka Trebežnlk i n Primož Vozelj sta tekmovala v konkurenci do 12. let in osvojila 23. oz. 27. mesto. Med najmlajšimi sta tekmovalaMarko Žagar in Žiga Ahac, ki sta se uvrstila na 12. oz. 28. mesto. Med deklicami do 14. let je Zagorjanka Renata Anžur osvojila 13. mesto, Jasmina Klemen pa med dve leti mlajšimi 27. mesto. Med najmlajšimi je nasopila Edita Gabrič in zasedla 22. mesto. Franc Kotnik. ki je ekipo spremljal s strani ŠD Rudar je povedal, da je nasplošno zadovoljenen z odigranimi partijami, da pa je pri nekaterih tekmovalcih pričakoval boljše uvrstitve. Mladim je bilo to državno prvenstvo še bolj za nabiranje izkušenj, saj seje večina pod pritskoin treme prehitro odločala za poteze in spregledala dobljene partije. Tekmovanje je tako pokazalo, kje imajo mladi zasavski šahisti svoje slabosti, ki jih bodo poskušali čimprej odpraviti. U.Z. Ceferin zmagal Trbovlje - Karate klub Tika Trbovlje je s pomočjo samofinanciranja in nekaj donatorjev zmogel zbrati potreben denar, da so se lahko najmlajši tekmovalci udeležili letošnje prve uredne pokalne tekme (druga bo v jeseni). Tako so preteklo soboto na Vrhniki tekmovali v katah in športnih borbah tudi Trbovlejčani. Poglejmo najprej na tekmovanje v katah.Tomi Cestnik je prvič nastopil izven Trbovelj in med sovrstniki dosegel 8. mesto. Poldi Herman je pri leto starejših tekmovalcih delil 5. mesto, še pri leto starejših pa sta nastopilaSe jo Ružnič in Franci Ceferin, ki sta se uvrstila drug za drugim na 13. in 14. mesto. Edina med deklicami je nastopila Katja Zore, ki pa je bila na koncu 6.. Naj višjo uvrstitev med Trboveljčani je dosegel Miha Kovačič, KOŠARKA Člani: GD Hrastnik -Portorož 100:80 (48:36), Rudar - Vič 60:67 (22:29), Jesenice-Rudar 68:63 (29:36). Kadeti: Rudar - Rogaška Donat MG 80:55 (46:20), Koroška - Iskra Litus 58:47 (32:15), Rudar- Pivovarna Laško 58:64(29:21). Zimska liga - st. dečki: Rudar- Pivovarna Laško 76:30(44:16),GD Hrastnik - Sokol 60:42 (30:23). Zimska liga Loka Z - ml. dečki: Domžale -Iskra Litus 41:47 (21:24). Prvenstvo osnovnih šol - st. dečki: OŠ Litija - OŠ Trbovlje 36:39 (22:20), OŠ Trbovlje - OŠ HR Hrastnik 60:31 (26:17); - st. deklice: OŠ Gabrovka-OŠ Trbovlje 28:55 (14:25). KEGLJANJE Trim liga Zagorje: 1. liga: ETI EE I - Piramida 1140:1186, Avtoplastika Koželj - Avtomotor 1139: 762, Piramida I - Rudnik 1146:1106, Varnost -Medijske toplice 1124: 1130, Piramida II - TE VE Varnost 1150:1114, ETI EE I - Rudnik 1101:1119, Piramida I - Avtoplastika Koželj 1197:1115, Medijske Toplice - Avtomotor 110:1114. Trenutni vrstni red: Piramida I 15, Avtomotor 11, ETI EE II9, Medij ske Toplice 8, V arnost 7, Rudnik 7, Avtoplastika Koželj 5, Piramida II4 točke. 2. liga: ŠD Invalid -Udarnik 1060:942, ETI EE II-JKP 1043:1103, Alnex-Amaterji 1088:1100, ŠD Invalid - Amaterji 1039: 1044, Alnex-JKP 1067:708, ETI EE II - Buldožer 987: 1045. Trenutni vrstni red: Amaterji 15, ŠD Invalid 10, Alnex 8, JKP 7, Udarnik 7, BUldožer 3, ETI EE II 2 točki. ŠAH Griže open: 4. kolo: Urisek - Zalokar 0:1. Skobe - Gazvoda remi, Vombek -Drobne 1:0, Kotnik - Jaz-binšek 1:0, Klanfer- Kuzmič 1:0, Krstič - Rajkovič 1:0, Goršek - Krajnc ml. remi, Šeliga - Tomažič 0:1, No vak - Virant 0:1, Trebežnik -Plahuta 0:1, Grobelnik -Zdole 0:1; S.kolo: Zalokar -Vombek 1:0, Virant - Skobe remi, Tomažič - Urisek 0:1, Klainpfer - Kotnik 0:1, O. Krajnc ml. - R. Krajnc 1:0, Kuzmič-Niki 1:0, Plahuta- Novak remi, Zdole -Grm 0:1, Dušak - Šeligo 1:0, Podkrajšek Trebežnik 0:1. Trenutni vrstni red: Zalokar 5, Urisek, Skobe, Gazvoda in Kotnik 4, Krajc ml. 3.5, Kuzmič 3, Novak 2.5, Dušak 2,5, Zdole in Trebežnik po 2 točki. PIKADO Liga Zasavja z okolico-4. kolo: Bar 91 - Jelen 0:2, Grajka pristava - Kovač 2:0, Mane bar - Kolar Mirna 0:2, Jolly - Metuljček 0:2, Čipo - Mojčin hram 0:2. Trenutn vrstni red: Mojčin Hram 8, Kolar Mirna 7, Mane bar Hotič 6, Metuljček Krmelj 6, Bar 91 Trojane 5, Jelen Tržišče 3, Grajska pristava Gabrovka 2, Čipo Trbovlje 2, Kovač Dobovec 1 in Jolly bar Litija brez točk. Promet Zasavska cesta terjala življenje Zagorje - 25. februarja ob 9.20 uri seje na magistralni cesti M 10-9 zgodila prometna nezgoda, v kateri je voznik osebnega vozila izgubil življenje, sopotnik pa je hudo telesno poškodovan. B.B. je vozil osebni avto Renault Safrane iz Zagorja proti Litiji. Malo pred tunelom gaje v blagem desnem ovinku začelo zanašati, nato ga je vrglo v odbojno ograjo, katera je vozilo zaustavila in preprečila padec v reko Savo. Trčenje je bilo tako silovito, da so udeleženca iz vozila pomagali izvleči trboveljski gasilci, ki so razrezali pločevino popolnoma uničenega vozila. Voznik B.B. iz Zagorja je kmalu po prevozu v bolnišnico poškodbam podlegel, sopotnik B.A., oče voznika, pa je s hudimi poškodbami ostal na zdravljenju. Materialna škoda presega 4 milijone tolarjev. Pri ogledu so policisti v omenjenem ovinku opazili razlito olje na cestišču, kije izteklo iz poškodovanega karterja vozila, kije navozilo na kamenje. Podkum - 20. februarja je nemški državljan K.J, ki je bil na turističnem obisku, pred trgovino Čop s svojim vozilom poškodoval tam parkiranega golfa, last P F. Obljubil je, da bo škodo poravnal, vandar jo je kasneje popihal. Oškodovanec je zgodbo povedal policistom, ki so sprožili akcijo in K. J. prijeli na Korenskem sedlu, ko je hotel zapustiti državo. Privedli so ga pred sodnika, kjer je za svoje dejanje pošteno plačal. Trbovlje - 22. februarja ob 12.00 uri je voznica M.P. z R4 zapeljala s parkirišča pri delavskem domu na prednostno cesto in izsilila prednost vozniku golfa F.Č., ki kljub umikanju trčenja ni mogel preprečiti. Materialna škoda znaša okrog sto tisočakov. Trbovlje - 24. februarja ob 18.57 uri je voznik tovornega vozila F.R. vozil od Dom in vrta proti Sallauminesu in pred križiščem zadel, z nepravilno naloženimi mrežami za armaturo, v ograjo injih raztresel po vozišču. Pri tem je poškodoval tudi osebni avto. Predlagan bo sodniku za prekrške. Trbovlje - 25. februarja ob 22.34 uri je voznik osebnega vozila B J. pri Partizanu zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti pretrgal žično ograjo in zapeljal v potok Trboveljščica. Materialna škoda je precejšnja. Hrastnik - 26. februarja ob 4.00 uri je voznik alfe, O. A. iz Podkraja, vozil od Rudnika proti Steklarni v stilu Norega Maxa. Policijska patrola gaje poskušala ustaviti na Cesti 1. maja, vendar ni ustavil. Isto se je zgodilo pri Riklovemu mostu, kjer so policisti zaman mahali z loparčkom in voznik je nadaljeval z objestno vožnjo in prehitevanjem. Pri Steklarni pa ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo, kjer je bočno trčil v steno bistroja BCD in nato obstal na betonski ograji. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil. Na srečo ni bil nihče poškodovan, materialna škoda je velika, saj je vozilo uničeno. Kradejo kot srake Vlom v OŠ Trbovlje - Hišnik na osnovni šoli Tončke Čeč je 22. februarja obvestil policiste, daje eno izmed oken sumljivo odprto. Policisti so s preiskavo ugotovili, daje nepridiprav vstopil skozi okno ter brskal po zbornici in kabinetih. S seboj pa je odnesel nekaj svinčnikov in flomastrov. Risarja še iščejo. Kadili "travco" Zagorje - Policiste so 24. februarja zvečer obvestili, da se okrog bloka na Cesti zmage 7 gibajo neznane sumljive osebe. Policisti so izsledili skupino mladoletnikov in starejših oseb pri uživanju marihuane. S.T. in H.R. so zasegli mamila in ju predlagali sodniku za prekrške. Vandali na pohodu Hrastnik - V noči na 19. februar so imeli neznani nepridipravi vandalski pohod od Hrastnika proti Dolu. V napoto so jim bili prometni znaki, katere so podirali in ruvali, na Dolu so poškodovali nekaj vozil tako, da so pulili ogledala in brisalce, pred lokalom Domino so podirali "domine" - pulili ciprese injih zmetali na cesto. Kasneje so se najveijetneje hoteli spovedati, vendar je bila cerkev zaprta, zato so tam poškodovali še ograjo. Objestne vandale policisti še iščejo, za svoja dejanja bodo razen pokore deležni še ustrezne denarne kazni. Kamen v steklo Trbovlje - [.K. je 24. februarja obvestil policiste, da mu j e neznanec skozi vetrobransko steklo njegovega BMW -ja vrgel večji kamen in ga razbil. To seje zgodilo na parkirišču pred pošto, medtem ko je bil oškodovanec v službi. Nesramnega nepridiprava še iščejo. Škode je za nekaj 10 tisočakov. Aufbiks Jj~ Pred stanovanjskim blokom na Opekarni*sta si 22. W februarja v lase skočili Trboveljčanki A.P. in A.U. In sicer je A.U. večkrat brcnila v nogo A.P. in jo nato še opljuvala. Med ženski so si upali stopiti le policisti, ki so pomirili zle duhove. jk Dan kasneje je "padalo" pred rudniškim gasilskim £ domom. M.K. je povedal policistom, da ga je tamkaj žalil in tudi večkratudaril po obrazu D.K. Mladoletnik jo je pred prihodom policistov pobrisal. jjt Trboveljski policisti so 25. februarja zopet morali do 0 istreznitve pridržati nekoga, kateremu niso mogli dopovedati, da se v vinjenem stanju ne sme voziti naokrog. Tokrat je bil to T.V., kateremu je bila vožnja prepovedana že v Hrastniku, vendar se za to ni zmenil. Mogoče je mislil, da gre za našemljene policiste. Da gre za čisto "ta zaresne", so mu dokazali v Trbovljah. JR V bistro Metuljček sta 20. februarja "priletela" 0 dva malce pijana metulja. Pa je beseda nanesla na neporavnane račune in že je bil aufbiks. P.A. je omenil "puf", ki ga je imel G.P. pri njegovem prijatelju. Ta mu je rekel, da ga to nič ne briga, zato mu je P.A. prisolil nekaj zaušnic. Pravdo so dosegli šele policisti. >. ---a Že tretje leto poteka Vamahina šola za synthesizerje, ki jo organizira podjetjeBeuermann & Beuermann iz Zagorja. Sola je organizirana v Zasavju, Gabrovki, Litiji in Ljubljani. Tečaji trajajo šest mesecev. "Do sedaj smo jih pripravili že šest. V vseh krajih sodelujemo z glasbenimi šolami," je povedal Igor Beuermann, ki vodi tečaje. V tečajniški skupini je ponavadi od šest do osem učencev. Pouk obiskujejo večinoma osnovnošolci, srednješolci in študentje, čeprav za zdaj starost navzgor ni omejena. "Namen pouka je predvsem v popularizaciji glasbe, od klasične do popa. V prvih šestih mesecih učenci spoznajo note, dobijo občutek za harmonijo in se naučijo igrati različne skladbice," je dejal B euermann. Po zaključku tečaj a pripravijo še nastope, kjer otroci pokažejo, česa so se naučili. V lanskem letu so nastopili v mladinski oddaji na TV Slovenija Klub klobuk, svoj program so predstavili tudi na sejmu Alpe - Adria. Učenci tudi sodelujejo na nastopih na osnovnih šolah in še kje. Mitja Beuermann je navezal stike z Dunajsko Vamahino šolo in tako uvedel Vamahino šolo tudi pri nas. V začetku je pouk potekal z nemškimi učbeniki. Do sedaj je izšel en učbenik v slovenskemjeziku, drugi je pred izidom, v načrtu pa imajo še ostale slovenske učbenike. V februarju so se zaključili tečaji. Otroci so nastopili 22. februarja v Zagorju, 23. februarja v Trbovljah, v Litiji pa bodo nastopili 10. marca. Na nastopih so učenci prejeli priznanja za opravljeni tečaj. Skupine za ponovni tečaj še niso popolne, zato se lahko otroci še vedno vpišejo v Vamahino šolo. Igranje sinthesizerjani le učenje, je zabava, sprostitev in zapolnitev prostega časa, kar naši otroci potrebujejo. Tekst in foto: Katarina Gavranovič Koledar Pri DZS jc izšla Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 - 2000, ki jo boste v knjigarnah zaman iskali. Leta 1901 jo je izdalo Katoliško tiskovno društvo, sestavil pa jo je dr. Gregorij Pečjak (takrat jo jc natisnila Katoliška tiskarna). Pisec pravi, da "imajo vse stvari namen, da po njih umna bitja spoznavajo Stvarnika". Sprašuje se, kaj je to nebo, zvezde, solnce, luna, razlaga solnčno uro, sprašuje se, če je mogoče vedeti vreme naprej, ne spregleda kmetska opravila, pouči o streli, mesečnih opravilih (na polju, v rastlinjaku, na vrtu, trti in drugih opravilih), da napotke za zdravo življenje in raznovrstne koristne drobtinice, dabi olajšaledelo gospodinjam. Za zaključek je Še imenik godov, katerega namen je, da bi "hitro poiskali kak god in da bi razločevali svetnike enakega imena". Vnavodu dr. Gregorij Pečjak piše: "Stolet z vsemi različnimi izpremembami podati v obliki koledarja na malo straneh, se zdi dru gim stoletnim pratikam tako težka stvar, da je niti ne poskušajo: pod raznimi naslovi in razstreseno naštevajo različne koledarske napovedi, iz katerih mora čitatelj vsako leto posebe koledar šele sestavljati ali vsaj zamudno iskati, kar najde v letnih koledarjih pregledno skupaj. "Stoletnapratika" hoče to neprikladnost odpraviti, zato stopa pred Slovence v popolnoma novi obliki: znanstveno razvijanje koledarja je oddala drugemu delu "Pouk"-u, v prvem delu pa ima popolno obliko preglednega koledarja..." Stoletja Pratika dvajsetega stoletja 1901 - 2000. Sestavil Jr) p. C-t r-o rq o r J j 1° S A j ti k, Dodaja še, da je posebna vrednost Stoletne pratike, da se človek iz nje uči. Trije vzroki vplivajo, da se mora koledar vsako leto spremeniti: 1. prestopno leto, ki svečanu daruje en dan več; 2. tedenski dnevi, ki padajo vsako leto na drugačne mesečne dneve; 3 .Velika noč, vezana na spremenljivo luno. Da je mogoče pregledno spoznavati razne čase in vpliv spreminjajočih vzrokov, je koledar razdeljen v Stalni koledar in Lastnijo dvajsetega stoletja. "Stalni koledar" ima vse, kar je nespremenljivega; tudi pravila, kako se določujejo premakljivi časi, ker so pravila stalna. "Lastnija" ima to, kar je posameznim letom v stoletju lastnega. Stalni koledar Januarij, prosinec, lednik (31 dni) Februarij, svečan, talnik (28 (29) dni) Marcij, sušeč, brstnik (31 dni) April, mali traven, travnik (30 dni) Maj, veliki traven, cvetnik (31 dni) Junij, rožnik, sečnik (30 dni) Julij, mali srpan, srpnik (31 dni) Avgust, vel. srpan, nrlatnik (31 dni) September, kimavec, sadnik (30 dni) Oktober, vinotok, moštnik (31 dni) November, listopad, listnik (30 dni) December, gruden, grudnik (31 dni) Priredila: Denisa Huber R&dče z Njivicami po cenilnih operatih iz leta 1832 Topografija Radeče: Davčna občina Radeče leži v severovzhodnem koncu novomeškega okrožja, oddaljena od Novega mesta 10 milj (1 milja je 7420,44 m), tik ob meji med deželama Kranjsko in Štajersko, ki ju deli mejna reka*Sava. Na tleh občine je edino naselje trg Radeče z graščino kot sedežem radeškega zemljiškega gospostva. Prav pri Radečah se ravnina ob plovni reki Savi zožuje v strmo skalovje romantične savske soteske. Na nekoliko nižjem strmem skalnatem vrhu nad trgom, imenovanem Brus, so še vidne razvaline starega gradu Radeče. Območje občine je majhno, saj obsega le dobrih 382 oralov (okoli 218 hektarov). Skozenj teče od zahoda proti vzhodu potok Sopota, ob njem pa je na obeh bregovih povsem ravno polje z vrtovi. Na levem bregu potoka se nad trgom Radeče in novozgrajeno graščino svet dvigne v vinograde in pašnike, ter slednjič na grebenu gorskega hrbta preide v gozd. Plovna reka Sava ima s svojimi svetlozelenimi valovi zelo slikovit videz. Prav zaradi reke in okoliških hribov je tukajšnje podnebje nekoliko vlažno, a na splošno ugodno za rast plodov. Ob sicer ugodni legije kakovost tal le srednje dobra. V dolini sta namreč v nekdanji savski strugi prisotna pesek in prod, v hribovitih legah pa je veliko vlage. Glede civilne in policijske pristonjnosti spada trška občina Radeče pod okrajno gosposko Boštanj (nasproti Sevnice). V kraju sta šola in župnija, nad katero ima patronatsko pravico graščina Novi dvor pri Hotemežu. Od znamenitosti velja omeniti le ruševine starega gradu na Brusu, ki grozijo, da se sesujejo na stanovanjske hiše spodaj v trgu. Njivice: Davčna občina Njivice s površino 1563 oralov (okoli 891 hektarov) leži 11 milj od Novega mesta v ozki dolini, kjer se proti vzhodu spušča v radeško dolino, na severni in južni strani pajo zapirata gozdnata gorska hrbta. Vasi so le v grobem strnjene, sicer pa štejejo k posameznim naseljem četrt do pol ure oddaljene domačije. Najužnem končuje sredi gozdov kraj Močilno s posamičnimi hišami, v dolini ob levem bregu potoka Sopo te leži Stari dvor, skoraj sredi občine pa vas Žebnik. Nedaleč od vasi je na vzvišenih tleh vidna razvalina gradu Žebnik, nekdaj trdne viteške postojanke, kije dobila ime po načinu gradnjena sedem vogalov (nemško Siebeneck = sedem vogalov). Danes so od gradu ostali le zidovi. Na vzhodni meji občine sledi nato kraj Njivice sredi dolinskih njiv in travnikov, na severu pa nam ostane še Jelovo, ki ga na severni in vzhodni strani obdajajo pašniki in visoki gozd ter na južni strani vinogradniška Jelova gora. Najbližjo okolico hiš in gospdarskih poslopij tvorijo povsod majhni vrtovi in travniki s sadnim drevjem, do zadnjih njiv pa je pri posameznih hišah največkrat četrt ure daleč. Podnebje je zaradi močnega izhlapevanja gozdov in hribovite lege vlažno in mrzlo, tla so prodnata in peščena, rast plodov pa ni najobetavnejša. Občina spada pod okrajno gosposko Boštanj, župnija in šola pa sta v Radečah. Podružnici radeške župnije sta še tukajšnji cerkvici sv. Matere Božje na Žebniku in sv. Miklavža na Močilnem. Meje Radeče: Radeška občina meji na severu na občino Podkraj, vzdolž Save na vojvodino Štajersko, proti jugu na Hotemež in na zahodu na občino Njivice. Njivice: Na severu meji občina Podkraj, na vzhodu na Radeče in Hotemež, na jugu z občinama Podboršt in Kal, na zahodu pa na občino Sv. Križ (Svibno). Prebivalstvo Radeče: Po popisu prebivalstva leta 1830 je živelo v občini 218 moških in 277 žensk, skupaj 495 duš, vsi v trgu Radeče. V 90 hišah je prebivalo 150 stnovanjskih strank, od katerih se jih je 114 ukvarjalo s kmetijstvom, 30 s kmetij stvom in obrtj o, dva sta duhovnika, eden učitelj, eden zaposlen pri rečni plovbi in dva pri mejnem carinskem uradu. Od obrtnikov sta v Radečah dvakramarj a, trgovec s steklom, trgovec z usnjem, dva mesarja, pet čevljarjev, tkalec, 3 usnaiji, 5 gostilničarjev, 3 mlinarji, 2 zidarja, 2 mizarja in dva krojača. Njivice: Skupaj je bilo leta 1830 v občini 477 duš in sicer 215 moških in 232 žensk v78 hišah in 96 stanovanjih. Po posameznih krajih je bilo stanjenaslednje: Močilno-52 moških, 61 žensk, 21 hiš in 25 stanovanjskih strank, Stari dvor - 38 moških, 31 žensk, 10 hiš in 15 strank, Žebnik - 33 moških, 43 žensk, 14 hiš in 15 strank, Njivice - 39 moških, 43 žensk, 15 hiš in 21 strank ter Jelovo - 53 moških, 54 žensk, 19 hiš in 20 stanovanjskih strank. S kmetijstvom se ukvarja 90 stanovanjskih strank, s kmetijstvom in obrtjo pa 6. Od obrtnikov so tukaj "papirniški fabrikant", dva mlinarja, dva tesarja in 1 ogljar. Obe občini: Običajno hrano tukajšnjega prbivalstva sestavlja zelenjava (zelje, korompir, repa, fižol, prosena in ajdova kaša), nato pa kruh iz mešane ajdove, ječmenove in ržene moke, meso pa j e na mizi le ob praznikih in posebnih priložnostih. Stanje živine Radeče: V občini redijo 8 konj, 14 volov, 42 krav in telet, 50 ovac in 20 prašičev. Njivice: Skupno je v občini 6 konj, 82 volov, 60 krav in telet in okoli 65 prašičev. Vodovja Radeče: Čeprav mejnareka Sava ob nalivih pogosto prestopi in poplavi nizek breg na radeški kranjski strani, je njenaplovba vendar v dobrodošlo korist tem krajem. Rečno brodarstvo služi tako trgovni kot industriji. V radeški občini je celo tako pomembna, da se sedaj tu nahaja revizijski urad, pri katerem se ladje ustavijo in podvržejo pregledu mitninskega revizorja. Tu ustavljanje ladij vsekakor pomaga tukajšnjim ljudem pri lažji prodaji njihovih produktov. Tudi lastnikom živine prinaša vleka ladij po Savi navzgor pomemben vir zaslužka. Ribolovno pravico vzdolž rečne ceste ima v rokah gospostvo Loka na štajerski strani Save. Poleg reke sta tu še dva potoka, ki se izlivata vanjo. Z zahoda priteče Sopota, iz občine Hotemež pa Komlanka. Ribolov na Sopoti pripada izključno gospostvu in trgu Radeče, ki ga oddajata v letni zakup za 4 goldinarje. Njivice: Potok Sopota, ki teče v smeri od zahoda proti vzhodu, žene med Starim dvorom in Žebnikom pomembno tovarno papirja gospoda Odpore, obenem pa daje veliko postrvi. Ribolovno pravico ima gospostvo Radeče. Tu je še nekaj manjših potokov, ki ob obilnem deževju nasipajo pesek in odnašajo zemljo, s čemer povzročajo znatno škodo. Ceste in poti Radeče: Od jugovzhoda vodi proti severu okrajna cesta od Boštanja proti Celju na Štajerskem. Tukajšnji prebivalcijo vzdržujejo v dobrem stanju. Cesta gre od Boštanja do trga Radeče, nato pa prestopi na stopničasto vlečno pot za rečne ladje. Ta del poti prav tako dobro vzdžuje navigacija sama. Poleg omenjene ceste vodi z zahoda proti vzhodu še slabša okrajna cesta iz Dol v Radeče. Na različne konce vodi še več poljskih poti, ki jih ponekod popravljajo bolje, ponekod pa slabše. Njivice: Poleg nadvse slabe okrajne ceste proti zahodu v Dole je tu še nekaj poljskih gozdnih poti. Zaradi neugodne lege jih prebivalci vzdržujejo skrajo slabo, tako da so občasno neprevozne. Tržišče Obe občini: Najbližji tržni kraj j e kresij sko glavno mesto Celjena Štajerskem, oddaljeno 5 ur hoje. Ker pa tukajšnji ljudje zaradi omenjene posesti pridelajo zelo malo in svoj pičel presežek zlahka prodajo doma (rečnim brodnikom), ne obiskujejo ne Celja ne kakšnega drugega tržnega kraja. Kultivirana, nekultivirana in neplodna tla Radeče: Kultiviranih zemljišč je 337 oralov (okoli 193 hektarov), od tega 56 oralov njiv, 26 oralov travnikov, 10 oralov vinogradov, 40 oralov pašnikov, 95 oralov pašnikov, 161 oralov visokega gozda in 10 oralov travnikov s sadnim drevjem. Nekultivirana tla predstavljajo poslopja in dvorišča v izmeri nekaj nad 3 orale. Za 32 oralov je vodovij, 7 oralov cest in 3 orale neplodnih tal. Kultiviranih tal je tako 88,3 odstodkov, nekultiviranih 10,9 odstodkov, neplodnih pa slab odstotek. Njivice: Njive zavzemajo 203 orale površine, travniki 91 oralov, vrtovi dobra 2 orala, vinogradi 57 oralov, pašniki 185 oralov, visoki gozd 773 oralov, gozdnati pašniki 156 oralov in travniki s sadnim drevjem 35 oralov. Območja stavb in dvorišč obsegajo 6 oralov, vodo vja 20, ceste in poti 23 in neplodna tla 10 oralov. Skupno j e največ belih bukev in brez. Kultura tal Obe občini: Polja redno orjejo, gnojijo in žanjejo ter omogočajo lastno oskrbo s hrano. Edino izboljšanje pri travnikih je spomladansko čiščenje plevela, sicer pa več skrbi posvečajo travnikom s sadnim drevjem. Kakovost pridelkov Obe občini: Zaradi vodnatosti so pridelki le srednje kakovosti in krijejo samo domače krajevne potrebe. Ob plodnih letinah gre presežek v samem kraju zlahka v prodajo, saj rečna plovba po Savi povečuje konkurenčnost in porabo. Oblike zemljiške lastnine in število gospodarstev Radeče: Zemlja se deli na dominikalno (gospoščinsko) in rustikalno (podložniško). Podložniške zemlje je največ in sicer v obliki vinogradov in pašnikov. Od gospodarstev je tukaj en celozemljak z 9 orali orne zemlje (en oral je okoli 0,6 hektara), 9 polžemljakov s 3 do 7 orali, 20 polzemljakov z 1 do 2 oraloma, 45 tretjinskih kmetov z 1 - 4 orali in 9 kajžarjev brez obdelovalne zemlje. Gospoščinsko zemljo posedujeta gospostvo Radeče in župnija. Sicer pa spadajo podložniki podnaslednje zemljiške gospode: gospostvo Radeče (sedež v novozgrajeni graščini v trgu), irnenje Radeče, župnija Radeče, gospostvo Krumperk (pri Domžalah), graščina Zavrh (blizu Dola pri Litiji), deželna uprava na Kranjskem in gospostvo Laško na Štajerskem. Njivice: Zemlja je dominikalna in rustikalna. Skupno je 25 celozemljakov z 18 do 30 orali orne zemlje, 3 tričetrtinski kmetje s 17 do 28 orali, 21 polovičnih kmetov s 6 do 17 orali, 13 četrtinskih kmetov s 3 do 10 orali in 13 kajžarjev. Podložnike imajo tukaj naslednji gospodje: gospostvo, imenje in župnija Radeče, imenja Gomila (pri Kompolju), Novi dvor pri Hotemežu in Svibno, vinsko desetino pa gospostvo in imenje Radeče ter Novi dvor. Gorninska gospostva (z vinogradniško posestjo) so: gospostvo, imenje in župnija Radeče Novi dvor ter gospostvo Laško na Štajerskem. Lovska pravica pripada radeškemu gospostvu. Hiše Radeče: Stanovnajske hiše so zgrajene skoraj izključno iz lomljenega kamna, večinoma so nadstropne, vendar brez dimnika. Pokrite so s skodlami, precej pa tudi s slamo. Gospodarska poslopja so lesena < in pokrita s slamo, sicer pa različne velikosti. Pri Vzajemno proti požarni zavarovalnici so zavarovane samo štiri hiše. Njivice: Z izjemo papirnice so hiše povečini iz lesa, brez nadstropja in dimnika ter pokrite s slamo. Gradbeno stanjehišjesrednjedobro. Pri vzajemni protipožarni zavarovalnici je zavarovana samo tovarna papirja. Industrijska obrt Radeče: Tukaj je ni. Njivice: Ob potoku Sopota stoji že večkrat omenjena tovarnapapirja.znanapodimenom "Radeška papirnica". Tovamapotrebuje letno okoli 4160 rizmov cunj in 1600 rizmov barvarskega lesa s Hrvaške. Ob 6 strokovnih delavcih, rezalcu cunj in strojih za rezanje barvarskega lesa zaposluje dnevno 40 do 45 delavcev. Tako proizvede dnevno 42 rizmov papirja(l rižem =okoli 14kg), torej mesečno okoli 588 rizmov, različnih vrst, deloma belo ali rdeče pobarvanega. Če odštejemo nedelje in praznike, proizvede letno okoli 12.000 rizmov (okoli 168 ton, kar je občutno previsoka navedba!). Glavnina prodaje gre na Hrvaško in na Ogrsko. Boris Goleč Radeče leta 1963. Veliko je logičnih dokazov, da bi moral biti prvi novoletni mesec marec. Najvidnejši je pač tisti, ki je ostal od rimskih časov, kjer je bil december deseti in februar dvanajsti mesec; zadnji je dobil ime po latinskem februa, kar pomeni 'čistilo'. Bilje mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes lahko primerjali s postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto (marec) psihično in fizično čist. To je vodilo v marčevsko veseljačenje in radovanje ob dejstvu, da se je sonce spet vzdignilo. V Sloveniji seje ohranilo najmanj stopetdeset tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila, kar je za našo majhno deželo kar veliko. Naš pust je torej mnogoplasten pojav in z njim v zvezi je veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in seveda jedil. Našemljenci pa pri nas ne nastopajo le v pustnem času, temveč tudi v Miklavževih obhodih. Pri nas nekateri tipi mask živijo že ves čas, nekateri so zaživeli po prekinitvah, druge pa obujajo na novo. Kurentovanje se je spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom Ptujsko kurentovanje, Kurent postaja nekakšna folklorna maskota nove slovenske države. Kar se mask tiče, je Slovenija Evropa v malem. Tipe tradicionalnih mask Sredozemlja, panonskega in alpskega sveta, ki bi jih morali iskati po velikem delu Evrope, lahko najdemo kar pri nas, v mali Sloveniji. Za našemljence imamo številne izraze: maškare, mačkore, mauškare, namaškare, fašenki, pusti, psti, pusto vi, pustni norci, pustarji, pustnjaki, pustnjači, šeme... Med 'maškarami' so znane na primer tiste z Goriškega: cerkljanski lavfarji in drežniški pustovi (nad Kobaridom). Imajo lesena obličja z zelo staro podobo ter spominjajo na maske iz Loetschenske doline v Švici. Drežniški pustovi se delijo v 'ta lepe' in 'ta grde'. Imajo preprosto izrezljane pobarvane demonsko -živalske lesene maske, ki se v sprevodu združujejo s Smrtjo, 'starim in mladim parom'... Sprevod, ki ima še druge člane, obiskuje hiše v teh hribih že v soboto. Imenitne šeme so cerkljanski lavfarji. Ti nosijo iz lesa izrezljane in lepo pobarvane maske. Glavni lavfar je Pust. Obleko ima vso našito z mahom, v rokah pa nosi mlado smreko. Podoben mu je 'ta bršljanasti', ki je ves pokrit z bršljanovim listjem. Oba sta dobrodušna, zato pa vsa divja. S strašno larfo na obrazu se podita po vasi. V tem obhodu pa nastopa še nekaj zelo starih šem: ta star in ta stara, gospod in gospa... Na pustni torek je na trgu pred cerkvijo sodba nad Pustom, ki je kriv, da so ljudje preveč pojedli in popili ter zapravili preveč denaija. 'Ta star' lopne Pusta po glavi, ki se zvrne v že pripravljene sani. Baje so Pusta v francoskih časih ustrelili, kar pa so potem prepovedali. Zanimiva figura je tudi prekmurski 'pozvačin' v posebni opravi, ki je teden dni pred poroko na vasi od ponedeljka do četrtka hodil od hiše do hiše in vabil ljudi na gostijo. Tega veselega človeka, ki je nosil s sabo tudi pijačo, sladkarije za otroke in vabila, so pošiljali naokrog ženin in nevesta ter njuni starši. Pustni čas je bil namreč povsod čas porok. Na Slovenskem so znane tudi kostanjeviške 'šelme' z zanimivim pokopom Pusta, slikovite maske 'škoromatov' iz Brkinov in številne druge. Pustovanje je bilo tudi v Ljubljani že od nekdaj višek vsakoletnega proslavljanja, veselja in norenja. Sem in tja je Cerkev skušala zajeziti hrupne in razposajene obhode s posebno pobožnostjo v jezuitski cerkvi. Jezuiti so bili namreč naj strožji. Iz zapisa iz leta 1652 izvemo, da trajnega uspeha ni bilo. Trušč in hrušč našemljencev je trajal tri dni. Kasneje so jezuiti svojim dijakom celo dovoljevali, da so se ob pustu šemili in plešah. Sredi 18. stoletja so bile maske spet prepovedane na cesti (maškare so takrat lahko rajale le v zaprtih prostorih). Po novem plesnem redu iz leta 1773 pa so bile maske na pustnih plesih obvezne. Na sredo po pustnem torku nastopi 'pepelnica' in s pepelnično sredo se začenja post. Včasih je polnočni zvon označil začetek posta. Do nedavnega- je veljala pepelnica za sveti dan. V zvezi s pepelnico je precej šeg, za mesta, tako na primer za Ljubljano, je bila za ta dan značilna 'slanikova pojedina', na katero so vabile znane gostilne. Riba. še posebej ne najbolj čislan slanik, je pač postna jed. Poseben običaj na pepelnico je vlečenje ploha. Dekleta, ki se v predpustu niso omožila, bi morale vleči na ta dan za kazen ploh. O tem poroča že Valvasor, ki pravi, da so morala dekleta, ki so se približevala tridesetim, pa niso bila oddana, fantom na vasi nekaj plačati ali pa so morala vleči ploh. Ploh je bil na Koroškem težak olupljen hlod, na katerega je bila pritrjena slamnata lutka, fantje pa so dekleta priganjali z biči, če niso pridno vlekla. Nazadnje so ploh prodali na dražbi, lutko vrgli v vaški vodnjak, kupnino pa zapili na naslednjem plesu. Tako je bila stvar, kar se pusta in pepelnice tiče, končana do naslednjega leta. Hopsasa, risasa, pustna nedelja -lan sem bil Špeha sit, letos pa zelja... Jaša Drnovšek (povzeto po Damjanu Ovscu: Velika knjiga o praznikih) Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13" Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.ju lija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! lil GOSTINSKO. =►■■■> P0DJETJE RUDAR P °- ccl llu trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota) * Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze * Pivnica ZLATOROG KLUB * Bar FONTANA vsak dan ponujamo sveže pecivo * Slaščičarna ZANZIBAR * Slaščičarna KEKEC * Restavracija ZASAVC dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Gostilna KLEK dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Bistro 75 dnevna ponudba svežega peciva * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE/ TRBOVLJE frg svobode 1 la, 61420 IHievije tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 m r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20-julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo - I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ■ pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ■ Enosobno stanovanje v Zagorju oddam v najem. Tel.: 26 -255 inL 33 do 15. ure. Zazidljivo parcelo za vikend ali hišo prodam, cca 800 m2, cesta do parcele. Tori Stanislav, Zgornje Make 19, Izlake. Lada Samara 1300, letnik 9/88, M iliEl :'ivi«'SvXwX’ za brezplačni mali oglas S Tekst:......................... E 1 '** naslov: #š!% TRBOVLJE ftg svobode l la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 prevoženih 79000 km, tri vrata, odlično ohranjena, cena po dogovoru. Tel.: 61 -128 (popoldne). Jugo 55 letnik 88, registriran do 15.9.95 prodam. Tel.: 24 - 324. Škodo 105 1, letnik 1988 prodam. Tel.: 62 - 469. OSTALO C 64 s kasetarjem + 5 kaset + TV prodam za340 DEM. Branko Hohkraut, Log 28 a, Hrastnik Otroško mizico za povijanje ugodno prodam. Tel.: 63 - 488 po 16. uri. Manjše gorsko kolo na 10 prestav prodam. Tel.: 61 - 531. Sedežno garnituro, kotno 2x 2,5 m, ohranjeno, možnost 5 ležišč, ugodno prodam. Tel.: 26 - 763. Mikrovalovno pečico, staro eno leto, prodam za 40.000 sit. Tel.: 63 -154. Štiri gume s platišči 155x60x13 prodam za 350 DEM. Tel.: 25-591. 600 kg sena kvalitetnega prodam. Tel.: 21 -613. SAT sistem Maspro, stereo, 99 kanalov, LNB. 1.0 cB, premer antene 85 - 90 cm. Tel.: 22 - 734. Celotno streho - ogrodje, kri lina Dob. vas, Cu žlebove in kljuke prodam. Tel.: 64-591. Rdečo maturantsko obleko št. 36 prodam za 18.000 sit. Tel.: 25 - 591. Karto za premog 3.600 kg prodam za 380 DEM. Tel.: 24-420. Karto za premog 3.600 kg (depotat ali kosovec) ugodno prodam. Tel.: 26 -697. Karto za premog 3.600 kg prodam za 34.000 sit. Tel.: 23 - 012. Dve karti za premog prodam. Tel.: 24 - 965. Kupim salonitke 6 valne. nizki val. rabljene ali nove, 30 kom. Tel.: 21 - 613. Pohištvo za dnevno sobo prodam za 50.000 sit, možnost plačila na obroke. Prodam tudi tri leta rabljeno peč Kuperbush in mizarski delovni pult za 15.000 sit. Tel.: 43 - 756 od 12. do 14. ure. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73-719. /M Sprejemamo naročila za dcmil fasade, krovska in kleparska rivU kritina hramac in ostale hidroizolacije za leto 1995, Hidrvterm, (ek: 41 - 595. Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju HRASTNIKA ter občine ZAGORJE o/S Pokličite telefon: 64166,64 250 Delo je dobro honorirano!!! Da.um ustanovitve | 3. avgust 1965 || . J ^ | 9 ---—m iaivmlu X Rudniki Rjavega Premoga Slovenije, p.o. trbovlje, trg revolucije 12 tel.: 0601/22 144, 26 144; fax: 0601/26 642 RRPS Trbovlje obvešča vse lastnike in uporabnike zemljišč na območju PODSTRANA v Zagorju (od IGM -a do Podkraja) da bo podjetje BETON PROJEKT iz Zagorja v marcu in aprilu 1995 vršilo tehnično izmero terena zaradi izdelave načrta sanacije po rudarjenju povzročenih škod . Prizadete lastnike in uporabnike zemljišč prosimo, da jim omogočijo dela in ne odstranjujejo izmeritvena znamenja (poligonska točka), katere bodo vkopane v zemljo na tem področju . Za razumevanje vsem lepa hvala. RRPS Trbovlje y:v.yv:.y-vw>w-v^^ | | I 1 TORI RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK Računalniško oblikovanje in tisk * Časopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih) * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev I | Posebna ponudba * barvni color tisk - fotokopiranje - A4 stran samo 7 SIT - A4 mavrica samo 11 SIT - fotokopiranje na paus in prosojnice "TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 62 230 ANGL. FIZIK IN KEMIK (MICHAEL) WALT DISNEVEV JUNAK PARA- VOJAŠKA ENOTA GERMANSKI OREL RAFKO IROGOLIČ SVETILNI RUN ODSTA- VEKV ZAKO- NU BUZET BAKAR OSTANEK DEL NOGE MED PETO CRIKVENICA V STAREM RIMU PLOMIN SMUČARKA wachter BRKATA UJEDA RENU ANGLEŠKI FILMSKI PRODU- CENT (ARTHUR) POSLOPJE PEVKA PAVONE SESTAVIL DAMJAN KOVAČ ARABSKA OBLIKA DR2AV- PRUEDOR TEMELJIT TELUR PREGLED NOSTI FATA- MORGANA PONAV- LJALEC RUSKA BALERINA VZPORED- GUSTAV IPAVEC Ž1VUENSKC AM. PEVKA (MARIAH) DEL SUKANCA NASA PISAVA DEL TELESA MEDMET PRIRODA VZKLIKA RUSKI BASNO- PISEC (ALEKSAN- DER) NAJVIŠJA SUMERSKA BOGINJA RISBA JK MERA DELOVNI KOMBI- NEZON VRTSA PROJEK- CIJE VRSTA KONJSKEGA TEKA REDFORD KIRKE TRČENJE STAROSLOVANSKO IME ZA ROMANE KRA- NAJVIŠJA SPODNJI GOBE VANADU KIP, STATUA NOETOVA BARKA NEMŠKI NOGOMET. VZDEVEK IŽEVO SANJE BRAZ1I NOGOMi ČASTNI STREL URŠKA PESEM , E ŠTIRIH KITIC ZEMELJSKI TEČAJ SESALEC NORVEŠKI VEK, DOBA IZVEDENEC V POUT1KI SKAKALE LJOKELSO' AUGHIERI REDKO DOMAČE ZENSKO IME OBREDNA MATEMATIK POSODA NAJDALJŠA SLOVENSKA REKA FRANCOSKI DIRKAČ (JEAN) NAPAD, NASKOK NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 8. 3. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakaio: 1. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 6/95 1. nagrada: Kavbojke, Blue Moonjeans,Slavi Bolte, C. kom. Staneta 18, Litija 2. nagrada: Kavbojke, Blue moonjeans, Miro Prosenc, CKS 9, Litija 3. nagrada: Kavbojke, Blue moonjeans, Martina Vrtačnik, C. 3. julija 11, Hrastnik osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 7/95: ABLAKTACIJA, RAUSCHENBERG, PUST, NORGE, KARNEVAL, BON, KM, KAJMAKČALAN.TRANI, AARE, NOSAČ, HIŠA, NARAVA, VR, ANK, KALAN, KARATE, IKA, ANICA, TRAHIT, SARONG, ISA, ATOL, JINGOIZEM, CE, ONEGA, ARA V ALI, IRAN.ŽO, ADA, EMIL, NAREK, RUBIN, NEDA, KRALJ, AKORD, STAN. 2. nagrada: 3-mesečna Vsem izžrebancem čestitamo! naročnina na časopis Zasavc Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. 3. nagrada: 3-mesečna julija2c,Zagorje,do9.3.1995.Če naročnina na časopis Zasavc se po nagrado ne morete oglasiti Spoštovani mladi reševalci križank. Danes nagradne križanke nismo pripravili, zato se spoprimite s takšno kot ste jih bili navajeni. V prihodnji in naslednjih številkah časopisa pa se boste spet borili za nagrado. Opravičujemo se in veliko veselja vam želimo. SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ VREZNINA V LESU PREDA- OŠABNEŽ OSNOVA, PODLAGA ONASSISOV ZVDEVEK REŽISERKA VALIČ NAJSVET- LEJŠA ZVEZDA V ORLU f/r mL /V' j VESELICA, RAJANJE NAJVIŠJA GORA TURČIJE ► NORVEŠKI DRŽAVNIK fTRVGVE) US- TELE- SA JANKO IBLEA m 9 rV m - - PRE SIPAVA NJE ' Vilno^/' POLKKAj ' ANGLO- AMERIŠKI PESNIK (THOMAS STEARNS) ŽEN- SKO IME DVOJICA STARA PLOSKOV- NA MERA /* AMERIŠKA IGRALKA PARKER AVSTRIJSKA REKA POSUŠENA TRAVA ZNAK ZA MNOŽENJE AVSTRIJSKI PISATELJ VVAL1ACH RISBA JK POKANJE, TRUŠČ DEL SUKANCA ALUMINIJ EGIP. DRŽAVNIK (GAMAL ABDEL) CELJE AMERIKA STANJE ZAPOSLE- NEGA OSEBJA IZLOČEK KOŽNIH POTNIC Uganka 1 Uganka 2 Ni jih strah noči, a glej: poletno noč dokler se ine zdani' V senci stoji pa sončnik drži, OVEN Skušali boste nadaljevali začeto, saj boste ugotovili, da ste od želj ene poti skoraj preveč zašli. S partneijem boste vzpostavili nadvse prijeten odnos. Št.: 21. BIK Vaši odnosi z okolico bodo dokaj zmedeni. Od začetnega navdušenja nad novimi znanci pa vse do naveličanosti in zaprtosti vase. Poskusite ohraniti enakopravnost s partneijem. Št.: 7. I) V OJ ČKA Usmerili se boste v družabno življenje in tako vam bo ostalo le bolj malo časa za partnerja in družinske člane. Poskušajte stabilizirati svoja čustva. Št.: 14. RAK Možni so konflikti na delovnem mestu. Pazite, da vas ne bodo tudi osebno preveč prizadeli. Do prijateljev se boste dokaj distancirali, čeprav vam bodo stali ob strani. Št.: 25. LEV Zanašali se boste predvsem nase in pri svojih odločitvah tudi trmasto vztrajali. Samskim Levom se obeta avantura, katere rezultati so odvisni od vajinega razumevanja. Št.: 23. DEVICA Reševali boste predvsem lastne probleme in zanemarjali druge, zato vas bodo nekateri obsodili za sebične. Vedite, da nihče ni popoln, zato bodite bolj tolerantni. Št.: 5. TEHTNICA Vsem boste znali prisluhniti in jim pomagati pri težavah. Tudi partnerju boste skušali v vsem stati ob strani, kar mu bo včasih dajalo celo občutek lastne nesposobnosti. Št.: 15. ŠKORPIJON Razne obveznosti vas bodo povsem okupirale. Kljub temu boste našli čas za nova znanst vain zabavo. Deležni boste partnerjeve pozornosti. Št.: 17. STRELEC Tudi vi se ne boste mogli izmuzniti raznim družinskim neugodnostim. Pogovor s partnerjem bo ostal bolj na površini in vas ne bo čustveno prizadel. Št.: 30. KOZOROG Zvezde so povsem na vaši strani. Sproščeni, srečni in samozavestni boste. Veliko se boste ukvarjali tudi z lastnimi občutki in o tem tudi sproščeno spregovorili. Št.: 8. VODNAR Vaše razpoloženje bo dokaj nihajoče. Raje kot poslušali, boste govorili in s svojim "nalaganjem" obremenjevali ostale. Tudi partnerju vaš monolog ne bo povšeči. Št.: 12. RIBI Poslovno-finančna situacija ne bo ravno rožnata. Ostanite raje pri stvareh na katere se razumete in ne začenjajte novih poslovnih podvigov. Št.: 4. Rešiva križanke za mlade, šahovskega problema in dveh ugank boste našli na strani 41. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RSH. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Muzejske 7.birke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentamo gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje - V Delavskem domu bo 7. marca ob 21. uri 35. filmsko gledališče. Ogledali si boste ameriško grozljivko Intervju z vampirjem v zvezdniški igralski zasedbi. IGRALNE URE Litija - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 7.marca ob 17. uri igralno uro s knjigo (o mamah) v knjižnici Litija. VEČERNI ABONMA Trbovlje - V gledališki dvorani DD organi ziraZveza kulturnih organizacij Trbovlje v ponedeljek, 6. marca ob 19.30 uri, peto predstavo gledališkega abonmaja. Nastopilo bo SLG Celje z delom Jožeta Kranjca Detektiv Megla. Predstava je tudi za izven. Športne prireditve Litija - 8. marca bo v športni dvorani zadnjatekma v play outu Inženiring Šarbek - Inles ob 19. uri. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Liliji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 3. do 9. marca je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. mm u n u r, n n iB 1. -5. BELA SNEŽINKA-Veter (5) 2. - 2. SLOVENEC JE FACA - J.Skubic 4 Slapovi (4) 3. -/. OSAMLJENO JUTRO - Abrakadabra (1) 4 -3. NAJINA LJUBEZEN - 4 fun (3) 5,- 4. VRNI SE - Patrol (2) 1.- 3. TEA RS IN THE RAIN Jenniter Rush (4) 2 -4. VVHEN DO IGET TO SING MY SONG - Sparks (3) 3, - 2. STAV AN0THER DAV - East 17 (5) 4, -/. L00P Dl L0VE-4T6 (1) 5, - 5. THIS C0WB0V SONG - Sting 4 Pato Banton (2) Mj Glasujem za: Moj naslovi | Glasovanje po dopisnicah na nasiov: Rado Trbor^ Trg svobode lla^fi! svobode 11a, 61420 Tito* I #JSA5C VICI ZA V VICE Sposojeno iz BBS V hotelu RTV TRBOVLJE K10 £.0.13^3 09.00 KORISTNE INFOR MAGIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRARENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 1800 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ‘ 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM ru„Cu™ u.o. ,995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM >. 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA ČETRTEK 2.3. tW5 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER * 1 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00ATV ŠPORT-ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE 20.15 PETEK NA ETV 9.00 PONOVITEV PEPKOVE ODDAJE, 10.30 PONOVITEV SREDINE PUSTNE ODDAJE 20.15 SREDA NA ETV (VEČER S SLAKI)________ ETV IZLAKE 20.15 PUSTNA ODDAJA 18.00 PETEK NA ETV 11.00PONOVITEV PETKOVE ODDAJE, 12-30 PONOVITEV PUSTNE ODDAJE________ RADIO TRBOVLJE 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 4.3-1995 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO "Ali želite sobo s kopalnico ali s prho?" vpraša receptor gosta, ki je ravnokar prišel v hotel. "Kakšna pa je razlika?" vpraša gost. "Prij prhi morate stati," odvrne receptor. Zamuda Šef se huduje na uslužbenca: "Danes ste pa zamudili!" "Oprostite gospod šef. Takšna poledica je bila, da sem naredil en korak naprej, šlo je pa nazaj," se opravičuje uslužbenec. "Kako pa ste potem prišli sploh v službo?" vpraša šef. "Obrnil sem se," odgovori uslužbenec. Pri zdravniku Star možakar pride na pregled k zdravnici. Zdravnica ga vpraša: "Koliko pa ste stari, gospod?" "Devetdeset let," odvrne možakar. "Jaz vam ne bi dala," pravi zdravnica. Možakar pa: "Saj jaz tudi ne bi mogel!" V Londonu 8.00 - 9.00DOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00TEDEN JEZA NAMI 121» SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 1645 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONT AKT, 18.00UPOKO JEN CI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO rpm: Polde je prišel v London. Ko seje že dolgo sprehajal po londonskih ulicah, je na eni trafiki zagledal napis "Hot-dog". Takoj je pogledal v slovar, kjer je pisalo hot-vroče, dog, pes. Zdelo se mu je malo čudno, vendar ker so ljudje v vrsti čakali pred trafiko, in ker je bil povrhu še lačen, si je naročil enega. Pride do strežnega pulta, kjer mu je natakarica dala hrenovko v žemljici. Polde pa je sam pri sebi dejal: "Od celega psa sem ravno jaz dobil p.." 2. marec: Jana, Neža Praška; 3. marec: Kunigunda, Marinka; 4. marec: Kazimir; 5. marec: Hadrijan,; 1. postna nedelja; 6. marec: Fridolin; 7. marec: Perpetua, Felicita; 8. marec: Janez. •fiomsnui :j ropieSfj •33iusar» :j irpmtt } 'VC1VT ‘ONO I ‘713<1 ‘pIA021V7IVIAI ‘aro VNIAOTKH I ‘2iVX2LL '71321 'IT ‘32IV7I ‘OS ‘37IVS I | ‘VTnvD Traaai 'sai2iv7i 'vtivtmvti ‘zo | I ‘ST ‘TOfOTI 'ZVT ‘VI3 ‘NV3I3I3 ‘8321? i I ‘2Iia 'NVAia 'V3 'VTAV 'TINI 'INV2C1 | ‘Af '?A 'VS '321D ‘VNV21I1 'piAOTIVT | I ‘§003fN 'VNVTS ‘VfIAIGN3 ‘ClVdZI I ‘aoa ‘JOTl§ :apeim M lopnem; tmpMSeN I v________________________________________/ OMCLC& V zadnjem času smo spet bili priča nekaj kadrovskim premikom. Tisti, ki so se v Hrastniku ukvarjali z iskanjem novega direktorja Kemične tovarne, so najbolj prijazno pismo poslali Branku Majesu, manj prijazna pa stalnima članoma Luzersov (oba sta jih že dodobra navajena) Marjanu Manfredu in Dragu Milinoviču. Zasavje stopa nazaj v čase svoje vojaške slave. Potem, ko je ' oblast pred leti ukinila naš pokrajinski štab teritorialne obrambe, smo zdaj dobili upravo za obrambo. Na njenem krmilu pa se že preizkuša naš stari znanec Jože Ranzinger. Pred selitvijo je tudi litijski socialdemokratski prvak Zvone ' Ulanec. Ob njegovi cvetličarski kajžici pospešeno raste zgradba tolikšne lepote in izmer, da bi lahko poslej v Litiji imeli slovensko različico Hiše cvetja. Sporočilo V Zasavju se uspešno izvaja projekt Osvobodimo šole učiteljev. Po zadnjih podatkih se v Sloveniji en učitelj ukvarja s 13,8 učenca. V Zasavju smo število učiteljev že zmanjšali na stopnjo, da so tri naše občine po tem odstotku povsem na slovenskem repu. Tako v Trbovljah pride en učitelj na 17 učencev, v Zagorju na 16,7 in v Hrastniku na 16,4 učenca. Po naših načrtih naj bi učitelji popolnoma izginili iz osnovnih šol leta 2010. Pripravljamo tudi socialne programe za tiste starejše učitelje, ki se do takrat še ne bodo mogli upokojiti, medtem ko bomo problem mlajših učiteljev reševali z njihovim izvozom v druge dele države ali s prekvalifikacijami. Revolucionarni komite za šolstvo I V Sloveniji naj bi v nekaj naslednjih letih ukinili vsa dvigala. S tem bi pridobili več tisoč manjših stanovanjskih enot in lokalov, poraba energije bi se pomembno zmanjšala. Tričlanska slovenska delegacija, v njej sta tudi Franc Beravs, ki v Sloveniji skrbi za varčevanje z energijo, in Staša Baloh - Plahutnik, državna sekretarka za malo gospodarstvo, naj bi se o izvedbi projekta že kmalu začela dogovarjati s Kurtom Koenigom. Nemec, ki ima ogromno izkušenj (za 86 nadstropij ali 1576 stopnic Empire State Buildinga porabi 10 minut in 39 sekund), bi nastopil v več različnih reklamah in akcijah, s katerimi bi ljudi prepričevali, da naj se udeležijo referenduma in na njem glasujejo proti dvigalom. I—| Zasavsko društvo civilnih in cerkvenih matičarjev je zaradi nasilja nad poklicnimi kolegi v Romuniji poslalo ostro protestno pismo tamkajšnjim oblastem. V njem zahtevajo najstrožjo kazen za mladoporočenca, ki sta v vasi Tisaua pretepla romunskega duhovnika zgolj zato, ker jima je rahlo okajen namesto poročnega prebral pogrebni nagovor. Kam pa pridemo, če lahko vsak zelenec tolče po ugledu matičarjev, so poudarili v pismu. i—j V argentinskih šolah bodo najverjetneje uvedli pouk tanga, —' Združenje zasavskih plesnih šol in sekcij pa si prizadeva v šolske programe stlačiti pouk polke. Njihovi predstavniki so s krščanskimi demokrati že podpisali sporazum o sodelovanju. Bistvo sporazuma je, da bodo plesalci podprli krščanske demokrate pri uvajanju verouka v šolske programe, krščanski demokrati pa plesalce pri borbi, da polka postane obvezni osnovnošolski predmet. "Naše konzervanse v Angliji uporabljajo kot preservativo." Hrastniški kemičar lm * m * CM9VHi RENT - A CAR, AVTOLICARSTVO, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, PRODAJA BARV Rofficifl Kr Z, i SEL i k, Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT AVTOSERVIS SPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje, tel.: 0601/24 29 - prodaja vozil FIAT in CITROEN : - uradni pooblaščeni servis - prodaja orig. rezerv, delov in dodatne opreme - prodaja transportnih in dostavnih vozil iz programa PORTER PIAGGIO in IVECO : NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ : AX ... že od 1.288.100 SIT AX diesel TRD 1.5 ...1.522.300 SIT ZX ... že od 1803.340 SIT XANTIA ... že od 2.693.300 SIT KOMBI JUMPER ... že od 2.677.500 SIT Posebna ponudba: ZX PRESTICE 1,4 (športna izvedba) že za ... 1.895.400 SIT (POHITITE -KOLIČINA OMEJENA) . PANDA CLX ... 13.607.766 ITL PANDA 4X4 ... 18.098.010 ITL PANDA 55 S ... 17.594.885 ITL PUNTO 75 SX ... 19.297.475 ITL TIPO ... 20.854.079 ITL Ugodni krediti - leasing V račun vzamemo vsak rabljen avto !!! DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.00-15.00, sobota od S.00-12.00 @ CIMOS INTERNATIONAL * JT j J---- POČITNICE - zdravilišča - morje - planine PRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC NEZNANO 4.3,1995 Avstrija PLIBERK - ZAVODNJE 11.3.1995 Madžarska LENTI 1Š.3.1995 Madžarska LENTI 14.1995 Avstrija PLIBERK 7.4.1995 Madžarska LENTI Š.4.1995 Avstrija PLIBERK 14.4.1995 Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. i s! cšl RADIO TRBOVLJE Celje - skladišče ! D-Per /O Banka Zasavj ^995 Trbovlje 5000002442,8 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje NOVO w INI« ovo Obljubo smo držali! V TRBOVLJAH - na Trgu F. Fakina la ŽE DELUJE NOV BANČNI AVTOMAT Banke Zasavje. Vedno prijazni pri roki. COBISS 0 Kmalu tudi na IZLAKAH. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi