Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Št. 12 december 1984
Število
izvodov:
1200
Leto
izdajanja
XIX
cftectiGL in nA peAno 1985
deLa&cem in up&kGfiencem keLifa
samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, uredniški odbor
Ob prehodu iz starega v novo leto
S precejšnjo negotovostjo in s številnimi neznankami smo pred lekom dni krenili na pot izvajanja naših planskih zadolžitve za leto 1984.
Te zadolžitve niso bile skromne, cilji pa, glede na negotovost, ki je bila pogojena z mnogimi ukrepi, povezanimi s stabilizacijo gospodarskega in ekonomskega stanja, razmeroma daleč.
Groba ocena, ki bemelji na znanih podatkih in predvidevanjih za celotno obdobje je, da smo načrtovane naloge skoraj v celoti izpolnili in na nekaterih področjih tudi presegli. To je vsekakor rezultat resnega in zavzetega dela celotnega kolektiva. Z doseženimi uspehi smo tudi dokazali, da z odgovornim in enotnim pristopom k realizaciji načrtovanih ciljev, lahko premagamo mnoge težave in probleme.
Napačno bi bilo, če bi se na doseženih rezultatih ustavili in se ne zavedali, da bo tudi 1985. leto težko, polno neznank in problemov in da bodo morali biti naši napori še večji, če hočemo, da bomo doseženi nivo obdržali in ga še izboljševali. Zato v tej novoletni čestitki izražam predvsem iskreno željo, da se v letu, ki je pred nami, z enako složnostjo, upornostjo in marljivostjo lotimo načrtovanih nalog, da te realiziramo, dokažemo našo sposobnost dobrega gospodarja z družbenimi sredstvi, ki so nam zaupana ter s tem zagotovimo nadaljnji razvoj naše delovne orga nizacije in tudi primerno življenjsko raven ter socialno varnost vseh delavcev TOSAME.
Vsem vam, spoštovani sodelavci in vašim svojcem želim v 1985. letu veliko zadovoljstva, zdravja in osebne sreče.
Iskrene čestitke in najboljše želje veljajo tudi našim upokojencem, rednim bralcem našega glasila in zvestim pripadnikom naše delovne organizacije.
glavni direktor Edvard Peternel, ing.
Delovnemu kolektivu Toša m a želimo srečno in uspešno novo leto 1985
KLUB UPOKOJENCEV TOSAMA
***5it*3!t3S3ie**************-:::-:::-************** **************************************
Novoletni pogovor
BARLE PEPCA — tkalnica širokih tkanin
Takih uspehov, kot smo jih dosegli v letošnjem letu si želim tudi v letu 1985, to je med drugim do-
ber material, da se bo dalo delati in zaslužiti tak OD kot v letošnjem letu. Lahko rečem, da sem zadovoljna. V oddelku si želim razumevanja z sodelavci in med njimi samimi kot je bilo sedaj.
Ob tej priliki celotnemu kolektivu želim zdravja, sreče in uspehov v letu 1985.
KLOPČIČ IVANKA — tkalnica ovojev
Letos nisem bila povsem zadovoljna, saj zaradi nesreče, ki sem jo utrpela pred štirimi leti na poti z dela, opravljam polovični delovni čas. Prišlo je do delnega nesporazuma pri izplačilu mojega OD za ta čas dn sem zaradi tega prikrajšana. Še pred tem sem vedno rada hodila v službo, tako rada, da še rednega dopusta nisem vzela z veseljem. Danes, po poškodbi sem prav nesrečna ter težko delam in me tarejo še druge bolezni. Vendar sem še vedno zadovoljna, saj mi je omogočeno tako delo, ki ga lahko opravljam in ki je primerno za mene.
V naslednjem letu želim sebi in drugim zdravja. Rada bi, da se te-
žave, ki sem jih omenila odpravijo, da bom kot dolgoletna delavka To-same tudi ustrezno zaslužila. Leta pred nezgodo sem delala na strojih kot tkalka, vendar se mi želja verjetno ne bo nikoli več izpolnila.
Vsem sodelavkam in sodelavcem ob tej priliki želim sreče in zadovoljstva v novem letu.
Članski sestanki
V dneh od 22. do 28. novembra mo po osnovnih organizacijah sin-iKata organizirali letne članske se-sanke. Na njih smo se seznanili s Preteklim delom sindikata in s programom aktivnosti za naprej. Z de-om sindikalne organizacije smo le-°s lahko zadovoljni, saj je organi-^irala in tudi uspešno izpeljala kar ep° število akcij. Le-te so bile raz-iitnega značaja, saj se je sindikat jz Kazali tako v nalogah, ki jih ma politični dejavnik (organizira-le javnih obravnav, posvetov, obravnavanje gospodarjenja) kot tudi akcijah praktične narave, s kate-umi je skušal našim delavcem pomagati pri nakupu ozimnice in rek-izitov za rekreacijo (svinjske polo-lce’ jabolka, krompir, smučarski sejem, nakup dresov in koles). Zla-je pomembno poudariti tudi to, a se je delo v izvršnih odborih le-
tos izboljšalo, članstvo je aktivnejše, prav tako pa so se v vseh izvedenih akcijah izkazali tudi mladinci in ostali delavci Tosame, ki so radi priskočili na pomoč.
Na članskih sestankih so predsedniki komisij podali svoja poročila. Vse tri komisije — športna, socialna in kulturna — so bile aktivne. Socialna komisija je letos obiskovala bolnike, ki so bili odsotni z dela nad 60 dni, organizirala je 8 pogrebov ob smrti sodelavcev in upokojencev, izplačala nadomestila za vence ob smrti svojcev članov kolektiva, z odborom za splošne zadeve je sodelovala pri razporejanju počitniških kapacitet in kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, organizirala proslavo dn obdaritev ob dnevu žena in dodelila enkratno socialno pomoč. Do konca leta bo komisija še organizirala obdaritev dedka Mraza.
Komisija za špoit se je trudila, da bi čimvečjemu številu delavcev
omogočila rekreacijo v raznih panogah — kegljanju, smučanju, streljanju, kolesarjenju, odbojki, šahu, namiznem tenisu, nogometu in balinanju. Udeležili smo se delavskih športnih iger in republiške tekstili-ade. Organizirani so bili smučarski izleti in sejem rabljene športne opreme. Letos se predvideva še otvoritev tristeznega strelišča v zaklonišču novega skladišča.
Komisija za kulturo je organizirala nekaj ogledov zabavno kulturnih prireditev v Domžalah in okolici, smo pa tudi naročniki konto obiska v Drami in Operi. Ker sredstva za ogled teh predstav niso bila planirana, imamo pri tem nekaj finančnih težav. Zanimanje za predstave je zelo veliko, saj je ponudba kvalitetna. Upamo, da bomo v prihodnjem letu za ogled dramskih in opernih prireditev lahko namenili toliko sredstev, da bomo zadovoljili potrebe vseh, kulture željnih Tosa-movcev.
* * * * * * * * * «- * m * is * * * * * * * * * * * * * * * * m s « * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * is * * * •* * ***** * * * * * * *
PETERKA ANA — pripravljalnica
V letošnjem letu sem zadovoljna 'n. enako si želim za deto 1985. Letošnje leto smo dobro zvozili, da bi e Pri tem ostalo. Ko se pogovarja-nto in primerjamo z drugimi DO Pri nas še dobro stojimo. Draginja zlasti težko je za tiste z nižjimi OD, ki se še tudi pri nas najdejo in jim bo potrebno pomagati.
Želim, da bi tudi v naslednjem etu imeli sindikalni izlet. Vsem so-slavcem želim zdravo in uspešno leto 1985.
BERLEC VLADKA — tajnica glavnega direktorja
Leto, ki je za nami, je bilo uspe-,n°> kljub napovedanim težavam, s katerimi se srečujemo že več let. Seveda ne smemo biti nikoli po-
polnoma zadovoljni, zato si želim, da bi bilo prihajajoče leto še uspešnejše.
Želja je veliko! Nekatere od njih so odvisne od človeka samega — zato jih bom poskušala uresničiti, več pa je takih, ki nanje ne moreš vplivati.
Predvsem si želim zdravja v družini, med sodelavci pa medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Kolektivu želim uspešno in zadovoljno leto 1985.
PLANINC JANKO — upravlja-Icc mikalnika v vlaknovinskem oddelku
Z letošnjim letom sem kar zadovoljen, tako doma kot v službi. Težko je le glede denarja, saj sem se odločil za zidavo hiše. Ker delam brez gradbenega dovoljenja, tudi do kreditov nisem upravičen.
Vendar se mi nikamor ne mudi, pa če gradim 10 let, saj imava z ženo doma lastno gospodinjstvo in za silo tudi dovolj prostora.
V oddelku se dobro razumemo, da bi se le tako naprej.
V novem letu si želim, da bi čim več naredil in da bi bilo vsaj tako dobro, kot zdaj.
Svojim sodelavcem pa želim vse najlepše in najboljše.
ŠUŠTAR ROMAN — vzdrževalce
I	v mikalnici
Ha, letošnje leto! Ja, kar zadovoljen sem, ni kaj! Plače smo povečali, upam še na poračun. Leto je hitro minilo, še malo, pa bomo spet jedli in pili in se veselili novega leta. Tudi veliko dogodkov — živ-1 jenskih — sem imel: oženil sem se, dobil sina, se preselil. Pa »delovno zmago« smo proslavili z vselitvijo
Nagrajevanje
Poročilo o delu pri pripravi aktov s področja razvida del in nalog in delitve po delu
Skupni delavski svet je na 6. redni seji dne 25. 10. 1984 sprejel sklep, da se do naslednje seje pripravi poročilo o poteku izdelave projekta razvida del in nalog in delitve po delu.
Z delom na področju urejanja razvida del in nalog in delitve po delu smo v Tosami pričeli 1982 s podpisom pogodbe z Birojem za industrijski inženiring o strokovni pomoči in svetovanju pri pripravi razvida del in nalog in vrednotenje teh nalog.
V obdobju do avgusta 1983, ko so delavski sveti TOZD in DSSS predali v javno obravnavo osnutke razvidov del in nalog TOZD in DSSS, so bile opravljene naslednje aktivnosti:
—	usposobljena je bila komisija za izdelavo razvida del in nalog
—	zapisano je bilo 570 opisov del in nalog
—	pripravljeni so bili osnutki samoupravnih splošnih aktov s področja razvida del in nalog
—	predlagane so bile organizacijske sheme vseh organizacijskih enot in predlagane spremembe
—	usposobljena je bila komisija za vrednotenje opisanih nalog iz razvida del in nalog
—	pripravljeni in predlagani so bili osnutki samoupravnih splošnih aktov s področja delitve po delu
—	posneto je bilo stanje na področju spremljanja podatkov za stimulativno nagrajevanje delavcev
—	'z vodji organizacijskih enot je bil izdelan idejni predlog za stimulativno nagrajevanje posameznikov in skupni (predlagana so bila merila in kriteriji)
—	oblikovano je bilo delovno gradivo za razpravo o merilih in kriterijih stimulativnega nagrajevanja delavcev Tosame.
Javna razprava o osnutkih razvida del in nalog je potekala avgusta in septembra 1983 po vseh sindikalnih skupinah v delovni organizaciji. Veliko število ustnih in pismenih pripomb se je glasilo na vsebino kadrovskih elementov (stopnja zahtevane izobrazbe, izkušnje, delovni pogoji), precej pripomb pa se je nanašalo na postopek sprejema aktov (zahteve delavcev, da se ob sprejemanju razvida del in nalog že ve ocena vrednotenja vsake naloge in končni znesek osebnega dohodka).
Zaradi vrste odprtih vprašanj navedenih v predhodnem odstavku in nepoznavanja rezultatov vrednotenja po metodi Biroja za industrijski in-ženining, se je strokovni kolegij na seji 19. 11. 1983, ko je razpravljal o pripombah na osnutek razvida del in nalog odločil, da se izvede po-iskusno vrednotenje vsaj 120 tipič-niv vzorčnih nalog. Te aktivnosti
(usklajevanje in fiksiranje kadrovskih elementov, vrednotenje 160 nalog, usklajevanje dobljenih rezultatov) so tekle do marca 1984.
O poteku aktivnosti in zaključku javne razprave osnutka razvida del in nalog je bila izdelana informacija, katero so delavski sveti DSSS in TOZD obravnavali v januarju 198b Aprila 1984 je strokovni kolegij prejel in obravnaval vzorec vrednotenja 160 nalog. Rezultati ocenitve so pokazali naslednjo problematiko:
—	veliko odstopanje ocenjenih nalog in razmerij med njimi ter velike razlike med novim in obstoječim razmerjem
—	nerealno (predvsem previsoko) postavljeni pogoji za zasedbo nekaterih del in nalog (izobrazba in izkušnje)
—	razlika med metodami vrednotenja, kar ima za posledico spremembe
—	del zapisov del in nalog je površno in slabo narejen, ker se pri ocenjevanju pozna
—	pred sprejemom kakršnih koli rezultatov vrednotenja je nujno potrebno poenotiti presege norm oziroma omogočiti vsem delavcem približno enako stopnjo merila pri normah, prekomerno preseganje pa je potrebno omejiti z gornjim limitom
—	nekatere naloge oziroma zapiski so preveč razdrobljeni in je nujno nekatere zapiske združiti v eno nalogo.

v novo delavnico v mikalnici. S sodelavci se zelo dobro razumemo, tepemo se ne, rad pridem tudi v pisarno pogledat Olgo, ha, ha!
Novo leto pa bom dočakal doma — ni denarja za praznovanje, pa tudi otrok je še majhen.
Kaj pa si želim V novem letu? Aha, eno kategorijo več — ta mi si-
cer pripada v aprilu, ampak prav bi mi prišla že v januarju! Pa da bi si uredil stanovanje, ki ga delam doma. Zaenkrat zidam kar sam, v zgornjem »štuku« hiše mojih siaršev.
Sodelavcem želim vse dobro, zdravja in veselja, pa ida bi se moj mojster pozdravil, da ga »alta pre-ssione« ne bi preveč Imoril.
URANKAR SREČO — šofer
Letos sem bil v službi kar zadovoljen — mislim s samim delom, ki me veseli, ker drugače ne bi prišel sem. Nisem pa zadovoljen z medsebojnimi odnosi v transportni službi in ekspeditu. Samo če pomislim na stare šoferje, ki so naredili na tisoče kilometrov — Kos, Dolenc, Kramberger. Ravnikar — nikoli nobene zahvale, kvečjemu kako pod nos! Taki odnosi mi niso všeč.
Same plače ne rečem, da so slabe, saj so se letos precej popravile za vse naše delavce. Šoferji se že leta borimo za ustreznejšo ocenitev našega dela, vendar se vedno najde zadržek. Naše delo je specifično, saj nismo 8 ur v tovarni in konec. Včasih delamo od jutra do večera. Dobimo sicer dnevnico, vendar kaj je to? Malicamo zdaj tu, zdaj tam, v glavnem hladne obroke, povsod pa je hrana draga.
V novem letu si želim, da bi na-
še zahteve ne naletele na gluha ušesa, da bi se nam pogoji dela izboljšali, želim pa si tudi mir in zdravje. Delovnemu kolektivu tovarne želim uspešnost pri delu in da bi naša Tosama še naprej vsaj tako dobro »stala« kot letos.
Zaradi vseh teh razlogov je stro-ovni kolegij menil, da je vzorec ocenitve del in nalog nesprejemljiv ln c*a nujno potrebno odpraviti Pomanjkljivosti, ki so navedene v Predhodnih alinejah.
Sprejet je bil sklep, da strokovna služba skupaj z zunanjim sodelavcem ponovno predlaga vseh 570 na-og, da se določijo novi kadrovski elementi na osnovi vsebine zapisanih nalog, da se strokovno določijo organizacijske ravni pristojnosti v posameznih nalogah in da se na pod-agi sprememb in dopolnitev in popravkov naredi nov vzorec vrednotenja za 160 nalog.
Od maja do avgusta je bilo zahtevano delo opravljeno, nov predlog kadrovskih elementov z novim vzorcem ocenitve Ipa posredovan strokovnemu kolegiju v obravnavo, kolegij je zaradi večjega pregleda gradiva in sistematičnosti pri delu zahteval preoblikovanje celotnega gradiva v tabelarični prikaz. S tabo oblikovanim gradivom je stro-bovni kolegij pričel usklajevati kadrovske elemente na 17. redni seji 29- 10. 1984.
V zvezi z nadaljnjimi aktivnost-thi na področju priprave in spre-lenia aktov predlaga strokovni ko-Iegij nasleden postopek in časovni
razpored:
—	do vključno januarja 1985 bo strokovni kolegij uskladil pred-dlog kadrovskih elementov
—	obenem se v mesecu januarju 1985 pripravi referendum za sprejem temeljnega akta s področja razvida (Samoupravni sporazum o organiziranosti dela v TOZD in DSSS in enotnem oblikovanju razvidov nalog)
—	marec 1985 — začetek in potek javne razprave o vsebini Pravilnikov o razvidu nalog v TOZD in DSSS (ločeno po organizacijskih enotah)
—	april 1985 — sprejem Pravilnikov o razvidu nalog v TOZD in DSSS (ločeno na sejah delavskih svetov obeh TOZD in DSSS)
—	maj 1985	— priprava predloga
Samoupravnega sporazuma o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev skupne porabe in predloga Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in predaja obeh temeljnih aktov s področja delitve OD v javno razpravo
—	junij 1985 — zaključek javne razprave in izvedba referenduma
(sprejem temeljnih aktov — samoupravnega sporazuma in pravilnikov o OD)
—	v obdobju od maja do novembra 1985 pa bo potrebno določiti in uskladiti merila in kriterije za stimulativno nagrajevanje delavcev posameznih organizacijskih enot
—	november 1985 — usklajevanje in sprejem izvedbenih aktov —■ — Pravilnika o ocenitvi del in nalog (ločeno po TOZD in DSSS)
—	januar 1986 — začetek poiskus-nega izračuna osebnih dohodkov po novem sistemu.
Skupni delavski svet je na 7. redni seji dne 7. decembra 1984 obravnaval navedeno poročilo in sprejel naslednje sklepe:
—	Sprejme se poročilo o de/u pri pripravi aktov s področja razvida del in nalog.
—	Sprejme se način sprejemanja in časovni razpored sprejema aktov s področja razvida del in nalog.
—	Pri vsakem pregledu zapisnika SDS strokovna služba poda poročilo o izvajanju aktivnosti pri izdelavi aktov s področja razvida del in na/og oziroma o realizaciji aktivnosti po sprejetem časovnem razporedu.
Arnuš Franc
* * * * 5S * * * ;tc- SK * ****** * * * * * * *********** * * ******** * * * * * * * X * * * * * ****** * * * * * * * * * * * * *
KOROŠEC TATJANA — operater v RC, EPS
Novo leto 1985 nameravam z uružino pričakati v družbi prijate-Jevi ker se mi zdi bolj zanimivo in Veselo. Ne mislimo praznovati v bakšni dvorani ali gostilni, ker je Prehrupno, preveč ljudi in konec boncev tudi predrago.
V naslednjem letu bi rada še Pialo opremila stanovanje, saj ved-nc kaj manjka. Seveda pa upam, da bo družinski proračun to dopu-sčal. Rada pa bi tudi dokončala šo-
lanje in upam, da mi ne bo zmanjkalo volje za učenje. Želim si tudi, da bi se življenjski stroški malo ustalili in da ne bi cene nenehno naraščale. Najbolj od vsega pa upam, da bodo svetovne velesile našle skupen jezik ter omejile oboroževanje in preprečile nenehno grožnjo za izbruh vojne.
marjan Štrukelj — vodja
obrata družbene prehrane
V TOSAMO sem prišel 9. 10. 1972. leta na delovno mesto vodje takratne okrepčevalnice. To je bilo približno leto dni po zaključku šolanja na gostinski šoli v Ljubljani.
Povedati moram, da je bila takrat to zame velika sprememba glede načina dela, okolja, spoznavanja navad ljudi, seveda več na področju prehrane, organiziranosti tovarne itd.
Za delo, ki ga opravljam menim, da je zahtevno in izpostavljeno. Velikokrat je dan enak drugim delovnim dnem, pa vseeno je gostinska dejavnost in organiziranost družbene prehrane takšna, da vedno doživljaš in spoznavaš marsikaj novega. Res je, da se tolikokrat srečujem z večjimi ali manjšimi problemi, pa vseeno lako rečem, da sem na svojem delovnem mestu zadovoljen. K mojemu zadovoljstvu pa nedvomno veliko prispevajo sodelavci obrata, s katerimi se dobro razumemo in smo resnično pravi delovni sotovariši. Skoda je le to, da vse
I
sr • ■. >. uflH fi
prevečkrat pomislim na slabo lastnost našega poklica, ki mu to mesto krojijo mnogi, ki našega dela ne poznajo in ne znajo ceniti. Pa ne samo delo, tudi obroki malic vedno niso po okusu vseh, pa se pogostokrat dogaja, da pripravljena in tudi draga hrana najde mesto v kantah za odpadke. Slabih navad ljudi je še veliko in prav zaradi tega sem velikokrat slabe volje.
Na področju prehrane ni nikoli vse dokončno rešeno, vedno se da
S seje O OZ K TOZD Saniteta
Predlagan in sprejet dnevni red: 1 Uresničevanje srednjeročnega programa 81/85 Sn informacija o pripravah na srednjeročni plan 86/90
2.	Obravnava investicijskega programa za naložbo v novo linijo za proizvodnjo netkanega tekstila in proizvodnjo dnevnih vložkov
3.	Razmere na trgu — informacija Ad 1
Tov. Mlakar, vodja EPS nas je seznanil o rezultatih lin nam v širšem obsegu obrazložil uresničevanje postavljenih ciljev programa za srednjeročno obdobje 81/85.
Pri sprejemanju plana smo govorili o pesimistično postavljenem planu, pri katerem smo tudi vztrajali. Takoj na začetku, že v letu 81 pa se je pokazalo, da je situacija še bolj zaostrena kot smo pričakovali. Plana nismo izpolnjevali v povsem zamišljenem obsegu (padla nam je proizvodnja v fizičnem bbsegu, predvsem zaradi pomanjkanja surovin, deviz itd.). V letu 82 pa se je začelo ponovno oživljanje proizvodnje, ki je trajalo vse do leta 84, vendar ponovni padec v drugi polovici letošnjega leta ni bil tako izrazit kot v letu 81.
Prodaja naših izdelkov ni bila oovsem zadovoljiva, medtem ko smo imeli zelo dobre rezultate prodaje
na tuje tržišče. Seveda je k tem rezultatom delno pripomoglo tržišče, ki nas je prisililo v čim večji izvoz. Ravno tako so bili v tem obdobju dobri rezultati na področju produktivnosti, saj je le ta znašala cca 12 % letno, le delno pa smo uresničili investicijski plan.
Lahko rečemo, da je bilo v srednjeročnem obdobju 81/85 prvo leto zelo kritično dn potem naraščanje vse do konca prvega polletja letošnjega leta.
Vzporedno z obravnavanjem rezultatov srednjeročnega obdobja 81/ 85 smo obravnavali smernice programa za srednjeročno obdobje 86/ 90. Pomembno je, da bomo istočasno obravnavali tudi plan za dolgoročno obdobje tja do leta 95. Vse faze obravnavanja naj bi bile vskla-jene s periodičnimi izračuni.
Tendenca v razvojnih programih naj ne bi bila toliko v številkah kot pa na osnovah, ki bodo stalno poti ebne — prisotne.
Ad 2
Trenutno sta za investicijsko vlaganje dozorela dva predloga, katera bomo poskusili tudi realizirati. To sta stroj za proizvodnjo netkanega tekstila in pa stroj za izdelavo dnevnih higienskih vložkov. Tov. Peterlin je povdaril, da sta to proizvodni liniji, ki sta na zahodnem tržišču že razširjeni, medtem ko ju
pri nas šele uvajamo in je kot novost na našem tržišču. Oba pripravljena projekta pa sta za našo DO v naslednjem gospodarskem obdobju zelo pomembna, saj bosta pripomogla k precejšnjemu povečanju proizvodnje tovrstnih izdelkov.
V primeru teh dveh investicij je zajeto veliko družbenih sredstev, zato je še toliko bolj pomembno, da smo o njih razpravljali tudi člani ZK in podprli predlog o nabavi tehnologije za izdelavo netkanega tekstila in tehnologije za izdelavo higienskih dnevnih robčkov.
Ad 3
Tov. Babnik, ki nam je obrazložil razmere na trgu, je povdaril, da je prodaja tista, ki oceni naše delo. 2e pri obravnavanju uresničevanja srednjeročnega programa smo ugotovili, da nam je v drugi polovici letošnjega leta prodaja padla. Tako se je pojavilo vprašanje, kako artikle ponovno plasirati na tržišče. Razmere na trgu so doprinesle, da se je povpraševanje po vseh ne nujnih izdelkih precej zmanjšalo. Člani ZK smo se strinjali, da bo potrebno analizirati naše tipične artikle, se veliko bolj angažirati za povečevanje oziroma ustavljanje zmanjševanja prodaje. Delni izhod bo v povečanju izvoza, veliko pa se bomo mogli potruditi pri izboljšanju kvalitete, konkurenci cen in plasirati izdelke, katerih na trgu ni in jih le-ta potrebuje.

govoriti o izboljšavah oziroma spremembah. Žal pa se tudi druge stvari tako naglo spreminjajo, da jim včasih ni moč slediti in zaradi tega se je vedno bolj težko odločati o izboljšavah, ker pač ne veš kakšne bodo poslovne posledice že čez kratek čas. Seveda pa to ne pomeni, da o njih ne razmišljamo. V tem trenutku je najbolj pomembno to, da bi kvaliteto obrokov obdržali na obstoječi kakovosti.
Tako kot drugi, imam tudi sam v sebi skritih veliko novoletnih želja. Moje osebne želje v službi bi najraje kar združil z vsemi Tosa-movci, kar pomeni, da bi tudi v letu 1985 uspešno gospodarili in dosegli vsaj tako dobre delovne rezultate, kot v minulem letu.
Se posebno pa si želim, da bi s svojim delom mojih sodelavcev in sodelavk k temu kar največ prispevali.
V zasebnem življenju pa si nedvomno najbolj želim zdravja, sreče in zadovoljstva v svojem družinskem krogu.
KOS IVAN — skladiščnik pomožnega materiala
diščnika. Vendar pravi, da si s tem delovnih pogojev ni izboljšav, kajti delovni pogoji v skladišču so zelo slabi, saj so delavci izpostavljeni stalnemu prepihu in mrazu. Prostor, kjer opravlja administrativna dela v zvezi s sprejemanjem in izdajanjem materiala je izredno majhen, slabo razsvetljen in mrzel. Zaradi prena-
trpanosti skladišča in pa velikega števila raznovrstnega materiala tu ni preglednosti. Z izgradnjo novega skladišč se ne bo ničesar spremenilo, saj bo ves pomožni material ostal v starem skladišču, le pripravljajo se načrti za boljšo izrabo skladišča. Težave nastajajo tudi zaradi menjave proizvodov oziroma prenehanja izdelave nekaterih. Tako ostane neporabljen material, ki bremeni skladišče. Dostikrat se ne ve ali je ta material za odpis ali ,se bo po določenem času zopet uporabljal. Problem je tudi pri prevzemu (materiala, ker velikokrat ni dokumentacije in pa pri izdaji materiala, ker se tisti, ki material nabavljajo, ne držijo za to določenega časa. Potem so tu še količinske in kakovostne reklamacije, ki jih je treba reševati skupaj s proizvodnimi oddelki oziroma z nabavo. Eden od problemov je tudi popoldansko delo in delo ob praznikih. (Kar zadeva nagrajevanje po delu, pravi, da so njihova delovna mesta v primerjavi z nekaterimi drugimi prenizko ocenjena, saj je njihova odgovornost velika, kajti preko skladišča gredo ogromne količine blaga nemajhnih vrednosti.
V Tosami se je zaposlil 15. februarja 1960. leta in sicer kot voznik tovornjaka. To delo je opravljal do pred tremi leti, ko se je prijavil na razpisano delovno mesto skla-
Njegova novoletna želja je, da bi se izboljšali delovni pogoji v skladišču, v privatnem življenju pa si želi predvsem zdravje.
S sej delegacij
TEMELJNA delegacija
,, Predlog za prenehanje ukrepov luzbenega varstva v DO avtoservis Domžale
Izvršni svet ocenjuje, da so bile sloge, ki jih je delovni organiza-'Ji Avtoservis in začasnemu orga-u naložila SOb Domžale s sklepom uvedbi začasnih ukrepov družbe-ega varstva, izvršene in motnje v poslovanju odpravljene. Ukrep dru-enega varstva zato preneha pred si°a -111 za določenega roka na-eonj dan po objavi sklepa v Uradom vestniku občine Domžale.
—	poraba pogonskih goriv je v običajnih mejah
—	na petem mestu porabe je električna energija
—	najmanjša je poraba utekočinjenega naftnega plina Elektroenergetsko omrežje oskrbuje vse prebivalce v občini, skozi občino poteka tudi slovenski plinovod. V mestu Domžale je nekaj večjih kotlovnic, ki so lahko dobra osnova za razvoj toplarništva v Domžalah. Pogoje za razvoj daljinskega ogrevanja ima samo ožje jedro Domžal, centralna oskrba s tehnološko toploto pa pride v poštev v energetski povezavi tovarn Papirnica, Induplati in Lek.
—	DALJINSKO OGREVANJE
razvodnega omrežja.
Najugodnejša in ekološka sprejemljiva lokacija so postavitev energetskega vira je Stob.
— PLIN
Na omrežje zemeljskega plina so priključene še DO: Papirnica, Helios Domžale in Količevo, Termit Moravče, kriterijem za priključitev pa ustrezajo še Induplati Jarše, Lek Mengeš, Tosama Vir, Helios — TOZD Oljarna Vir, Opekarna Mengeš in Plinarna Trzin. V tem srednjeročnem obdobju naj bi se na zemeljski plin priključile Oljarna, Tosama in Lek, Opekama in Plinarna pa v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Problematika razvoja energetike občini Domžale do leta 2000
Poročilo predstavlja izvleček štu-i k* 1° ie izdelal IB Elektropro-iekt Ljubljana v decembru 1983, ob-
inn?ava Pa Prognoze za leto 1985, IS)90 in 2000.
Glavne značilnosti porabe ener-&>je v Domžalah so:
pajvečji delež pri porabi energije ima zemeljski plin, ki je vir procesne toplote v Papirnici na drugem mestu je mazut kot nosilec energije v ogrevalne in procesne namene
na tretjem mestu so trda goriva
Možne lokacije za postavitev energetskega vira za daljinsko ogrevanje so:
—	severna stran železnice na področju Stoba
—	sotočje Rače v Kamniško Bistrico
—	zgornje Jarše
—	pri tovarni Helios na Viru
—	ob čistilni napravi v Studi
Po študiji v letih 1983 — 1991 še ne pride do izgradnje osnovne kotlovnice, predvidena so obnavljanja dotrajanih kotlovnic. Po letu 1991 se začne naglo izpadanje kotlovnic, zato se v tem letu predvideva izgradnja I. faze osnovne kotlovnice, do tedaj pa se zgradi I. faza
— ELEKTROENERGETIKA
Hitra rast obremenitev zahteva novo odpiranje RTP in sicer v Kamniku, Mengšu in Dolskem, ki bodo prevzele del kozuma, ki ga sedaj napaja RTP Domžale.
Odlok o hišnem redu na območju občine Domžale
Odlok opredeljuje pogoje za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov. Z določili posameznih členov se določa način uporabe pripadajočega funkcionalnega zemljišča, izpostavljanje reda, varnosti in čistoče.
* X * X X X x -X- X * X- X- X X- * X * -X- X X X- -X -X * X X X -X -X- X X X -x- X- X-	X X X X X -X- * -X -X * -X X X -X k- X- X -X X X X X -X- X * X -X -K- X X * X- X * X
Marjan je v Tosami zaposlen 20 in to v skladišču gotovih izdel-k°v- V tem času je opazil, da je skladišče postalo dosti premajhno, sai se asortiment izdelkov iz dne-^a v dan veča. V perspektivi bi bi-10 potrebno zgraditi novo skladišče s baletnim sistemom in dvoje vrati,
od katerih bi bila ena za dohod gotovih izdelkov in druga za izdajo blaga iz skladišča. Pri tem bi bila tudi boljša kontrola blaga. V zadnjih mesecih smo dvignili ceno našim izdelkom, kar se temeljito pozna tudi v skladišču, kjer ležijo neprodane zaloge. Pri tem se dosti blaga poškoduje. Delavci v skladišču delajo v slabih pogojih. Skladišče je neogrevano, tako da delajo v mrazu in na prepihu. Končno so sedaj dočakali, da so pričeli z izgradnjo sanitarij, katerih doslej niso imeli.
S sodelavci se Marjan dobro razume, zato jim tudi v prihodnjem letu želi dosti sreče in razumevanja, v privatnem življenju pa si želi, da bi čimprej dogradil hišo.
JELKA SMOLNIKAR in IVANKA RAVNIKAR sta tudi zadovoljni z letošnjim letom. Želita si, da bi imeli dobro kvaliteto vate za izdelavo tamponov in da bi stroj čim manj bil v zastoju. V njihovem oddelku je premalo vzdrževalcev pri razširjeni proizvodnji in za vsa strojna popravila. V letošnjem letu tudi v bolniški nista bili, tako si želita tudi v nadalje, da bi bili zdravi, imeli zaposlitev in zaslužek. Pri izpolnjevanju osebnih želja pa menita, da si je najlažje odpovedati svojim potrebam. Otroku se mora
kupiti novo oblačilo, ker vse preraste, sam pa še lahko kakšno leto potrpiš v stari garderobi.
SILVO PRENAR iz belilnice bi
želel na svojem delovnem mestu boljšo kvaliteto gaze za sušenje ter da bi bilo vsaj še tako dobro v vsem za naprej, kot je bilo do sedaj. Ker pa rajši poje, kot govori,
Odlok opredeljuje tudi pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in poslovnih prostorov.
Opredeljene so tudi pravice in obveznosti skupnosti stanovalcev, hišnih svetov in občanov na področju obveščanja in opozarjanja o uporabi stanovanjskih in poslovnih prostorov ter skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah.
Odlok o podstanovanjskih razmerjih
Odlok ureja življenjski in higienski minimum za oddajo posameznih delov stanovanja ali stanovanjske hiše v podnajem, obenem pa določa osnovne kriterije za določanje višine podstanarine.
Novost je obvezna pismena pogodba, ki se predloži občinskemu organu za notranje zadeve.
Analiza razvojnih možnosti občine Domžale v obdobju do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000
Analiza predstavila oceno dosedanjega razvoja in razvojnih možnosti naše občine in tvori informacijo drugim nosilcem planiranja v občini za pripravo analiz razvoja na njihovih področjih.
Po oceni bo družbeni proizvod naraščal za okoli 4 % letno, izvoz naj bi se povečal za 8 % letno, k čemur naj bi prispevala tudi 6 %
letna rast uvoza surovin, repromate-riala in opreme.
Število zaposlenih naj bi se povečala za 1 — 1,5 °/o letno (naravni prirast, prezaposlitev delavcev, ki se sedaj vozijo v Ljubljano).
Investicije v gospodarstvu bodo urejene v modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih zmogljivosti, v negospodarstvu pa se bodo financirale iz sredstev samoprispevkov iz že sprejetih programov.
Programi SIS se bodo oblikovali tako, da bodo sredstva SIS rastla v skladu z rastjo dohodka. Obseg pravic se zaradi omenjenih možnosti ne bo širil, prizadevali pa si bomo za ohranitev doseženega standarda.
V prostorskem planu bomo zagotovili blokovno gradnjo v Domžalah in Mengšu, individualna gradnja pa .bo možna v okviru zazidalnih načrtov na območju Domžal, Mengša, Preserij, Radomelj, Doba in Moravč. Osnovna naloga s področja varstva okolja je čiščenje odpadnih vodil, toplikacija Domžal in dokončna ureditev problematike odlaganja smeti in odpadkov.
Na področju SLO bomo zagotovili usklajen razvoj vseh obrambnih in samozaščitnih dejavnikov v občini.
Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985
V	osnutku resolucije so poudarjene klučne naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu (pospešeno vključevanje v mednarodno menjavo, zagotavljanje rasti ob uveljavljanju stabilizacije na vseh področjih, uveljavljanje delitvenih razmerij dohodka v korist povečevanja akumulativne sposobnosti gospodarstva, priprava planskih dokumentov).
Za dosego cilja je treba:
—	povečati izvoza za 14 % in uvoz za 10 '°/o;
—	povečati obseg industrijske proizvodnje za 5 %;
—	povečati obseg kmetijske proizvodnje za 3 %;
—	povečati število zaposlenih za 1,5 odstotka, vendar zagotoviti ls produktivno zaposlovanje;
—	zagotoviti 10 % zaostajanje sredstev za osebno, skupno in splošno porabo za rastjo dohodka;
—	investirati predvsem v izvozno usmerjeno proizvodnjo in kmetijstvo v gospodarstvu, v negospodarstvu pa v objekte, sprejete s samoprispevki;
—	zagotoviti sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje za stabilnost preskrbe in za oblikovanje blagovnih rezerv;
V	letu 1985 naj bi delo potekalo piedvsem na izpolnitvi tistih nalog, iz sprejetega srednjeročnega plana, ki so ostale še nerealizirane.
Občinske obveznosti bodo ostale na nivoju letošnjega leta, povečuje-(nadaljevanje na 10. strani)

upa, da bo tudi v prihodnjem letu prispevali svoj glas v zadovoljstvo Tosaminih poslušalcev.
Skupina pakovalk Virtamponov v TOZD-u Filtri:
Na delovnem mestu smo bile v letošnjem letu zadovoljne, ker smo
imele vse leto delo v oddelku in je proizvodnja nemoteno tekla. Tudi osebni dohodek se je izboljšal, čeprav pa je po drugi strani iz meseca v mesec vse dražje in zato kljub temu težko vežemo konec s koncem. Menimo, tla je prevelika razlika med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom. V novem letu si želimo še naprej dela, zdravja, nasploh, da bi ibil mir po svetu. In ha koncu iso med smehom dodale: "Pa da bi se našel Jack Razparač, da nas ne bo več strah.«
PERUSEK MARIJA iz sanitetne konfekcije je v pogovoru povedala, da ji je bilo letošnje leto naklonje-
no, želela si je le delo, da človek lahko zasluži za nujne življenjske potrebščine in pa dobro zdravje. Tudi ona s strahom razmišlja o vsakem novo prihajajočem letu, vsak dan je vse dražje, njeni trije otroci pa pri svojem šolanju dan za dnem potrebujejo denar. Človek za svoje otroke stori vse, da bi imeli lepo otroštvo, da bi si uredili življenje, na koncu vsega pa ne dobijo zaposlitve. Ali ni to žalostno?
V prihodnjem letu si Marija želi, da zdravje ne bi ponagajalo in da bi bilo še naprej dovolj dela na delovnem mestu oziroma v celi tovarni. Delo je včasih naporno, a ji je v veselje k jtemu pa gotovo mnogo
P* 'Pomorejo dobri prijateljski odno-Sl s sodelavkami.
Podobnih misli je bila tudi na-^Pdnja sogovornica PIHLER MAJ-■ t ’ }7‘ c,'roške konfekcije, katere !sta želja je, da bi tudi v prihajajočem novem letu imela dovolj de-la, da bi zneski na kuverti še na-Prej bili vsaj 'takšni kot so zadnja
dva meseca, seveda pa pri vsem jePh da cene ne bi tako grozno div-!ale, izpolnitev nekaterih želja je vezana izključno na denar. Na delovnem mestu prihaja do tistih vsakdanjih problemčkov, kar je čisto človeško, saj smo si ljudje razenj, da bi vsaj tako ostalo še vna-Prej; Prvo od vsega so seveda oseb-ne želje, razumevanje v preživljanju skupnega življenja z možem, vse najlepše svojima dvema hčerkama, sreča v zasebnem življenju Jo tisto kar daje človeku življenjski smisel.
V Finančno računovodskem sektorju je o svojih željah v Novem letu pripovedovala BOJANA KOČAR. Njeno življenje je v letošnjem letu dobilo precej drugačno podobo. Za stalno je bila bprejeta v delovno razmerje, brez stalnega mesečnega zaslužka želje lahko zidaš le v oblake. Srečna je, ker sta si z možem letos s skupnimi prihranki kupila nov avto in nekatere nove stvari pri opremi stanovanja.
Želje v naslednjem letu se nanašajo na zdravje, neizmernene želje, dabi se vse srečno izteklo ob pričakovanju naraščaja. Podaljšanje porodniškega dopusta in revalorizacija osnove za izračun OD za čas porodniškega dopusta sta temi, za kateri upa, da bosta rešeni kaj kmalu pozitivno v dobro mamicam in njihovim dojenčkom.
Ni še dolgo tega, ko je JANEZ BERNOT na rezkalnem stroju obde-
loval kose kovine in jh tako spreminjal v rezervne dele. Dolgoletno prizadevno delo je imelo za posledico, da je Janez sedaj izmenovodja v mehanični delavnici.
»Vesel sem izkazanega zaupanja in rad se bom spominal 84-tega leta, ki se izteka. V novem letu, ki prihaja, pa si želim kar največ delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva za vse na pretek, kajti med srečnimi ljudmi je delo užitek, uspehi pa nikoli ne izostanejo. Zatorej, bodimo srečni!«
.• X- X- * X X * X X X * * X X X X X X X X X X X X 5i
V pričakovanju Dedka Mraza
»Bo tudi letos kaj za nas v košu dedka Mraza?« nas sprašujejo naši najmlajši.
Da pa bomo vsaj malo vedeli kdaj nas bo obiskal, naj vam napišem nekaj besed o letošnji pripravi na prihod dedka Mraza. Obdaritev otrok v naši delovni organizaciji bo tekla podobno kot lani, vendar je sprememba v tem, da bodo obdarovani otroci od prvega do osmega leta in ne več od rojstva do osmega leta.
Odbor za pripravo dedka Mraza je imel nemalo dela z odločitvijo, kaj bi izbrali za naše malčke. Iz pogovorov z našimi predstavniki v izvršnih odborih sindikata je bilo razvidno, da bi naj bilo darilo čim bolj praktično. Odločili smo se za pižame. Seveda bo v darilnem zavitku tudi nekaj sladkega.
Dedek Mraz bo s svojim spremstvom obiskal otroke v soboto 22. 12. ob 9. uri v Delavskem domu na Viru. Najprej bo na sporedu kratek film, nato pa bo dedek Mraz pomagal razdeliti darila.
Za tiste pa, ki se prireditve ne boste mogli udeležiti, bomo razdeljevali darila že v petek 21. 12. 1984 od 13 — 15. ure, ravno tako v Delavskem domu na Viru.
Vendar upamo, da bo teh prav malo in da boste svoje malčke pripeljali v čim večjem številu, da se zopet snidejo z dedkom Mrazom.
(nadaljevanje z 8. strani) jo pa se obveznosti do republiških SIS, predvsem skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Poročilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1984
Za leto 1984 so bila sredstva za
skupno porabo planirana v 1.133 mi-lionov din. Glede na novo oceno rasti dohodka v gospodarstvu občine Domžale in zaradi hitre rasti materialnih stroškov in rasti sredstev za osebne dohodke pri izvajalcih je bila dana možnost za valorizacijo programov (za 221 milionov din). Program občinske skupnosti otroškega varstva je bil povečan za 27 milionov din, občinske izobraževalne skupnosti za 67 milijonov din, kulturne skupnosti za 4,6 milionov din, telesnokulturne skupnosti za 4,4 milionov din, skupnosti socialnega skrbstva za 9,2 milionov din, občinske zdravstvene skupnosti za 105 milionov din, skupnosti za zaposlovanje za 3,4 miliona din in občinske raziskovalne skupnosti za 0,5 miliona din. Tako se v globalu skupna poraba poveča za 19,5 % glede na plan sprejet v začetku leta (glede jia leto 1983 pa za 48 '°/o).
Osnutek proračuna občine Domžale za leto 1985
Osnutek za leto 1985 je pripravljen na osnovi izhodišč, opredeljenih v osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SRS. Osnutek predvideva nominalno rast izvirnih prihodkov za splošno porabo v globalu za 30 %, Tako bodo sredstva za spl ošno porabo v občini Domžale v letu 1985 znašale 428 milionov din. Ker je ocena prihodkov nižja, kot je možna v re-solucijskih določilih, je predlagatelj odhodke v večji meri usmeril le na koristnike, ki po veljavni zakonodaji sodijo v splošno porabo. Osnutek proračuna je v javni razpravi do 10. decembra 1984.
Sprememba proračuna občine Domžale za leto 1984
Letošnji proračun temelji na zakonu o omejevanju splošne porabe ter na dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe v SRS. Na podlagi podatkov o rasti dohodka je možno povečanje občinskega proračuna na 37,7 % globalno, oziroma glede pa porabo sredstev za delo pravosodnih organov in priznavaljnine borcev na 39 °/o. Predlagana sprememba proračuna je izvedena na podlagi podatkov o realizaciji prihodkov v 9 mesecih, v okviru obstoječih virov in ob že ukinjenem davku iz OD po stopnji 0,5 “/o.
S predlagano spremembo se proračun povečuje za 26 milionov din in bo znašal 356 milionov din.
Predlog odloka o spremembah in
dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Domžale
Spremembe se nanašajo predvsem na reorganizacijo strokovnih služb Sob Domžale in sprememba delovnega področja ter naziva dosedanjega Zavoda za geodezijo občine Domžale. Organi za področje geodezije so dobili nove obveznosti pri vodenju evidenc o stavbnih zemljiščih in zbirne evidence uporabe zemljišč. Zato se Zavod za geodezijo občine Domžale ukine, ustanovi pa se Geodetska uprava občine Domžale. V smislu racionalizacije dela upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale, pa se predlaga še reorganizacija strokovnih služb tako, da se dosedanji Sekretariat skupščine, Sekretariat izvršnega sveta, in Sekretariat za kadrovske zadeve združijo v eno strokovno službo — Sekretariat skupščine in izvršnega sveta , v okviru katerega bo delovala tudi Občinska kadrovska služba.
Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SRS
Razprava o predlogu družbenega dogovora je potekala od junija do septembra 1984. Oblikovano je bilo več predlogov, ki so se preko regijske komisije posredovali v pristojne republiške organe. Predlogi so se nanašali zlasti na to, da naj bodo osebni dohodki najodgovornejših funkcionarjev izenačeni z najodgovornejšimi deli in nalogami v združenem delu.
Višina OD najbo odvisna tudi od rasti družbene produktivnosti dela in stanja nominalne rasti družbenega proizvoda oziroma dohodka in gibanja OD delavcev v gospodarstvu v občini.
Nagrajevanje neprofesionalnih funkcionarjev naj bi bilo urejeno tako, da bi se upoštevalo predvsem dejansko vloženo delo glede na obseg, zahtevnost, težo in strokovnost, ki jo terja določeno področje. Pri tem je treba preseči liniarno dolo-čenje nadomestila v višini 25 % od celotnega OD za določeno funkcijo in se opredeliti tudi za letne nagrade.
Navedeni bistveni predlogi so v dogovoru v celoti upoštevani.
Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Osnutek določa obseg stavbnih zemljišč, od katerih se plačuje nadomestilo za uporabo, zavezance, njihovih dolžnosti in oprostitve plačila, višina nadomestila in postopek pobiranja.
Imenovanje direktorja Geodetske uprave občine Domžale
Za direktorja Geodetske uprave Domžale se imenuje Zmago Čermelj ing. geodezije.
Marjana Lubinič
S SEJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o podaljšanju veljavnosti Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva v SRS v letu 1984 za leto 1985.
Za podpisnika sporazuma se pooblašča direktorja tozda Filtri.
V 15-dnevno javno razpravo se daje I. del Gospodarskega načrta za leto 1984 s Programi dela DSSS.
Sprejme se delovni koledar za leto 1985 z upoštevanjem pripomb iz javne razprave.
SINDIKALNE VESTI
Obravnava pripomb in sprejem Pravilnika o sindikalni samopomoči
Na predlog KOOZS, so izvršni odbori sindikata obravnavali Pravilnik sindikalne samopomoči in imenovanje članov v komisijo za stalno spremljanje dela blagajne samopomoči.
Vsi izvršni odbori, razen Tkalnic, so imeli pripombo na 18. člen in sicer naj se posojilo ne navaja v nominalnem znesku, ampak v % od povprečnega OD v Tosami za preteklo leto.
Glede na razpravo je bil sprejet naslednji
SKLEP: Potrdi se pravilnik o sindikalni samopomoči z naslednjimi pripombami: spremeni se 18. člen, ki se glasi: najmanjša vloga znaša 200.— din, članu blagajne sindikalne samopomoči pa ne glede na višino vloge pripada 10.000,- din posojila, z dobo vračanja 6 mesecev.
KOOZS predlaga, da člani blagajne vzajemne pomoči, katerih vloga je manjša od 20.— din, le ti povišajo vlogo v znesek, ki ga določa pravilnik.
Za blagajnika sindikalne samopomoči se imenuje tov. Florjančič Olgo.
Imenuje se odbor za spremljanje poslovanja blagajne samopomoči v sestavi:
DSSS: Avbelj Julijana — član; Vidovič Ivan — namestnik;
Filtri: Andrejka Miha - član; Cvetkovič Stanka — namestnik;
Saniteta I: Milič Ivanka — član; Jančik Tončka — namestnik; Santeta II: Cerar Franc — član; Morela Stane — namestnik; Tkalnice: Potočnik Avgust — član;
Urbanija Marinka — namestnik.
Blagajnika in odbor za sprem-ianje poslovanja blagajne vzajemne Pomoči se potrdi do volitev KOOZS >eta 1985.
Poročilo komisije za ozimnico
Odbor za pripravo ozimnice je Pncel z delom v začetku meseca sePtembra, prenehal pa sredi mese-Fa oktobra. Pri svojem delu se je komisija opredelila na nabavo olja, jabolk, krompirja, svinjskih polovic ln suhomesnatih izdelkov.
KOOZS ocenjuje, da je bilo de-1(i komisije dobro opravljeno, kar se odraža v zadovoljstvu delavcev, katerim je bilo omogočeno, da so ce-neje in brez večjih skrbi nabavili ozimnico.
Poročilo o delu komisije za pripravo ozimnice je bilo posredovano tudi glavnemu direktorju, skupaj s spiskom delavcev s številom ur, ki 80 jih porabili pri pripravi ozimnice izven delovnega časa.
, Obenem se predlaga odobritev koriščenja ur tudi za delavce, ki so organizirali interni sejem rabljene jPortne opreme in sicer: Štrukelj 'jdravko, Arnuš Franc, Florjančič Bogdan in Avbelj Julijana.
°KLEP: Strokovnemu kolegiju se predlaga, da vodje del omogočijo navedenim delavcem koriščenje opravljenih ur za pripravo ozimnice izven delovnega časa.
Glede na pobudo IO OOZS DSSS, da se komisiji za pripravo ozimnice namenijo sredstva za gostinske usluge, je KOOZS enotnega mnenja, da se za prizadevnost komisije odobrijo sredstva y višini 1.000.— din na člana, za izvedbo gostinskih uslug.
Tekoče zadeve
~~ V javni razpravi je predlog nakupa nove linije za netkano bla-So, srednjeročni plani DO in delovni koledar za leto 1985. Glede na pripombe delavcev in sklepa BS TOZD Saniteta (delovni koledar), se navedena tema obravnava na skupnem sestanku izvršnih odborov.
Podana je bila informacija o niožnosbi nakupa praktičnih da-fil za obdaritev otrok ob praznovanju dedka Mraza.
Glede na termin delovnih sobot, se predlaga, da se delovna sobote z 22. decembra, ki je predvidena za obdaritev otrok, prenese na 15. december.
Komisija za šport organizira nakup vseh vrst Rogovih koles. Dobava koles bo v mesecu januarju, odplačilo zneska pa bo od osebnega dohodka v 3 mesečnih obrokih (januar, februar, marec).
V spomin
Zakon narave ima svoje nespremenjene značilnosti, priznane že iz pradavnine. Od vsega začetka življenja na zemlji je bila poznana živ-Ijenska doba rastline, in to z vzbr-stenjem v spomladanskem obdobju ter s svojo dozoritvdjo ter odmrtjem v jeseni. Ta ritem se nespremenjeno odvija skozi vso zgodovino, kakor pri rastlini, tako pri ljudeh.
Njegova priljubljenost med nami je bila pogojena z njegovo pridnostjo, prisrčnostjo in odkritostjo. To so vrline, ki jih ima samo pozitivna človeška osebnost, ki jo krasi še trden značaj in poštenost.
Takšnega smo ga poznali in ga imamo še v svojem spominu, kajti njegova nenadna smrt je bila za nas kot tatvina, ker smo ga cenili vsi kot dobrega sodelavca in iskrenega tovariša. Njegova prva in zadnja zaposlitev je bila med nami. Vsi mi smo bili presenečeni nad njegovo življensko voljo po ustvarjanju, ko smo zvedeli, da je še na bolniški postelji v bolnišnici sporočil svojim sodelavcem, ki so ga prišli obiskat, da so ti in ti stroji že namazani, drugi pa še ne... Moramo priznati, da nam je ta njegova gesta dala misliti, kajti mnogokrat kdo izmed nas koristi bolniški stalež in pozabi na svoje delo. Svoji bdlezni je kljuboval z vso voljo dn sii je ustvaril tudi svojo družino in topel dom. Naša želja je bila, da bi se premestil na delo, ki je manj naporno in utrudljivo. Toda vse to je kategorično zavračal, rekoč, da mu to delo med nami popolnoma odgovarja in o premestitvi ni želel niti slišati. S svojim življenskim pogumom in delov-
nim elanom je nas vse zadolžil, da ustrajamo na poteh preporoda in da dosežemo tiste cilje, ki smo si jih skupaj zadali.
Vsem nam je dal vedeti, da se tudi z zahrbtno boleznijo, kot jo je imel, dosežejo življenski uspehi in da človeku ni potrebno, da postane breme družbe, če le vstraja n hoče biti »sam svoje sreče kovač«. Svoje bolezni ni priznaval in je ustvarjal tako, da bo njegovim najdražjim lepše in boljše. Toda neizprosna smrt je prekinila njegove načrte v cvetu mladosti — v 25. letu, ko je imel še polno neizpolnjenih ambicij. Toda usoda je načrtovala drugače, kruto in neizprosno.
Njegovi sodelavci ga bomo ohranili v trajnem spominu!
Varčujmo
Dan varčevanja je uradno sicer 31. oktobra, vendar tega pojma nikakor ne moremo omejiti le na en dan. Časi so danes taki, da smo prisiljeni varčevati na vsakem koraku, eni bolj, drugi manj, pač odvisno od »globine žepa«, kakor pravimo. Varčevanje na vseh področjih, najbolj pri energiji in kurjavi, pri obleki. Jesti sicer moramo, vendar pa morajo gospodinje tudi pri hrani uporabiti veliko mero domišljije in iznajdljivosti, da se prebijejo iz meseca v mesec. Takole pa si varčevanje predstavljajo naši mladi dopisniki iz osnovne šole Martin Koželj, Dob:
Vsi še vedno ne varčujejo
Svet prestaja krizo in potrebno je varčevati na vseh področjih, kajti to nam bo koristilo za boljši jutri. Pa le ni vse tako, kot bi mo-
ralo biti. Vsi še vedno ne varčujemo.
Ce se zvečer jezno vračate domov, lahko opazite, da je marsikje razsvetljena cela hiša, pa čeprav po nepotrebnem. Električna energija pa je vsak dan dragocenejša. Tudi šolarji najraje beremo knjige v topli postelji, ob luči.
Se vedno smo radi lepo oblečeni, zato kljub draginji isegamo po lepih, modnih oblačilih. Na vseh področjih varčevanja se vedno najdejo nevarčne izjeme. Zaboli me v srcu, kadar v kanti za smeti zagledam košček kruha. In potem mi pravimo, da varčujemo? Drugod stradajo, pri nas pa živimo dokaj lepo, a lahko bi !vsi varčevali in bi bilo še bolje. Ne samo za nas, tudi za druge na svetu.
Droflka Vlasta
Pri nas doma varčujemo
Mislim, da moramo v času, v ka-
terem živimo, vsi varčevati. Pri nas doma varčujemo tako, da kar lahko, naredimo podnevi. Mami pere in lika ob nedeljah, ko je električna energija cenejša. Zvečer gremo kmalu k počitku in luči nam ne gorijo po nepotrebnem. Tudi pri kurjavi smo varčni. Ogrevamo le dnevno sobo in kuhinjo, kopalnico le po potrebi.
Ce bi bili vsi tako varčni kot smo pri nas doma, verjetno pozimi ne bi toliko električne energije primanjkovalo. Ljudje, ki ne varčujejo, škodujejo sebi in družbi.
Anže Podmiljšak 7. b
Varčevanje
Varčevanje je potrebno slehernem človeku. Kdor zna varčevati, zna živeti. Varčujemo lahko pri vsakem delu in poklicu. Varčevanja se moramo naučiti. Otroci in odrasli. Varčujemo z denarjem, obleko in obutvijo! Dolžnost vseh nas je, da čuvamo svojo in družbeno lastnino. Razumno varčevanje je začetek samostojnosti. Zato pridno delajmo v mladosti, da vam bo dobro in prijetno v starosti.
Melita Grošelj 5. b
TINČKOVO VARČEVANJE
V šoli se o varčevanju smo učili, tovarišica je ponavljala: »Glejte, da ne boste varčevati pozabili.«
Tinček zapomnil si je vse, komaj čakal je, da to sestricama pove.
Hotel se je pobahati, pred sestricama nekaj znati.
Ljuba Saša in pa Tjaša, sta že slišali za to?
Da, zdaj varčevanje bo.
Kaj je to, še ne vesta, zato najbolje bo, da to čimprej izvesta.
To pomeni, da se umivati ni treba, da je škoda zvezkov za naloge, da je škoda vode za umivanje noge, da se mleku odpovedali bomo in pa kaši, nič kaj dobri jedi naši.
Zato upam, da za nas varčevanje dobro,
lepo bo, posebej pa zato,
ker se umivati treba nam ne bo.
Rems Maja 6. b
Varčevanje
Začeli smo varčevati pri stvari vsaki, tudi pri bombonih in pisanih balonih.
Ko gremo v trgovino, si z bratom zaželiva čokolino, mamica pa se huduje, saj je vsak dan huje.
Vsak dan dražja je obleka, hrana, voda in elektrika, tudi šola, nafta in bencin, ne popustita niti za en din.
Očka naš pa vedno pravi, da prišli so časi taki, ko je treba varčevati.
Mojca Brnot 5. b
Varčevanje
Včasih ati, včasih mami, včasih pa kdo drug mi da, za vzpodbudo, za pohvalo kakšen dinar prikaplja.
Vzamem, hitro hvala rečem pa v sobo odhitim, ga spravim v hranilnik in stečem v banko z njim, kjer obresti še dobim.
Tanja Kamin 5. a
Prihaja Novo leto
NOVO LETO
Novo leto je velik in pomemben praznik za vse. Starši za nekaj časa pozabijo na službo, mi otroci pa na šolo. Zadnji dan starega leta je Silvester, katerega se tudi otroci zelo veselimo, ker vemo, da bomo lahko bedeli dolgo v noč. Ko se ura bliža polnoči, je v hiši prijetno vzdušje. Vsi hitimo po kozarce in pijačo. Otroci bomo imeli v kozarcih sok ali kakšno osvežilno pijačo, starejši pa vino. Tišina pa nastane zadnje minute pred polnočjo. Takrat nihče noče zamuditi najvažnejšega dela te noči. Ko ura odbije polnoč, si vsi nazdravimo in si vsi nazdravljamo in si želimo srečno in zdravo novo leto.
Novoletne praznike bom preživela doma, v družinskem krogu in gotovo se nam bodo pridružili prijatelji.
Rada bi praznovala še mnogo novih let in da bi res držalo, kar pravimo za novo leto, da bi bilo srečno in zdravo.
Alenka Kepec, 7. b.
OŠ Dob
Novoletna jelka
Ob koncu vsakega leta naredimo novoletno jelko, kar je star ljudski običaj.
To, da ljudje krasimo zeleno smreko naj bi predstavljalo, da se staro leto poslavlja in z njim tudi zima. Prišlo bo novo leto in z njim tudi zelena pomlad. Čim bogatejša je bila včasih hiša, večja in praznična je bila novoletna jelka.
Da se ta običaj ohrani, še danes krasimo smreke, le da nanje ne obešamo več darov, temveč pisane balone, namesto svečk pa imamo sedaj lučke, ki se svetijo v vseh barvah.
Tudi pri nas doma vsako leto postavimo novoletno jelko. Oče jo najprej utrdi v lesen podstavek. Na vseh obesimo najlepši balonček v obliki ledene sveče. Nato pa midva z bratom obešava balone in bombone, ki jih potem še nekaj časa naskrivaj trgava b smreke. To je večje veselje, kot če nama mami kupi celo vrečko bombonov. Na koncu mami jelko okrasi še s srebrnimi laski. Ko luči pogasnemo, se lučke na jelki razlivajo v obarvano svetlobo. Vsi se počutimo nekako praznično in slovesno. Naša jelka je vedno lepa in želim, da bi jo vsi skupaj še dolgo delali v miru in sreči.
Mojca Brnot, 5. b.
OŠ Dob
Novo leto
Spet je leto naokrog,
čas za Novo leto,
čas za rajanje, veselje,
čas za praznovanje in za nove sanje.
Spet smo eno leto napolnili, vseh težav smo se rešili, a le za kratek čas.
Saj pred nami je še eno leto, še težave bodo stare,
1 s to razliko, da v novem letu.
Jani Kepec, 6. b.
OŠ DOB
vij e nje
n(.f n‘sem nič kaj vesel svojih r,r- eset je v uvodu intervjuja Pnpomnil Ivan Cerar.
onorZdravje ni naiboljše in ima po-/a £ tezave zaradi želodca in kri-mton Pa se m°je nature tiče, sem tak	v te*1 letih vzkipljiv, no
®?a me poznajo tudi moji sode-hot 'i 10 c*0rnači. Niikoli pa nisem !,, zaradi svojega temperamenta ogarkoli prizadejati. Znam se tu-nn/pravi«ti in ko me mine jeza, sprr?ni,-P0®os,'c> Prernišijujem, če ni-nin n PrPnagel v svojem mišlje-
i.L' Kes Pa je, da sem reševal ne-, - ere probieme v teh 3g ,letih de.
jut J: “obe zaradi okoliščin različno. u rba za marsikoga ni bilo najbolj ugoano, sam pa tudi nisem mogel
misHhČet'<<-iPri tem je imel Ivan v m težko odločitev izpred let, ko
r JP°,ral vršiti sekcijo tkalk, kate-bnH °d0 ,os^a^e v oddelku in katere sto ° od^le na drugo delovno meji Ivan se je rodil v kraju Kon-vni naci.?v' Trejico- Ko je bila med dnm	Požgana, je oče sezidal
šn, na Viru in tu i® preživel otro-o m vsa leta do sedaj.
,ar sem bil 14 let, ko sem se Ar?,1 v Tosami. Ja, bil sem 127. kr;tn,k0lektiva- Najprej sem delal vin ,avec> se nato učil dve leti ko-
___ PPske stroke in dve leti tekstilne
~ 1:^alslte smeri. Strokovni izpit i ". naredil v Kranju. Bil sem vod-ti-ii?!?606. ln kasneje postal vodja otkalnice. Dobro je imeti veliko rir,^-VePdar j® 1)110 včasih to težje oral?1' ^lsllm, pa, da sem tudi s in nu vell,ko pripomogel k razvo-ti*? ,lka\ Najtepše na svetu je mr?’ kar j® ustvarjeno z delom, z dro človeško roko. Vse naše mi-p ’ vse 'deje izvirajo iz delovnega .i: cesa> o čemer nas prepričuje tu-znanost in tehnika.«
I n lvan doda: »Za novosti tehni-t sem se vedno zanimal in vso li-
1	aturo tudi prečital. Moraš iti v
ni,yak s časom. Mnenja sem, da mi-p?a »zgubljena, ne vrne se nobena. „ .	, stroj stoji in če je delo neiz-
na ov. jen0- Tudi takim bi položil bnd SrC-e' k:i Pogosto pravijo, da se k 0 ze kasneje posvetili otrokom, se r Seclai n»majo časa. Ne, tisti čas „ P® bo povrnil, otroci zrastejo in dak” SV01'0 P01 Pa ti5131' ki misli, hnr, , Potem bral in hodil na spre-bo n0- b° "Pokojen. Bo a1!! pa ne
“oji® je vse stvari po malem sa°Zl življenje koristiti, pa se ne m° pehati za materialnimi dobri-
d 1 vaP zamahne z roko in omeni, sk i? že dovolj povedal in hoče
2	,Cll,i "a noge ter oditi po poslih. v držim ga in poprosim, naj še po-
kakšno življensko izkušnjo, hj, ;n ivan omeni: »Vse rad storim »°- Tudi pojem in popijem. Me-
leče
nim, kdor hitro je, je tudi za delo takšen. Se kavo z ženo na hitro spijem. Ona pravi, kaj pa boš sedaj, ko si jo tako hitro zvrnil. Kava se mora počasi popiti.«
Na vprašanje, če so se včasih bolje vsi med seboj razumeli, kot se danes, je Ivan odgovoril: »Vselej je obstajal kakšen nesporazum med
ŠPORT
REZULTATI ŠPORTNIH TEKMOVANJ V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
V mesecu novembru je OO ZSMS Tosama organizirala tekmovanja v raznih športnih disciplinah, doseženi so bili naslednji rezultati:
KEGLJANJE
1.	Grošelj Rok
2.	Osolin Dušan
3	Breznik Tomaž
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
1.	Kremič Marko
2.	Rems Janez
3.	Osolin Dušan
NAMIZNI TENIS
1.	Rode Janez
2.	Osolin Dušan
3.	Grošelj Rok
Rezultat nogometne tekme MLADINA : OSTALI (nad 27 let) 8 :3. BRAVO MLADI!
Na koncu seveda vse čestitke uvrščenim, ekipi OSTALIH sodelavcev čestitke za požrtvovalno borbo
bivšimi mladimi in bodočimi starimi. Je pa sedaj pogosteje slišati od starejših delavk, da so bolj zapostavljene, kar včasih ni bilo. Sam sem vedno v vseh letih zaposlitve lahko vsakemu s ponosom rekel: delam v Tosami. Imel sem tudi funkcij, da lahko rečem, da ga še ni bilo v Tosami do sedaj, da bi jih toliko imel. Vendar smo bili včasih kot majhna družina. Vse je bilo eno: en delavski svet, en sindikat in je bila tudi obveščenost dobra. Sedaj, ko nas je čez tisoč ugotavljam, da tudi sam vedno več ljudi ne poznam.«
»Ivan, kaj pa najrajši delate v prostem času?«
»V prostem času imam rad sprehode z ženo, svoj vrt in sem član ribiške družine. Nimam pa veselja lovit ribe, ker ni voda več tako čista kot je bila včasih. Kadil sem trideset let, kot Turk. Štirideset cigaret na dan. Pa sem se odvadil, kot bi odrezal. Ce hoče kdo recept, naj me za njega vpraša, mu zagotavljam, da je uspešen. No sedaj, ko ne kadim, nisem zato bolj bogat. Najbrž ima največ koristi žena, ki pravi, da so njene zavese ne-zakajene.«
Tako zaključi svoj pogovor in odbiti kot mladenič.
Ivan, sprejmite prisrčne čestitke za življenski jubilej, da bi bili še v nadalje zadovoljni in srečni v delovnem okolju in v krogu svoje družine.
Vida Vodlan
na nogometnem polju in vsem sodelujočim — VAŽNO JE SODELOVATI, NE ZMAGATI!
Pokarati pa moramo dekleta, ki jih spet ni bilo na spregled, mogoče bi bile bolj zainteresirane za kakšno drugo zvrst tekmovanja — npr. ročna dela, seveda bomo o tem razmislili !
Predsedstvo OO ZSMS e-X-*^***X*-************!iC-**:
RAZMIŠLJAMO Z MLADINO
POZOR!
Ne prižigajte pipe miru!
Nabasana je z dinamitom!
ŽIVLJENJE JE NAJCENEJSA SOLA — DO VSTOPA V SISTEM BREZPLAČNEGA ŠOLANJA!
OD MOŽGANOV DO JEZIKA JE KRATKA RAZDALJA, VENDAR NAJPOGOSTEJE DOLGA POT.
KAŽE, DA SO PAMETNEJŠI ŽE
Cisto popustili!
TISTI, KI NAM GOVORIJO, KAM GREMO, VEDO, KJE SO!
Iz glasila Mladina S***********************
Slovo
Torej je res! V nekaj urah me boš zapustil in nikdar več se ne bova videla. Sama sem tako hotela, sama sem spoznala, da te moram prepustiti drugi. Priznavam, da mi to ni bilo lahko. Preveč stvari me veže nate, preveč imava skupnih spominov. Se še spominjaš tiste čudovite nedelje v Kopru? Šla sva po ozki, vroči ulici in zrak je trepetal od vročine. Midva pa sva bila raz-izgrana in preskrbna in sva mislila samo na počitnice. Pozneje sva najela motorni čoln in se vozila po morju. Se še spominjaš zelenih gozdov na Pohorju? Bleda in Kranjske gore? Povdsod si bil z menoj. Bil si tako čeden — danes nisi več tako zelo — bil si eleganten, modem in prvi trenutek, ko sem te zagledala sem se zaljubila vate. Morala sem te imeti in dobila sem te. Kaj hitro si se mi prilagodil. Pa ne samo to: kadar sva bila skupaj, sem doživljala uspehe in bila sem drugi človek. Z leti pa si počasi postajal vsakdanji, počitnice so bile vse krajše. Se si hodil z mano nakupovat ali na sprehod — nenadoma mi nisi bil več tako močno všeč. To me je razžalostilo. Čas te je enostavno pohodil. Ljubila sem ite, ker si bil drugačen od drugih, danes pa se moram skoraj smehljati, če te gledam. Spomnila sem se kaj mi je kolegica zadjič skrivoma zašepetala v uho. Rekla je, da nič več ne pristajava drug drugemu, da si prestar zame in da si videti zanikrn. Priznam, da sem bila užaljena in sem se skoraj sprla z njo zaradi tvoje velike vrednosti. Na vse pretege sem te hvalila in branila tisto malo lepote, ki ti je še ostala. Domov sem odšla nezadovoljna sama s seboj, s teboj in s celim svetom. Morda sem te prav od tistega dne začela zanemarjati. Skoraj pogledala te nisem več, cele dneve isem te puščala samega in odhajala brez tebe, dokler nisem pozabila, da si, da te imam. Danes mii je jasno, da se moram ločiti od tebe, da me nate ne smejo več vezat ne velike ne majhne navade. Prost si. Pogrešala te bom. Danes greš k drugi, ki te že pričakuje. Vem, da jo boš osrečil. Ona ni takšna kot jaz im dlje ti bo zvesta, morda celo za večno, če boš zdržal.
Kmalu boš pripadal neki drugi ženski, pravzaprav škoda, moj dragi stari poletni kostim.
DOMAČA NOVICA
Naši delegati neradi pešačijo: kadar se vsi hkrati zberejo v republiški skupščini, jim morajo navadni občani odstopiti vse okoliške parkirne prostore — tiste brez parkirnin ...
VPRAŠANJE KOLEGIJU
Projekt novih plač še ne zmaguje a čutiti je tam gor veliko muje. Tako delavec Tosame se sprašuje koga kolegij skor’ tri leta nagrajuje koliko »fabrka« zato botruje? Pravijo odslej po delu se plačuje zato tistega naj bi bolelo huje ki zdaj z jezikom d’narcc kuje a ker kolegij tu kraljuje kdaj razkrije nam resnice tuje?
Rožič F.
LAŽ
»Ali ti verjameš v pregovor, ki pravi, da ima laž kratke noge?«
»Ne, sicer bi ti moral hoditi že po riti!«
OBVESTILO
Tudi letos lahko nabavite NOVOLETNE JELKE pri »SEMESA-DIKI« MENGEŠ, Prešernova c. 35
na dvorišču			od ponedeljka,	17. 12.
1984	dalje in		sicer od 8. do	16. ure
po naslednjih cenah:				
0,50	do	1,00	m višine —	110,—
1,00	do	1,50	m višine —	190,—
1,50	do	2,00	m višine —	290,—
2,00	do	3,00	m višine —	450,—
3,00	do	4,00	m višine —	720,—
4,00	do	5,00	m višine —	1250,—
5,00	do	6,00	m višine —	1500,—
Istočasno			obveščamo, da	proda-
jamo	borove		storže za kurjavo. Ce-	
na za 1 vrečo, v kateri je 10 kg je 50.— din.
Prodaja storžev je vsak delovnik razen sobote od 7. do 14. ure.
»SEMESADIKE« Mengeš
NAGRADE
Izžrebani reševalci iz november-ske številke:
1.	nagrada : Čeriivec Vesna — DKS
2.	nagrada : Oimbola Ana — mi-kalnica
3.	nagrada : Prašnikar Jože — KS Čestitamo!
Ostalim reševalcem prihodnjič več sreče!
Rešitev: Seliškar, traviata, Interpol, BK, laik, ulov, PT, AO, inn, Aci, salo, RS, tišina, stres, ata, Črt, Morana, kam, gib, Ela, IM, Ana, amis, kunica, ,L, asa, An, ne.
ZA NAS JE NOVO LETO ZA VSE OTROKE PA NE
Z vsakim dnevom smo bliže Novemu letu. Vsi otroci komaj pričakujemo ta dan, saj mas bo takrat obdaril dedek Mraz.
Skoraj vsi otroci smo lahko zelo srečni ob pričakovanju novega leta, toda na žalost ni za vse otroke tako.
Mi dobimo za novo leto razne sladkarije in igrače, nekateri pa tudi denar. Starši nas peljejo na novoletne predstave in proslave ali pa v kino, če imajo na sporedu kakšno risanko ali otroški film. Včasih pa nas peljejo v kakšen kraj, kjer bo nastopil dedek Mraz.
Toda ali kdaj pomislimo na-otroke, ki nimajo niti hrane, kaj šele daril za novo leto? Mi vsi imamo lepo novo leto. Ali smo v teh trenutkih že kdaj pomislili na tiste otroke, ki morda ravno v teh trenutkih umirajo od lakote, mi pa sedimo ob polni mizi in se zmrdujemo, če hrana ii čisto po našem okusu?
Upam pa, da bodo v naslednjih letih vsi otroci, ki zdaj trpijo v pomanjkanju hrane in obleke, sedeli srečno za polno mizo, jedli in srečni pričakovali novo leto. Kdo ve če se mi bodo te želje kdaj uresničile.
Orehek Marta 7. a.
OŠ Dob
ŽELJE OB NOVEM LETU
Vsakdo si v Novem letu želi čim-več sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov. Nekaterim se to uresničuje, drugim ne, Kako bi sploh lahko bili veseli, ko na svetu divja toliko vojn? Na to vprašaije marsikdo ne ve odgovora.
To ni edina želja, je pa največja, saj brez miru in svobode ni srečnih dni, brez srečnih dni ni zadovoljstva in volje in brez teh dveh stvari ni uspehov pri delu, v šoli.. •
Ob Novem letu si želimo, da bi premagali krize v gospodarstvu in da bi vsi skupaj svobodneje zadihali. Želimo, si, da bi na vsem svetu zavladala mir. Te želje so skoraj da neuresničljive, saj tudi tekmovanja z orožjem obeh velesil kot kaže, ne bo še kmalu konec.
Ob novem letu imamo take in podobne želje. A to še niso vse. So pa take, zaradi katerih se nam ne izpolnijo druge, manjše. Tudi jaz si želim, da bi bilo Novo leto, ki prihaja, boljše od letošnjega in da bi se nam te želje izpolnile.
Zato pa si na Novo leto tudi zaželimo »Srečno Novo leto« misleč na mir in prijateljstvo, ki pa je med ljudmi čedalje redkejše.
Drolka Vlasta, 7. a OŠ Martin Koželj Dob
OSEBNE VESTI
Rojstni dan praznujejo v mesecu decembru 1985
tozd SANITETA likalnica
ledenik Štefanija, Cerar Silvo, Ce-Lar Ivanka, Cerar Martina, Cerar 'rančiška, Gotar Joži, Jemec Dra-fdca, Kerč Štefka, Lebar Marija, lercun Metoda, Pele Ivanka, Pre-ovšek Ani, Šuštar Roman, Strekar ^vonka, Štrukelj Stanislav, Urankar tetka, Urbanija Marija, Zebovec tJlga,
Sanitetna konfekcija
RFn!eni Ana, Bervar Anastazija, oihar Magdalena, Cerar Marija, regorič Bojan, Lukman Marija,
Otroška konfekcija
vanetič Majda, Jeretina Marica, ^enček Marija, Maček Marija, Mi-siej Štefanija, Stupica Marija, Sare ^{va, Horvat Vika, Miklavčič Fran-
Ikalnica ovojev
Cerar Ivan, Cerar Bernarda, Kerč Štefka, Vidergar Andrej,
Tkalnica širokih tkanin
Lerar Brigita, Kerč Janez, Kolbl J,a rt a, Pevec Ivanka, Krašovec Stanko, Flis Silva,
Pripravljalnica
Vesel Albin
Oddelek netkanega blaga
evc Peter, Cerar Silvo, Gornik Franc dipl. ing.,
Rcliiniea
Prenar Silvester, Urankar Franc,
tozd filtri
Cvetkovič Stanka, Ficko Anton, Klopčič Ivanka, Kaplja Zofka, Marek Marijana, Merkužič Cveta, Ne-p c Aleksander, Ocvirk Valentina, *Telesnik Julijana, Žužek Tilka, tlrn Mojca, Grošelj Marija,
Osss
Skupne službe
reznik Helena dipl. ing., Deisinger • leIka, Florjančič Olga, Hribar Jo-e> Kralj Janez dipl. oec., Kerč Jo-°’ Krasnik Marija, Mežnar Silva, usjan Silvo, Kokalj Marta, Koro-ec Tatjana, Debevc Marjan, Judež vonka, Jeretina Franc, Osolin Du-an> Piskar Niko, Rozman Stefan,
Sedeljšak Franc,
• Rodili so se:
Zupančič Miranu — sin in hči
Burja Vinku — hči
Brodar Dani — sin
Pernuš Srečotu — sin
Grum Mileni — sin
Videnšek Tončki — sin
Kerč Almi ‘in Janezu — sin
• Poročila se je:
Jemec Joži por. Gaberšek
• Prišli v delovno organizacijo:
Podbrežnik Joško — belilnica Budnar Danijel — filtri Joger Marta — tkalnica ovojev Mihalič Martina — TŠT Cerar Mirko — mikalnica
• Odšli iz delovne organizacije:
Jeretina Francka — upokojena Ravnikar Ciril — inv. upokojen Kos Marjan — umrl Pestotnik Dorca — pred. upokojena
ZAHVALE
Ob boleči, mnogo prerani izgubi mojega dragega moža Marjana Kosa, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz Tkalnice ovojev, TST in pripravljalnice za darovano cvetje in za denarno pomoč.
Prav tako se zahvaljujem celotnemu delovnemu kolektivu in osnovni organizaciji sindikata za finančna sredstva, ter oktetu Tosama za ganljivo odpete žalostike.
Vsem, ki ste ga imeli radi, mi izrekli sožalje ali kakor koli sočustvovali z mano, ga pospremili v njegov poslednji dom, iskrena hvala.
Žalujoča žena Tončka Kos
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice se lepo zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj. Enako se zahvaljujem tudi kolektivu Tosame za knjižno darilo.
Jeretina Francka
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka Mikalnice za poklonjeno darilo, ki mi bo ostal drag spomin. Tudi za knjižno darilo delovne organizacije iskrena hvala.
Vsem želim še naprej v Tosami prijetno počutje in mnogo delovnih uspehov.
Morela Milka
Sindikatu Saniteta II se prav lepo zahvaljujem za denar in cvetje, ko so me obiskali ob času moje bolezni.
Se posebno se zahvaljujem Blatnik Branetu in Pavli Janezu.
Dimič Peter
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam dn sodelavcem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj, ki mi bo trajen spomin na leta, preživeta v Tosami.
Hvala tudi vodstvu delovne organizacije za knjižno darilo.
LEKAN FRANCKA
MALI OGLASI
•	Kupim dvodelno omaro ali komodo za shranjevanje perila. Int. št. 318
•	Gramofon LENCO 133, nahrbtnik za otroka in rabljeno opeko prodam. Informacije na int. 257.
•	Prodam cca 150 kg betonskega železa 0 6 po nabavni ceni iz leta 1983. Int. 219.
EVVALD
JOHAMS
o O O
POGOST
miVZA
PSA
POČASI
ODDELI K
ZENSKO
IME
EMILE NEL LIGAH
MESEC V LETU
mm
LETOPISI
Amu