CELJE, 6. NOVEMBRA 1959 Leto X., štev. 44 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon' 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 -telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številk« 15 din — rokopisov ne vračamo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Regulacija Savinje v 7. etapi Zaradi nadvse ugodnega vremena pa tudi močne mehanizacije, s lai? Mar ne tisH. ki pravijo, da rrnci še niso zreli za svobodo? Kdo pa jim jo krati! Na drv ni strani ie 60 dr^av 15 dni 7aJ{P-th svor- nih vr^ra^anj, med kafprirni niso na zadnjem rn.pffu trnnvin^ka, prpdniiipm razširitev f^ii^+oime tr- gnv^np in uv^znp. omejitve. Rn.z- vf^plnrvo jp ^udi. ^^ 'O 7.ahndr>.e dr^^ave ocenile rp'>i^dWnvr f^oviet- ski naf^rt r> raznrn-i+iti kot svre- jpm.i^iv. CpIo Fan-fnni se ie na knnnrpfin i^ornnkratnv i-^rpiroi za vovo TinTi+ii^o no.^iram V7hndii. Ad hnr- Tn r»a io VPmil rJn i-fi kr- Šron.fkn dr>mnkrnfi^n T+^Trii vt> mor p VP^ t^nH CPrkve jo firn. v ^•'''rofT^if+i^no vode, levica bo morala stran od nje, če bo hotela ostati demokra- tična. T. O. Tovariš Stane Kavčič: Stanovanjska reforma (Nadaljevanje s 1. strani) priti do izraza pravzaprav notranja razdelitev in notranje pravice vsa- kega posameznika, ki jih ima na os- novi večjih delovnih rezultatov. Ce uvedemo celoten sistem nagrajeva- nja po delovnem učinku, po^em se ne postavi vprašanje, da bi tisti, ki itak več ima, lahko imel tudi večje in boljše stanovanje. Ampak, če se stvar postavi pri svojem izvoru, po- tem velja trditev, da bo tisti, ki bo družbi največ dal, ki bo najbolj pro- duktiven, ki bo najbolj ustvarjalen, imel seveda na osnovi takega svo- jega dela, takih svojih rezultatov, materialno možnost, da si svoje osebne prilike pač sanira tako, kot smatra najbolj za potrebno. Osnova naše socialne in sociali- stične pravičnosti je, da Je vsak nagrajen po svojem delu, da na os- novi rezultata svojega dela dobi svoje prejemke, potem pa naj z nji- mi gospodari, kakor sam najbolje zna. To Je vsekakor najbolj pravič- no in istočasno najbolj racionalno, najbolj ekonomsko, najbolj, kako bi rekel, samoiniciativno. Zdi se mi, da velika večina držav- ljanov te stvari, če ne mogoče v vsej svoji teoretični poglobljenosti, ampak čisto enostavno po svojem praktičnem položaju, razume in odobrava. Zlasti tudi za^o, ker IV. in III. kategorija stanovanj, k tu ne bo prizadeta, v glavnem pred- stavlja gro stanovanjskega fonda zaposlenih, dalje 50% zaposlenih stanovalcev je lastnikov in zaradi vseh teh razlogov je, v celoti vzeto, politično razumevanje predvidenih reform zelo pozitivno, ljudem precej naravno in samo ob sebi razumljivo. Problemi nastajajo pri tistih ma- loštevilnih posameznikih, ki bodo indirektno prizadeti. In zlasti v ne- katerih administrativno upravnih krogih, predvsem pri nekaterih to- variših, ki so vse do zdaj bili zelo glasni zagovorniki in predlagatelji tako imenovanih ekonomskih najem- nin. To na prvi pogled zgleda sicer mogoče nekoliko čudno, je pa v tem neka notranja logika. Vsi ti krogi, vsi ti tovariši so v nekem smislu v sedanjem administrativno upravnem sistemu nekako sanirali svoje sta- novanjske prilike. Zdaj seveda pa konkretni računi pokažejo, da bo za tako sanacijo stanovanjskih prilik treba mogoče globlje seči v denarnico, kot pa je bil to primer dosedaj. Zaradi tega se tu, zaradi osebnih interesov, pri nekaterih takih tovar ših kaže dolo- čena skepsa, določeno nerazumeva- nje in negodovanje. Oni seveda tega ne povedo, ampak se sklicujejo na zaščito nekaterih delavcev, ki so nizko plačani, pa so slučajno po ne- kih poteh prišli do novih in dobrih stanovanj in bodo sedaj tu nastali problemi. OBRAČUNATI JE TREBA Z AD- MINISTRATIVNIMI TEORIJAMI TUDI NA STANOVANJSKEM PODROČJU Mislim, da Je treba vse te stvari politično zelo ostro napasti, da Je treba tudi ob tej priliki v celoti ob- računavati s temi administrativno upravnimi teorijami in tendencami, z nerazumevanjem celotnih in os- novnih postavk, pravzaprav tako sproščenega demokratičnega socia- lizma, kakršen Je naš. Ker v končni konsekvenci se vpra- šanje postavi takole: ali priznava- mo blagovno proizvodnjo in zakon vrednosti in v njenih okvirih socia- listično demokracijo, delavsko in družbeno samoupravljanje in vse to kar Je, in gremo dosledno po tem konceptu naprej; ali pa Je treba po- tem iti na administrativno koncep- cijo; to se pravi na kitajske komu- ne, na dekretirane plače, na dekre- tirane cene in na administrativno razdeljevanje vseh potrošnih dobrin Iz teh vidikov in konsekvenc, s takih družbenih, političnih in teo- retičnih pogledov je treba napadati in celo osmešiti nekatere admini- strativne uravnilovske teorije, kon- cepcije in gesla, socialne pravično- sti, socialistične pravičnosti, sociali- stične zaščite, ki so ovira našemu napredku in politična osnova nera- zumevanja predvidenih stanovanj- skih sprememb. ^^^ CELJSKI TEDNIK štev. 44 • 6. novembra 1959 Bodočnost demokracije je v vse širšem družlienem samoupravljanju Doslej doseženi pomembni rezultati kažejo, kako pritlikavi in kratkovidni so, in kako postopno postajajo tudi smešni tisti des- orientirani posamezniki ali politični špekulanti, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bodočnost demokracije ni v politični špekulaciji profesionalnih politikov, marveč v vse širšem razvoju družbenega samoupravljanja, pa zato v naši praksi vidijo in žele videti samo slabosti in negativne pojave, a ne vidijo tistega, kar je bistveno in kar daje moč naši socialistični skup aosti. V našem sistemu družbenega samoupravljanja je mesto za vse, ki žele aktivno in praktično delati v korist delavnega človeka ia družbene skupnosti; tudi za tiste, ki ne sprejemajo dialektič- nega materializma in se ne zaprisegajo na Program Zveze komu- nistov Jugoslavije. Toda vsakdo, ki se ozira le nazaj in ki še vedno živi v ilu- ziji, da je naši družbi mogoče vsiliti zastarele organizacijske oblike, se bo nujno našel ob strani, na mrtvi periferiji osnovnih družbenih tokov. Ta proces včasih dobiva tudi tragične oblike, toda težk.o je pomagati ljudem, ki si sami ne znajo pomagati. (Iz govora tov. E. Kardelja na zborovanju v Mariboru.) V Emajlirki so s premičnim dvigalom olajšali nakladanje Keniična'[istilnica pred upeditvijo razmer Znano je, da so se v celjski ke- mični čistilnici dogajale in se tu in tam še dogajajo stvari, ki upravi- čeno povzročajo pri posameznih prebivalcih hudo kri. Ta je dal v čiščenje obleko, pa so mu jo vrnili z zamudo in le napol očiščeno (na kar so jo čistili še enkrat), oni ni iz čiščenja dobil svojega plašča, te- ma spet je bilo treba čakati po več Pierecev, da so njegove hlače ven- darle našli, in tako dalje. Za slabo očiščene in zlasti izgubljene pred- mete ni menda nihče nikoli dobil povračila, ali če ga je že dobil, ni- koli v dejanski vrednosti, saj izgub- ljenih predmetov pač nihče ne bi mogel prav oceniti. Ta nered v no- tranjem poslovanju podjetja, v ka- terem pravzaprav nihče ni bil od- go\oren za ničesar, je šel tako da- leč, da so se ljudje priglaševali zo- per njega celo na občini. Svet za gospodarstvo pri celjski občini je zato sklenil, da bo razmere v čistil- nici uredil tako, kakor imajo to ure- jeno drugod. S tem v zvezi smo iz- vedeli tole: Kemična čistilnica v Celju je bila ustanovljena v času, ko jo je bilo spričo potreb nujno ustanoviti — četudi v neprimernih prostorih in ob slabih strojih za čiščenje. Pri tem ni bilo na razpolago potrebnega strokovnega kadra, niti deviz za na- ku]) novih strojev. Kasneje so bila sicer na razpolago tudi sredstva, a jih niio mogli izkoristiti. Da pa je prav strokovni kader tu, kakor po- vsod, neizogibno potreben, saj ni dovolj, da bi ljudje, ki delajo s stroji, vedeli na primer o bencinu samo toliko, kolikor ve vsak drug in nič več — je samo po sebi raz- umljivo. Zato je svet za gospodar- stvo pristopil k reševanju tega pro- blema, iz katerega navsezadnje iz- haja vse ostalo. V teku so razgo- vori z mariborsko kemično čistilni- co. da bi le-ta prevzela pokrovitelj- stvo nad celjsko čistilnico ter s tem poskrbola za to, da bi se celjski ka- der strokovno usposobil. Razen tega bedo zdaj 7 uvedbo novega stroja za čiščenje s triklor etilenom sku- šali pritegnili tudi strokovnjake iz Metke. I paju, da bo do konca leta konec težav ter da jim bo uspelo ustviiriti kader, ki bo temeljito spo- znal take ves delovni kakor tehno- loški proces; da bodo uvedli red in hkrati tudi rešili vprašanje odnosa med izvrševalcem in koristnikom usluge. Tisti namreč, ki očiščenega predmeta ne bo dvignil pravočasno, bo za vsak dan plačal 10 dinarjev ležarine, prav tako pa bo penale pla- čalo podjetje, če ne bo predmeta očistilo do dneva, do katerega se je obvezalo. Z vsem tem pa bo moč uveljaviti tudi boljšo kontrolo nad delovnim procesom v podjetju, kar je eden iz- med osnovnih predpogojev za so- lidno in vestno poslovanje; dvigniti dosedaj slabo in nezadostno delov- no storilnost ter povečati zadolžitve tako pri sprejemu kakor pri oddaji blaga. Ko bodo rešili še vprašanje novih prostorov, bodo razmere v ce- loti urejene, odpadle bodo tako sub- jektivne kakor objektivne težave in ljudem ne bo treba več ugibati: bom dobil svoje hlače, svoj plašč ali suk- njo spet nazaj? Bo očiščeno ali ne bo? POZORl 30 dinarjev za kilovat Pred dnevi so dnevni listi obja- vili splošne izredne ukrepe za var- čevanje z električno energijo. Po- sebno zanimivi za naše bralce so ukrepi, ki zadevajo gospodinjstva Zvezni Izvršni svet je namreč pred- pisal normalno količino porabe elek- trične energije za gospodinjstva Tako po tem odloku vsaka družina oziroma koristnik električne energi- je lahko porabi za prvo tarifno eno- to 120 kWh na mesec, za vsako na- slednjo pa 60 kWh. Ta količina električne energije se gospodinjstvu obračuna po dosedaj veljavnih fa- rifah. Torej v pretežni večini po tri d narje za kilovat. Peti odstavek te- ga odloka pa posebej poudarja, da se bo za mesec november in decem- ber tega leta, ko velja odlok o splošnih izrednih ukrepih za varče- vanje, vsa porabljena energija pre- ko te norme obračunavala po 30 di- narjev za kilovat. Mnogi so ta odlok Iz sporočila »Tanjuga« prebrali, nekateri tudi ne. Tudi vsi inkasanti Elektra Ce- lje obveščajo gospodinjstva o teh ukrep h. Vendar menimo, da je tudi naša dolžnost, da bralce opozorimo na ta odlok. Gotovo je namreč, da bi tisti, ki se ne bi zavedali posle- dic izrednih ukrepov za varčevanje električne energije zašli ob koncu meseca v hude finančne težave. Kaj to pomeni? Na primer, da ima družina kuhinjo in še dve sobi, recimo da so normalne velikosti. Za te dobi za eno (prvo enoto) 120 kilovatov normirane porabe, za obe naslednji pa po 60 kilovatov, torej skupaj 240 kilovatov normirane po- rabe. Ce bo gospodinjstvo porabilo recimo 240 kilovatov, kar je skrajna meja, bo plačalo 720 dinarjev za po- rabljeno energijo (240-krat 3 din) in še 135 dinarjev običajnega pri- spevka. Skupaj torej 855 dinarjev. Ce pa bi gospodinjstvo na primer v novembru porabilo 500 kilovatov, bo plačalo kot prej običajni prispe- vek, za dovoljenih dvesto štirideset kilovatov po tri dinarje 720 din, In za presežek 260 kilovatov, ki se ob- računa po 30 din za kilovat pa kar 7800 dinarjev. To pomeni, da bi v tem primeru gospodinjstvo plačalo za porabljeno električno energijo v novembru kar 8790 dinarjev. Ce pa bi porabili še več, recimo 740 kilo- vatov, oz'roma če bi presežek zna- šal 500 kilovatov, bi plačali za to- kovino za en mesec kar 15.990 di- narjev. 2e ti skopi izračuni pokažejo, da bo vsako gospodinjstvo v mesecu novembru in decembru moralo te- meljito presoditi in omejiti porabo električne energije. Pri podjetju »Elektro« Celje smo tudi zvedeli, da bodo na območju Celja električno energijo po novem odloku obračunavali za vsako go- spodinjstvo od tedaj, ko inkasant odčita števec v začetku tega me- seca. Ugodni pokazatelji Podatki o izpolnjevanju gospo- darskih nalog za konjiško občino kažejo, da v večini gospodarskih organizacij svoje letne plane uspešno uresničujejo. Razen v večjih podjetjih so letošnjih prvih devet mesecev naloge do- kaj vispašno opravili v (tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju. Predvideni letni plan bruto pro- irvodnje so do tega časa dosegli že z blizu 90 %, predvidena sred- stva za sklade podjetja pa so sko- raj ž>e v celoti uresničili. Medtem ko je nekaterim podjetjem ali go- spodarskim panogam letošnje de- ževno vreme škodovalo, pa je vi- tanjski tovarni to zelo koristilo. Ob zadostni količini vode skozi vse leto je lahko obratovala nji- hova lastna elektrarna, ne da bi morali dovažati premog za pogon lokomobile. Seveda so s tem biLi proizvodni stroški nižji, kar je vplivalo na finančni uspeh. Uspešno so delali še v oi>ekarni Loče, kjer bi brez nadaljnjega lahko prodali še enkrat več pro- izvodov. Rezultaiti devetih mesecev v občini so torej precej ugodni. Manjše ovire za izpolnitev let- nih nalog so nastale v drugi po- lovici oktobra ob večjih redukci- jah električne energije. Vendar sodijo, da bodo te izpade prav gotovo nadoknadili. STANOVANJSKA REFORMA IN LJUDSKI ODBORI Napovedana reforma finansiranja stanovanjske izgradnje, o kateri prav sedaj živo razpravlja naša jav- nost, postavlja pred ljudske odbore zelo odgovorne naloge. Te naloge .izvirajo iz dejstva, da je določanje novih stanovanjskih najemnin pre- puščeno ljudskim odborom, kar je vsekakor v skladu z našim komu- nalnim sistemom in razvojem. Za- kon.ski predpisi s tega področja, ki jih bo Zvezna ljudska skupščina sprejela, kot se predvideva, konec novembra, predvidevajo le osnovna načela in metode za določanje no- vih najemnin. Ljudski odbori bodo na sejah obeh zborov sprejemali lokalne predpise o stanovanjskih najemni- nah. Pri tem bodo ljudski odbori lahko nekoliko odstopili od meril, ki jih bo določil zakon, ter sprejeli ne- katere svoje dopolnilne kriterije. Ena možnost je, da odbori lahko določijo krajši ali daljši čas za am.ortizacijo zgradb. V drugem pri- meru — tedaj bo tudi najemnina manjša — bo ljudski odbor dolžan zagotoviti odgovarjajočo razliko v amortizaciji investitorjem iz sklada za stanovanjsko izgradnjo ali iz drugih virov, medtem ko v prvem primeru — ko bo tudi najemnina večja — se bo razlika stekala v ko- rist sklada za stanovanjsko izgrad- njo. Prav tako bodo lahko ljudski odbori določili manjši ali večji od- stotek najemnine za upravljanje in popravila hiš. Za kakšno višino najemnin se bo ljudski odbor odločil, bo odvisno predvsem od tega, kakšen bo njegov astni interes. Vsi organi in držav- ljani komune so predvsem zaintere- sirani za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada in za razširi- tev stanovanjske izgradnje. V koli- kor bodo najemnine manjše, se sta- novanjski sklad ne bo mogel redno vzdrževati in tudi sredstva za no- vo stanovanjsko izgradnjo bodo manjša. Toda, če bodo najemnine odgovarjale vrednosti stanovanj, ali če bodo celo višje bo, razumlji- vo, tudi več sredstev za stanovanj- sko izgradnjo, hišni sveti pa bodo dobili več denarja za popravila, vzdrževanje ter za modernizacijo stanovanjskega sklada. Organi družbenega upravljanja hiš bodo imeli v tem pogledu veliko vzpod- budo. Načrt zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanj- skih odnosih predvideva namreč, da hišni sveti, ki ostvarijo prihranke, lahko ta sredstva uporabijo po svoji uvidevnosti za zboljšanje stano- vanjskih prilik ali pa v druge na- mene, kar pač bo odvisno od dogo- vora samih stanovalcev. Očitno je torej, da bodo morali ljudski odbori voditi s stanovanj- skim skladom tako politiko, ki bo najbolj ustrezala njihovim prilikam in pogojem. Določanje novih stanovanjskih najemnin bo brez dvoma za ljudske odbore dokaj zahtevno delo. Kajti pri določanju najemnin bo treba upoštevati tudi druge pogoje, kot na primer: območje mesta, kjer je stanovanje, kakšne so v kraju ko- munalne usluge itd. To bo zelo res- no in odgovorno delo. To pomeni, da nova najemnina ne bo le odraz vrednosti zgradbe in stroškov upravljanja odnosno popravil, tem- več tudi stanovanjskih pogojev. Pred važnimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) pa naj budno spremljajo korist- nost zaposlovanja nove delovne si- le s stališča produktivnosti in eko- nomičnosti proizvodnje, kakor tudi s stališča stanovanjskih in komu- nalnih problemov. Kljub temu, da je število nadur v industriji pogojeno z nekaterimi objektivnimi činitelji (prenatrpan industrijski tir, remonti, izredna ra- čunovodska dela), bodo morali v podjetjih tudi temu vprašanju pri- sluhniti bolj kot doslej in nadure kar se da zmanjšati. Se bolj pa se bodo morali delavski sveti in sindi- kalne organizacije v podjetjih spo- prijeti še z enim negativnim poja- vom — porastom izostankov od de- la. Ta pojav zelo neugodno vpliva na naše gospodarstvo, saj 14 od- stotkov Izpadlih ur od celotne koli- čine delovnega časa v podjetjih celjske občine se nikakor ne da upravičiti, kljub nekaterim okolno- stim objektivnega značaja. Ker iz- ostanke povzročajo predvsem pove- čane bolezni, bodo morali v kolek- tivih posvetiti vso skrb ugodnejše- mu prevozu v službo in iz službe, izboljšanju pogojev dela, ureditvi družbene prehrane, stanovanjski iz- gradnji ter ustanovitvi obratnih ambulant, kjer teh vprašanj še do- slej niso rešili. Ž ozirom na zelo počasno črpa- nje investicijskih sredstev in izvrše- vanje planiranih investicij v zvezi s perspektivnim razvojem podjetja, bodo morale sindikalne podružnice vplivati na vodstva podjetij, da te- 'nu vprašanju posvetijo večjo skrb M doslej. Sindikalne organizacije bodo mo- fale bolj kot doslej skrbeti tudi za izobraževanje in strokovno izpopol- njevanje članstva. Da bi zadostili veliki potrebi glede izobraževanja delavcev, bo nujno potrebno zgra- diti v Celju srednje tehnično šolo. Ker občina sama tega bremena ne bo zmogla, naj bi v podjetjih reali- zirali sklep, ki ga je že sprejel ob- činski zbor proizvajalcev. Ta se namreč glasi, da bi naj podjetja združila 30 odstotkov skladov za kadre v skupni sklad v ta namen. Ker je bilo opaziti na zadnjih se- jah občinskega zbora proizvajalcev, da je bilo znatno število članov te- ga zbora neupravičeno odsotjiih, naj sindikalne podružnice zahtevajo od svojih zastopnikov v občinskem zboru proizvajalcev, da poročajo o delu tega organa in o njihovem konkretnem delu v zboru proizva- jalcev. -ma Velika kopalna kad v fizioterapevtskem oddelku. To kad in večino ostalih priprav je izdelala Ljudska tehnika Tovarne emajlirane posode 2 E N S K E C R E P P E N i L O N ŽABICE TOVARNA NOGAVIC LN Dni TCi A DROBNE KONFEKCIJE IULLLLA Analiza gospodarjenja Na skupnem posvetovanju predstavnikov občine gospodar- skih podjetij in političnih orga- nizacij v Slov. Konjicah so po- drobneje obravnavali program dela delavske univerze. Istočasno so imenovali tudi njen upravni odbor, v katerem je 19 članov iz različnih področij in krajev v ob- čini. Za vsako od petih glavnih področij izobraževanja, fci jih bo imela delavska univerza, bo usta- novljena še manjša podkomisija, ki ibo vodifa delo. Sekretar O«; ZKS iz Celja tov. Franc Simonič je ob tej priliki govoril o nekaterih važnih go- spodarskih nalogah. Na njegov predlog je bil sprejet sklep, da bodo občinski organi skupaj z okrajem izdelali konkretno anali- zo gospodarskega stanja v občini. Ko bo ta gotova, jo bodo obrav- navali preko ljudskega odbora in političnih organizacij. Predvide- vajo, da bo taka analiza naprav- ljena do srede novembra. V konjiški občini so letos sprejeli v uk blizu 100 vajencev Po podatkih, ki jih ima posre- dovalnica za delo v Slov. Konji- cah, zaposlovanje novih delavcev v tej občini letos dokaj zadovo- ljivo poteka. V minulih mesecih je bilo sicer zaposlenih okoli 400 delavcev, toda polovico na razna krajša sezonska dela. Med tisti- mi, ki jim je delovno razmerje prenehalo v tem razdobju, je bilo četrtina takih, ki so delo sami za- pustili, bili upokojeni, ali pa od- šli na odsluženje kadrovskega roka. V vsej občini je bilo zadnje štiri mesece le deset primerov, ko so ix)djetja ali ustanove dale odpoved zaposlenim, kar je zelo malo v odnosu na preko tri ti- soč zaposlenih. V poletnih mesecih je padlo število nezaposlenih, zlasti še ti- stih, ki dobivajo podporo. Kljub temu pa je bilo na račun nado- mestka plač, otroških doklad in drugih dajatev izplačano preko milijon dinarjev. Te številke pa so ta mesec začele naraščati, še višje pa bodo prihodnje mesece, ko bodo prenehala sezonska dela v gradbeništvu, kmetijstvu, in ostalih panogah. Vsi ti seveda ne ibodo upravičeni do denarnih pod- j)or, vendar pa bo takih tudi pre- cejšnje število. Med nezaposlenimi je manj moških, zato pa več žena. Na po- sredovalnici je prijavljenih okoli sto žensk, ki iščejo zaposlitev, vendar pa je po mnenju posre- dovalnice še več takih, ki niso v seznamu nezaposlenih. Največ jih je v zreški okolici, dalje v spod- njem delu občine in v krajih ob Konjiški gori. V industriji, de- loma pa tudi v obrti in kmetij- stvu je zaposlenih razmeroma malo žena. Največ je zaposlenih v lesni industriji in usnjarski stroki, v gostinstvu in delno v trgovini. Razveseljivo je dejstvo, da so v letošnjem letu gospodarske or- ganizacije sprejele v uk blizu sto vajencev. Od teh jih je dve tret- jini v petih večjih podjetjih, ki so uvidela, da je to edina pot za pridobivanje strokovnega kadra, ki ga povsod manjka. Za neka- tere stroke, na primer opekarsko, zidarsko pa je vajence dokaj težko dobiti. Med novimi vajenci je razmeroma dosti fantov, dosti manj pa deklet, komaj 20 odstot- kov. POUČEN IZLET PREKO TROJAN Prosvetni delavci iz žalske obči- ne so priredili poučno ekskurzijo. Obiskali so tovarno upognjenega pohištva »Duplica« v Kamniku, ogledali so si srednjo tehnično šolo v Kranju, tovarno »Iskra« in konč- no še Prešernovo rojstno vas. Bili so tudi na Bledu in v Bohinju, na povratku pa so obiskali še Begunje in se ustavili ob grobovih talcev. Pol UPB V najmanjši celjski telovodnici Vsak dan od jutra do večera so celjske telovadnice zasedene. Po- vsod je gneča, tudi v majhni te- lovadnici fizioterapije na kirur- škem oddelku celjske bolnišnice. Mnogi Celjani za to telovadnico niti ne vedo, saj je dograditev fi- zioterapije po nekem čudnem na- ključju ostala nezapažena, čeprav gre za pomembno pridobitev celj- ske bolnišnice. Obiskali smo jih v popoldan- skem času. Ze v čakalnici je bilo živo. Bila je ura malih pacientov, ki so tako ali tako potrebni tera- pevtske »telovadbe«. Med njimi je bila mala Maja, ki hodi sle- herni dan vadit, da odpravi hibe, ki jih ji je zapustila otroška pa- raliza. Anica je po nesrečnem na- ključju izgubila desno nogo. Ker še ne zna hoditi, si v telovadnici krepi mišice, da bo pozneje lahko shodila s protezo. Delavec iz že- lezarne je med delom izgubil tri prste na desni roki. Na fiziotera- pevtskem oddelku sedaj uri pre- ostala dva prsta, da mu bosta na- domestila manjkajoče. Mali Ivan- ček ima krive noge. Pomagajo mu, da se mu bodo hitreje in pra- vilno zravnale. Težko bi vse na- šteli, ki so ta dan bili v čakal- nici fizioterapije kirurškega od- delka celjske bolnišnice. Eno pa je, vsi ki so bili tam, so prišli, da bi jim pomagali in zaradi tega je ta telovadnica še bolj pomemb- na. Znotraj je kot vsaka druga, le mnogo manjša je pa polna po- sebnih in na prvi pogled čudnih priprav. Imajo kolo brez koles, škripce za nategovanje hrbtenice, električni aparat za draženje mi- šičevja, parafinsko kopel, kopalno kad v kateri lahko plavajo, pre- več je, da bi vse naštevali — in seveda vsa klasična telovadna orodja. Pa še ena značilnost loči to te- lovadnico od drugih. Tu ni vrst, ni iger, temveč delo — včasih tu- di boleče. Otrplo nogo je treba znova usposobiti. Bolnik si naj- večkrat ne more sam pomagati. Zato z vsakim bolničarke posebej vadijo. Za vsakega so predpisane posebne vaje. V tej telovadnici tudi ni značilnega trušča. Ko pa- cient pride na vrsto (čeprav otrok) ve, da to ni zabava, temveč zdrav- ljenje. Povedali so nam, da imajo te- žave zaradi pomanjkanja osebja. Ze v kratkem času se je namreč fizioterapija močno uveljavila. Spričo tega, da je v dopoldanskih urah zasedena s pacienti ki- rurškega oddelka, ostane za nanje paciente na razpolago le nekaj ur v popoldanskem času. Tako lahko z omejenim številom bolničark le s težavo opravijo vs^ delo. In tega je vedno več. Morda je treba povedati, da so ta oddelek zgradili z veliko teža- vo. Dela so spričo pomanjkanja sredstev morali večkrat prekiniti. Sedaj, ko so te težave mimo, pa je očitno, da prizadevanje za ure- ditev fizioterapevtskega oddelka v celjski bolnišnici ni bilo zaman, da je bilo celo zelo potrebno. Ko- liko nesrečnih usod rešijo, za ko- liko se zmanjša čas nesposobnosti za delo poškodovancev in koliko manj stroškov je zavoljo tega? Ogromno, s številkami in dinarji se to ne da povedati. Povedo pa lahko bolniki, ki so uspešno kon- čali »telovadbo za zdravje«, pove- do lahko zaključene mape v ar- hivu tega mladega oddelka celj- ske kirurgije. Kulturni obzornik Ob premieri Janka in Metke v soboto popoldne so na Delav- skem odru v Celju odprli letošnjo sezono z uprizoritvijo pravljične igre Janko in Metka. Premiera, ki jo je režijsko pripravil Cveto Ver- nik, scenografsko pa Tone Zorko, je med občinstvom našla lep sprejem. Motiv igre je znan, zato ne kaže, da bi ga razčlenjevali na dolgo in na široko, kakor je to v splošni na- vadi saj s tem verjetno ne bi prav nič pripomogli prizadevanjem našega amaterskega odra, niti pri- zadevnosti posameznih igralcev, pač pa bi kvečjemu podprli lastno goslobesednost, kar pa ni namen tega zapisa. Predstava je v glavnem uspela, čeprav režiser ni izkoristil vseh možnosti, s katerimi je razpolagal. Tudi baletni vložki niso bili vsi enako dobri in je navsezadnje vpra- šanje, če so bili neizogibno potreb- ni. Režiser se je odločil zanje pač zato, da bi predstavo poživil. Zami- sel je bila posrečena, vendar ni mo- goče reči, da se je vsebinsko ujema- la s celotno igro. Vsekakor pa po- žrtvovalnost v vseh pogledih. Igralci, ki jih ne bomo delili niti na slabe niti na dobre, saj so vsi amaterji, so pokazali to, kar so mo- rali, ne pa tudi vsega tistega, kar bi morda še mogli. Toda v tem ni nič slabega. Pa drugič. Prav bi bilo, da bi se naša ama- terska gledališka dejavnost še bolj razmahnila; da bi našla svoje stal- no občinstvo,-ki ga zdaj, vse kaže, nima, ter da bi tako okrepila in obo- gatila našo kulturno tvornost. Naj izpolni svoje poslanstvo še s kvali- tetnejšimi prireditvami! Mednarodoi knjižai sejem v Beogradu V Beogradu so pred dnevi odprli četrti mednarodni knjižni sejem, na katerem razstavlja 80 domačih in 40 tujih založb okrog 35.000 publika- cij. Odprl ga je član zveznega izvršnega sveta Krsta Crvenkovski. Na sliki: Krsta Crvenkovski v družbi predsednika jugoslovanskih založb Ivana Bratka in predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije D. Blagoje- viča O DotraDji obremeDitri šolskega otroka Tudi otroci imajo obremenitve. Včasih celo zahtevne in tudi odgo- vorne. Pri teh obremenitvah nasta- nejo med starši in otroci nesoglas- ja. Včasih so to prave sporne točke. Roditelji trdijo eno, otroci drugo. Kdo ima svoj prav, se pokaže kasne- je. Najčešče so zapoznele ugotovit- ve usodne. Otroci se znajdejo v čud- nem vrtincu. V šoli slišijo eno, do- ma drugo plat zvona. Morali pa bi obe hkrati Najprej se začne pri denarju. Se vedno je mnogo roditeljev, ki mi- slijo na šolo dva, tri dni pred po- ukom. Takrat se skušajo spomniti, v kateri razred hodita sinko in hčer- ka in kaj vse ta ali oni razred za- hteva. Otroci opozorijo svoje rodi- telje navadno že prej. Včasih so ce- lo zelo zgodnji. Toda v preobilici vsakdanjega dela jih često zavrne- jo: Ne sitnaril Do pouka je še pol- nih deset dni! Sola in z njo redni pouk pa kar prehitro prideta. Šolsko delo se mo- ra že po nekaj dneh normalizirati. Med učenci nastane razpoka. Eni, mogoče jih je dve tretjini, so na šolo pripravljeni. Zadnja tretjina pa se ne more znajti. Kako tudi! Tri tedne so dopovedovali očetu in ma- teri, da se bo pouk pričel ta in ta dan, roditelja pa sta v svoji zapo- slenosti odgovarjala: Ne bodi siten. Ne delaj nama še teh skrbi. Ko se bo pričel pouk, boš šel v šolo in k«- nec! Pouk je tu, razredniki narekujejo cene šolskih potrebščin. Otroci so veseli novih knjig, novih priročni- kov. Veseli so, da so napredovali in da bodo v novem šolskem letu slišali nekaj noveg'a. Novosti otro- ke še posebej privlačijo. Domov pri- dejo z razžarjenimi obrazi: Mati, oče, v šoli so nam naročili, da mo- ramo prinesti. .. In zdaj se v mnogih primerih začne tiha, a nekam pretežka obre- m.enitev naših otrok. Zgodi se, da se roditelji najprej znesejo nad šo- lo, učitelji, prosvetno oblastjo, na- zadnja se lotijo — na žalost — še svojih lastnih otrok. Začne se zmer- janje, da so danes šolski otroci eno samo veliko breme, da starši od njih ničesar nimajo in da le kam bo da- našnji svet prišel, če bo šlo tako naprej. Otroci v veri, da jim bo šola pri- nesla spet nekaj novega, zagovar- jajo njeno zahtevo. V neki podza- vesti, pa tudi zavestno podpirajo svoje razrednike, ki jim dopovedu- jejo, da človek brez znanja zelo ma- lo pomeni in da se bo jutri zahte- valo še dosti več, kakor se zahteva danes. Nekateri roditelji trobijo rav- no nasprotno. Sola je dvojni davek in le kdaj neki se bo ta davek obre- stoval? Sakramentirajo, zakaj to- likšno trošenje denarja za šolske potrebščine, ko pa hodi otrok samo zato v šolo, da se uči postopanja in brezdelja. Zgodi se, da je peta ali šesta ura v razredu prav prijetna, ko pa pride otrok domov, pa poje šiba svojo vzgojno pesem. So pri- meri, ko imajo v šoli razne krožke, ki učencem pomagajo k popolnej- šem razumevanju v šoli obravnava- ne snovi. Učenci se v takih krožkih sproste in skušajo — pa čeprav je ob takih prilikah tudi dosti smeha in svojevrstne otroške zabave — da pri vsem tem nekaj pridobijo in pri- hajajo domov z nekim tihim, prita- jenim zadovoljstvom. Zal pa doma naletijo dostikrat na popolnoma na- pačno razumevanje. Najprej nale- tijo na ostre, čestokrat preveč ošilje- ne poglede. Za pogledi sledijo vpra- šanja: Kje si bil? Aha, potepal si sel Bom ti že pokazal! Za kazen boš vse popoldne na njivi. Falot, smrk- lja nemarna! Težko je povedati, kaj se v takih primerih v otrokovi duševnosti go- di. Vsekakor so to obremenitve, ki bi jih lahko otrokom prizanesli. Otrok živi svoj svet. Ne smemo si predstavljati, da so otroci v zmanj- šanem merilu odrasli ljudje. Otro- kov svet je drugačen, povsem ne- kam sam svoj, je svojski. Ne nala- gajmo jim večne pridige s trikrat podčrtanim — po naše prikrojenim pregovorom: Ce sem jaz tako rasel, zakaj ne bi rasli tudi naši otroci! Pridružimo se raje nasprotnemu m.nenju in je najbolje zapisati ga prav v sredino naš.h možgan: Kar nismo imeli mi, naj imajo naši otro- ci! Robida Perspektive marksističnih krožkov na šolali v četrtek je bilo pri Občinskem komiteju LMS v Celju posvetova- nje poljtično-ideološke komisije s tovarišem Tonetom Polšakom, čla- nom CK LMS. Razpravljali so o organizaciji in vsebini marksistič- nih krožkov. Vse šole, ki so pri njih taki krožki že delovali, so izmenja- le izkušnje-in predloge o boljšem in uspešnejšem delu. Ugotovili so, da so delo najširše zajeli na ekonom- ski srednji šoli, da pa tudi na gim- naziji ne delajo slabše. Povsod so organizirali krožke po stopnjah, prav tako je razdeljen tudi program v njih — z višjo stopnjo se veča samostojnost in vsebina politično- ideološkega programa. V višjo stop- njo bi naj bili vključeni vsi tisti, ki so v krožku delali že prejšnje leto in seveda vsi mladi komunisti. Tudi na šolah, kjer lani krožkov še ni bilo, se morajo programi posamez- nih stopenj razlikovati. Tovariš Pol- šak pa je poudaril, naj marksistične krožke ustanavljajo le tam, kjer so za to pogoji in razum.evanje. Teme krožka naj bi izbirali v okviru programa, ki ga je sestavil CK LMS, prilagoditi in razširiti pa jih je treba glede na stopnjo in sposobnost mladincev. Marksistični krožki naj sčasoma postanejo akti- vi mladih predavateljev, ti pa vir za uspešnejše politično ideološko delo. Ob zaključku razstave umetniških del Moše Pijada je vredno zabeležiti, da si je razsta- vo ogledalo čez 4 tisoč obiskoval- cev. Vsekakor ne bi bilo tolikega obiska, če ne bi bila razstava posre- dovana občinstvu v gledaliških pro- storih. Vendar pa zanimanje, ki so Kiilturno- prosvetni dom v BraslovCah ga Celjani pokazali tudi tokrat, zo- pet krepi že dolgoletno željo in nuj- nost, da bi dobili stalni prostor za občasne razstave, ki ga Celjani še vedno nimajo. Gradnja tega doma je že skoraj v končni fazi. Braslovčani si z zanimanjem ogledujejo gradnjo. V njem bo kino- dvorana, ki pa bo služila tudi raznim razstavam in podobno. Poleg te dvo- rane bo tudi sejna dvorana. Želijo si, da bi bila stavba dograjena že do 29. novembra, ker imajo v programu lep kulturni program v zvezi z otvoritvijo. -L- Vido Korar: Veter Veter ima utrujene prste ki z njimi prelista hmeljeve liste Veter ima utrujene ustne umrlih poljubov Samo zadnje neposekane jablane in topoli ljubijo veter in zato je ves žalosten Nebo se je s sivim obrazom sklonilo nadenj in mu podarila dežja Več vizuelnega pouka z oCmi zaznavamo svet ... (Drobec, kot prispevek k reformi šolstva) ... 2e pol ure nam je učitelj razlagal zemljepis. Deževale so številke, kopičili so se podatki o prebivalstvu, gospodarstvu in po- dobnem. Besede so kakor lava bruhale s katedra po razredu. V malih glavah se je zapletalo. Ka- ka presenetljiva zmešnjava bi se pokazala, če bi mogli z aparatom dognati vse predstave v možga- nih učencev... Ko pa je učitelj razgrnil zemljevid, je završalo v razredu. Še bolj živahno je po- slalo, ko smo videli nekaj slik. Predstave so postale enotnejše, številke razumi j i ve jše, daljave prav tako. Na mah je postalo jasno, zakaj je Banat žitnica, za- kaj Bosna področje, kjer se ljudje pečajo z lesom in rudarstvom... Kaj želim s tem povedati? Samo to, da vsak človek zaznava svet, okolje in dogajanja predvsem z očmi. Temu čutilu šele sledijo sluh, vonj, tip in ostali. Vizuelna sredstva pri pouku so neizbežno potrebna. Več jih je, boljša kot so, večji bo uspeh. Teh pripomčkov pa je v naših šolah premalo. Kako daleč smo prišli v tehniki? Film, radio, televizija, skloptične slike, predvsem pa vrveče življenje okoli nas. Vsi ti pripomočki pa so ostali izven šol. Le redkokje so prodrla modema vzgojna sredstva v učilnice. Da bo moja trditev še bolj drastična, celo tistega, kar se samo ponuja, ne znamo izrabiti. Pred meseci so v letnem kinu, verjetno čisto slučajno, predvaja- li namesto tedenskih novosti kratki rumunski film. Naslova ne vem več, pač pa je na posrečen način prikazoval nastanek sveta in razvoj človeka. Na kratko: Sonce, kot ga rišejo otroci, pluje med zvezdami po vesolju. Komet potepuh obdrgne sonce pod nosom, sonce kihne, drobci zletijo na vse strani in nastali so planeti . . . Zemlja: Ogromno kroglo vrtijo težke prazgodovinske živali. Di- ncsauer hlasta za metuljem, da se vsa zemlja stresa. Na drevesu opica lovi ravnotežje in v usodnem trenutku pa- de. Toda za rep se je ujela v rogovilo, in posledica je, da opica dobesedno sko- či iz kože. Na trdih tleh se je pojavil človek, sprva neroden, potem v vsem dostojanstvu v pokončni drži na nogah. S tal je pobral cvetico . . . Človek je začel osvajati svet . . . Srečanje s tigrom je bilo za zver usodno, kajti človek se je oblekel v njen pisan kožuh . . . Člo- vek stopi na stopnišče. Vsaka stopnica je stopnja civilizacije navzgor. Končno prestopi s kamenitih stopnic na meha- nizirani tekoči trak, se pripelje narav- nost pred raketo, ki ga ponese v viša- ve .. . Zdaj spet vizija bodočnosti: Člo- vek v ralcetah leti od planeta do pla- neta in sadi rožice na nijh . . . To je kratka zgodba. Modema pravljica o nastanku sveta in razvoju človeka. Kaj še potrebuje šolar nižjih razredov? Primemo razlago in skrivnost mu bo raz- jasnjena bolj kakor v desetih urah nenehnega besedovanja bolj ali manj spretnega pedagoga. Film, ki bi moral v vsako šolo, so gle- dali odrasli na večerni predstavi, ko je otrokom prepovedan obisk. Koliko ljudi šele v poznejših letih dobi predstave o zgodovin- skih okoliščinah s pomočjo fil- mov, ki obravnavajo različna zgo- dovinska obdobja? Koliko jih je, ki se spoznajo z močjo elektrike, ko se lotijo popravila stikala? Marsikateremu postanejo osnov- ni zakoni fizike jasni šele v zre- lejših letih in se le podzavestno spomnijo besed svojih učiteljev iz mladosti. Vse to pa le zaradi tega, ker v šoli ni nikoli na lastne oči videl, kako teoretično pojas- njen primer v resnici izgleda. In še nekaj! Neizprosen tempo razvoja terja, da otroci že v mla- dosti vedo čim več in morajo zato hitreje osvajati učno snov. To pa lahko dosežemo le na način, da uporabimo vse dosežke, ki jih je razvoj prinesel s seboj. Medtem pa edina razpoložljiva sredstva včasih dosegajo nasprotno. V ne- ki podeželski šoli so imeli zidove okinčane s slikami. Zanjice, ki žanjejo rumeno pšenico, kmet, ki orje s konji njivo, otroci, ki jim na poti iz šole poskakujejo tabli- ce in gobe na hrbtih. V razredu pa je polovica učencev imela na- livna peresa, skozi okno je prodi- ral hrup traktorja s ceste, v da- ljavi pa je pšenico žel kombajn. Je že tako. Videti na lastne oči — pomeni zapomniti si stvar za vse življenje. Kr. Enu pismu iz Mozirja Lubi perjatli, jest sim en lep cajt premišlo- val inu zdej mislim, de bi bilo narbolši, če bi v krajnski šprahi svoje žnable odperl. Zdej je per- šla glih ena lepa perložnost, de se je tudi sam navučim inu de Vam v nji enu pismu vun spravim. Vejm, de ne bo toku lohka inu de Vas bom narberž martral, vunder obena druga špraha ni to- ku vštemana, de bi jest v nji enu bolSi pismu vun spravit mogel — koker glih krajnska. Nekiga lepiga dne so v Mozir- je peršli jegravci celskega the- atra inu eno jegro gor postavili. Eno komedijo od Bratkota Krefta, kateri se KRAJNSKI KOMEDI- JANTI reče. Vejm, de mi bo kdu rekal: »Kaj se pak en Mozir- čan na komedijo zastopi inu na to, kar se reče ena jegra!« Res je — nič. Per nas v Mozirji je vže toku, de se oben nič ne zastopi v komedijo. Toku so narberž mi- slili tzidi jegravci. Per jegri nam- reč nekej ni bilo po orengi. Jest sim tu dobru zamerkal, desilih sim v enim koti sedel. O, jest vže vejm, kakošni so komedijanti! Obeniga ne pustijo per amah ludi je kar po trebuhi zvijalu, to- ku hudu je bilo za smejat. Vun- der jim nič ne bom naprej metal. Kar čedni so, al za ušesi jih ima- jo de je kej. Oben narberž ni za- merkal, de so kakošno reč tudi perdrugačili, kakošno pak z ma- hajnem zamenjal. Koker de so kej pozabi. Sam zlodej bi se nej tule spoznal. Vunder pak to za vse je- gravce ne vela. Vseenu so kar dobru zajegrali inu nam en toku lev večer perpravili, de jest ne vejm, kdu bi mogel tu bolši inu lepši sturiti. Jest mislim, de tiga večera oben Mozirčan ne bo vo- zabit moael. Mene je zelu firbec martral, koku se ho ta komedija jen^nia, al sim kar s perjaznim nasmeškam vun šel. Moje pisanje je zdaj per konc. Vupam, de sim Vam kar dovel rekal inu de tu pismu ne bo zabstojn. Vas vse perserčno pozdravla en Mozirčan P. S. Jest mislitn, de sim zgo- rej en feler zašafal: jegri bi se prov reči moglo: ŠTAJERSKI KOMEDIJANTI. Nej mi ta ne- luhi feler oproste! Tone Skok: Plesalka Z naše knjižne police Zgodovina Trbovelj, Hrastnika In Dola To je naslov knjige Janka Orož- na, ki bo gotovo vzbudila pozornost m zanimanje javnosti. V njej nam avtor s širokim zgodovinskim zna- njem popisuje preteklost zasavskih krajev od njenih prvih početkov v pradavnini do konca prve svetovne vojne. Po geološko-zemljepisnem uvodnem poglavju govori o pra- zgodovinski in rimski dobi, nato preide k srednjemu veku in nas vo- di do konca fevdalne dobe. V tem zelo obsežnem poglavju opisuje kmetiško življenje v pogojih fev- dalne odvisnosti, nato pa oriše pre- teklost prav vseh kmetij in kmetijic obsežnega področja. Posnetek in razvoj rudarstva tvo- rita vsebino naslednjega poglavja, v katerem je človek v boju za ob- vladanje prirode in lepše življenje glavni predmet razprave. Iz novih razmer so se razvile nove oblike kmetiškega življenja, o katerih go vori enako verodostojno nadaljnje poglavje. Preko orisa političnega in kulturnega življenja v dobi kapita- lizma prehaja pisec k zaključnemu poglavju, v katerem prikazuje živ- ljenje naših vasi izza prve svetov- ne vojne. Knjiga obsega 775 strani velikega; formata in je tiskana na najboljšem brezlesnem papirju. V njej je 60 fotografij in prav toliko barvnih, le- po izdelanih skic. Cena je 1500 din v platno in^22G0 din v usnje vezane knjige. »Zgodovino Trbovelj, Hrastnika in Dola« je založil Občinski ljudski odbor Trbovlje, s čimer si je nadel velike izdatke. Ce bi prodal celot- no naklado, bi s tem kril komaj dve tretjini vseh stroškov. Zato se za- ložništvo obrača na vse cenjene bralge, ki bi si to veliko delo želeli naročiti, naj ga naročijo osebno ali po pošti na naslov: Odbor za izda- jo knjige »Zgodovina, Trbovelj. Hrastnika in Dola«, Občinski ljud- ski odbor Trbovlje. Vsak naročnik lahko plača knjigo v dveh obrokih. Zbirka žepnih romanov ..Ljudske knjige Vabimo Vas, da se naročite na zbirko žepnih romanov »Ljudske knjige«. v letu 1950. bo izdala Prešernova družba v tej zbirki DESET najzanimi- vejših romanov klasične in sodobne umetnosti: 1. s. Exupery: >Bojnti pilot«. (Pre- tresljiv roman iz dni nemške invazije v Francijo.) 2. Valentin Katajev: »Ptički božji«. (Zbirka najboljših humoresk ruskega pi- satelja.) 3. E. Caldwell: »Estherville«. (Tragič- na povest mladega črnca in njegove sestre v ZDA.) 4. Anatol France: »Thais«. (Pogub- ljenje puščavnika, ki spreobrne lepo plesalko Thais.) 5. Colette: »Potepinka«. (Roman pa- riške plesalke, ki zastonj išče lepo lju- bezen.) 6. K. Paustovski: »Črno morje«. (Po- vest Črnega morja, nanizana v Trsti zgodovinskih in sodobnih zgodb.) 7. G. Parise: »Lepi kaplan«. (Trage- dija lepega fašističiH.;ga kaplana, ki kon- ča v objemu vlačuge v malem italijan- skem mestu.) 8. Alfred Hayes: »Dekle iz Via Fla- minie«. (Roman rimskega dekleta iz dni ameriške zasedbe, izveden tudi v uspe- lem filmu.) 9. R. A. Ileinlein: »Gospodarji lutk«. (Utopistični roman o invaz.ji parazitov z neznanega planeta.) 10. Fiiin ^oeborg: »Takšni so«. (Humo- ristični danski roman o birokratih.) Letna naročnina za vseh deset knjig je 2.000 din za broširane in 3.000 din za vezane v polplatno — plačljivo tudi v rbrokih. Ob izidu vsake knjige bo izžrebanih med stalne naročnike »Ljudske knjige« nekaj nagrad v vrednosti 20.000 din. TO SO NAJCENEJŠI ROMANI, KAR JIH IZHAJA PRI NAS. Naročila pošljite na naslov: Prešer- nova družba, Ljubljana, poštni predal 41. ^^^ CELJSKI TEDNIK štev. 44 • 6. novembra 1959 medsebojno ZADRUŽNO kreditiranje v kmetijskih zadrugah in za- družnih organizacijah vse bolj narašča tudi denarno poslova- nje. Sklepanje pogodb, sodelo- vanje pri organizirani proiz- vodnji, kreditiranje proizvajal- cev, odkup — vse to povečuje denarni promet. Samo v lan- skem letu so obratni fondi za- drug v državi znašali okoli 140 milijard dinarjev. Ta številka odločno kaže, kako so se zadruge in zadružne organizacije v zadnjem času riiaterialno okrepile. Toda ta sredstva niso povsod dovolj dobro in ekonomično izkorišče- na, saj so zadruge v lanskem letu bile zadolžene za 47 mili- jard, poleg tega pa so zahte- vale skupno za 64 milijard in- vesticijskih sredstev. To dejstvo odkriva .stanje, ki ga ne moremo najlrolj hvaliti. Svoja obratna sredstva zadru- ge niso najbolje obračale. Oko- li 17 milijard so zadruge v Ju- goslaviji porabile za kreditira- nje svojih poslovnih partner- jev in drugih zadrug, marsi- kdaj pa tudi popolnoma ne- kmetijske investicije. Ce pa vzamemo v obzir, da je bilo lani 140 milijard obratnih sred- stev po zadrugah, potem ob- staja sum, da je precejšen del teh fondov tudi enostavno »zmrznil«. Tako so zadruge bodisi zmanjševale obseg de- javnosti, ali pa zašle v nepo- trebne kreditne težave. Analize povedo, da so na če- lu dajalcev kreditov poslovne zveze. Ob novih nalogah, zla- sti kooperacijskih, je razumlji- vo, da zadruge potrebujejo vedno več sredstev za mehani- zacijo, agrotehnični material, zaščitna sredstva, gnojila, na- kup živine in gradnjo. Toda poslovne zveze destilirat niso dovolj oprezne, pa dajejo kre- dite slabšim zadrugam, ki niso kos odplačevanju in dolgujejo velike vsote. So primeri, da so taki nerazčiščeni odnosi popol- noma ohromili dejavnost po- slovnih zvez. Tudi medsebojno finansira- nje med zadrugami ni tuje. Večkrat so taka medsebojna finansiranja dvomljive vredno- sti. Dostikrat se tudi zgodi, da zadruge-upniki same zaidejo v težave in morajo najemati kre- dite, čeprav bi z lastnimi sred- stvi izhajale brez njih. Končno se zgodi, da zadruge ne izter- jajo pravočasno svoje dolžni- ke, dolgovi zastarijo in čista izguba je tu. Samo lani je šlo za obresti in druge podobne stroške v državi okoli milijar- do dinarjev v škodo zadružnih skladov. To so izredno važna vpraša- nja, ki jim je treba posvetiti veliko več pozornosti, zlasti zdaj ko se poslovanje zadrug vedno bolj širi. I. S. Iz življenja na naši vasi 15 TISOČ HEKTARJEV V KOOPERACIJI NA PODROČJU OKRAJA Proti koncu uspešne poti v TEM TEDNU JE BILO DOSEŽENIH 70 % PLANA LETOŠ- NJE ŠIROKE AKCIJE ZA PKOUVODNO SODELOVANJE ZADRUGA-KMET. — AKCIJA JE V POLNEM RAZMAHU Sklepanje pogodb za kompleksno kooperacijo se je v zadnjem času močno razširilo, zlasti pa na pod- ročju Savinjske doline, ko so jih tudi hmeljarji začeli sklepati. V za- četku jeseni, ko se je sklepanje po- godb pričelo, in ko uspeh prvih ted- nov ni bil ravno zadovoljiv, so se pojavila pesimistična mnenja, da je plan preveč napet, da teren še ni zrel za tako .široko akcijo itd. Tako preveliki optimisti, ki so pred in med pripravami pričakovali lahko nalogo, kakor pesimisti, ki so se ustrašili prvih težav, niso imeli prav. Začetni zaostanek je treba brez dvoma pripisati slabi poučeno- sti kmetijskih proizvajalcev, pre- majhni aktivnosti množičnih orga- nizacij ip zadružnih uslužbencev Prvi večji uspehi, predvsem tisti v naprednejših vaseh, pa so z vzgle- dom pritegnili še ostale. Zadružni aktivisti so sicer ubrali počasnejši tempo, zato pa so se temeljito po- govorili s kmeti, če jim stvari niso bile jasne. Podpisovanje pogodb za komplek- sno kooperacijo seveda še ni kon- čano. V Savinjski dolini in na hme- ljarskem področju sploh, je sklepa- nje pogodb v največjem razmahu. Tudi v ostalih področjih še poteka akcija sklepanja pogodb zlasti za tiste kulture, ki sodijo v pomladan- ski setveni kolobar. Spričo doseda- njih dosežkov lahko sodimo, da bo načrt kooperacijske pro zvodnje v našem okraju okvirno dosežen, pri nekaterih kulturah močno presežen, medtem ko pri setvi visokorodnih pšenic plan ni bil dosežen; to pa smo že v začetku akcije predvideva- li. V zadnjem tednu je v celjskem okraju znašalo število v kooperaci- jo vključenih površin okoli 15 tisoč hektarjev, ali približno 70 odstotkov v planu predvidenih. Po posameznih panogah je slika približno takšna: Pšenica je že posejana na 1750 hektarjih, kar je samo za 350 hek- tarjev manj, kot je bilo predvideno. Pogodbe za krmno mešanico in ječ- men so sklenjene za 339 hektarjev, torej za 39 hektarjev več kakor plan predvideva. Močno je presežen tudi plan za proizvodnjo krmnih oko- panin. V načrtu smo predvidevali 200 hektarjev, doseženih pa je že sedaj 461 hektarjev. Presežek teh dveh, za živinorejo izredno važnih kultur, močno odtehta izpad pri pše- nici. Zelo lepo napreduje tudi sklepa- nje pogodb za sajenje krompirja. Nad 50 odstotkov predvidenih povr- šin je že vključenih. Pčdobno na- preduje tudi sklepanje pogodb za oves, hibridno koruzo, deteljo, lan in jalovičevje. Tudi travnikov ima- mo že 9500 hektarjev v kooperaciji, predvidenih pa je 14 tisoč. Sklepanje pogodb za proizvodnjo hmelja, ki je v polnem teku, je zelo uspešno, saj je bilo do začetka tega tedna sklenjenih pogodb za 1163 hektarjev; to pa znaša nad polovico od predvidenih 2150 hektarjev obde- lovalnih površin pod hmeljem. -c S povečanjem krmske baze, tudi na njivskih površinah, bomo lahko na- glo povečali stalež živine, ki je za sedaj še zelo nizek. Kmetijsko-gospodarske šole in reforma Šolstvo pri nas je nastopilo no- vo pot, ki se mora pokazati tudi pri kmet. šolah. Kmetijske šole naj pripravljajo mladino predvsem za delo na zemlji. Tudi lu naj do življenjskost osnovni pogoj, ki pa se vsekakor ne kaže v starem programu, kjer so največkrat n. pr. pri pouku slovenskega jezi- ka predvsem ponavljali gradivo osnovne šole. iMorda je to bilo potrebno za generacijo, ki je obi- skovala potujčeno šolo med voj- no. Torej bi bilo potrebno učiti tisto, kar kmečki ljudje potrebu- jejo: pisanje prošenj, pogodb, ;poznavanje nekake poslovne slo- i^enščine. Prav tako naj bi pri računstvu zajemali snov iz živ- ijenja: kooperacije, donosi, od- :cup. Sola, ki je preveč podobna dosedanji osnovni šoli, ni pri- i^lačna za mladino. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da se je mladina polnoštevilno odzivala k praktič- nemu delu (gospodinjski tečaji, traktorski tečaji), odtegovala pa se je posebno predavateljem iz splošnoizobraževalnlh predmetov, ki so bila podobna pouku v višjih razredih dosedanje osnovne šole. Torej so potrebne tudi nove metode, nova organizacija pouka v KGŠ. Verjetno bi bilo mnogo primerneje, če bi dali že zunanji obliki dela manj šolski videz. Vzerfiimo mlade ljudi kot odrasle in se skušajmo z njimi bolj po- govarjati, več razpravljati kot poučevati, ali celo pridigatL Naj pri pouku sodelujejo. Ce bo pouk praktičen, življenjski, se bodo vsekakor zanimali, kot se zanimajo za traktor in gospodinj- stvo. Neverjetno bi bilo, da jih n. pr. ne bi zanimala zgradba kooperacijske pogodt)e, ki je v trenutnem razvoju kmetijstva ta- ko aktualna. In koliko se da ob njej govoriti: donosi, gnojila, raz- lika med starim in novim. Lešnik nov hram učenosti SPLOSNO POMANJKANJE STROKOVNJAKOV V KMETIJST- VU IN VEDNO ZAHTEVNEJŠE NALOGE PRI PREOBRAZBI PODEŽELJA, ZLASTI PA NAGLA RAST KMETIJSKE PROIZ- VODNJE, JE NAREKOVALO USTANOVITEV SREDNJE KME- TIJSKE SOLE V VRBJU. — TA SOLA NAJ PO DVEH LE- TIH DA NAŠEMU KMETIJSTVU. POSEBNO PA KMETIJ- SKEMU ZADRUŽNIŠTVU, STROKOVNO IN POLITIČNO OBOROŽENE LJUDI! (Predsednik OZZ Franc Lubej na prvi šolski konferenci) Km.eiijstvo je brez dvoma med tistimi vejami gospodarstva, ki do- življa najbolj sunkovito preobraz- bo in spr.čo tega kakor žejna zem- lja upija vse razpoložljive kadre. Dotok kmetijskih strokovnih kadrov je prešibak, da bi vsaj za silo kril potrebe. Okoli 120 kmetijskih go- spodarskih organizacij v našem okraju potrebuje najmanj po tri, po- nekod pa tudi več kmetijskih stro- kovnjakov. Čeprav se šola za kme- tijstvo v okraju okoli 500 ljudi, za katere je po predračunu zagotovlje- nih 39 milijonov dinarjev štipendije, je še vse premalo. Razširjene naloge v kmetijski proizvodnji, nagla spre- memba strukture prebivalstva, so- dobni dosežki kmetijske znanosti, vse to terja nove in nove kadre. Samo en primer: Ze danes bi ob za- dostnem številu strokovnjakov mog- li v okraju Celje povečati površine pod neposrednim vplivom družbe od dosedanjih 30C0 na 5000 hektarjev. Ali pa: Že sedanje povečanje kme- tijske proizvodnje se nam zdi revo- lucionarno — v nadaljnjih dveh de- setletjih pa predvidevamo poveča- nje vsaj za sedem ali osemkrat. Taki in še vrsta drugih razlogov je narekovala, da je bila pred dnevi uresničena dolgoletna želja po usta- novitvi srednje kmetijske šole v na- šem okraju, ki je že peta šola kme- tijske stroke in hkrati najvažnejša ter najpomembnejša. Srednja kmetijska šola v Vrbju je bila svečano izročena svojemu namenu v ponedeljek. V nepolnih dveh mesecih je bil zgrajen objekt, ki je te dni sprejel pod streho nad 180 slušateljev, ki so bodisi s pred- izobrazbo ali pa s praktičnim delom v kmetijstvu dosegli pogoje za obisk take šole. Poslopje samo je res pro- vizorij, vendar sodobno urejeno. Po- leg učilnic, sanitarnih prostorov, internata in potrebnih stranskih pro- storov, je v poslopju še dovolj pro- storov za kulturno in družbeno de- javnost Imajo knjižnico, radijsko in televizijsko sobo. Učilnice so svetle, ogrevane pa bodo s »termogenom«, to je nova vrsta ogrevanja s toplim zrakom. Sola ima šest stalnih učnih moči in sedem honorarnih predavateljev. Na čelu šolske uprave je ing. Bran- ko Resman. 180 gojencev je v sre- do začelo pouk v petih vzporednih oddelkih. Med slušatelji je tri- najst deklet, fantje pa, čeprav so na videz vsi mladii imaja vsi za sabo vojaščino. Sestav gojencev obeta, da bo šo- la med vsemi šolami v okraju ime- la poseben pečat. Gojenci niso samo ljudje s številnimi priporočili. Učni program dvoletne šole je močno zahteven. Samo v prvem se- mestru bodo imeli devet glavnih predmetov, poleg tega pa še delo po krožkih. Med te moramo v prvo vrsto postaviti politično in družbe- noekonomsko vzgojo, ki bo močno zastopana v vrbenski šoli. Lokacija šole je zelo ugodna, saj je Vrbje v območju, ki slovi po vrhunskih dosežkih km.etijske proizvodnje in bo zato nudilo gojencem tudi izven šolskih zidov dovolj prilike za prak- tično seznanjanje s problemi in do- sežki. Dvoletna šola je na stopnji sred- njih šol in bo slušateljem, ki bodo dobro obvladali obširno snov, omo- gočila vpis na visoke šole kmetij- skega značaja. Vrbenska šola ima nalogo vzgojiti strokovno sposobne kmetijske strokovnjake, predvsem za poljedelstvo in živinorejo, ki bo- do hkrati tudi dobri družbenopoli- tični delavci. -k. Žena dom družina Janko si je kupil žogo iz svojega VZGOJA OTROK K VARČEVANJU — SMISEL MEDNARODNEGA DNE VARČEVANJA Zadnji oktobrski dan je medna- rodni aan varčevania. Na tak dan ne samo, da srečujemo reklamne oglase hranilnic, marveč tudi sami spričo asociacij, ki nam jih vzbujajo lepaki, posvetimo nekaj misli rav- nanju z denarjem in varčevanju. Ta dan je torej namenjen vzgoji ljudi, da bodo znali ceniti vsak dinar, in da se bodo ravnali po reku: Zrno do zrna — pogača ... Ljudi vzgajati, da bodo znali ce- niti in spoštovati denar, tako svoj kot tuj, moramo začeti kmalu. Res, da ni nikoli prepozno, vendar je po- zneje vedno teže. Zato je najbolje otroku preskrbeti hranilnik in ga naučiti, da v njem zbira »dinarčke«. Z denarjem, ki ga tako prištedi, mu moramo dovoliti, da tudi sam raz- polaga. Seveda pametna mati ne bo pustila otroka, da bi si s tem denar- jem nakupil kup slaščic, ki mu bodo samo škodile, ampak ga bo s pri- mernimi navodili napotila »nakupo- vati«. Navodila pa naj ne bodo vsi- ljiva, niti izrečena ob nepravem ča- su, ampak bodo to tako mimogrede izii-^^ene pripombe. Seveda ne upa- dajmo zadnja dva dneva pred iz- prai.n.iVijo nraniinika vsako minuto v pogovor s svojimi nasveti, kako naj se nakupuje, ampak začnimo to že mnogo prej, že takrat, ko smo otroku preskrbeli hranilnik in mu pojasnili njegov smisel. " S takšno vzgojo pa bomo dosegli tudi to, da bo otrok bolj cenil svo- je igračke, ki jih bo kupil iz svoje- ga, jih bo sam izbral in bo tako tudi imel občutek svoje lastnine. Prav to pa je važno za ves razvoj otroka v odraslega človeka, ki bo s svojim zasluženim denarjem vedel kako in kaj, cenil pa bo tudi trud drugih ljudi in njihov denar. Varč- nost torej ni samo lepa lastnost, ampak je koristna za posameznika in vso družbo. Prav zato naj bo vo- dilo vsake matere, da bo otroka pri- vajala k štednji že tedaj, ko mu bo prvič povedala kaj te to »dinarček«. Poleg privajanja k štednji pa je prav tako važno ravnanje z denar- jem kot predmetom. Vrednost, ki jo denar predstavlja, znamo ceniti, pri tem pa zelo pogosto pozabimo, da to vrednost omalovažujemo, če vtaknemo zmečkan stotak kar v žep. Tudi to, kako ravnamo z denarjem in kakšnega damo iz rok, je ogle- dalo naše vzgoje. Pri tem pa vsak raztrgan bankovec pomeni izgubo za družbo, torej posredno tudi za nas. Koliko politih, raztrganih in drugače oskrunjenih bankovcev iz- ločijo banke vsak dan, si komaj predstavljamo; škodo, ki jo na ta način naredimo družbi, pa si niti predstavljati ne moremo. Otroke velja tudi tega učiti. Morda bi sto- rili prvi korak tako, da bi kupili otroku denarnico (izbere naj jo sam!), nato pa vedno zahtevali od njega, da nosi denar v njej. Eva Ko sedemo h kosilu ... Cas obeda je za marsikatero dru- žino obenem tudi edini del dneva, ko so vsi skupaj. Zato pa bi morali skrbeti, da bi bil ta čas tudi kar najbolj prijeten. Precej vpliva na vzdušje pri obe- du že to, kako se vedejo člani naše družine. Takšno vzdušje obdržati je seveda naloga žene oziroma matere, ki mora dati obedu takšen pouda- rek, da bo komurkoli nemogoče vstati izza mize predno sta vstala oče in mati. Sitnosti in težav, ki jih je katerikoli član družine moral te- ga dne premagovati ali pa jih bo celo še moral, ne obravnavajmo pri jedi, ampak se tu pogovarjajmo o nepomembnih stvareh, ki ne morejo nikogar prizadeti. Lepo vedenje pri mizi je prav ta- ko važen činitelj, da bo pri obedu prijetno. Matere bi morale že od dne, ko je otrok prvič prijel jedilni pribor zahtevati, da otrok lepo je, da drži pribor na konceh in ne pri zajemalnem delu, da ne sloni s ko- molci na mizi in da jih ne rine so- sedu med rebra. Važno pa je tudi, kako je priprav- ljena in servirana hrana. To je se- veda stvar gospodinje. Lepše in okusneje bodo jedila pripravljena, bolj bo kosilo teknilo. Prav zato bi morale matere posvečati mnogo skrbi tudi jedilni mizi. Ta naj bo pokrita, snažna, jedi na njej pa naj bodo okusno servirane. O. Zdaj bosta vložila svoj denar na hranilno knjižico... •a ne bo mraz, so v novo šolo vgradili peč za zračno gretje... Kmetijski „JURiŠ" na Rudnici Tisoko nad Olimjem sredi ob- širnih gozdov je naselje Rudnica « kupčkom čednih kmečkih hi- iic, kjer domujejo Bahovi, Topli- ikovi, Žlendrovi. Objeti med go- zdovi so Rudničani med vojno preživljali težke trenutke parti- zanskega vojskovanja, dneve stra- hu, zvijačnosti in odpora. V svoji sredi'so prikrivali kurirsko po- stajo. Dnevno so se srečevali z borci Kozjanskega odreda in predhodniki, ki so so sem od Ptuj- skega polja preko Boča tihotapili v enote na Dolenjsko. Doživeli so dan, ko je izdajalec Kokolj iz Zibike privedel Nemce iz Pristave, ki so obkolili Bahovo hišo in zajeli deset partizanov. Tovariš Kreč z Vinskega vrha je komaj tretji dan partizanil pa ga je na pragu podrla krogla. Po- besneli Nemci so odgnali vso ži- vino, izropali domove in jih po- žgali, a ljudi odvedli v taborišča. Danes je ostal samo še spomin. Na pogoriščih so zgradili nove, svetle domove, kjer se oglašajo radijske melodije. Rudničani so zaživeli lepše in se danes bore za boljše, donosnejše kmetovanje. Tesno sodelujejo s kmetijsko za- drugo v Podčetrtku, s katero so podpisali tudi pogodbe za sodelo- vanje. Njihova zemlja je težka, razpeta po hribovski planoti, da jo je težko temeljito razrahljati. Toda hrib je kljubovalen, noče se pokoriti kmetijskim strojem, ki z lahkoto orjejo dolinske njive. Tudi na Rudnici bi potrebovali traktorsko silo, ki bi zarezala te- žek plug v trdo prst. Upravnik kmetijske zadruge v Podčetrtku, tov. Petan, si je belil glavo, kako bi zadostil koopera- cijski pogodbi in pomagal rudni- škim kmetom temeljito obdelati zemljo. In v drugem oktobrskem petku sta dva traktorja s polnim plinom rinila navkreber. Koba- lila sta po ozki gozdni stezi. preko jarkov, dokler nista za- hropla med hišicami na vrhu Rudnice. Kot bi se zagnala v ju- riš, sta zarezala v trdo hribovsko zemljo in premagovala pobočje. Rudnica je doživela pomemben dan. Stroja sta zabrnela na nji- hovih njivah, čeprav niso mogli verjeti. Mislili so, da bodo iz roda v rod orali samo s paroma volov, počasi, mukoma, toda tehnika po- vsod zmaguje! Da, nekaj praznič- nega je bilo v zraku, na licih Rudničanov in tudi upravniku se je samo smejalo. To niso samo besede, to je pesem sodobnega kmetovanja, to je resnica novega časa. Rudnica je zaživela v kme- tijskem jurišu. Živinoreja in sad- jarstvo in, seveda, gozdarstvo, to je gospodarstvo prijaznih Rudni- čanov, ki se nekako ponosno raz- gledujejo v oddaljeno dolino ob Sotli, kot bi se ji v hipu pribli- žali. In približali so se ji! Sotelski Dva avtomobila z razrezanimi gumami v soboto dopoldne si je lahko množica povsod pričujočih radoved- nežev pred kavarno oEvropa« do- dobra ogledala dva inozemska av- tomobila z vtemi osmimi razreza- nimi gumami. To je bil v Celju že tretji primer mimo nmogih drugih primerov razbitih šip in pokradenih predmetov iz avtomobilov. Tajništvo za notranje zadeve domneva, da gre za enega in istega storilca, ki pa se jim ga še ni posrečilo prijeti. Primer je vse obsodbe vreden in ne zasluži drugega, kakor da bi sto- rilca neizprosno kaznovali, saj ne postavlja v slabo luč le našega me- sta, marveč do neko mere širšo do- movino. Ne glede na to, da je ta- kemu dejanju verjelno botrovala zgolj mržnja do Nemcev in Italija- nov, in morda nekaj vsakdanje za- visti, je vendarle res, da zunaj te mržnje nihče ne bo upošteval, pač pa bo vsak rekel, le nikar v Slove- nijo z avtomobilom, tam vam ga bo tolpa uničila in okradla! Ob tej priliki smo izvedeli, da je Tajništvo za notranje zadeve pred- lagalo občini, naj bi ta zavarovala cba celjska parkirna prostora z de- žurno službo, kar bi bilo, po vseh incidentih sodeč, nujno. Posamezni vozniki so pripravljeni plačati 50 dinarjev od avtomobila, s čimer je pravzaprav dana možnost za reši- tev vprašanja, kakor so ga rešili na primer v Beogradu, Zagrebu in dru- gih večjih mestih. Svet za komuna- lo pri celjski občini bi moral o tem resno razmisliti; treba pa bi bilo oba parkirna prostora tudi primerno urediti, saj je dohod na obeh zelo slab. Manjši avtomobili se zadeva- jo ob izpušne cevi večjih avtomo- bilov in podobno, kar pomeni, da oba parkirna prostora nista primer- na za pravilno in varno parkiranje. Prostora bi bilo treba razmejiti s črtami, s čimer bi bil vzpostavljen red, dežurna služba pa bi prepre- čila rezanje gum, razbijanje šip in krajo. »Fičo« je prijeten, a lahko zelo nevaren Za nesreče ni predaha SMRTNA NESREČA V SAVINJSKI DOLINI Na postajališču v Kapli je obstal avtobus, vstopilo je nekaj potnikov. Ko je avtobus že krenil, ga je 300 metrov naprej ustavljala Anica Zupančič, doma iz Dobrin, ki mi prišla pravi čas do po- stajališča. Šofer je ustavil avtobus, Zu- pančičeva pa je v naglici prečkala cesto ne da bi se prepričala, če je prosta. V tem se je za avtobusom privozll Bo- gomil Pepel, ki je sunkoma zavil na desno, da ne bi povozil Zupančičev^-. Vendar nesreče ni mogel preprečiti. Zadel jo je in vrglo jo je na osebni voz. Pri tem je bila hudo poškodovana. Ker pa je s telesom zakrila pregled, se je Pepel z vozilom še zaletel v avtobus, ki je stal ob robu. Trčenje je bilo silo- vito. Osebni voz je s sprednje strani popolnoma zmečkalo. Bogomil Pepel pa je za hudimi poškodbami nmrl v celjski bolnišnici. VINJENA ZAKONCA Preteklo nedeljo sta se peljala z mo- tornim kolesom' skozi Konjice Franc Bn- kovšek in njegova žena Anica. Oba sta bila nekoliko vinjena. Motorist je iz- gubil oblast nad vozilom. Padla sta po cesti. Pri nesreči ^e težje poškodovana sopotnica, ki so jo nezavestno prepe- ljali v celjsko bolnišnico. Silno žalostna je ugotovitev, da kljub nenehnemu opo- zarjanju še vedno na cestah najdemo vinjene voznike, ki razen svojega živ- ljenja ogrožajo tudi tuja. NEZAVESTEN MOPEDIST Moped ist Oto Zorin se je peljal s Pre- ^Ida proti Celju. V Medlogu v bližini železniške zapornice je nenadoma padel po cesti. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Tudi v tem primeru so ugo- tovili, da je nesrečo povzročil »alkohol«. PES POVZROČIL PROMETNO NESREČO V nedeljo zvečer se je šoferju Francu Založniku pripetila dokaj nenavadna prometna nesreča. Pod kolesa mu je nenadoma skočil pes. Pri tem je izgu- bil oblast nad vozilom, zapeljal na levo stran ceste, se zaletel v obcestni smer- nik, nakar ga je odneslo po nasipu. TOVORNJAK V JARKU Pretekli teden je pr; naselju Crnova v bližini Velenja tovornjak, ki ga je upravljal Ivan Kvas, nenadoma zavnzil v obccstni jarek. Po njem je vozil kakih 25 metrov, nato pa se je tovornjak pre- vrnil. Voznik k sreči ni bil poškodovan. Do nesreče je po izpovedi šoferja prišlo zaradi tega, ker nasproti prihajajoči traktor ni zasenčil luči, tako da se je Kvas znašel pred temno zaveso in iz- gubil pregled nad cesto. AVTO POVOZIL STARO ZENICO V Šoštanju se je pred dnevi pripetila tragična nesreča. Voznik osebnega avto- mobila Milan Mraz iz Družmirja je po- vozil šestdesetletno Ivano Zager :z Šo- štanja. Zenica je hotela prečkati cesto, pri tem pa jo je avtomobil sunil pio cestišču. Pri tem je zadobila hude te- lesne poškodbe in so jo hitro prepeljali v bolnišnico. Iz naših krajev v počastitev štiridesete oblet- nice ZKJ in 2^. novembra, pri- pravlja Društvo prijateljev mla- dine v Preboldu otvoritev nove otroške mtanove — »Dom igre in dela«. Nova iistanova bo za Pre- bold in okolico zelo velikega po- mena, saj bo lahko v varnih ro- kah preko trideset i>redšolskih otrok. Na skupnem roditeljskem se- stanku se je zbralo preko tri sto roditeljev. Obravnavali so sploš- ne probleme preboldske šole, de- la s šolarji v šoli in izven nje. Tovariš Vrhovec, upravitelj šole je apozoril na vrsto perečih pro- blemov, ki pa seveda niso po- vsem novi. Vse bolj in bolj se kaže neizpodbitna nujnost, da bo v Preboldu potrebno šolsko po- slopje obnoviti, sicer bo v bližnji bodočnosti potekal pouk v treh izmenah. Ljudska tehnika gradi stavbo, v kateri bo imela garažo, delav- nico in sejno sobo. Temelje so gradili tudi s prostovoljnim delom. Sedaj vodijo tečaj za mopediste. Stiki s pionirsko in mladinsko organizacijo so dobri, želeti pa je, da bi bili še tesnejši, zakaj mladi rod se za tehniko zelo za- nima. V Seščah je bil zbor volivcev. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja in naloge. Sila pereče vprašanje je elektrifikacija Pod- mrzlice. Interesenti so žrtvovali precej, da bi dobili elektriko. Drogovi za glavni vod so postavljeni, hišne inštalacije končane, ni pa kredi- ta kakšnih sedem sto tisoč za ži- co glavnega voda. Potem, ko je bil izvoljen po- ravnalni svet, so govorili o bo- dočih nalogah, o sklepanju po- godb z zadrugo, o asfaltiranju ceste v vasi in okoli zadružnega doma. Pravijo, da bodo za delo hitro in krepko prijeli. IZ VELENJA POROČAJO V okviru delavsike univerze je v sredo pričel z delom tečaj za delavsko in družbeno upravljanje. V Velenju je te dni -gostovalo Celjsko ljudsko gledališče s Krajnskimi komedijanti, amater- sko gledališče pa pripravlja Bre- chtovo Mater korajžo. V načrtu pa je še več kulturnozabavmih prireditev. Razen tega so ustanovili pro- svetni servis. V. S RAZSTAVA MALIH ilVALI V CELJC Drušlvo rejcev malih živali t Celj* bo priredilo v časn od 8. do 15. noTen- bra v OF doma (dvorišče) razstavo ma lih živali. Razstavljene bodo najlepše živali. — Društveni matičar jih bo predhodn* strokovno pregledal na domn — posebna strokovna komisija pa jih bo t lioboto 7. 11. ocenila. Rejci razstavljalci bodo dobili po«ebK« priznanja in eventuelno tudi nagrade. Vstopnina je minimalna in bo slažila za delno kritje razstavnih stroškov. Za odrasle 30 din, vojaki in dijaki vneh šol plačajo 10 din, skupinski obiski šol po !> din za osebo, skupinski obicki za- družnikov ali članoT sindikata po 10 dia. otroci pa po 5 din. Male živali, kokoši, kunci, golobi, koze, ovce in druge, clonašajo ogromea delež narodnega dohodka (jajce, mes«. kožuhovina itd.). — Mali človek ima koristi i« razvedrilo — mladina pa naj «e tndi v tem duha vzgaja. — Saj na- rodn]i pregovor pravi: »Kdor ljubi živali — je plemenit človek«. Oglejmo si torej razstavo in poskr- bimo za množičen obisk. R. F. Krttnika nesreča ZASTRUPLJENJE S PEČENKO Karija Bohorč iz Žalca je jedla pe- čenko. Po zaužiti pečenki so se pokazali zaaki zastrupljenja. Prepeljali so jo v i»elnišnico. KONJ MU^JE^zlomuTROKO^ Martina Arnška iz Prekorja pri Škofji ▼asi je konj zgrabil za roko in mn jo zlomil. CIRKULARKA MU JE OBREZALA PRSTE NA ROKI Franc Kastelic iz Kozjega je s cirku- Urko žagal drva. Ker je bil nepreviden. ■ ■ je cirkularka odrezala prste na' roki. V PRETEPU JO JE IZKUPIL V pretepu je nekdo z nožem zabodel T vrat Franca Zupanca iz Luterja pri Ponikvi. NESREČNI PADCI Sedemletni Marijan Cuk iz Zgornje liadinje ie padel s kolegom in si po- škodoval prsni koš. — Možgane si je pri padcu pretresla Marija Kozjan iz Sa- leka pri Velenju. — Nogo pa so si zlo- mili pri padcu: Marija Kregar iz Tro- jice pri Rogaški Slatini, Anton Simonič iz Leslčnega, Jožefa Crnigoj iz Zagaja !■ Ivan Murn iz Vojnika. PADEL JE Z AVTOBUSA Anton Slavič s Teharske ceste se je ixa Mariborski cesti obesil na lestve avtobusa. Med vožnjo je padel in dobil pretres možganov. VAŠE VRSTICE Ma odprtem podstrešju Leta 1923 sem pobegnil iz Ju- goslavije, ker se nisem mogel sprijazniti s takratnim režimom. Pot me je zanesla najprej v Av- strijo, nato Italijo in v Nemčijo, kjer sem se priključil napredne- mu nemškemu gibanju proti na- cionalsocializmu, nato pa v Bel- gijo. Povsod so me preganjali kot komunista in me nekajkrat tudi zaprli. Tujega državljanstva ni- sem sprejel, ker nisem mogel za- tajiti sebe, svojega jezika in ker sem vseskozi živel z željo in v upanju, da se bom nekoč vrnil. In res, lani 15. marca, po šest- indvajsetih letih, sem se končno vrnil. Zaprosil sem za stanovanje in službo, toda iz razlogov, ki mi niso znani, dobil prebivališče za čez dan ob Savinji, za ponoči pa na opeki odprtega podstrešja, ne- daleč od zasilnega stranišča neke stranke. Ko sem bil na uradu za delo, da bi me kje namestili kot frizerskega pomočnika (sem nam- reč po poklicu frizerski mojster), so mi pojasnili, da mi sicer pri- pada 50 odstotkov podpore za do- bo, dokler ne dobim službe, da pa jo bom že dobil. Podporo sem za- vrnil, češ »nisem prišel zato, da bi užival^na račun tistih, ki de- lajo, pač pa zato, da bi sam de- lal.« In ko je frizerski salon Mar- ko iskal dva pomočnika, se name ni nihče spomnil. V mojo delav- sko knjižico so namreč sploh po- zabili zapisati moj poklic. Da bi se rešil vsaj s pajčevino prepredenih tramov, mraza in smradu, sem se pred meseci še enkrat podal na stanovanjski urad, kjer pa mi je eden izmed uslužbencev zelo ljubenivo in so- čutno dejal: »Vi ste pa tako že vajeni čakati.« Vprašam se, ali je tak odnos pravilen in ali mi kljub stano- vanjski stiski ne bi mogli dodeliti vsaj skromne sobe? Saj kaj več niti nočem. Oto Prislan Za naše male bralce Za prvo nagradno uganko se je v uredništvu nabral že kar lep kup odgovorov. .Največ naših malih bralcev je pravilno ugotovilo, da posnetek kaže gozdno drčo, po ka- teri so včasih spravljali les v doli- no. Žal pa ni veliko odgovorov ime- lo tudi sestavek o kakršnem koli dogodku, čeprav smo to postavili kot pogoj za upoštevanje pri nagra- di. Najboljši sestavek je poslal Sil- vo Krelj, skoraj enakovreden pa tu- di Smilja Kovačič, Oba v današnji številki objavljamo. Razen Krelja ki je prejel prvo nagrado (500 d'n) in Kovačičeve, ki je prejela 400 di- narjev z drugo nagrado, smo kot tretji najboljši sestavek izbrali do- pis Fanike Špelar (300 din). Vsi trije bodo dobili nagrade po pošti, še posebej pa bomo nagradili se- stavke, ki jih bomo objavili. Zanimi- vo pa je, da nismo prejeli nobene- ga dopisa od pionirskih odredov ni- ti od šolskih zadrug in podobno, če- prav je pri njih mnogo zanimivih stvari in dogodivščin, ki pridejo v poštev za to rubriko. Upamo pa, da bo prihodnjič več takih dopisov. Urednik Kaj je to? v današnji številki objavljamo našo drugo nagradno uganko, ki pa je precej težja od prve. Ugoto- viti morale, kaj je to in čerru služi. Tudi pri tej nagradni uganki velja isii pogoj, da je treba istočasno z reš tvijo poslati +udi krajši pr.spe- vek. Ta lahko obravnava kar koli. vendar mora biti resničen. Nagra- jeni bodo prav tako oni pionirji, ki bodo s pravilno rešitvijo poslali najboljše prispevke. Vendar tokrat tudi omejujemo »čas razmišljanja«. Rešitve morate namreč poslati do naslednje sobote, to je do 14 no- vembra. Mislil sem, da so ml ukradli čevlje Šolarji s šole v Drapšinovi ulici smo na svojo šolo ponosni. Temu primerno tudi pazimo na čistočo. Da bi ohranili svetel in čist parket, tu- di v razredih med poukom nismo v čevljih. Ko pridemo v šolo se v sla- čilnici preobujemo v copate. Pred kratkim se mi je zaradi tega pripetila nerodna nezgoda. Ko je naš razred po šesti uri med zadnji- mi odhajal domov, sem ugotovil, da mojih čevljev ni na mestu, kjer sem jih zjutraj pustil. Čeprav sem preiskal vse slačilnice in vse kotič- ke, jih nisem našel. Domov sem mo- ral kar v copatah. K sreči je bil son- čen dan in suha ulica. Jezil pa sem se pošteno, kaj ne bi, ko sem mislil, da mi je nekdo ukradel čevlje, pa še čevlje, ki sem jih najraje nosil. Naslednji dan se je zadeva raz- vozljala. Moje čevlje je pomotoma obul neki dijak iz paralelnega raz- reda. Silvo Krelj. Celje Zanimiv dan v naravi Letos sem odšla na počitnice v skrajni kot Slovenije, v lovsko kočo nad Dravogradom. Težko obloženi z nahrbtniki smo se odpravili iz Dravograda. Vzpe- njali smo se više in više. Ljudje so želi pšenico, ki so jo s trudom pri- delali. Pot je postajala vedno bolj strma, v gozdu pa je bilo vse manj listavcev. Spotoma smo obirali ja- gode in borovnice. Ko smo preho- dili skoraj pol poti, smo videli dr- varje, ki so podirali drevesa. Pesem sekir in žag je odmevala po gozdu. Zapletli smo se v pogovor z gozd- nimi delavci. Razložili so nam svo- je delo in način življenja v gozdu. Težko je to življenje, a lepo in zdravo. Poslovili smo se in nadaljevali pot. Utrujeni smo prispeli do »Lov- skega doma«, ko se je že mračilo. Hitro sem zaspala, doživetja tega dne pa so odmevala še v sanjah, tako m.očna so bila. Smilja Kovačič, Celje Rekonstrukcija Točabne tovar- ne v Ljubljani je v teku. Samo za izdelavo cigaret so uvozili že 6 novih strojev, v kratkem pa jih bodo m.ontirali še 10 nadalj- njih. Rezultati reševanja tega osnovnega vprašanja so že vid- ni. Na trg so te dni dani novi izdelki, ki so poleg odlične to- bačne mešanice tudi sodobno opremljeni. Tako je virginsko- orientalska Blend cigareta ostva- rila že dolgo časa Iskano potre- bo kadilcev. Analiza Duhanskega mstituta v Zagrebu z dne 9. 10. je ugotovila v Super Dravi le 1,44 % nikotina, kar je omogočil novi tehnološki postopek. V tovarni upajo, da bodo ka- dilci te novosti sprejeli z zado- voljstvom. Gibanje prebivalstva V času od 24. do 31. oktobra 1959 je bilo rojenih 29 dečkov in 32 deklic. Poročili so se: Ivan Karo, tapetnik in Terezija Riž- ner, bolniška strežnica, oba iz Celja. Umrli: Katarina Sevev, gospodinfa iz Celja, stara 69 let. Julijana Verčnik, gospodinja iz Laške vasi, stara 67 let. Marija Wud- ler, upokojenka iz Celja, stara 72 let. Alojz Kaučič, otrok iz Celja, star 6 me- secev. Cvetka Caglic, otrok, iz Last- niča, stara 1 dan. Franc PrebevSek, de- lavec iz Jurja na Polju, s(ar 49 let. Al- bin 7.1ičer, posestnik iz Kaple vasi, star 56 let. Alojzija Praznik, upokojenka iz Lokovice, stara 74 let. Jožef tlohnjec, soc. podpiranec iz Zahenberca, star 54 let. Barbara Rošer, poljska delavka iz Klanca, stara 57 let. Majda Sivka, otrok iz Kompol, stara 5 let. Bogomil Pepel, upokojeni pilot iz Zemuna. star 44 let. Zavod za izobraževanje odras- lih je ustanovil v letošnjem letu v vseh večjih krajih žalske občine šole za odrasle. Te obiskuje pre- ko 170 slušalcev, ki si bodo lah- ko pridobili osnovnošolsko iz- obrazbo. Tečaj je v večernih urah na osnovnih šolah. V Žalcu je pretekli teden začel s poukom tudi večerni oddelek POPRAVEK v zadnji številki je tiskarski škrat vrinil dve napaki. V sestavku Občni zbor društva učiteljev v 2alcu bi mo- ralo pravilno glasiti — sekretar občin- skega komiteja ZKS tovariš Ivan Kovač. Razen tega bi se v poročilu o gasilskem tekmovanju v Zalcu moralo pravilno glasiti . . . drugo mesto je zasedlo pro- stovoljno gasilsko društvo Topolšica, in ne Šoštanj. Vesti iz Žalca srednje ekonomske šole. Prijav- ljenih je bilo preko 80 kandida- tov, od katerih so jih sprejeli sa- mo 35, zaradi pomanjkanja pro- storov in predavateljskega kadra. Na pobudo občinskega komiteja ZK so ustanovili tudi večerno po- litično šolo. V Zalcu obiskuje šo- lo preko 30 aktivistov. Učenci osemletne šole v Zalcu so lepo uredili grobove partiza- nov in druge zapuščene grobove ena žalskem pokopališču. Zasadili so jih s cvetjem in tako dostojno počastili dan mrtvih. V nedeljo Celjslti trg Pretekli teden je bil trg zelo slabo preskrbljen, kar je šlo verjetno tudi nekoliko na rovaš dneva mrtvih, saj so prodajalci največ zaslužili s prodajo cvetja. Prav pri »trgovini« te vrste pa je tržno nadzorstvo naletelo letos na vrsto nepravilnosti, saj je bilo nemo- goče nadzorovati vse in vsakega posebej. Najbolj smo pogrešali pretekli teden jajc, pn tudi krompirja je vsak dan zmanjkalo že v jutranjih urah. Krompir 25-28 (280-50), čebula 25-40 (50—50), česen 80—140 (200), fižol, visok 100 (80—90), fižol nizek — (60—70), so- lata endivija 40-56 (90-100), solata be- rivka 120 (120), špinača — (80—150), mo- tovileč - (100—150), radič — (100), ohrovt 30—60 (40), zelje gl. belo 16—20 (16—20), zelje gl. rdeče 30 (40), zelje ribano 40-46 (45-50), repa sveža — (20), repa ribana — (40-50), koleraba — (40), peteršilj 50 (60-80), zelena 50-8« (80), por 40 (60—80), paprika 60 (—), paradiž- nik 50 (60-80), buče — (20), pesa 25 (40), feferoni - (120), hruške 68 (80), jabolka 50-60 (30-55), grozdje 90—140 (80-10«), kutine - (60), kostanj 70 (50-60). dopoldne pa je bila pred s.pome- nikom padlih borcev žalna kome- moracija. Krajevni odbor SZDL je skli- cal sestanek predstavnikov vseh družbenih organizacij v Zalcu. Namen sestanka je bil, da vskla- dijo delovanje organizacij v bo- dočem letu. Izdelali so tudi načrt za vse večje kulturne, zabavne in športne prireditve. Na koncu so predstavniki podali še kratka po- ročila o letošnjem delovanju in programu v bodoče. V zadnjem času so zopet ožive- la dela na športnem stadionu v Zalcu, Vodna skupnost je pričela drenažirati prostor. Dela so zelo obsežna. Na stadion so prestavili tudi veliko leseno barako s telo- vadišča Partizana, ki bo služila zaenkrat za shrambo orodja, ka- sneje pa za zasilno garderobo. V RIMSKIH TOPLICAH V soboto in nedeljo boda na osnovni šoli v Rimskih Toplicah proslavili stoletnico obstoja te šole. V soboto zvečer bo v zdraviliški dvorani govoril o delu in razvoju šole nekdanji učenec, profesor tov. Anton Aškerc, direktor celjskega učiteljišča. Na proslavi bo sodelo- val tudi celjski Komorni zbor. V nedeljo dopoldan bodo na Oge- čah odkrili spominsko ploščo na hiši prve šole, v dvorani zdravilišča pa bodo učenci šole v Rimskih Toplicah priredili akademijo. Popoldan pa se bodo pri >Stari pošti« zbrali bivši učenci in učitelji te šole na družab- ni prireditvi POSLOVODJO za trgovino z reprodukcijskim materialom in odkup sprejme takoj KMETIJSKA ZADRUGA ŽALEC. Nastop službe takoj ali s 1. 12. do 1. I. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Ponudbe poslati na upravni odbor Kmetijske zadruge Žalec. ^^^ CELJSKI TEDNIK štev. 44 • 6. novembra 1959 Telesna vzgoja in šport NOGOMET Visoka zmaga - slaba igra v sedmem kolu jesenskega dela prvenstvenega tekmovanja v slo- venski conski ligi je domači Kladi- var sprejel v goste novega člana te lige nogometno enajstorico iz .Nove Gorice. Zmaga Kladivarja z j-ezultatom 6:2 (3:0) je bila povsem zaslužena, toda navzlic temu, j^ tre- ba dodati, da so celjski ligaši igrali slabo. To še posebej velja za zače- tek druf^ega polčasa, ko so pobu- do prevzeli gostje in zmanjšali re- zultat od 3:0 na 3:2. Razen Cafute pa čeprav je dosegel dva gola — >0 se ostali v napadu močno trudili. Razen tega pa je hudo »plaval« še Radič. Bencik je bil zanesljiv; zato je prišla njegova zamenjava v dru- gem polčasu več ali manj nepriča- kovano. Pri streljanju ostalih štirih golov sta bila po dvakrat uspešna ^e Hribernik in Marinček. Glede na to, da sta v sedmem ko- lu zmagali obe vodeči enajstorici, se položaj pri samem vrhu tabele ni sprem.enll. Vodi Maribor z enakim številom točk (13), kot jih ima dru- goplasirani Kladivar. Na tretjem mestu je Branik z enajstimi točka- mi. Sledijo Triglav 10, Rudar 9, Krim 9 itd. V nedeljo, 8. novembra igra Kla- divar v Mariboru proti Braniku. Hribernik v akciji Ostali pari pa so: Izola — Sobota, Gorica — Krim, Ljubljana — Iliri- ja, Triglav — Maribor in Grafičar — Rudar. Torej, zadosti zanimivih in odločilnih tekem. Spet prvenstvene tekme Po enotedenskem počitku bo v nedeljo, 8. novembra na vrsti peto kolo jesenskega dela tekmovanja v vseh skupinah celjske podzvezne nogometne lige. Moštva prve sku- pine ter mladinske enajstorice bodo igrale po naslednjem razporedu: Velenje — Edinstvo, Konjice — Olimp, Šoštanj — Celje in Kovinar — Kladivar B. V drugi skupini podzveznega tek- movanja pa bodo v nedeljo igrali zadnje kolo, in sicer: Zreče — Šent- jur, Olimp B — Šmartno in Rogatec — Laško. Koordinacija pa taka v nedeljo je bilo v Žalen okraj- no ekipno in poedinsko prvenstvo društev Partizan v krosu. Od 52 društev Partizan v okraju se je tekmovanja udeležilo le 16 tek- movalcev iz treh društev. TVD Partizan Gomilsko in Šempeter sta poslala po enega tekmovalca, ostali pa so bili iz Žalca. Pri tako porazni udeležbi y eni od najlepših in najbolj pristopnih športnih disciplin se moramo vprašati, kje je temu vzrok. Pri- znati moramo, da del krivde leži na društvenih upravah, ki se niso potrudile niti toliko, da bi obve- stile svoje članje o tekmovanju (n. pr. Partizan Celje-mesto) če- prav so dobili razpis že pred šti- rimi tedni. Drug vzrok so finančne težave društev in njihova neak- tivnost. Levji delež krivde pa nosi ne- dvomno okrajna zveza Partizana Celje. Vsa okrajna prvenstva v letošnjem letu so bila izredno slabo organizirana od izbirnih te- kem za zlet v Beogradu do zad- njega okrajnega prvenstva v atle- tiki. To društva odbija in je edeij glavnih vzrokov slabe udeležbe na teh tekmovanjih posebno pa n,>a zadnjem atletskem prvenstvu v Celju in krosu v 2alcu. Z druge strani pa >odlična< ko- ordinacija okrajne zveze in atlet- skega društva Kladivar. Okrajna zveza je razpisala tekmovanje v krosu že 31. 9. 1959 in obvestila o tem vsa društva. Na to pa je atletsko društvo Kladivar 16. 10. 1959 razposlalo razpis po vseh šo- lah v celjski občini in izven nje, naj se udeleže kros prvenstva istega dne, kot je b:l določen za okrajno prvenstvo v Žalcu. Praktična darila in renome at- letskega društva Kladivar so bila močnejša od častnega naslova ok- rajnega prvaka v krosu. V Celju je na društvenem prvenstvu na- stopilo veliko večje število tek- movalcev, kot na okrajnem prven- stvu v Žalcu. V dokaz mali pri- mer: po železnem teku je tekmo- valec krosa v Žalcu sedel na kolo in odhltel v Celje. Naslov okraj- nega prvaka je imel že v žepu, hitel je še po praktično darilo v Celje. To je res »zdrava in koristna« koordinacija v celjskem šp/ortnem življenju. Na osnovi Uredbe o investicijskih posojilih (Uradnf list FLRJ, št. 31/1956) razpisuje Komunal- na banka Celje v soglasju z Okrajnim ljudskim odborom Celje in občinskimi ljudskimi odbori na območju okrajnega ljudskega odbora Celje II. NATEČAJ za investicijska posojila v letu 1960 iz družbenega Investicijskega sklada Okrajnega ljudskega odbora Celje in iz družbenih investicijskih skladov občin- skih ljudskih odborov s področja Okrajnega ljudske- ga odbora Celje. Investicijska posojila se bodo obravnavala v smislu pravilnika družbenega investicijskega sklada Okraj, ljudskega odbora Celje, št. 01/3-11726/1-58 od 25. 12. 1958 in v smislu pravilnikov družbenih investicijskih skladov občinskih ljudskih odborov ter družbenega plana Okrajnega ljudskega odbora Celje in družbenih planov občinskih lujdskih odbo- rov za leto 1960. Natečaja se lahko udeležijo gospodarske orga- nizacije, ki imajo svoj' sedež na teritoriju Okrajnega ljudskega odbora Celje in bodo na tem teritoriju iz- vajale investicije. Posojila se bodo odobravala pod pogojem, da bo z zaprošenim posojilom in ostalimi razpoložlji- vimi sredstvi prosilca oziroma njegovega poroka zagotovljena dokončna izgradnja (nabava) investi- cijskega objekta. Rok za dostavo informativnega zahtevka je 30. II. 1959. Zahtekev se vloži v pismeni obliki z navedbo naslednjih podatkov: a) kratek opis investicije s tehnične in ekonom- ske sVanir b) predračunska vrednost Investicije; C.) zaceiek del na investiciji; č) vrednost izvršenih del na investiciji; d) predviden zaključek izvajanja investicije; e) višina lastne udeležbe; f) višina zaprošenega posojila; g) ostali viri finansiranja investicije; h) ali je program izdelan oz. kdaj bo gotov; i) ponujena obrestna mera in rok vračila; j) kakšen efekt se bo dosegel z dokončanjem investicije; k) predvideno stanje skladov gospodarske or- ganizacije (dne 31. 12. 1959, specificirano po skla- dih); 1) predvideni ostanek čistega dohodka po sta- nju 31. 12. 1959. Zahtevki se vlagajo pri pristojnih enotah Ko- munalne banke Celje. Rok za dostavo d e f i n i t i v n e g a za- htevka je 28. 2. 1960. Zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu 1573 KB, kateremu morajo biti priloženi še nasled- nji dokumenti: a) investicijski program sestavljen po veljav- nih predpisih in potrjen od pristojnega organa; b) prepisi odločb o zaključnih računih za leto 1956, 1957 in 1958 ter zadnji periodični obračun za leto 1959; c) potrdilo pristojne banke, ki vodi sklade go- spodarske organizacije, da ima podjetje zagotovlje- na sredstva za plačilo 5 odstotnega garancijskega pologa in za plačilo 0,25 odstotka prometnega dav- ka od zaprošenega posojila (za komitente KB na- pravijo to potrdilo enote KB same); č) potrdilo pristojne banke, da prosilec razpo- laga s sredstvi za lastno udeležbo pri investiciji (za komitente KB napravijo to potrdilo enota KB same); d) sklep delavskega sveta o odobritvi investi- cijskih del oziroma nabave, o najetju posojila (na- vesti znesek, rok in obrestno mero) in pooblastilo oseb, ki smejo skleniti z banko pogodbo; e) potrdilo pristojnega denarnega zavoda, da je prosilec kreditno sposoben (za komitente KB na- pravijo to potrdilo enote KB same); f) poroštvena izjava poroka. V prošnji mora prosilec poleg ostalega navesti obrestno mero,„rok vrnitve posojila in rok izkori- ščenja posojila. Nepopolno izpolnjene prošnje in ne- popolni elaborati se bodo še pred obravnavo vrnili investitorjem in ne bodo prišli v poštev pri odobra- vanju posojil. V presoji najugodnejših ponudb se bo upošte- valo: a) rentabilnost investicije; b) odstotek lastne udeležbe; c) rok vrnitve posojila; č) rok popolne dovršitve objekta oziroma na- bave; d) obrestna mera. Ponujena obrestna mera ne sme biti manjša od 1 odstotka. Z zahtevkom za investicijsko posojilo za osnov- na sredstva lahko gospodarske organizacije vložijo zahtevek za investicijsko posojilo za povečanje skla- da obratnih sredstev z utemeljitvijo. V kolikor se bo investicija izvajala več let, se vloži zahtevek za posojilo v tranšah. Zahtevek je treba vložiti pri pristojni enoti Komunalne banke Celje. Glede vsega drugega veljajo za ta natečaj do- ločbe uredbe o investicijskih posojilih in drugi ve- ljavni predpisi, ki se nanašajo na investicijska po- sojila. Celje, dne 5. novembra 1959 Direktor Komunalne banke Celje Slavko Verdel L r. Predsednik upravnega odbora Komunalne banke Celje Miran Cvenk 1. r. Skromno, vendar pogumno naprej Tiho in skromno, morda celo preveč, so v nedeljo začeli svoje okrajno prvenstveno tekmovanje tudi rokometaši. Sest moštev se je pognalo v tek za najboljše me- sto: rokometni klub celjskih že- lezničarjev, nadalje Rudar iz Ve- lenja, Rudar iz Rečice pri Laškem ter še partizanska moštva iz Šo- štanja, Celja-mesta in Polul. Z največjimi upi za osvojitev prve- ga mesta so stopili v to tekmo- vanje igralci Celja. Toda, kot so pokazali prvi izidi, bodo morali krepko prijeti, če bodo hoteli ugnati v rog mlade igralce parti- zanskega društva iz Celja-mesta in zlasti še Velenjčane. Pa tudi ostali, med njimi mislimo še po- sebej na Soštanjčane, ne bodo dr- žali križem rok. I. kolo je bilo nepopolno. Od- igrani sta bili samo dve tekmi z naslednjima izidoma: Celje : Par- tizan (Polule) 33:10, Velenje : Par- tizan (Celje-mesto) 24:21. Odločitev za začetek prven- stvenega tekmovanja je pravza- prav vredna največje pozornosti. Okrajna rokometna podzveza je razpisala prvenstvo navzlic temu, da ima v blagajni negativni za- ključek, navzlic temu, da ima sa- mo enega izprašanega sodnika, da so moštva brez vaditeljev in po- dobno. Okrajna liga v malem ro~ kometu pomeni začetek sistema- tičnega in množičnega dela med šolsko in delavsko mladino, saj je to panoga, ki ne, zahteva visokih sredstev niti za opremo, niti za igrišča in podobno. Začetek je si- cer skromen — samo šest mo- štev — toda perspektiva je ugod- nejša, zlasti še, če bo težavno sta- nje rokmetne podzveze razumela tudi okrajna športna zveza in do- delila temu forumu vsaj toliko sredstev, da bo lahko na seminar- jih in tečajih vzgojila nekaj sod- nikov in vaditeljev. Po doseda- njih vidikih je namreč očitno, da je edina ovira za večji razmah te športne panoge pomanjkanje stro- kovnih kadrov, tako sodnikov kot vaditeljev, oziroma inštruktorjev. Možnosti za večji razmah ro- kometa je veliko. To je igra, ki se je vse bolj oprijemlje šolska mladina; zraven tega pa ima naj- boljše pogoje, da si utre pot tudi med delavsko mladino, med čla- ne naših delovnih kolektivov. Zato podprimo pobudo okrajne rokometne podzveze in ji poma- gajmo, da bo rokomet dobil tisto mesto, ki mu pripada. Natečaj za akademske sestave Partizan Slovenije, zveza za telesno vzgojo, razpisuje natečaj za akademijske sestave, ki se ga lahko udeleži sleherni državljan FLRJ. .\kadeniijska sestava je lahko namenjena moški in ženski deci, pionir- jem in pionirkam, mladincem, mladinkam, članom in članicam ter me- šanim skupinam (po spolu ali starosti). Sestava je lahko prosta (brez orodja) ali vaja z orodjem (kiji ipd.), oziroma na urodju. Sestava mora po vsebini, obliki in metodi ustrezati starostnemu (ddciku oziroma skupini, ki ji je namenjena, nadalje mora biti fiziolo- ško prav:lna, ustrezati prostoru, ki je 10 m širok in S ni globok ter imeti glasbeno spremljavo. Na natečaju ne morejo sodelovati avtorji z vajami, ki so že bile javno prikazane. ^estavljalec mora predložiti svoje delo sn^sano in sicer v telovad- nem strokovnem jeziku. Obenem mora predložiti klavirsko partituro za glasbeno spremljavo. Natečajnik mora poslati svoje delo Partizanu Slovenije, zvezi za telesno vzgojo, Ljubljana, poštni predal 174, najpozneje do 1. februarja 1960. leta. Avtor mora biti do 15. februarja 1950. leta pripravljen, da bo na zahtevo ocenjevalne komisije prikazal svoje delo v Ljubljani z ustrezno skupino telovadcev in telovadk. Partizan Slovenije bo priznal najbolje ocenjenim sestavam nasled- nje nagrade: prvo v znesku 80.000 dan, drugo v višini 50.000 in tretje >0.000 dinarjev. n. — Na natečaju lahko sodelujejo tudi začetniki-ice, ki niso ve- šči pisanja v telovadno strokovnem jeziku. Tak natečajnik prijavi sa- mo svoje delo do predpisanega roka in pripravi do istega časa, ki je že naveden, svojo skupino za izvedbo sestave. Za sestave takšne vrste pa so namei(iene nagrade osem, pet intri tisoč dinarjev. Sporočamo vsem souslužbencem, prijateljem in znancem, da je dne 5. novembra 1959 tragično preminil tehnik eksploatacije železnic DEŽELAK F. KARL Družini pokojnika globoko sožalje! Pogreb bo v Celju, dne 7. 11. 1959 ob 15,45 uri na mestnem pokopališču. Kolektiv in sindikalna podružnica železniške postaje Celje KOMUNALNO PODJETJE »JAVNE NAPRAVE« CELJE sprejme v službo: čuvaja koles za kolesarno, perice za pralnico in več čistilcev ulic za dnevno in nočno službo. Ponudbe poslati na podjetje Javne naprave, Celje, Zidanškova 18. V VODSTVU SO CELJSKI 2ELEZNICARJI V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja okrajne lige v malem rokometu so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan (Celje-mesto) — Partizan (Polule) 60:8, RK Celje — Rudar (Velenje) 21 15 in Rudar (Rečica) — Partizan (Šoštanj) 22:18. V vodstvu so rokometaši Celja s štirimi točkami, sledijo: Partizan (Celje-mesto), Rečica in Velenje po dve točki ter Šoštanj in Polule brez točk. KNJIGOVODSKI BIRO CELJE razpisuje 2 mesti samostojnih knjigo- vodij. Nastop službe po dogovoru. Plača po pravilniku zavoda. TOVARNA TEHTNIC CELJE sprejme 1. strojnega inženirja ali strojnega tehnika z najmanj 5-letno prakso — za konstrukcij!^ki biro. Delovno mesto je primerno tudi za honorarno zaposlitev v podjetju; 2. kvalificirane in polkvalificirane ključavničarje; 3. kvalificirane in polkvalificirane elektrovarilce; 4. kvalificirane in polkvalificirane skoblarje; 5. kvalificirane in polkvalificirane kovinopleskarje. Kandidati se naj osebno zglasijo na upravi podjetja do 15. no- vembra 1959. TOVARNA TEHTNIC CELJE Objave in oglasi PRODAM SADNA DREVESNICA »MIROSAN« PE- TROVr-E razpolaen z večSimi količina- mi sadilnega materiala (jablane, hru- ške, slive) raznih starosti in pr.znanih sort ter črni ribez po zelo ugodnih cenah. Sadike so primerne za vrtove in večje nasade. Za večja naročila da- jemo poseben popust. Za naročila se priporčamo. Polovico hiše, delno vseljive, blizu po- staje v Celju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in 2 žični mreži za postelji — malo rab- ljeni, prodam. Celje, Breg 9. Hišo z vinogradom in mladim breskovim nasadom 15 minut od postaje prodam. Roš, Videm-Krško 3. VZIDLJIV ŠTEDILNIK z obložnimi plo- ščicami v dobrem stanju prodam. G r a b a r Štefan, Rimske Toplice 24. POSESTVO vseh kultur (4 ha) blizu Voj- nlka ugodno prodam. Kreče, Lešje, Skofja vas. MALO POSESTVO v bližini Grobel- nega prodam. Arzenšek Franc — Gro- belnega. ENOSTANOVANJSKO HISO prodam. Megofnice 48, Griže. DVA ELEKTRIČNA RADIATORJA, i ku- hinjsko pomivalno mizo (dvodelno), 1 kredenco z marmornato ploščo pro- d«m. Informacije, Celie, Jenkova 28. OSEBNI AVTO »Opel-Olimpija«, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Na- slov v upravi lista. KUPIM STARA DVOKRILNA rabljena vrata, širine 1,70 do 2 m, kupim. Informacije pri Konfekciji »Naprijedc Celje, Tom- šičev trg. SLUŽBE TRGOVSKO PODJETJE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje 2 delovni mesti za trg. poročnike za poslovalnico Živila »NON STOP« Šmarje pri Jelšah. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj! ZANESLJIVA gos.podtinjska pomočnica, najraje starejša, dobi stalno zaposlitev pri tričlanski družini. Plača po dogo- voru. Naslov v upravi lista. IZGUBLJENO V soboto popoldne je bila izgubljena ženska ura, iz Linhartove ulice do Tremerja. Poštenega najditelja pro- simo, naj jo vrne proti nagradi pri Polšak, Linhartova 3, Celje. STANOVANJA LEPO SOBO in vso oskrbo nudim upo- kojenki, ki bi za protiuslugo kuhala. Naslov v upravi lista. ODDAM proti posojilu .sobe v novogra- jeni hiši v središču mesta. Naslov v upravi lista. OBVESTILA Oddelek za visokokvalificirane delav- ce v trgovini na šoli za trgovske učen- ce v Celju prične z rednim poukom v ponedeljek, 16. novembra 1959 ob 15.30. Ravnateljstvo ZAHVALE ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta MARTINA MIRNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami so- čustvovali in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala tovarišu direktorju Zdravilišča Dobrna Zmagu Likarju, sin- dikalni podružnici zdravilišča ter strež- nemu osebju za poklon vencev. Enako zahvalo smo dolžni tudi tov. direktorju Opekarne Ljubečna, Stanku Sodinu. — Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena, otroci in vnuki. 'ŠiLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČI CELJE Sobota, 7. novembra ob 20 — Bratk* Kreft: Kranjski komedijanti — Izve« Priključijo se tudi abonenti iz Vojnika. Nedelja, 8. novembra ob 10 — Pavel Golia: Sneguljčica — Izven ob 15.30 — Pavel Golia: Sneguljčica — Izven Torek, 10. novembra ob 19 — Bratk* Kreft: Kranjski komedijanti — Gosto- vanje v Šoštanju Sreda, 11. novembra ob 15 — Pavel Go- lia: Sneguljčica — Zaključena pred- stava za pomožno šulb in osnovno šol« Polule Četrtek, 12. novembra ob 15 — Bratk* Kreft: Kranjski komedijanti — Za- ključena predstava za osnovno šole Hrastnik Petek, 13. novembra ob 15.30 — Pavel Golia: Sneguljčica — II. šolski abonma Sobota, 14. novembra ob 20 — Bratk* Kreft: Kranjski komedijanti — Izve* in za sindikate po znižanih cenah Nedelja, 15. novembra ob 15 — Bratk* Kreft: Kranjski komedijanti — Gosto- vanje v Zrečah »MALI ODER« SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA Sobota, 7. novembra ob 11 — Erwi« Sylvanus: Korczak in otroci — Zaklju- čena predstava za gimnazijo — v mali dvorani Narodnega doma Ponedeljek, 9. nov. ob 10.30 — Ervvi« Sylvanus: Korczak in otroci — Za- ključena predstava za učiteljišče — v mali dvorani Narodnega doma ob 20 — Erwin Sylvanus: Korczak otroci — Izven v mali dvorani Narod- nega doma KINO KINO UNION Od 6. do 9. XI. 1959, »Devet življenj« norveški film Od 10. do 14. XI. 1959, »Arrivederci Bo- rna« italijanski film Csc KINO METROPOL Od 8. do 11. XI. 1959, »Deklica Rosem«- rie« nemški film Od 12. — do 15. XI. 1959 »Caj in simpa- tija« ameriški barvni Csc Vse potrošnike, imetnike denarnih bonov deleža pri delitvi do- hodka opozarjamo, da zapadejo boni 20. NOVEMBRA 1959. Po tem roku bonov ne bomo več vnovčevali. Trgovsko podjetje »Volna« Celje mmmmmmmmmm^ ■■■ ^mm^mmmmmmm ^ mmmmmmmm^^^ mm^^mmmmtm • ^mmrnmfmmmmmmm mm tmrn^mmmmmmm ^-"'^mmmmmmmmmmmm ———— —— Ukročeno reka Odkar v kamnito korito vkle- njena Savinja ukročeno teče sko- zi Celje in ob deževjih z vso silo drvi naprej, malokomu pride na misel, da bi se zamislil, kako bi bilo, če ... Vprašali smo šefa vodnega go- spodarstva ing. Laha, da bi po- vedal, kaj bi bilo v zadnjih letih, če bi Savinja ne bila regulirana? Savinja je hudourna reka, ki povprečno trikrat letno prestopa bregove. Od časa do časa pa nje- ne vode narastejo do katastrofal- nih nevarnosti. Vsem nam je v spominu katastrofa iz 1954. leta, ki je pospešila regulacijo. Ko pa je bila dokončana regulacija na celjskem ovinku, je nastopilo ob- dobje, ko res lahko računsko predvidevamo, kaj bi bilo, če bi Savinja ne bila regulirana. Savinja je v zadnjih letih več- krat močno narasla: julija 1955, junija 1956, februarja 1957, fe- bruarja, oktobra in decembra 1958 ter pred kratkim, 29. oktobra letos. Nevarnost voda, ki so ob teh poplavah pridrle skozi Celje, domala v vseh teh navedenih pri- merih predstavljajo možnost ena- ke škode, kakor je bila usodnega 1933. leta, ki je terjala blizu 40 milijonov predvojnih dinarjev škode. Dejstvo, da je v sedanjem času na poplavnem področju ve- liko več premoženja (ves novoza- zidani »Otok« itd.), pa si lahko zamislimo neizmerne posledice. Regulacija Savinje je zmanjša- la možnost škodljivih poplav Vo- glajne, ki je leta 1954 povzročila samo v Celju škode za nad 4 mi- lijarde dinarjev. Ce pa na papir- ju samo približno izračunamo škodo, ki bi nastala v zadnjih pe- tih letih, v primeru, da bi Savinja ne bila še ukročena, potem bi nastala številka vsaj dveh mili- jard in 250 milijonov dinarjev neizbežne škode. In kaj to p>ome- ni? Pomeni, da je sedanji prihra- nek družbe ob škodah, ki bi lah- ko nastale, večji od vsote, ki jo bo terjala celotna ureditev voda v celjskem bazenu. Za to uredi- tev znaša proračun okoli 565 mi- lijonov dinarjev (seveda brez mo- stov in podobnih stranskih del ter objektov). Vzemimo zadnjo nevarnost pred dnevi. Vodostaj je bil za meter in pol višji kakor decembra 1958. leta, ko je bila zaradi regulirane- ga ovinka že odpravljena nevar- nost večje škode. To se pravi, da bi pred dnevi doživeli večjo ka- tastrofo, kakor je bila 1933. leta, ki jo pomnijo vsi ljudje, kateri so jo neposredno ali posredno doži- veli. Savinja je doslej regulirana v dolžini sedem in pol kilometra, od tega pet in pol kilometrov že pred vojno. Preostane še vsaj nepoln kilometer regulacije od parka na- vzgor. Koliko to pomeni, zadostu- je samo, če se zavedamo, da se je regulacija praktično že zdavnaj poplačala. Savinja je postala ukročena reka... Kakor visoko sega kup dračja ob opornikih, tako in še višja je bila voda letos oktobra JAPONSKI SEKS PO AMERIŠKEM VZORCU Ha, Japonska je dežela, kamor bi kazalo iti po ženo! Tako je dejal nekdo, ko je zapu- ščal kinodvorano in mnogi so mu Presenetljivo dobro maskirana Ja- ponka kot mešanka, pleše v Las Ve- gasu ča-ča-ča... v mislih pritrdili. Zadnje čaje smo videli več japonskih filmov, ali pa tak,h, v katerih nam kdorkoli želi pričarati zamaknjenost in idiličnost dežele vzhajajočega sonca. Ne toli- ko dežele, kolikor značaj in lepoto tamkajšnjega šibkega spola. Šibki spol. To je res prava bese- da. Ponižnost, ustrežljivost in mili- na so poleg svojstvene lepote zelo privlačna vaba, toda malokdo po- misli, da je vse to posledica popol- ne podrejenosti in manjvrednosti žena na vzhodu sploh. Pa vendar, tudi Japonska se spre- minja. Prisotnost Amerikancev ni najmanjši vzrok. Se pred desetletji je bil ples gejš edino, danes pa tu- di strip tease ni redkost. Japonka na sliki — ne nismo se zmotili — je v Las Vegasu (Ame^ rika) maskirana v brhko mešanko, postala ena najboljših izvajalk div- jega plesa ča-ča-ča. Pristaniše^ na Euni Luna je prag na poti v vesolje, mirje, ker bo na njej odrešen zem- saj računajo, da bo človek z njeno Ijine težnosti. pomočjo veliko lažje prodrl v vse- Mesec je v zadnjem letu nehal biti uganka. Osvojen je, čeravno še nanj ni stopila človeška noga. Toda do tega ni več daleč. V Sovjetski zvezi in Ameriki se temeljito pri-- pravljajo na ta podvig. Rusi imajo veliko prednosti, saj je njihov »Blisk« že pristal na Luni, drugi pa je obkrožil našega spremljevalca in ga celo fotografiral. Ruska vesolj- ska postaja je potrdila domneve znanstvenikov. Luna tudi na ne- vidni strani ni dosti drugačna. Ve- lika gorovja in kraterji so dobili, kar je razumljivo, ruska imena Prednost je prednost... Priprave za popolno osvojitev Lu- ne so seveda zelo zapletene. Načrti znanstvenikov za oči navadnega človeka res izgledajo kakor uto- pične risbe. V brezzračnem prostoru čakajo človeka hude preizkušnje. Na Luni ni zraka, majhna težnost bo povzročala velike težave. Vse to je treba preprečiti, če želi človeštvo na Mesecu postaviti svoje znanstveno oporišče. (Upajmo, da vojaških tam gori res ne bo.) Na gornji sliki vidimo ameriški načrt oporišča na Luni. V kakem velikem kraterju bodo postavili žel- vam podobne stavbe, ki bodo varo- vale svoje prebivalce pred škodlji- vimi žarčenji, pred hudo vročino dneva in nevzdržnim mrazom noči. V teh kupolastih stavbah pa bo živ- ljenje vsaj za silo normalno. Cez dan bodo pokrili dolga režasta ok- na, ponoči pa bo nad njimi bleščalo na milijarde zvezd na črnem nebu ter velika krogla — Zemlja. Zveze med poslopji naj bi bile v globini in na površini Luninih tal. V ta- kem naselju bi bila skladišča, de- lavnice, znanstveni laboratoriji, ne- izogibni zvezdoznanski observato- rij in cela vrsta prepotrebnih pri- prav ter aparatov. Taki so načrti Toda dokončni še niso. Zamislimo, saj je predpostav- ljal za Ruse nemajhen problem, ka- ko do Meseca spraviti poltonsko ra- keto. Naselje, ki ga vidimo, pa bi potrebovalo brezštevilno brodovje transportnih vsemirskih ladij. Ven- dar začetek je tu. Ko je Lilientall poletel nekaj desetin metrov skozi zrak, tudi ljudje niso verjeli, da bi lahko človek kdaj letal ure in ure ter na tisoče kilometrov daleč. -c. Jože Piano: GLAVNA ULICA Mesta imajo obraze, toda glavne ulice so si povsod po- dobne. Kaj jih je naredilo priljubljene? Navada? Ali lagodnost, ki se ji vdajamo brez strasti? Kaj, če ugajajo samoljubju kot nova obleka? Mar sem šel predaleč? Na- ša glavna ulica je navadna. Fasade jo objemajo z leve in z desne. Pa niso kulise, ker so vsak dan tukaj. Zato je v zmoti tisto dekle, ki vsakčas pogleduje na uro. Glavna ulica ni oder in ona ni igral- ka proti lastni volji. Naša glavna ulica je na- menjena delavnikom. Zato smeh na pločnikih le tu in tam vzkipi. Ljudje se obra- čajo, potem pa mora hehet zamreti v soglasju utišanih poltonov. Ali je to čudno? Glavna ulica je smešna le za reklamo. Mi stanujemo v trinad- stropnici rumene barve. V prvem nadstropju stanujejo N. Tam gospa ravnokar pre- sipa juho v ovalno skledo. Njen mož se je lotil naslovne strani dnevnika. Dnevna svetloba smuka v sobo skozi rožnate zavese. Zraven njih pri D. so vedno v zamudi. Kako ne! Ona mevžasto pre- stopa. On bobna s prsti po mizi. Otroci vrtijo obroče na dvorišču. M. zaseda samsko sobo zraven. Td teden dela v nočni izmeni pa ga je poldne zalotilo v postelji. Voda za britje klokota na grelcu. Premišljuje, kaj bo počel popoldan. Nadstropje višje vdova R. drgne omaro z majhno krpi- co. Vse kar je imela je raz- dala letom, dandanes jo še veseli pospravljena soba. V tretjem nadstropju pri B. so že obedovali. Oče in mama srkata kavo. On... pač nekaj misli. Ona računa v sebi. Otroci čakajo kdaj bo- do mogli ven. Avtomobili hu- pajo. Smrkavec iz sosešči- ne čečka po steni. Ljudje hi- tijo mimo, ker je marsikate- remu naša ulica najkrajša pot. Pri nas v pritličju va- jenka pometa trgovino. Da- nes zvečer bo šla prvič s fan- tom v kino. Bil sem vesel, ko so mi dali stanovanje v glavni ulici. Pa to je nepomembno, ker mi vsi stanujemo v glavni ulici, če nam to ugaja ali ne. 9 zaDOvedi za dober razoovor # Bodi pazljiv poslušalec! Ne razmišljaj med govorom drugega, kaj boš povedal, ko on poneha. 9 Govori o stvareh, ki sobesed- nika zanimajo! Edino tako boš pre- prečil, da se čez čas ne bosta dol- gočasila, ko boš svojo »brihtnost« že razdal. 9 Ne uporabljaj obrabljenih fraz! Nebeško! Nemogoče! Silovito! Razumete me? A!i pg: Ali ni tako? Recite, če ne? Priznajte, da je res. O Izražaj se razumljivo in pre- mišljeno! Ostani pri eni temi tako dolgo, dokler ni razčiščena. Ne pre- skakuj. Ce sobesednik vpraša, »ka- ko prosim?« je to alarm zate, da misli urediš. 9 Postavljaj pravilna vprašanja! Od vprašanja je odvisno, koliko ti bo sobesednik povedal. »Kako gre?« »Kaj je novega«, niso vprašanja te sorte. 9 Nauči se ugovarjati tako, da ne^ kažeš trmastega samoljubja! Zrnaga v besednem dvoboju ne za- visi od ostrine, temveč od spretno- sti. 9 Izogibaj se, segati sobesedni- ku v besedo! Ce že, potem začni takole: »Peter, dovoli, samo tole..« — Torej s tem, da ga imensko po- kličeš. O Trudi se, da boš takten in po- trpežljiv! Na žalost je že tako, da moramo včasih govoriti z ljudmi, ki nam niso všeč. O Nekaj prijaznih besed imejte vedno na zalogi! Majhen kompli- ment sobesedniku ne bo nikoli od- več. Zelo prav bo, če bo končal razgovor približno takole: »Razgovor z vami se mi zdi zelo koristen in zanimiv. Zlasti o tem (naštej nekaj podrobnosti) bi se bilo vredno ob priložnosti še pogo- voriti.« Kdor se ravna pri pogovorih po teh pravilih, bo kaj kmalu lahko opazil, da so razgovori postali za- nimivejši in da se krog njegovih znancev ter prijateljev veča. Ce pa se nov znanec čez čas »ohladi« in se izogiba tvoje družbe, pomisli, ali nisi morda napak ravnal, ali nisi bil vsiljiv, ali si ne last š prve besede, ali nisi ujedljiv in ali trma- sto ne vztrajaš pri svojem. Utrinki nasprotij••• BLATO je grdo, toda tudi v njem lahko leži zgubljen zlatnik. KAPLJICA strupa je nasproti čistemu studencu ničeva, pa ven- dar pokvari studenčnico. LJUBEZEN je lepa, lahko je pa tudi grda. Rojeva in ubija, kakor vino, ki poživlja in uničuje. Potreb- na je zmernost. DENAR je zgoščeno delo. Njego- vo vrednost zanikajo samo lenuhi in sanjači. LAŽ je v bistvu grda, toda dosti- krat olajšuje odnose med ljudmi, ker so nekateri srečnejši, če ne po- znajo resnice. PODOBNOSTI se naglo spremi- njajo: Avtomobil ima dosti skupne- ga z mrtvašnico. Sotelski KAJ JE HI-FI? Visoka kvaliteta reprodukcije glasbe ali govora v raznih radijskih napravah je postala že tako popu- larni termin, da se v vseh državah označuje s kratico Hl-Fl. Takšna reprodukcija ustvarja s svojo či- stostjo, z delikatnostjo svojih nians in z zvočnim reliefom vtis, da se nahajamo v dvorani, kjer igra or- kester. »PIRAN« nov kos ploveče domovine Nedavno so Pirančani ob svojem občinskem prazniku s posebnim po- udarkom proslavili tudi prihod mo- torne ladje »Piran« v svoje mat čno pristanišče. To je največja jugoslo- vanska trgovska ladja. Po velikosti je nova prekooceanska ladja telik- šna, da bi lahko sprejela na krov vse prebivalce mesta, po katerem se imenuje, z njihovim imetjem vred. Piranska luka pa je bila preplitka, da bi plovni »Piran« mogel prista- ti ob njenem pomolu. »Piran« ima 16.076 ton nosilno- sti. Dolga je 158,22 metrov, široka 19,65 metrov, njen trup pa sega 9,37 metrov v globino vode Njena naj- večja hitrost znaša 17 in pol vozlov ali približno 30 km na uro ter dnev- no porabi 23 ton goriva. P^ran so izdelali v japonski ladje- delnici »Hakodate« na otoku Hoka- ido. Na Japonskem jo je 27. junija prevzela Splošna plovba, katere se- dež je v Piranu. Iz Japonske je plu- la na Kitajsko, od tam v Ameriko in domov. Ladja je zelo moderno urejena. Ima radar in vrsto drugih sodobnih priprav ter aparatov. Za posadko je lepo urejeno in prostor- no podpalubje, poleg tega pa ladja vzame na krov osem potnikov-tu- ristov. Splošna plovba ima v gradnji štiri manjše ladje in eno velikanko, ki bo za 2000 ton težja od »Pira- na«. Slovesnost ob prihodu naše naj- večje ladje v vode pred Piranom je bila zelo prisrčna. To je razumljivo. saj je vsaka prekooceanska ladja kos ploveče domovine, ki lahko ob- išče katerokoli obmorsko deželo sveta. Posebno velik pa je ta praz- nik za nas Slovence, ki dobivamo močno trgovsko brodovje. Naposled imamo zdaj dva Pirana, starega ob morju in novega na morju. J. M.