PRVIČ MANJŠE ŠTEVILO NOSILCEV OBRTI
Tehtanjem med Vičem in Bujami
Precej je znakov, ki kažcjo, da bo tudi zasebni del drobnega gospodarstva moral dojeti, da se bo potrebno za naročila, delo in predvsem plačila, boriti z najrazličnejšimi sopotniki in preprekami njihove aktivnosti. Strukturna gibanja kažejo, da potrošnik želi na določenih področjih, da bi nje-gove potrebe zadovoljevali obrtniki, žal pa nepo-sreden stik med potrošnikom in proizvodno a!i storitveno obrtjo ne more vedno zapolniti velikih zmogljivosti, ki jih imajo nekatere obrtne delav-nice. Te so bUe pretežno ustvarjene za kooperant-ske potrebe industrije.
Sekretar obrtnega združenja naše občine Bran-ko Pečan je imel že prve dni oktobra poročilo o številčnem stanju v Obrtnem združenju Ljublja-na Vič-Rudnik 30. 9. 1988. Skupaj smo imeli vnašiobčini tegadne 1621 nosilcevobrti. Toje 16 manj kot 1. januarja letos. Tako se je po nekajlet-nem številčnem vzponu, pojavil pri statističnih podatkih negativni predznak. Še bolj zanimiv pa je prikaz po panožni delitvi. V primerjalnem ob-dobju (1. 1.-30. 9. 1988) smo v občini dobili 77 novih obrtnih delavnic, prav toiiko pa jih je zaprlo svojavrata. Ostalo jih je še 1.141. Pri avtoprevoz-nikih se je pojavilo 17 novih prevoznikov stvari, 36 pa jih je opustilo to delo. Tako jih je trenutno še 342. Pri prevozu oseb se je prijavil en nov avtoprevoznik, trije pa so se odjavili. Tako jih sedaj lahko še 41 opravlja s takimi vozili. Gostin-ski obrati imajo 10 novih lokalov, 8 pa so jih ukinili. Še vedno jih je ostalo 85. Žal pa odpirajo predvsem krčme in okrepčevalnice (kot se sloven-sko imenujejo bifeji), kar seveda kakovostno ne bogati naše gostinske in posredno turistične po-nudbe. Največ novih obratovalnic je pri prodajal-nah na drobno. Letos so se v to obrtniško delo vključili Pavel Jntihar v Horjulu 54 a, Metka Pavai na Galjevici 9a, Leon Velkavrh naTržaški 245 in
mesar Janez Škarja v Trnovskem pristanu 24 na-sproti prulskega mostu.
To je devetmesečni številčni obračun obrtnih delavnic na ozemlju naše občine. Najpomembnej-še je razmerje pri prvi postavki ( + 77, -77), ker v tem trenutku ne vemo, ali je 77 posameznikov prišlo oziroma odšlo, ali so to delavnice, ki so imele zaposlene večje število delavcev. Bežen po-gled med obrtniki, s katerimi smo že imeli stik na straneh našega časnika, pa kaže, da nimamo več pomembnega izdelovalca testenin na Dolenjski cesti, da ni več izdelovalke zaščitnih roka\ic in čevljarstva na Tržaški cesti in da vse več močnih obrtnikov namiguje na to, da bi jih bistveno bolje sprejeli in bolj cenili v istrski občini Buje.
To pa so že sestavine problematike, ob kateri ne bi smeli brezbrižno zamahniti z roko, češ, pa naj odidejo, ampak bi se morali soočiti z našo realno (jugoslovansko) situacijo, ki pravi, da bo vsak pri nas ustvarien dinar še kako dobrodošel in potreben za naš (viški) razvoj.
STANE JESENOVEC