Natisov 15.000. ^tajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-»trijo: za celo leto 4 kione, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo teto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne 5iev. se prodajajo po 8 v. uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za «/« strani K 40 — za V* strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za '/si strani K 250 za V« strani K L— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 41. V Ptuju v nedeljo dne 15. novembra 1914. XY. letnik. Na Srbskem smo dosegli odločilne zmage. Več kot 120.000 Srbov beži pred našimi vojaki. Vojna s Srbijo bo še pred zimo končana. — V Galiciji in na Rusko-Poljskem zavzele so naše armade nove ugodnejše pozicije. — Naša trdnjava Przemvsl je zopet od sovražnika obdana. — Velikanski boji v Belgiji in na Francoskem se bližajo svojemu za Nemce zmagovitemu koncu. - Na morju se Nemci močno odlikujejo. — Turčija je pričela z energično ofenzivo proti Angležem in Rusom. Srbski odpor bode v kratkem zlomljen. Naša hrabra armada zavzela je celo vrsto vele-važoih visočin, premagala v silovitem ndarcn tri srbske armade in podi zdaj okoli 120.000 sovražnikov pred seboj..Božja kazen bode kmalu kraljemorilce dosegla . . . V Galiciji izvršuje naša armada naravnost čudeže hrabrosti in vztrajnosti. Spremenili smo zdaj svoje pozicije in posledica tega je, da so Rusi zopet pričeli z oblegovanjem slavne naše trdnjave Przercysl. Gotovo je, da si bodejo tam zopet krvave batine pridobili. Kajti pred popolnim porazom jih rešuje edino njih ogromna premoč. Mi smo zoper milijone ruskih čet le nekaka jez ; zabraniti jim moramo pod vsako ceno vhod v Avstro-Ogrsko in Nemčijo, da zamorejo krasne nemške armade medtem izvršiti velikansko svoje delo zoper združene Francoze, Angleže in Belgijce. Tam napreduje boj korak za korakom v prid nemškega orožja in s tem seveda tudi v naš prid. Prve nemške kanonske kroglje ao že padle na angleško zemljo in groza prešinja že kosti angleškega zločinca, ki je v prvi vrati odgovoren za to nezaslišano prelivanje krvi. Na morju so Nemci istotako proti mogočnemu angleškemu brodovju .dosegli imenitne uspehe. Obžalovati je edino uničenje nemškega parnika „Emdenu, ki je sovražniku izredno mnogo škode napravil. Turčija, ki se je postavila vkljub vsem grožnjam na našo in nemško stran, dosegla je razven uspehov proti ruskemu brodovju tudi na snhem že lepe uspehe. Prekoračila je egiptovske meje in podi angleške armade z veliko silo pred Istotako je odbila hude napade ruskih čet v Kavkazu in napreduje i tam z lepo eneržiji. Obenem se pripravlja v Indiji in Perziji viharni upor Islama zoper angleško ruske trinoge. V ostalem na političnem obzorju ni posebnih sprememb. Bulgarija in Ramanija se vkljub ruskemu vpliva držita strogo brezatrankarski. Istotako severne države Norveška in Švedska ter Amerika. V Afriki so Bari pričeli z resno revolucijo zoper Angleže. Japonci so po dvamesečnem boju zavzeli nemško kolonijo Tsingtavo ; v tej junaški borbi storil je tudi naš vojni parnik , Cesarica Elizabeta" več kot svojo dolžnost. Japonci De bodejo imeli mnogo sreče s tem svojim ropom ; kajti prišla bode tudi za te rumene izdajalce ura plačila. Z božjo pomočjo ostali bodemo tedaj tudi v tej velikanski svetovni borbi — zmagovalci! Položaj v Galiciji. K.B. Dunaj, ll. novembra. Uradno se Operacije na severno-vzhodnem bojišču razvijajo se po načrta in brez motenja po sovražniku. V od nas prostovoljno izpraznjeni pokrajini srednje Galicije so Rusi čez spodnjo Visloko preko Rze3zowa in v prostor Lisko napredovali. Przemysl je zopet obdan. V Stryj-dolini morala se je sovražna skupina ognju pancerskega vlaka in presenetljivo hitro prihajajoče kavaljerije pod velikimi izga-bami umakniti. pl. Hofer, generalmajor. Armadno povelje feldcajgmojstra Potiorek. Zmagoviti naš feldcajgmojster Potiorek izdal je na svojo armado sledeče armadno povelje: Vojaki V. in VI. armade! Zopet je prišel trenutek, da nam nasproti stoječega sovražnika z združenimi močmi napademo, da svoje doslej dosežene uspehe z odločilnim napadom kronamo in b tem namen vojne, popolno uničenje sovražnika, dosežemo. S svežo močjo, prešinjeni od izborne-ga dnha, na trupla in duši po skoraj trimesečni vojni okrepčani, stojimo nasproti o p e-šanemu sovražniku, ki že davno svojo lahkomiselnost obžaluje, s katero nas je prisilil, potegniti meč. Tako hočemo torej zadnjo moč sovražnika zdrobiti in to vojno še pred začetkom zime končati, to vojno, ki vam je naložila tako težke posledice. Vojaki! Vaša po najvišjem vojnem vladarju tolikokrat priznana hrabrost daje mi sigurnost, da bodete tudi pri tej priložnosti vsi skupaj imeli pred očmi prisego in vojaške dolžnosti, zvesti primeri naših na bojišču padlih vojakov, da bodete izvršili vse za premaganje sovražnika, žrtvovali življenje in kri, z Bogom za cesarja, kralja in domovino!" — 2 — Straichill'ova grenčioa ia zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, -----romarje itd. 414 Zmagovito napredovanje proti Srbom. K.-B. Dunaj, 10. novembra. Od južnega bojišča se uradno razglaša z dne 10. novembra: Hudi boji ob vznožju gore linije S a b a c-Ljesnica so se tudi včeraj do noči nadaljevali; pri temu Brno pridobili posamezne od sovražnikov zašancane postojanke. Južno Cer-Planine napredovali so naši zmagoviti junaki iz prejšnih dan doseženega prostora vzhodno od Loznic-Krupanja-Ljuvovije naprej. Tudi tukaj prišlo je do trdovratnih bojev z zadnjimi stražami sovražnika, ki pa je bil povsod v kratkem času premagan. Med mnogoštevilnimi vjetniki nahaja se tudi oberst Rada-kovic, med zaplenjenimi topvi pa tudi neka moderna težka kanona. Uspešni naši boji na Cerplanini, pri Šabacu in Krupnju. — 1500 Srbov vjetih. Dunaj, 7. novembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 7. novembra: Napadi na sovražnika, ki se je v prostoru Cer Planine in južno od Šabaca utrdil za vejna-timi ograjami in žičnatimi zaprekami, napredujejo polagoma. Včeraj smo osvojili taktično važno višino Mišar in pri tem vjeli 200 sovražnikov. V skladu s temi operacijami smo včeraj tudi pričeli z napadom na prav dobro krite in prav tako prirejene pozicije pri Krupnju. Podrobnosti še ne moremo objaviti. Naše čete so včeraj z občudovanja vredno hrabrostjo v naskoku zavzele celo vrsto srbskih okopov. Pri tem so vjele okrog 1500 sovražnikov ter vplenile 4 topove in 6 strojnih pušk. Ker je razpoloženje in stanje naših čet izvrstno, lahko pričakujemo, da bodo tudi te operacije ugodno napredovale. Boji pri Ivangorodu. O bojih pri Ivangorodu piše „Nowa Reforma" po poročilih nekega legijonaša: Dne 22. oktobra se je pričel artilerijski boj, ki je trajal 5 dni. Ko je sovražnik spoznal, da so njegove pozicije omajane, je pripeljal iz trdnjave svoje 24-centi-meterske havbice ter začel sipati na nas granate, katerim smo se pa spretno izogibali. Sredi naših pozicij pri vaseh Laski in Suskawola so se vršili silni boji na bajonete. Vjeli smo nekaj sto Rusov: med vjetimi sta bUa dva častnika, neki tretji častnik je izvršil samomor. Izgubili smo 130 mož mrtvih in ranjenih. Ogrožen je bil tudi poveljnik legije Pilsudzki, kateremu je neka granata razbila stan, drugi dan je bil od granate lahko ranjen na nogi, kljub temu se ni odstranil. Hrabrost naših čet so splošno priznavali. Že je bil določen odločilen napad, ko je nenadoma dospelo 26. oktobra povelje, umakniti se na druge pozicije, ker so bile naznanjene silne sovražne moči. Umaknili smo se v popolnem redu in sovražnik je sledil šele, ko so bile naše čete že več kakor 2 milji oddaljene. Vesti iz Lvova. Krakovska „Nova Reforma" poroča: Sredi meseca septembra so neznanci streljali iz hiš št. 9 in 11 v Walowi ulici na ruske vojake. Ker storilcev ni bilo mogoče izslediti, je poveljujoči general Ejhe odredil, da se dotični dve hiši se-kvestrirate in zaplenite. Hišnim stanovalcem se je dovolil rok enega meseca, da izpraznijo hiše. Najemnina za stanovanja pripade v tem času mestni blagajni. Generalni gubernator lvovski, grof Bobrinskij, je dovolil, da odpošlje mestni magistrat v Petrograd posebno deputacijo, ki ima nalogo, da izposluje najetje 4milijonskega mestnega posojila. To posojilo se ima porabiti v pokritje deficita, ki je nastal vsled vojnih dogodkov, ter v pokritje tekočih potreb mesta in prebivalstva. Na čelu tej deputaciji je podžupan dr. Strahl. V Lvovu izhaja sedaj 5 poljskih listov in sicer „ Slovo Polskie", „Wiek Nowy", »Gazeta Poranna" in „Wieczorna". Poleg teh izhaja kot uradni list »Prikarpatskaja Rus" in vojaški list »Lvovskoje vojennoje slovo". Vsak dan prihaja v Lvov iz Kijeva ondotni poljski list »Dziennik Kijowski". Začetkom oktobra je vladala v mestu velika draginja: kilogram sladkorja je stal 2 K 50 v, kilo gnjati pa 5 K. Poslovalo je samo pet pekarn, v katerih se je pekel kruh iz moke, dobljene iz vojaških skladišč. Kar so te pekarne spekle, se je prodalo v pol ure. V Lvovu biva sedaj tudi sin grofa Leva Tolstoja, grof Aleksander Tolstoj, s svojimi sestrami. Grof je predsednik moskovskega oddelka „Ornega križa". Odločilna zmaga čez Srbe. — 120.000 Srbov na begu. K.-B. Dunaj, 9. novembra. Od jnžnega bojišča se uradno poroča z dne 9. novembra: Naše napredovanje na južnem bojišču se razvija povsod ugodno. Medtem pa, ko je naše napredovanje čez linijo Sabac-Ljesnico ob močno zašancanemu vznožju gora zadel ob najtrdovratnejši odpor, so tridnevni boji ob liniji Loznica-Krnpanj-Ljnbovija že z odločil ni m uspehom končali. — Tukaj nahajajoči se sovražnik obstal je iz srbske tretje armade, general Pavel Sturm in iz prve armade, general Peter B o j o v i č, s skupaj 6 divizijami, to je 120.000 mož. Te dve armadi nahajati se po zapustitvi svojih hrabro hranjenih stališč v nazadovanju proti Valjevem. — Naši zmagoviti kori dosegli so včeraj zvečer L o z n i c o vzhodno obvladujoče visočine in glavni hrbet Sokol-ske Planine, jažno-vzhodoo Krupanja. Napravili smo mnogoštevilne vjetnike in zaplenili mnogo vojnega materijala. Posameznosti še sledijo. Potiorek, fcm. 40 Avstrijcev vjame celi srbski bataljon. »Grazer Tagblatt" poroča: G. dr. Fritz P e t r i t s c h, ki je zdaj lajtnant 22. inf. regimenta, prišel je zadnjič s 40 vojaki v dotiko s Srbi. Takoj je pustil z modro izrabo zemljišča na sovražnika streljati. Srbi so mislili, da stoji mnogo močnejši oddelek proti njimi v boju in so se kmalu vdali, šele ko so kot vjetniki orožje oddali, videli so, da je stalo proti njimi le 40 Avstrijcev. Dr. Petritsch je primorski Nemec, ki je bil tudi član nemškega akademičnega društva »Carniola." Ruska sodba o naši armadi. V »Kijevljaninu" razpravlja, kakor posnemamo iz zagrebških „Narodnih Novin", posla- nec v gosudarstveni dumi A. Savenko o vojnem položaju v Galiciji in pravi med dragim: „ Podcenjevanje avstrijske armade, kar je pri nas v Rusiji običajno, je docela neumestno. Govorilo se je, da bomo Avstrijce lahko potolkli — „s kapami", v resnici pa se z največjo težavo borimo proti njim. Avstro-ogrsko armadno vodstvo stoji vrlo visoko, a tudi čete kažejo veliko vztrajnost in hrabrost. Vsi še se spominjamo, kako cesto je nam naš generalni štab poročal o trdovratnih bojih v Galiciji, in znano je, da je nam sovražnik zadal težke izgube. Uradno je- potrjeno, da je zmaga cesto visela v raznih bojih na eni niti. S takim sovražnikom je treba resno računati. Savenko opozarja na avstrijske naskoke z bajoneti in pobija brezmiselna poročila » Ruskega Slova", ki piše o »uničenju sovražne armade." Takšno podcenjevanje lahko rodi usodepolne posledice. Se pred zavzetjem Lvova se je govoričilo o končnem uničenju Avstrijcev, toda že par dni kasneje so Rasi naleteli pri Grodeku na silen odpor avstrijske armade, ki je celo prešla v ofenzivo ter s tako silo pritiskala na vojsko generala Brusilova, da se jele-tajedva vzdržala v defenzivi. Savenko je prepričan, da bodo avstrijske čete, ki so prodrle proti ruskemu levemu, krilu, provzročile Rasom mnogo dela. Brzojavni pozdrav nadvojvode Friderika turškemu vojnemu ministru. K.-B. Carigrad, 9. novembra. Vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik je poslal Enverpaši telegram, v katerem izraža svoje veselje in zadovoljstvo, da se je Turčija tako pogumno pridružila boju, ki ga je pričeja Avstrija za pravico in civilizacijo. Nadvojvoda pozdravlja vojnega ministra kot pravega načelaika slavne turške armade ter povdarja, da smatra uspehe osmanskega brodovja za dobro znamenje. Končno izreka nadvojvoda Friderik Enverpaši in mornariškemu ministru Djavid paši najsrčnejše častitke. Enver paša se je za častitke zahvalil v brzojavki, v kateri izreka željo, naj bi Vsemogočni podelil zmago Osmanom in njihovim bojnim pobratimom, ki se borijo proti sovražnikom pravice in humanitete. Brzojavka pravi: »Prijeli smo za orožje, da izvojujemo milijonom nedolžnih svobodo." Podpisan je Enver paša kot vicegene-ralisimus turške armade in mornarice. Tudi Djavid paša se je nadvojvodi Frideriku v prisrčnih besedah zahvalil. Nemški p a mik „Emden" pri delu. a se je vedno ponovno imenovala »vladarica morja." Pa doslej vendar njena mogočna mornarica ni mogla ničesar doseči. Zlasti razburja angleško javnost nastopanje nemškega par-nika „Emden", ki je angleški trgovini že velikansko škodo povzročil. Celo vrsto angleških kupčijskih par-nikov je„ Em-den" na morju naskočil in po- £ greznil. Naša slika kaže tak viada A°zjavijJ OerKreuzer„EinfJen"versenkrcin englisches Handelsschiff tmJndischen Ozegn. v pomirenje njene razburjene javnosti, da je j Pa doslej ga vsi ti parniki še niso za-poslala zdaj 70 vojnih parnikov proti „Emdenu." | sadili. Nočna bitka pri Jaroslavu. Vojni poročevalec poroča: Po bitki pri Ba-dimnu, ki sem jo opazoval 14. oktobra sem se podal v Bzcbzow, da pridem tako bliže bojišču pri Jaroslavu, kjer seje pripravljala velika bitka. Rnsi eo bili v Jaroslavn od 24. septembra do 13. oktobra, velika bitka se je pa začela pravzaprav 18. septembra z obleganjem Przemysla ter je trajala vse dotlej, dokler niso bili oble-.lci pregnani. Z železnico sem nemoteno dospel do Prze-worska, kjer smo že slišali grmenje topov in nismo vedeli, dali bomo mogli dalje z železnico. Postajni načelnik je dovolil, da gre vlak dalje, toda ugasniti je bilo treba vse luči. Naš vlak je šel oprezno naprej. Bilo nas je OBem oseb. Ničesar drogega nismo slišali nego žvižganje lokomotive; tu in tam ae je zabliskal ogenj topovskih strelov. Končno smo dospeli v JaroBlav. Na kolodvoru tema in mir. Izstopimo. Ob izhodu straža z bajonetom; bilo je ob 9. uri zvečer. Mesto kakor izumrlo. Stanovanja prazna, ulice osamljene, kavarne zaprte. Ko smo dospeli do častniške kazine, se nam je stresla zemlja pod nogami, zrak je pa pretrgala močna detonacija. Nekje je začel grometi naš 30 in pol cm možnar. Nato mir, kmalu potem pa prasketanje strojnih pušk, kakih 1500 korakov od nas. Naše čete bo pri Jaroslavn prekoračile San, rojna črta se je pa raztezala kakih 100 korakov od Rusov, ki bo streljali z one strani sanskega rokava. Dne 7. oktobra so Basi pri Suhorowu, kjer je bila voda plitvejša, prekoračili San, a takoj so prišli v tak položaj, da so v paničnem strahu poizkušali uiti ognju naših topov. Med begom je utonilo v Sanu silno mnogo Bnsov ter se je videlo na stotine ruskih čepic plavati po reki navzdol. Malo dalje proti severu smo potisnili Base do Makovinska. Pri Lažajsku so Basi prekoračili most čez Sano, nakar so naši topovi most razdrli. Že štirinajst dni se bore takaj sovražniki. Predvčerajšnjim se je zdelo, da je ruski napad in odpor popustil. Začasa mojega bivanja v Jaroslavu ni niti en topovski strel pogodil mesta, dasi so Busi napenjali vse sile, da bi mesto osvojili. Ko smo se odpravili nazaj vPrzeworsk, je ljuti boj še trajal. Na postaji Tarnovo sem zvedel od nekega ujetega ruskega stotnika, da ga je še 23. oktobra ujel s celo stotnijo 32. badimpeštanski polk. Veliki uspehi Turkov zoper Ruse. K.B. K o n s t a n t i n o p e 1, 10. novembra. Glavni stan objavlja sledeče naznanilo: Sovražnik (Bas) se je v Kavkazu v drugo linijo svojih postojank vrnil. Napravili smo mu velike izgube. Dobili smo veliko število vjetnikov. Naša ofenziva napreduje. Naši (turški) vojaki so prekoračili egiptovsko mejo, zavzeli bo C h e i b h z o r in for El A r i š. Odvzeli Brno Angležem 4 poljske topove in več brzojavnega materijala. Pomorska bitka pri Yarmouthu. Iz Londona poročajo : V pomorski bitki med Yarmouthom in Lowestoftom so padli prvi streli med angleškim in nemškim brodovjem. Ponoči je grmenje topov zbudilo prebivalce obeh mest iz spanja. Hiše so se tresle in okna so šklopo-tala. Izpočetka niso vedeli za kaj gre. Nad morjem je ležala gosta megla. Ob 7. uri in 15 minut zjutraj je streljanje naraslo. Skozi gosto meglo je bilo zdaj pa zdaj videti ogenj topov in dim. O ladjah ni bilo mogoče ničesar videti. Vojaštvo se je postavilo ob obrežju. Badiotele-grafične postaje na obrežju so začele delovati. Kmala bo poročale v Pariz in London: „Ne znano kako velika nemška eskadra napadla-naše ladje.' Potem je prispelo nekaj čolnov z ranjenci, ki so pripovedovali, da so Nemci močni. Med tem ko je z morja sem donelo grmenje topov, se je trudilo nekaj ribiških ladij prispeti v pristanišče. Mnogo jih je zadelo ob mine in mnogo se jih je potopilo. Le malo mornarjev se je rešilo. Šele tekom dopoldneva so dospela prva poročila o pomorski bitki. Nemške ladje 60 dospele tik do angleških ladij in celo te bo bile mnenja, da gro za angleške ladje. Naenkrat je javil neki angleški torpedni rušilec, da je bil odstreljen na njega torpedo. Tadi križarka ,Halcyon" je javila, da so velike nemške ladje v bližini ter dal povelje za streljanje. Nemške ladje so bile že tako blizu, da so šli streli angleških ladij preko njih. Nemci pa so začeli s silnim ognjem. Tekom kakih 12 minut je padlo več sto strelov. Glasom enega poročila je bilo 6, glasom drugega poročila pa 8 angleških ladij močno poškodovanih. Prvi obisk nemških letalcev na Angleškem. Prvi nemški letalec v tej vojni, ki je obiskal Angleško, je poročnik Caspar iz Kassla. Prevozil je nevarno progo pri precej močnem vetru. On in njegov spremljevalec sta vrgla 15 bomb, ki so napravile na obrežnih utrdbah, kolikor sta mogla opazovati, precej škode. Letalca sta ostala vedno v precejšnji višini. Oba letalca Caspar in Roos sta, kakor poročajo z Dnnaja, dospela tudi na London. Veliki uspehi proti Srbom. K.-B. Dunaj, 11. novembra. Od južnega bojišča se uradno poroča 11. novembra: V jutranjih urah 10. novembra osvojili smo si z naskokom griče pri M i s a r j u južno od S a b a c a po štiridnevnem na izgubah, bogatem boju. S tem smo v t isnili sovražnikovo desno krilo. Mnogo vjetih. Sovražnik je moral močno utrjeno linijo Misar-Cer-Planina zapustiti in se nazaj pomakniti. Močne sovražnikove zadnje straže se v pripravljenih zadajšnih obrambenih pozicijah zopet upirajo. Napredovanje v liniji Loznica-Kru-p a n j se naglo nadaljnje vkljub hudemu zoper-stavljanju sovražnikovih zadnjih oddelkov. Visočine vzhodno od Z a v 1 a k e so že v naši lasti. V kolikor je doslej znano, bilo je v bojih od 6. do 10. t. m. 4.300 mož vjetih, 16 strojnih pušk, 28 kanonov (med njimi eden težki), enazastava.več municijskih vozov in jako veliko streliva zaplenjeno. Od velike nemške bitke. K.-B. "Beri in (W.-B.), 10. novembra. Veliki glavni stan, 10. novembra dopoldne. — Naši napadi pri Y p e r n so tudi včeraj počasi napredovali. čez 500 Francozov, barvnih in An- gležev smo vjeli in zaplenili več strojnih pušk. Tudi dalje južno so prišli naši vojaki naprej. Hude proti-napade Angležev smo zavrnili. V Argonskem gozdu napravili smo lepe napredke. Sovražne napade smo lahko odbili. NaBusko-Poljskem pri K o n i n u razpršila je naša kavaljerija neki roški bataljon. Vjela je 500 Rusov in zaplenila 8 mašinskih pušk. Najvišje armadno vodstvo. Prostovoljci za Turčijo. K.-B. Konstantinopel, 10. novembra. — Kakor se iz Bagdada poroča, naznanja se tam veliko število raohamedanskih Indijcev in Alganov kot prostovoljci. V Mezopotamiji imajo zaloge žita za pet let. Uspešni boji pri Ypernu. — Odbit ruski napad pri Wysztynskem jezeru. — 4000 Rusov vjetih. K.-B. B e r o 1 i n, 9. novembra. Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 9. novembra dopoldne : Včeraj popoldne je več sovražnih ladij znova jelo obstreljevati naše desno krilo. Naša artile-rija pa jih je naglo pregnala. Sunek, ki ga je sovražnik v večernih urah izvršil iz Nieuporta in ponoči ponovil, se je ponesrečil popolnoma. Kljub najtrdovratnejšemu odporu so naši napadi pri Ypernu napredovali polagoma, toda neprestano. Sovražne protinapade jugozapadno od Yperna smo zavrnili in vjeli več sto sovražnikov. Na vzhodu smo 8 težkimi izgubami za sovražnika, odbili severno od Wysztynskega jezera napad močnih ruskih sil. Basi so postili nad 4000 mož kot vjetnike in 10 strojnih pušk v naših rokah. Vrhovno armadno vodstvo. Razno. Novo asentiranje vseh letnikov od 1. 1878 do 1890 vrši se za ptujski okraj, kakor smo izvedeli, v času od 22. novembra do 6. decembra. Natančnejše določbe bode oblast gotovo pravočasno objavila. Odlikovan je bil za mnogoletno izborno službo s srebrnim zaslužnim križcem s krono g. okrajni žendarmerijski stražmojster G. Teichter v Ljutomeru. Od vojne SOdnije. Pri deželnobrambeni divi-zijski sodniji imel se je zagovarjati trgovski pomočnik Franc T a i š iz Celja. Dne 1. septembra je javno vpil „živijo Srbija." Ljudje so ga zato hudo pretepli in policiji oddali. T a i š bil je obsojen na 6 mesecev težkeječe. V VOJni ranjeni. Težko ranjen bil je z ba-jonetnim sunkom enoletni prostovolec učitelj V i z j a k iz Lubečne pri Celju. ,,Zora" razpuščena. Vlada razpustila je na Dunaju srbsko-akademično društvo „Zora." Baz-pust je že pravomočen. r-^^^^^.%~£J&Mz~^^^^^^f\ Die polnische Legion im Gefechf. Poljske legije v boju. V bojih proti ruskemu sovražniku na vzhodnem bojišču so se odlikovali s posebno hrabrostjo tudi v avstro-ogrski armadi boreči se člani poljske legije. Rasi imajo pred njimi velik strah, ker jako burno napadajo. Takoj v prvih bojih so mnogo Rusov vjeli. Prinašamo sliko teh poljskih legijonarjev v bitki. Družine naših vojakoy ne pozabijo tudi iz daljave skibeti za svoje, v boju stoječe ali v oskrbi se nahajajoče sorodnike. Tisočerokrat se Fellerjev dobro dišeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elzafluid«, preizkušeno sredstvo zoper revmatične bo- lečine, prehlajenje, slabe posledice mokrote, utrujenosti vsled dolge hoje in zoper krče zahteva poslati direktno iz apoteke na adrese v bojnem polju Kakor smo izvedeli, je to lekarnarju Feller zaradi velikega števila na-ročiteljev nemogoče. Priporočamo pa čitateljem, naj naročijo na lastni naslov in naj odpošljejo sredstvo potem sami v zabojih ali dvojnih pismih. Potrebni papir in lesna volna z\ dvojni pisma se brezplačno priloži. 12 steklenic stane franko 6 kron, 48 steklenic franko 20 kron od apotekarja E. V. Feller v S:ub'ci, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Fellerjeve, želodec okrepčujoče krogljice z zn. »E'za-krogljice«, 6 škatljic franko 4 K 40 h. 768 4 - Borovlje. (Mrliča) našli so v vasi Zwanz-gerberg. Bil je že popolnoma segnit. Pri mrliča so našli tudi denarnico, v kateri se je nahajalo nekaj Čez 12 kron. Tudi neki listek z naslovom Franc Zalavnik, organist v Ljubljani, pošta Studenec, so pri mrliču našli. Bleiberg. (FeldcajgmojsterPotio-iek čaBtni občan.) Rojstna občina zmagovitega feldcajgmoJ8tra Oskarja P o t i o r e k imenovala ga je v seji z dne 5. t. m. edno-glasno za častnega občana. Občina dobila je od zmagovitega vojskovodje sledeči odgovor: „Ime-novanje za častnega občana mojega dragega rojstnega mesta me je visoko razveselilo. Sredi vročega boja za našo veliko domovino čutim dvojno to čaščenje po mojem ožjem domovju, ' na katerem visim vedno v večni zvestobi. Z veselim zadoščenjem razvidim iz tega, kako spremlja daljna domovina s svojimi misli naše resno delo. Prosim občinski zastop in vse meščane Bleiberga, da naj sprejmejo mojo najboljšo zahvalo. P o t i o r e k, feldcajgmojster." Sv. Lenart Si. gor. (Smrtna nesreča). Dne 5. t. m. peljala sta posestnikova sinova Franc Kronvogel in Konrad F r a s s ter kočar Friderik Golob z vozom, v katerega sta bila vprežena dva para volov in en par konjev, borova debla v Spodnje Veličine. Na občinski ceBti seje prevrgel voz in je padel na Franca Kronvogel. Nesrečnež bil je tako težko ranjen, da je čez par minut umrl. Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2 S. Božič v vojni! Božič se bliža, praznik ljubezni in domovine. Ubog ali bogat, vsakdo pripravlja — bodisi iz tega, kar si je s trudom prihranil, bodisi iz obilja — darilo za tiste, ki so njegovemu srcu najbližji. Komu se ne porosi oko, ako se spominja naših vojakov, ki izpolnujejo ob tem času daleč od doma, morda v pustih krajih, najple-menitejšo, toda najtežjo izmed dolžnosti! Vojni oskrbovalni nrad c. in kr. vojnega ministrstva je sklenil tem vrlim možem poslati skromno božično darilo in posveča temu namenu pol milijona kron. Kakor znamenita je ta vsota, vendar daleč ne zadošča, da bi se vsakemu vojaku, ki je v vojni, naredilo majhno veselje. Za to je treba sodelovanja vseh. Z neznatnim številom tistih, ki nimajo dragega svojca v vojni, bodo tekmovali tisti, kojih sin, kojih brat, kojih mož ali zaročenec se bojuje za domovino . . . Zato prosi vojni oskrbovalni urad (IX., Berg-gaase 16), da bi se mu s tem namenom velikodušno in kar najhitreje naklanjala darila v denarja. Ta urad bode skrbel, da pridejo božična darila našim četam po oddelkih pravočasno v roke kakor drag pozdrav iz ljube domovine, kakor dokaz najiskrenejšega spomina, kakor znak upanja na veselo svidenje! C. in kr. vojno ministrstvo, vojni oskrbovalni urad, IX., Berggasse štev. ,16. Na Dunaju, v oktobru 1914. F. M. L. Lobl s. r. Omejitev klanja telet. Ukaz c. k. poljedelskega ministerstva vzajemno z ministerstvom za notranje zadeve in trgovino z dne 14. oktobra 1914. V CLV1I. komadu drž. zak. štev. 285, izdanem dne 17. oktobra 1914, se objavlja cesarski ukaz z dne 10. oktobra 1914, drž. zak. št. 274, kojega veljavnost se začasno določa do 31. decembra in se nanaša na omejitev klanja telet. Ukaz je stopil v veljavo z dnem razgla-šenja. Ker se kaznujejo prestopki tega ukaza z visokimi denarnimi globami (do 500 kron) kakor tudi z zaporom do mesec dnij, potrebno je, da opozorimo posobič naše člane na najvažnejše določbe tega ukaza. Vsled vojnih dogodkov potrebno je omejiti klanje telet — pri nas v Avstriji se namreč zakolje posebno dosti telet, ker ljudstvo jako rado zavživa teletino — da se lahko trajno zagotovi preskrbovanje vojaštva in mestnega prebivalstva z mesom. Velike črede Galicije, ki so bile za preskrbovanje dunajskih sejmov odločilne, so vsled vojnih dogodkov izgubljene, vsled česar je trajen dober prigon živine na največji trg monarhije, posebno zdatno omejen. Ta okolnost je bila najbrž pred vsem merodajna za izdanje prej navedenega ukaza, čeravno se sme smatrati omejitev klanja telet sama na sebi z ozirom na vojno in potrebo preskrbovanja z mesom v splošnem v narodnogospodarskem oziru popolnoma upravičena. Ako premotrimo stvar iz kmetijskega stališča, ne najdemo proti izdanju ukaza nikakega ugovora, kajti ukaz bo okrepil našo govedorejo, pomnožil kmetijsko produkcijo in utrdil narodno gospodarstvo. Ker je v ukazu preskrbljeno za to, da se smejo klati malovredna teleta, in je nadalje dovoljeno, da se smejo v onih gospodarstvih, kjer je vzreja nemogoča, teleta odpro-dati, in je način, kako se dobi dovoljenje za klanje oziroma odprodajo telet, kaj priprost in lahek, smemo se popolnoma strinjati s tem ukazom. Ta ukaz bo brezdvomno tudi pospeševal vzrejo v onih pokrajinah, kjer so se teleta do-sihdob vsled stare navade oziroma razvade od-prodajala mesto vzrejala; ukaz moramo toraj z veseljem pozdravljati za nekatere dele Štajerskega, kjer cveti barantanje z živino in oškoduje živinorejo. Ukaz določuje, da se ne smejo teleta pod 6 meseci prodajati v svrho klanja brez oblast- nega dovoljenja. C. k. okrajno glavarstvo bo imenovalo za vsako občino izvedenca, ki bo dajal dovoljenja za prodajo, oziroma ako še se izvedenec ni imenoval, sme dati dovoljenje občinski predstojnik. Ker je ukaz že stopil v veljavo, opozarjamo izrecno svoje člane, naj ne prodajajo od sedaj naprej v svrho klanja nobenega teleta več brez oblastvenega dovoljenja ali pa ga zakoljejo za doma, ker bi jih zadela občutna kazen. Za meso se smejo prodati: teleta, ki se uvozijo iz tuje-zemstva v sviho klanja, nadalje teleta, katera se morajo zaklati v sili. Nadalje se da dovoljenje za klanje telet onim posestnikom, ki dokažejo, da so odločili najmanj dve tretjini telet, katera so se skotila v zadnjih 3 mesecih. Postava se toraj s to naredbo posebno ozira ca vzrejna načela, kajti določa, da se morata vzrediti dve tretjini vseh skotnjenih telet — to pa za to, da se živinoreja trajno vzdrži na pravi visočini. Ker velja to pravilo za vsakega posestnika, preskrbelo se je s to naredbo za vzdrževanje urejene živinoreje. Ker je vsakemu posestniku naložena ista obveznost, ustvarilo se je dobro-dejno izenačenje v delovanju posameznika za splošni narodni blagor. To je treba po3obiČ pov-darjati, kajti žalibože smo opazili, da so se mnogi kmetovalci brigali le za lastno korist in v nemar puščali splošni blagor. S tem, da primerno ne uporabljajo svojih kmetij za živinorejo, da so bili bolj oskrbovalci živine in mešetarji z živino in prodajalci krme kakor pa živinorejci, niso bili kos nalogam, ki jih stavlja na nje napredujoča država, koje prebivalstvo se stalno po-množuje in vsled tega potrebuje zmiraj več hranil. Tudi taka teleta se smejo prodati za meso, katera telesno niso sposobna za vzrejo, nadalje takrat, ako gospodar nima dovolj prostorov za vzrejo telet, potem ako primanjkuje kmetovalcu krmil in konečno, Če je živinorejec v denarnih stiskah. Dovoljenje za odprodajo je treba zaprositi pri izvedencu, ki da o tem posebno izkazilo, katero je treba oddati pri prodaji te- Turški vojskovodje. General Jzzer Pascha Leirende Kirkisehe Milirars. Izzet-paša in general Šukri-paša. Prinašamo slike teh odličnih vojakov. Kakor poročano, stopila je Turčija 7. vso svojo armado na našo stran. Njeni boji proti Rusiji in Angliji so se tudi že z lepimi uspehi pričeli. Turško armado cenijo zdaj za mnogo boljšo. Na-čeluje ji kot vojni minister mladi, iz balkanskih bojev znani Enver Bei- p a š a. Komando čez armade pa bo- deta imela poleg njega le geceial Iz Tsingtava: Mogočna nemška kolonija ob kitajski meji je padla pred velikansko premočjo japonskih izdajalcev. Junaško se je držala nemška posadka in se dva meseca branila proti več kot stokratni premoči Japoncev in Angležev. Za brambo v mestu ustanovili so Nemci neko „Biirger-wehr", v katero je vstopilo vso moško prebivalstvo, ki ni bilo pri vojakih. Prinašamo daneB^sliko te meščanske brambe. Etne AbteilunQ derTsfngtauer BCtrgeriveftr — 5 — ta knpcu. Ta izkazila odvzame potem živino-n mesooglednik, jih vroči vsak teden občinskemu predstojniku, kateri jih potem vpošlje c. k. okrajnemu glavarstvu. Z odlokom z dne 21. oktobra 1914, žtev. 2420/2, naznanja c. k. namestništvo vsem pod- jenim političnim oblastim navedeni odlok z ukazom, naj pouči izvršitvene organe, kateri pridejo v poštev, kakor gospode živinozdravnike, občinska predstojniStva in orožniške postaje, o določbah postave in poskrbi za to, da bodo ti kakor tudi živino- in mesoogledi natanko poučeni v svojih dolžnostih, in se nadzoruje izvršitev Določeni izvedenec, eventualno občinski predstojnik je poklican, izdajati izkazila o oblastvenem dovoljenju za klanje telet po naslednjem en: I z k a z i 1 o. N. N...... v.....št. ... se da na podlagi § 3 ali 4, točka .... ministerske-ga ukaza z dne 14. oktobra 1914 (drž. zak. št. 285) dovoljenje, da sme svoje .... dni staro tele klati ali v svrho klanja prodati. N. N..... v .... . Datum. Podpis. To izkazilo odvzame kupcu živino- in meso-ogleda in se potem odpošlje potom občinskega predstojništva političnim okrajnim oblastim, da se prenese tamkaj v poseben skupen izkaz. Te izkaze morajo predložiti c. kr. okrajna glavarstva dne 1. in 14. vsakega meseca namestništvo. Za klanje se smatra tele sposobno: 1. ako so popolnoma prodrli mlečni sekavci in so toliko zrastli, da ne stojijo samo drug nad drugim in drug za drugim, ampak drug poleg drugega v vrsti v krogu; meso okrog zobov ne sme biti močno rudeče, mehko in sočnato, ampak krepko ter mora krepko obdati z vidno žmulo. 2. ko je popolnoma odpadla popkovina od popka teleta in je popek toliko zarastel, da je obdan s tanko krasto; ako pa se vsled bolezni, zlasti vsled odebelenja popkovine, popek še ni toliko zarastel veljajo pod 1) navedeni odloče- . valni momenti. Navedeni ukaz tudi določuje, da morajo politične oblasti stopiti v dogovor z okrajnimi odbori, kmetijskimi podružnicami in živinorejskimi zadrugami v ta namen, da se ne koljejo brez nujnih razlogov mlade samice, ki so sposobne za pleme in da se čim najbolj povspešuje svinjereja, kajti vsled hitre produkcije pridejo svinje v prvi vrsti v obstoječih razmerah v poštev za preskrbovanje trgov z mesom. Proti odločbi izvedenca oziroma občinskega predstojnika je dopusten rekurz tekom 14 dni na okrajno glavarstvo, kojega odločba je ko-nečna. Prestopke tega ukaza kaznujejo politične oblasti z denarnimi globami do 500 kron oziroma z zaporom do 1 meseca. Ako prestopek zakrivi kak mešetar ali mesar, odtegne se mu lahko dovoljenje za obrt. Okrajno pomožno društvo za sodnijski okraj ptujski (okolica). (Nadaljevanje izkaza nabirov in daril.) Nabralo se je pri gospodih Jožefu Tušek v Majbergu in Spodnji Pristavi K 32 80, Francu Stiberšek v Vareji in Trambergu 53 50, Štefanu Kcsel v Trscu 23 80, Francu Habjanič v Ju-rovcib 40, Antonu Vindiš v Dravcih 24 60, Jožefu Vidovič pri Sv. Andreju v Lesk. 82 20, Jožefu Koael v Skorišnjaku 2695, Martinu Lovrec pri Sv. Andreju v Slov. Gor. 25, Kokol v Velikem Okiču 50 26, Jožefu Horvat in V. Čeh v Novi Cerkvi 38, Valentinu Polanec v Derstelji 450 90, Jožefu Požun v Mestnem vrhu in Karčo-vini 87, Johanu Obran v Možgancih 16, Otto Schwarschnigg v Majšbergu 66 22, Johanu Las- bacher na Bregu 43, Albinu Wankmiilkr na Bregu 27770, Josefini Rulz na Bregu 47-60, Jakobu Poleischer na Bregu 1520, Mariji Šuretz na Bregu 63 54, Valentinu Aidnik na Bregu 57-10, Alba Hogenwarth v Turaišah 30, Olga Zunegg na Bregu 72'30, August Stanitz jun. na Brega 4 80, Hedwig Koss v Tnrniša 10, Josefini Strascbill na Bregu 130, Johanu Struzl na Bregu 37-10, Lini Kotzmuth in Ani Mari-nitseh pri Sv. Urbanu 69 98, Ani Marinitsch v Livanjcih 42, Alojzu Kokelj v Vnrbergu 36-40, Ignacu Vrabič v Stopercih 2,3-80, Francu Prolog v Mali-Vesi 3130, Fritzu Marinitsch v Trnovski vesi 40, Mariji Plesec v Možgancih 35 4, Johanu Kreft v Vnrbergu 2860, Ignacu Marinitsch v Možgancih 1530, Horvat na Ptujski Gori J>0, Francu Petelinšek 5T10, Johanu Kate pri Sv. Janžu na Dr. polju 37 60, Lenartu Pinterič v Gradišah 70, Antonu Preložnik in Johanu Tašner v Vnrbergu 10178, Antonu MercvSed-lašeku 50, Martinu Strelec v Livanjcih 40, Johanu Toman na Hajdini 77, Andreju Ciglar v Veliki Varnici 50, Mirko Ogorelec pri Sv. Barbari v Hal. 3 50, Florijanu Laznik na Ptujski Gori 46-90, Amaliji iiobec v Juršincih" 13 50, Zlata Blaž pri Sv. Barbari v Halozah 40, Francu Starčič 5 38, g. župniku Ozmec pri Sv. Lovrenca na Drav. polju 8 40, Franca Horvat pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. 25, Jakobu Belina v Gruškovcih 26 60. Maksu Ulm 28-35,Peter Ši-rovnik v Temovcu 18'99, Rudolfu Reich pri Št. Janžu na Drav. polju 2162, gostilni Golob v Vnrbergu (nabiralnica) 5 30, župnijski urad v Vnrbergu 20 70, župnijski urad v Polenšaku 1593, pri Johanu Drevenšek in Francu Rsgina v Pobrežu 1000 kg krompirja, 100 kg jabolk in 100 kg zelja, občina Turški vrh 1 polovnjak vinskega mošta. Poslano je bilo iz občine Jurovec K 20, Drafcih 20, Sv. Audrej-Lesk. 50, Skorišnjak 20, Sv. Andrej. Slov. gor. 50, Veliki Okič 9"74, Breg 100, Hajdin 50. Stoperce 10, Derstelja 5, Ptujska Gora 30, Wurberg 100, Karčovina 35 20, Sv. Hermagoras 10, Sv. Lovrenc na drav. polj. 50, od bralnega društa Jurovec 5, bralno društvo v Ptujski Gori 5, bralno društvo v Domovi 10, učiteljsko društvo okolica Ptuj 30, čebelarsko društvo okolica Ptuj 30, veteransko društvo Središče 100, veteransko društvo pri Sv. Urbanu 10, veteransko društvo pri Sv. Marku 10, od trsničarske zadruge Sv. Lovrenc v slov. gor. 20, posojilnica na Ptujski Gori 5, posojilnica Ptuj 1000, podružnica „Slovenske straže" pri Sv. Janžu na drav. polj. 10, družba gospodarskega in bralnega društva pri Sz. Trojici v Halozah 5, bralno društvo Sv. Andrej v Slov. gor. 10, bralno društvo Savreč 7, napredujoče društvo v Leskoveu 5, veteransko društvo Wurberg pri Ptuju 11, podružnica-Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Andreju v si gor. 10, društvo čevljarev in krojačev v Ptuju 500, kmečka hranilnica in posojilnica v Ptnju 30, narodoa čitalnica v Ptuju 100, družba mlinarjev in pekov v Ptuju 400, župnijski urad v Zavrču 15, okrajni šolski svet pri Sv. Lovreocu na dr. polj. 50, učiteljstvo ljudske šole za okolico v Ptuju 15 05, uradniki okrajnega glavarstva v Ptuju 59 55, Andrej Brenčič 10, Mihael Bren-čič st. na Ragozaici 20, Franz pl. Hellin iz Sterntala 200, Franc Venta iz Formina 2, Jpžef Vilčnik v Grajeni 20, Janko Bažnik iz Sv, Barbare v Halozah 10 66, Franc Munda v Ptuju 2, gospod in gospa dr. Jurtela v Ptuju 100, go-stilnica Golob na Wurbergu 8, Guido pl. Pon-gratz v Domovi 1000, Martin Sormann v Ptuju 19, Fani Sima nu Bregu 2, Jožef Senčar v Rogatcu 20, Pirker v Kostrivnici 10, Alojs Kokelj na Vnrbergu 5, iz sodnijskih poravnav Maria Vegan proti Jakobu Murko 10, Katarina Sven-šek proti Ani Cafuta 10 in Johau Potočnik proti Francu Brodnjak 15. Izven tega še darovi: Maria Duller v Sv. Vidu pri Ptuju zlato uro, prstan, denar, neimenovan eno rjuho, neimenovan prsno iglo, Maks Berlisk v Žetalah srajce v vrednosti od 100 K, Maks Ulm v Zavreču 1 sneženo kapo in 6 parov volnenih zapestnic. Med so darovali: Alois Pogreje na Hajdini, Friedrich Marinič pri Sv. Bolfenku v SI. gor. Wauchnik pri v. Marku. Jožef Wesjak na Hajdini, Johan S'monic v Werstje, Alois Simonič v Spuhlji, Jožc-f Semlarič v Sabovcih, Johan Katz pri Sv.Janžn na dr. pol., Johan Primožič pri S/. M»rka, Jožef Stampfl v Strasgoinci, Lovrec v Majšbergu in župnik Ozmec pri Sv. Lovrencu na dr. pol. Kako se spozna platno In sukno? Pri nakupovanju platna pazite na ta-!e pravila : 1. Platno iz preje, predene na strojih, ji sicer lepše in bolj istomerno. a ni tako močno, kakor piano iz ročnega prediva. Zategadelj dajejo navadno gospodinje domačemu platnu prednost. Spoznaš ga na tem, da so pri domačem platnu niti lepo okregle, pri strojnem platnu pa kolikor ttliko ploščate, ker takšno platno gladijo z valji. 2. Laneno platno je mnoge težje od bombaževega (Bautruvolle) in je bolj hladno Čutiti, kedar ga tipljeS. Se bolj zanesljivo razločilo je ta-le poskus; Operi malo krpico platna najprej v vodi; na ta način izpereš škrob (šterko), ker se platno za prodajo vedno škropi, da je bolj gladko In lepo. Tako oprano krpico peri potem v močnem lugu in nazadnje še enkrat v vodi. Sedaj ga prav lahko razločimo: Lsneno platno je rumeno, bombaževo pa rumeno belo. 3. Mnogokrat se izdelujejo tkanine tako, da je osnutek iz bombaževe, votek pa iz lanene preje. Takšno platno se imenuje pol laneno platno. Včasih pa se v laneno platno vtkava le kolikor toliko bombaževe preje in se prodaja za pravo laneno platno kupovalcu na škodo. Zatoraj odtrgaj košček platna. Ako se lepo odtrga, tako da so robi gladki, tedaj je bombaževa preja vmes ali pa je sama bombaževa preja. Laneno platno se namreč trga tako, da molijo na robu daljše in krajše niti iz njega. Ako platno malo razcefraš na robu ter ga namočiš, in ako stlačiš potem razccfiano platno med dvema steklenima ploščicama ter ga pogledaš s povečal-nim steklom, videl boš bombaževa vlakna kot trakaste, zavite proge. Tudi ta poskus se lahko napravi : Namoči krpico platna za eno in pol minute v žvepleno kislino; bombaževe niti se pobelijo, lanene niti pa postanejo prosojne. Tudi med volneno prejo mešajo radi manj vredno bombaževo. To-le zaslediš na različne, načine. Najpri-prostejši poskus je ta: Razcefraj krpico dotične robe in sežgi vsako nit posebe;. Bombaževe niti gorijo s svetlim plamenom brez neprijetnega vonja. Volnene niti pa ne gorijo s plamenom, ampak samo tlijo ; pri tem se ras-vija neprijeten duh, kaker bi se žgal rog ali lasje. Tudi ta poskus se da izvesti: Deni v stekleno cev malo razcefrane robe, zamaši cev in jo previdno segrej. Pri tem se razvijajo plini. Podržiš li v pline vlažen, modi r lakmusov pap ir (dobiš ga za nekaj vinarjev v lekarni' , in ako se ta-le porudeči, tedaj je gotovo bombaž v rob'. Nazadnj e še srr.emo nasvetovati to-le: Skuhaj v jako močnem lugu krpico. Kar se raztopi, to so volnene niti, ako jih skuhamo v sol-tarjevi kislini, bombaževe, pa ostanejo bele. Isti poskus ti tudi pove, je-li v svileno robo vtka-nih kaj rastlinskih nitij; kajti tudi svila porumeni, ako je kuhamo v solitarjevi kislini. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice 10 letni in kramarski sejmi; tejmi, zaznamovani z zvezdico (*) bo živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in Živinske sejme). Dne 14. novembra v Brežicah (svinjski sejem); v Altenmarktu**, okr. St. Gallen. Dne 15. novembra v Gomilici, okr. Upnica; v Friedbergu. Dne 16. n o v e m b r a pri Sv. Rupertu**, okraj Weiz ; v Furstenfeldu**; v Pollau**; v Arvežu (sejem z drobnico); v Poličanah", okr. Slovenska Bstrica; v Radgoni"; v Središču"*, okr. Ormož; na Vranskem**; v Kirchbergu**, okr. Feldbach; v Schladmingu**. Dne 17. novembra v Radgoni"; v Ormožu, (sejem s ščetinarji); v Ptuju (sejem s konji in govedom); v Gradcu (z uporabno živino). Dne 18. novembra v Ptuju (svinjski sejem). Dne 19. novembra v Slovenjem Gradcu**; v Podsredi**, okr. Kozje; v Ivnici**; pri Si. Jurju na Pesnici**, okr. Maribor; v Rušah**, okr. Maribor; v Gornji Polskavi**, okr. Slovenska Bistrica ; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Ljubnem", okr. Gornjigrad; pri Sv. Jurju na juž. žel.*, okr. Celje ; v Gradcu (sejem s klavno živino). S 6im bomo gnojili vinograde? Neki strokovnjak priporoča v »Wiener Landw. Zetung-, naj se uporabi na vsak ha površine vinograda spomladi za gnojenje 4 kvintale superfosfata, 3 kv 4° , kalijeve soli in 2 kv čilskega solitra. Vsakih 4 do 5 let je dobro in če zemlji apna primanjkuje, da se pognoji vinograd Stole (Zimmersessel)« po 3-—, 5'—, 61— kron se dobijo v LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. ess _ 6 — tudi z apnom. Ako se uporabijo za eno;enje nam sto supetfosfata in kalijeve soli druga fosfornata in kalijev-nata gnojila, naj se pognoji z istimi v jeseni. Ce je le mogoče naj se uporabi za gnojenje vinogradov tudi hlevski gnoj. Uporabiti za gnojenje vinogradov samo eno ali drugo prej imenovanih umttnih gncjil bi bilo zelo napačno. Navadno vzamejo v nekaterih krajih za vsako trto po 800 gr. zmesi umetnih gnojil, vsebujoče 15 odstotkov raztepne fesforove kisline, 5 do 6 odstotkov dušca in 25 odstotkov kalija. Sredstva za zatiranje ovetodera pozimi in pomladi. Ker se skrivajo ti hrošči, hudi uničevalci jaboljčnih in hruškovih cvetnih popkov, prav radi v razpoki.nah drevesnega lubada, zato naj se star lubad z debel in močnejših vej pozimi ostrga. Da se ostrgan lubad potem lahko pobere, naj se razgrne pod drevjem, ki se ga hoče ostrgati, state rjuhe ali vreče. O t'gan lubad naj se nato sežge. O.trgana debla in veje naj se konečno namažejo z apnenim beležem, kateremu se je primešalo nekoliko živalske krvi, saj aH pa ila. Spomladi v mesecu marcu naj se pnvežejo na debla lepivni pasovi (papirnati pasovi, namazani s kakim lepivom n. pr. Tree Sticky). S tem se polove sarm hrošči cvetoderovi in sicer oni, ki namesto, da bi zleteli na drevje, plazijo pomladi po deblih v krono. One hrošče, ki so že v drevesni kroni, naj se otresa v jutranjih urah na rjuhe, razgrnjene pod drevjem, in vrže nato v vrelo vodo. S kakšnimi umetnimi gnojili bomo letos gnojili travnike? X dobavo Tomažove žlindre bo to jesen težko ksj, zato priporočamo naj se uporabi letos spomladi tudi za travnike kot nadomestek Tomaževe žlindre ludninski superfosfat z raztopno fosforovo kislino. Za pomladno gnojenje naj se vzame za vsak ha površin« po 500 kg superfosfata in 150 kg 40% ka''-jeve soli. Dosedaj je bilo pri nas sploh razširjeno mnenje, da je dovolj, če se pognoji travnike samo s fosfornatimi in kalijevnatimi gnojil', češ le ti dve vrsti gnojil pospešujeta rast detelj. Ali če bomo tako gnojili leto za letom, postane ruša kmalu ledka, ker uduša travo detelje in diuge metuljice, ki se po teh gnojilih krepko razvijajo. Da se pa to ne zgodi, gnojiti je treba travnike tu in tam tudi z dušičnalimi gnojili n. pr. z gnojnico aH pa z umetnimi gnojili. Najprimernejše umetno dušičnato gnojilo za travnike je žveplenokisli amonija*. Vsako tretje leto enkrat naj se uporabi polog kalijevnatih in fosfornatih gnojil na vsak ha površine kakih 200 kg žveplenokislega amonijaka. Gnojenje s tem dušičnatim gnojilom se izplača posebno v takih letih prav dobro, ko ima seno visoko ceno. Amonijev sulfat naj se raz-tresi zgodaj spomladi, kakor hitro sneg skopni. (Primorski gospodar.) L^PH Bolni napljnčih i Sanaforij Vojska divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ/ ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo I trgovina % m eianim blagom in zaloga. smodnika W* PTUJ ^3Bm priporoča svojo-bogato zalogo 86? špecerijskega blaga, bukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete municije za lov kakor patrone, kap-»eljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo y umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljud-Bke pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. •„& taj er č e v" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah ,Št aj er ca." 3. Agitiral za „Štajerca." jjf&~ Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vpoelati! *^p( Vsi na delo za naš listi (Postavno varovana.) Vojna ura 1914. Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc Jožef I. in cesar Viljem H. z združenimi močmi 1914. leklo ali nikelj .....,*. K 6'— Z umjatim napestnikom . . . „ 6-— JZ radij-pIoSčo........„ 10— Z žepno budilnico ....... 16"— Cena niklasta ura......„ S-— Budilnica..........„ 2-— .3 let garancije. Pošiljatev po povzetju po prvi zalogi vojnih ur Max Bobnel Dunaj IV., Margaretenstr. 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. *^p| 750 Št. 13314/14. Razglas. Naznanja se javno, da je c. k. štajersko hamestništvo v Gradcu z odlokom z dne 28. septembra 1914, št, 1935/9, mestni občini v Celju podelilo dovoljenje za preložitev doslej vsak prvi pondeljek v mesecu vršečih se živinskih sejmov na prvi torek vsacega meseca. Ako pa pade na tak prvi torek meseca praznik, vrši se sejem prejšnji delavnik. Ako pade sejem na tak prvi torek v meseca, na katerem se vrši tudi sejem v Teharijh, Vojniku, Sv. Jurju na j. ž., Laškem, Žalcu, Petrovčah ali Novicerkvi, potem se vrši celjski sejem na prejšnji delavnik. Pripomni se, da so živinski sejmi mestne občine Celje za sedaj oproščeni vsakih sejmskih pristojbin (mitnine in Štantnine) Mestni urad celjski, 3. novembra 1914. Župan: s Dr. pl. Jabornegg. Lepa mašancker- in rudeča jabolka se kupijo. Ponudbe z navedbo cene pod „1914" na upravo lista. 7« OOODOOOOO Sveža jajca kupuje po najboljši ceni J. Heller, Wien III., Kleistg. 20. es* Franz Schonlieb, tovarna orožja in iideloval- lica finih pušk. Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnja&o, zlasti nove cevi z nedoseženo sigi most strela in nova ko-ita najceneje. — Ilustrovani cenik brez troškov. 657 ********* Lepa vila v neposredni bližini Ptuja »e pod ugodnimi pogoji takoj froda. Več pove Jostf Wesiak, nitigamer- Bierdepot, Marburg, Miihlgasse. 601 ¥¥*¥¥¥¥¥¥ Komi nemščine in slovenščine zmožen, bolj prileten, soliden in zanesljiv, se takoj sprejme. Kje? pove uprava lista.§ 2 učenca za mesarijo in zelha-rijo, velika in močna se takoj sprejmeta p. Johann Luttenberger mesarija in zelharija v PTUJU. 729 Dva učenca v starosti 16—18 let, z oskrbo in letno plačo 80—100 kron se sprejmeta na 3 leta v usnjarski delavnici Anton Martschitsch, Slov. Bistrica. 7g 2 kobili noseči, 8 in 9 let stari, dobra rabna koDJa, brez napa' prodata se pri Augu Brudermann, posestn' in krčmar, Sv. Pe pri Mariboru. Mlinarski pomočili z dolgimi spričevali ki zna samostojno d. lati in mlin voditi t se razume tudi „Plausichter" so takoj sprejme. Dopisi in zahteve plače na g. Karl Wesensche) Konjice. Podkovski ikova: zmožen vsacega tozadevnega dela, samostojni delavec, trezen in priden, se sprejme pri Richard Tolazzi, Ormož. 7i9i Učenec z dobro šolsko izobrazbo nemškega in slovenskega jezika zmožen, sprejme se v trgovini z mešanim blagom Vitus Mory, Bleiburg. Štev. 493114. 756' Vsled sedanjih vojnih razmer se je povpraševanje po življenjskih sredstvih, zlasti po mesu, mnogo povišalo. Ker je dovoz le težko mogoč, priporoča se kmetovalcem kot dolžnost, da napravijo korake t dosego zdrave in zadostne zaloge klavne živine. Predvsem gledati je nato, d a se ne kolje mlade govedi posebno samic brez po sebnega vzroka. Posehno naj gledajo kmetovalci na izdatno svinjerejo, kajti le tako bode mogoče, pridobiti v Čimkrajšem času potrebne množin mesa, ki so neobhodno potrebne slučaju daljše vojne, to pa za armado in za prebivalstvo. Z gotovostjo je pričakovati, da se bode racijonelna svinjereja obnesla, ker se že zdaj posebno mno-že povpraševanja po klavnih svinjah. Načelnik okrajnega zastopa: Jožef Ornig 1. r. Lepo gospodarstvo blizu Mariboia z okroglo 6 orali, od tega l3/4 orala gozda, deloma za podirati, ostalo polja, travniki in sa-donosnik, stanovalna hiša, krita s falc-opeko, novo urejena, 2 sobi, kuhinja, predhišje s cementnim tlakom, gospodarsko poslopje, velbani hlev za 4 glave govede, mlatilnica, koča, svinjak, se zaradi poseslnikuve starosti za 13.000 K proda ; treba je le polovico plačati. Po-ia-niia daje iz prijaznosti g. Kirenbauer, PobPBŽ pri Mariboru, Zwettendorferstrasse 57. 754 Yinicarska družina z vačimi delavskimi močmi sprejme se čimpreje pri fiirstl. Auersperg'schen Gutsverwaltung Beilay. — Plača viničarja na leto 600 K, mleko, drva, vinski in poljski deputat, peratuina, dr-ianje svinj; moški člani družine 2 K, ženski 120 K dnevne plače. Ponudbe sprejme Emich, Maribor ob Dr., Reiserstrasse 2. 757 •vv • 11 SI! 110! rnipragnierungsanstalt in KStsch (fabrika zaim-pregniranje švelerjev v Hočah pri Mariboru) sprejme takoj 12 ali več delavcev za prevažanje surovih švelerjev. Delo v akordu z dnevnim zaslužkom okoli 5 kron. Najboljše, ko bi se nabrala kar cela partija. Ponudbe osebno ali pismeno na gornji naslov. 750 kateri se je že nekaj časa učil, slovenskega in nemškega jezika zmožen, zdrav, krepek, zgovoren, fant od poštene hiše, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovini mešanega blaga pri tvrdki I. Savsky v Poličanah, Štajersko. ?u Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 12-— samo K 5*5<> 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, zeblanira podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vglcd tega par pod proizvajalno ceno za samo K 550. — Se dobijo za gospode in daroein v vsaki velikosti. Posije po povzetju EHsportna hiša JerfC Dunaj. VIL Henstiftiasse 137118. CRN0V0JNIKE zavamje proti mali premiji od K 35'— za K 1000— avstrijski „PhSnix". Moderna vojna zavarovanja, ki se jih zamore sklepati vsakokrat od svojcev ali upnikov, tudi če stoji mož v boja. — Brez zdravniške preiskave! V slučaju smrti takojšnje izplačilo. Nujne ponudbe izvr?i takoj brez zaveze in brez stroškov 761 i 3. St. Resni zastopniki v vseh krajih proti velikem zaslužku se iščejo. Štev. 42668J14 II 5,07 ^ 728 Štajerski deželni odbor je sklenil, da y namene temeljite izobrazbe viničarjev amerikanski trsni kulturi in v obratu sadno- drevesne šole ter v napravi sadnih vrtov in ravnanju z njimi tudi leta 1915 priredi po en stalni viničarski tečaj i. s. na 1. deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu; 2. deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru; 3. deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni. Ti tečaji pričenjajo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom 1915. V Silberbergu se bode 26, v Mariboru 14, in v Zgornji Radgoni 14 osestniških in viničarskih sinov sprejelo. Ti dobivajo na imenovanem zavodu prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabljivosti. V svrho sprejema v enega teh tečajev morajo prosilci svoje koleka proste prošnje do najkasneje 6. januarja 1915 deželnemu odboru odposlati. V tej prošnji je izrecno opomniti, v katero preje imenovanih viničarskih šol želi prosilec vstopiti. Prošnjam je dodati: 1. dokazilo o končanem 15. letu življenja; 2. nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi; 3. Zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na nobeni nalezljivi bolezni; tt. odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. de- mbra 1915 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tikajočim naročilom eželnih strokovnih organov pokorili. GRADEC, oktobra 1914. Od štajerskega deželnega odbora. Edmund grof Attems 1. r. 42 80 Proti K moramo tembolj varovati, fcer nastopajo zdaj nalezljive bolerni, kakor: šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijskp sredstvo, ki mora biti v vsaki bisi na razpolago. Najpriljubnejse desinfekcijsko sredstvo sedanjosti je brezdvomno ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji a feO vinarjev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za d«-sinfekcijo na bolniški postelji, za umivanje ran, žulov, za antiseptične obveze in irrigacijo. Ly soform-mil o je prijetno toaletno milo; ki vsebuje 1% Lysoforma in vpliva an-• tis-?ptično; zamore se vpe rabiti na najcbčutnpjSi koži. Napravi fcoio mehko m gibčno. Vi bodete v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navide2no drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatno. En kos stane 1 krono. Pfefferminz-Lysoform j« močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno umni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem kataru. kaši)u in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za čašo vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovcm „Zdravje in desinfekcija" daje na zahtevo zastenj in fraufco kemik HUBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse i. 10 SaJSjGiiža padska rez&z Cceo perje za postelj! j 1 kg »ivih ilteanHi 8 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 3 K 80 h; tir lih i K; MIh mehkih 5 K 10 h; 1 kg najrinejiih snežena belih, šii Mitih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fl*urna (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; a»les» 1© £;; naj&nejfti prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franke. &m~ Oetava postelje -Sfea it hr»yks|«. rdečega pavega, »»lega ali rumenega nsmkinga, 1 fubsat, 1*6 em dolg, 180 om širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 80 cm Jiroka, napolnjene z noTim, iiTis, tnjaim ia Eamnastim »erj*« Js postelje 16 K; »al-dtvne 20 K; 4»h »4 t; poMsiezni ruhenti 10 (C, 12 K, 14 K, 16 K; jlavnc Maala« 3 K, S E 68 h, 4 K. Se pcslje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava sil vrnitev franko dovoljena. Kar se ae depad* denar nazaj. £. gjtJjSSBh, DeSChenitz Nr. 7iS, Čeiki (BSliaen) Cenik gratis in franko. '• 825 Nedoseženo Originalni „Otto" motorji Lokomobili Sesalni plinski motorji in naprave Motorji za surovo olje : 121.000 motorjev i 1 300 000 konjskimi močmi doslej odano ! ProSpekte, proračune troškov itd. zastonj. LANGEN & WOLF, DUNAJ X. Luzenburgsratrasse 63 E. Pharm. mag. Viktor Hayd drožerija in sanitetna trgovina „ZIati križ" v Ptuju preselila se je v Bismarckstrasse - 8 — Kupiti se išče: 100 do 500 m3 borovega in smrekovega okroglega lesa, primernega za rezanje. Ponudbe na Richard Tolazzi, v Ormož u. 723 50% cenejša! Amerikanska sledilna kava, velearomatična, iz datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10-fruuko po povzetju. 'A klgr. veleprima najfioejS Čaj K 2"— oddaja A. Schapira, eksport kave in čaja Galanta 490, postrestante. z a n e b 1 j I i v, ki se razume na vsa df la, se b 1. novembrom t. 1. sprejme pri Franz Karbeutz, Celje. 722 (Wohnung- nnd Dieostvermittlung) službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje Tse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Senzacijski pojav nature XX. stoletja. Zastonj naznanim ^ sakomur možnost ozdravljenja po mojem staro priznanem domačem sredstva o dolgoletni 737 prsni bolezni, astmi in kašlju. Prosim priložite znamko za odgovor. D. Wacowsky, Pilsen (Češko) poštni predal 150. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah. vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š t a jerč eve' u ž i g a I i c e V velikem se jin naroči naravnost pri »Lander ban k", Dunsj i., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH. PTUJ, in vseh drugih zalogah Vincilira treznega, marljivega in z večimi delavskim močmi, katere znajo vinograd same obdelovati išče se pri gosp. Josipu pl. Kiepachu v Križevc Horvatska. 7] \ Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur = r porabo. == Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. ! Komi zmožen nemškega in slovenskega jezisa, strogo soliden, dobi dobro službo pri « Liszt & Brodnjak, Stridan p. Ljutomera.' dska kopel] mestnega kopališča t Ptuja Čai za kopanj«i ob dalaraiklh ure do S. ura popoldne (blagajna 12. da 1. ara laprlal: ob ntdeljab in I praznikih od 11. do a. ura dopoldne. I 1 kopeU ■ Trodim zrakom, paro aH „Brau«B»ad" i rjuho K —'70 (preje Wegsehaider). 697 Čekovnemu računu it.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede ygakega med kranilnične zadere »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami rado volj no in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po rsem ..' " ■ Tstreže. # Ob&nje # ^ravst. ogerekajj $ banko. j$ m m m Ravnateljstvo. # Giro-konto pri podružnici avst. ogergke banke y Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure.