Gozdarstvo 
Evropolilod 2001 
Prav v času Tedna gozdov, 27. maja 200 l, smo Slo-
venci na mejnem prehodu v Hodošu od madžarskih 
pohodniških kolegov prejeli evrofon. To je štafetna 
palica, izdelana iz oljčnega lesa s Krete, kjer se je pot 
tudi začela. V palico je vgrajen poseben magnetofon, na 
katerega se snemajo značilnosti in zanimivosti krajev, 
skozi katere poteka pohod. Evrofon je spremljal poho-
dnike ves čas pohoda in na njem se je nabralo obilo 
gradiva, ki bo služilo za pripravo predstavitvene zgo-
ščenke. 
O Evropo hodu je bilo že precej zapisanega; tudi v 
Gozdarskem vestniku je bil objavljen uvodnik, v kate-
rem je pojasnjen pomen in namen te prireditve. Ne 
nameravam še enkrat ponavljati že napisanega, pač pa 
bi rad predstavil nekaj zanimivosti pohoda, pri kate-
rem sem sodeloval kot član komisije za organizacijo 
Evropohoda v Sloveniji ter seveda tudi kot neposredni 
udeleženec. 
Priprave na ta zahteven podvig so potekale že precej 
časa in v njih so bili vključeni predstavniki vseh štirih 
organizacij: ZGS, PZS, ZGD in TZS. Nujno je bilo 
treba urediti oba dela evropskih pešpoti E 6 inE 7, po 
katerih je potekal Evropohod. Markacije so bile mar-
sikje že slabo vidne, ponekod je bilo treba spremeniti 
traso poti, odstraniti ovire, urediti prehod preko potočka 
in še mnogo drugega. To obsežno in zahtevno delo so 
opravili markacisti iz planinskih društev ter delavci 
Zavoda za gozdove iz območnih enot, skozi katere 
je pohod potekal. Zelo veliko dela so opravili lokalni 
koordinatorji, delavci Zavoda za gozdove Slovenije, 
ki so zagotovili nemoten potek pohoda po posameznih 
območjih. Morali so uskladiti želje in interese občin in 
drugih pri pripravi spremljajočih prireditev. Večinoma 
so pri tem naleteli na izredno veliko pripravljenost za 
sodelovanje. Župani so se pogosto osebno vključili v 
pohod na posameznih etapah poti. Vse občine- preko 
30 - so zagotovile prehrano in prenočevanje vsaj za 
osnovno ekipo, ki je spremljala evrofon. Ob neštetih 
vlogah in prošnjah za pomoč pri raznih prireditvah, ki 
se v tem letnem času dogajajo, nam tako dober odziv 
kaže na to, kakšen pomen dajejo občine evropskim 
pešpotem. Veliko zasluga zato pa so imeli koordina-
torji, ki so znali potrkati prav in na prava vrata. Škoda 
le, da nam vsem ni uspelo pridobiti pravih ljudi tam, 
kjer so se kazale možnosti za pridobitev denarja za 
izvedbo še drugih projektov v zvezi s pešpotmi, ki nas 
še čakajo. 
Osnovno ekipo so sestavljali: dva gozdarja- nosilca 
zastav, planinec, ki je prenašal evrofon oz. palico, ter 
Gozd V 59 (2001) 5-6 
logistik, kije pohod spremljal z avtomobilom ter sproti 
urejal podrobnosti. Pohodnike je ves čas spremljala 
popotna palica s culo, kije skozi vso dolgo zgodovino 
simbol odhajanja slovenskih ljudi v širni svet. 
Nikoli se ni zgodilo, da bi ekipa hodila sama; za 
uro, dve ali pa tudi ves dan so se ji priključili navdu-
šeni sopohodniki. Posebno živahno je bilo tam, kjer 
so pohod spremljali razposajeni šolarji. Zahtevnejši 
družabniki so bili seveda planinci, ki so dostikrat nare-
kovati kar prehud korak. Izkazalo se je, da je bil vna-
prej pripravljen vsakodnevni umik poteka pohoda kar 
ustrezen. Planinci imajo s tem kar nekaj več izkušenj 
kot mi gozdarji. Dnevni zalogaj hoje je bil 20-30 
km, včasih tudi kaj manj, največ pa celo 35 krn. Z 
vsemi predvidenimi in nepredvidenimi postanki, poči­
tki, okrepčili, kulturnimi in ostalimi dogodki, je bilo 
povprečno 1 O ur hoje. To je bila celo za marsikaterega 
gozdarja, vajenega pešačenja, kar zahtevna preizkuš-
nja. K sreči je bilo poskrbljeno za menjave, večinoma 
so se gozdarji zamenjali na mejah revirjev krajevnih in 
območnih enot. Vsekakor so prav gozdarji kot najboljši 
poznavalci gozdov in gozdnih poti prispevali k nemo~ 
tenemu poteku pohoda in spremljajočih prireditev. 
Vsak dan so se vrstili zanimivi dogodki, ki so popes-
trili naporno hojo. Pohodnike je večji del poti sprem-
ljalo lepo vreme, vendar jih niti hudi nalivi na nekaterih 
delih poti niso niti za trenutek ustavili. Večja nevarnost 
za potek pohoda so bile številne zidanice in kmetije 
odprtih vrat, kjer je bilo težko, predvsem pa nevlju-
dno odkloniti prijazno povabilo na prigrizek ali kozar-
ček osvežilne pijače. Marsikje so pohodnike spremljali 
začudeni pogledi; ljudje se bodo le počasi navadili na 
čudake, ki dandanašnji čas, ko si lahko vsakdo privošči 
avto, še hodijo peš. Ponekod so pričakovali množico 
tujcev s polnimi žepi evrov; ti najbrž še ne vedo, da so 
pohodniki bolj samotarji, ki iščejo mirne poti v ohra-
njeni naravi in se izogibajo bučnih veselic in popi-
vanj. 
Poseben pečat pa so pohodu dale številne prireditve 
ob poti. Šolarji so kar tekmovali, kdo bo pripravil lepši 
in izvirnejši nastop. Taki dogodki so ostali v spominu 
nastopajočih in tudi pohodnikov, ki so z zanimanjem 
prisluhnili pesmim, igram in legendam, še posebej 
tistim v izvirnih narečjih. Vsi so se izredno potrudili in 
še enkrat opravili preizkušnjo z odlika. 
Turistična društva so predstavila kraje ob poti ter 
njihove kulturne in naravne znamenitosti. Marsikdo, 
celo dobri poznavalci Slovenije so bili večkrat prese-
nečeni. 
201 
v • 
T T cacsu 11 ro storu 
Vsak je prispeval kamenček k uspešni izvedbi 
pohoda in vsak, ki se je pohodnikom priključi l vsaj na 
delčku poti, je začutil željo, da se na to pot še povrne in 
prehodi še kakšno etapo več. Ali kot je nekdo zapisal: 
ni pomemben cilj , važna je pot. 
Gozdatji pa moramo še naprej obdržati ti dve "naši" 
poti; ne le zaradi še živih pa tudi že pokojnih kolegov, 
ki so se že pred več desetletji vključili v veliko evrop-
sko pohodniško družino. 
Hodoš: ob napovedanem času se je pričel slovenski del Evropohoda 
Potrebno bo še veliko narediti: opremiti še preo-
stale dele obeh poti, izdati brošure, popotniške knjižice, 
žige ... Predvsem pa moramo ob poteh najti prijazne 
ljudi, ki bodo pripravljeni pohodnikom ponuditi koti-
ček svoje hiše, prostor za mizo ter seveda delček svoje 
duše. Le tako bodo naše poti zaživele ter prinesle pobo-
dni kom in ljudem ob njih možnost za druženje, spoz-
navanje drugih in tudi njih samih. 
Janez Konečnik 
Zdole (občina Krško): za pohodnike so spekli 300 jajc, 
kar je komaj nasitiJo lačno množico; k temu so se pri legle 
slastne jagode in seveda kozarček dobre kapljice 
Križe (občina Krško): povsod so nas pričakali šolarji, ki so nas spremljali del poti in Gorjanci: pol je bila dobro označena. komu pa 
nam pripravili prisrčne sprejeme in pestre programe je namenjeno opozorilo na tabli, pa lahko Je 
ugibamo 
282 GozdV 59 (2001) 5-6 
1 
f 
Krško: ekipo za prenos evrofona so sestavljali gozdaJji in planinci Ante Mlinarevič: legenda pohodnikov s Ptuja je 
prehodil pot od Hodoša do vasi Krka 
Dolenjske Toplice: ob poti smo lahko uživali ob pogledu na prelepo Dolenjske Toplice: gozdarji so kuhanje oglja, obisko-
dolenjsko pokrajino in pogoste naravne ter kulturne zanimivosti valcem so ponudili okusen golaž s polento 
Predgozd-Mačkovec: na osrednji li so se nam še 
gozdov je na križišču evropskih poti E6 in E7 udeležence pohoda (vse foto Janez Konečn ik) 
pozdravil direktor ZGS, Andrej Kermavnar