LETO VIII. / ŠT. 3
KRANJ, 15. januarja 1955
Važna vloga političnih organizacij v komunah
TUDI SZDL MORA SODELOVATI PRI SESTAVLJANJU STATUTOV KOMUN — TERITORIALNI OBSEG KRAJEVNIH SVETOV — INICIATIVNI ODBORI PO KOMUNAH
OBIČAJ JE, da organizacije bo oblast v bodočih komunah in društva ob zaključku leta in res čimbolj približala neposred-v prvih dveh mesecih novega nim proizvajalcem in prebival-teta polagajo  obračun   svojega cem sploh.
dela, analizirajo uspehe in ne- Brez dvoma bo to delo terja-uspehe ter si za tekoče leto lo od Socialistične zveze veli-Pripravijo okvirni načrt dela. kih naporov, vendar menimo, Letošnji občni zbori SZDL m da je prav tu prilika, da člani ZKS imajo za razliko lod pre- političnih organizacij pokažejo, teklih občnih zborov prav po- kaj lahko store in koliko zmo-sebert značaj. Poleg rednega in rej,0 Dejstvo je, da bo življenje običajnega dnevnega reda je na v komunah pač takšno, kakršne^-sporedu itudi posebna točka o združitvi političnih organizacij Po komunah. Razen teh občnih zborov pa so bili v nekaterih sedežih bodočih komun tudi sestanki (predstavnikov občinskih in vaških odborov SZDL.
Združitev organizacij Socialistične   zveze   je narekovala
Interviu s tovarišem Miranom Košmeliem, članom predsedstva Pripravljalnega odbora
za formiranie komun na Gorenjskem
Po vsej Gorenjski se bodo v tem mesecu ustanovili pri- ji ali Logatcu tudi za Zirovce bodo do 20. t. m. ustanovili pri-
pravljalni odbori za ustanovitev posameznih komun. Najvažnejša naloga teh odborov bo, da čimprej pripravijo osnutek statuta svoje komune. Naš sodelavec Vid Štempihar je obiskal predsednika OLO Kranj in člana predsedstva Pripravljalnega odbora za formiranje komun na Gorenjskem tovariša Mirana Košmelja in mu zastavil v zvezi s statuti komun nekaj vprašanj.
neustrezni in skoraj nesprejem- pravljalni odbori za vsako pred-Ijivi. Bodočnost pa bo (pokazala, videno komuno. Ti odbori bodo
kako bo ta komuna uspevala. Vprašanje: Kako je z izdelavo statutov za posamezne komune?
ga si bodo ljudje sami ostvarili.
Vprašanje: Kakšen pomen imajo statuti komun?
Odgovor: Statuti komun in o-kraja so (pravzaprav nekako na-
v  naši  zakonodaji,  pri ičemer
Pojem in vsebina komune sta našim ljudem širom po Gorenjski že dobro znana. Vendar domestikT zakona o ljudskih od je še vedno nekaj takih, ki mi- borih_ Zaradi postopnega orga-slijo, da komune pomenijo ne- mziranja komun je bilo treba kaj    povsem   novega   ali   pa najti oMik0( ki bi uzakonila po-
nujna  potreba,   ker   bo   prav « £ % TeorgŠjo ^ ™° SZDL morala opraviti ogromno MastL Tudi tem ljudem je tre.
I61.3 P.ri lnOV.ar^?„C1^ £ ba   pojasniti,   zakaj gre
ustanavljanju   komun  in člani
jim bodo statuti komun nudili ki  bosta nekakšen temelj pn
bogat in konkreten material. nadaljnjem delu in (sestavljanju
Vprašanje: Ali so teritorialna statutov za preostale komune,
vprašanja bodočih komun na Delo je bilo dokaj težavno, saj
Gorenjskem razčiščena? nismo imeli nikakega »recepta«
Odgovor: Delo na teritorialnih in smo opravili pravzaprav pio vprašanjih je takorekoč zaklju
do 5. februarja izdelali osnutke statutov vsak za svojo komuno. Prav tako je bilo sklenjeno na tem sestanku, da bodo na pod-
Odgovor: Dokončno sta doslej ™;ju vse Gorenjske od 5. do 15.
februarja zbori volivcev. Na teh zborih bodo volivci lahko že konkretno razpravljali o doslej še "nejasnih vprašanjih, o obliki m organizaciji komune in o njenih funkcijah. Pri dokončni izdelavi statutov pa bodo morali  pripravljalni  odbori upo-
izdelana osnutka statutov za kranjsko občino in bodoči okraj,
nirsko delo za vse okraje v LR ftevati vfa mnenja v°"
livcev, zlasti tista, ki neposred-
niun. Široko torišče dela se bo odprlo zlasti sedaj, ko bodo organizirani iniciativni odbori za Ustanovitev posameznih komun. Ti odbori pa bodo morali sestaviti statute za svoje komune. Tako sta v pretresu jže statuta okraja Kranj in mesta Kranj.
Politične organizacije, prvenstveno   pa   Socialistična zveza,
Bistvena funkcija komune bo socialno-ekonomska, medtem ko P1^ bodo okraju pridržane v glav-
Socialistične zveze bodo tudi pri teh morali zaorati ledino in
nem le politične funkcije m u-smerjanje ter vzklajevanje od-
nosov med razvitimi in manj jim tolmačiti nas družbeno go- iazvitimi komunami. Ker pa do-spodarski razvoj, ki narekuje sedanja zakonodaja, tako zvez-formiranje komun.
ne kot republiška, tretira okraj Prav gotovo prispevki članov za tista organ, ki ureja in oprav-Socialistične   zveze  ob   razpra- jja posle, predvidene  zdaj kovah o družbenem planu ne bo- muni, je treba uzakoniti te no-do smeli biti najmanjši. SZDL ve odnose v (komunalnih tkup-t>odo moraleTem "pripravljalnim »o   morala   mobilizirati   svoje nostm. odborom nuditi vso pomoč pri članstvo, da bo v teh razpravah statuti bodo
sodelovalo na svojih sestankm moj
njihovem delu in zlasti s pametnimi in dobrimi nasveti po-niagati pri ustanavljanju krajevnih svetov. Najpreje bo potrebno rešiti teritorialni obseg "bodočih krajevnih svetov pravo
in na zborih vonvcev. Tu je mesto, kjer naj člani SZDL povedo svoje mnenje in s pametnimi predlogi skušajo čim-več donrinesti, da bodo ti pla-realni  in  med  letom tudi
Sloveniji. Naš pripravljalni odbor se ije lotil dela z vso res-
no zanimajo posamezne vasi in
nostjo in vnemo. Odboru so bili državliane-
v pomoč tudi nekateri strokovnjaki iz republiških zakonodajnih organov. Prav (te dni vzkla-jujemo izdelana osnutka statu-
Glede na to, da Jugoslavija predstavlja zaključen življenjski prostor in da (je treba državljanom in gospodarskim organiza-
tov s komisijo pri republiškem "jam na vsem tem področju zagotoviti enak praven položaj, je razumljivo, da bo po razpravah v zveznem merilu lahko prišlo bodo   ti   osnutkf v najkrajšem še do kakšnih sprememb stališč,
Izvršnem svetu, da bi tako prišli do soglasnega stališča napram zveznim organom, katerim
času predloženi.
izraženih v  našem statutu. Te
čeno. Gre le za manjše korek-
Pripravljalni odbor je sklenil, spremembe pa ne bodo bistveno, da bo izdelana statuta natisnil .vplivale na koncept komune, ki in razposlal po vsej Gorenjski; se Je v dosedanjih razpravah tako bodo v občinah na osnovi že dodobra razčistil. Zato te teh dveh osnutkov statutov raz- spremembe — v kolikor bi sploh pravljali o stanju svoje komu- do nJih Prišlo — ne bodo bistvene in imeli pri teh razpravah ne dn ne bodo povzročale poseb-tudi v rokah iže konkretni ma- nih težav. Da se ftzrazim kon-terial. Na ta način bomo naj- kretneje: spremembe bi lahko laže prišli do statutov za vsa- nastale v glavnem le pri dolo-ko komuno. čanju nekaterih pristojnosti, kJ Preteklo sr?do smo na sestan- naj ibi imorda za določen čas ku s predsedniki občinskih LO ostale okraju in pa morda pri z vse Gorenjske sklenili, da se (Nadaljevanje na 2. str.)
Z obiska maršala Tita v Burmi
Iskreno soqlasfe
vilne   odnose   med   mestom  ln prav lahko zamujeno nadokna- kon o ljudskih odborih in iz- no j,6j da je Pripravljalni odbor     Sreda, 12. januarja. radi  so  sodelovali  izbrani od-
vedli tudi vse ostale spremembe vztrajal na združitvi vse doline,     Včeraj  dopoldne  je  bila na delki iz raznih brigad in divi-
ker je smatral, da bi bila ta čast visokemu gostu prirejena v ziJ- Nastopali so tudi oddelki v danih pogojih najboljša reši- Meimiu vojaška parada mlade gorskega topništva, opremljeni tev, ki bi močno okrepila sile burmanske vojske, ki se je pro- z Jugoslovanskimi 76 mm gorski-socializma v Poljanski dolini in slavila v velikih bojih s kuo- mi topovi, ki jih je Burma do-pospešila njen gospodarski raz- mintanškimi agresorji in drugi- bila od naše vojne industrije.
debili zakonsko tako, da  jih b'; potrdila republiška   Ljudska skupščina. Predvidena je tudi posebna resolucija  zvezne  Ljudske skupščine, ki bo pooblastila republiške ljudske skupščine, da lahko ture meje v poljanski komuni, najti   pravo   vsebino   dela   le- m   realni   m  med  letom  tudi potrjujejo statute komun, da pa kar pa bo v dobrem tednu re-teh.   Nič  manj   važno   pa   bo ostvarjeni. morajo imeti v tistih primerih, §eno> §e vedno Ipa je ostalo od-
nbravnavanje kadrovskih vpra- Na nekaterih občnih zborih ki zahtevajo spremembe zvez- prto vprašanje dosedanje občine sanj v teh svetih. Naloga So- in sestankih političnih organi- nih predpisov, predhodno so- Ziri, ki nikakor ne pristane na cialistične zveze je. da bo zna- zacij sicer o teh politično - go- glasje zveznih organov. vključitev v enotno komuno v
la s preudarkom reševati in od- spodarskih vprašanjih niso raz- Ko bo proces ustanavljanja p0ljanski dolini, čeprav so se Pravljati vse lokalistične težnje, pravljali, mislimo pa, da še ni komun v vsej Jugoslaviji za- ostale tri občine (Poljane, Go-ki se bodo v nekaterih občinah prav nič zamujenega. Za delo ključen, bodo nedvomno najviš- renja vas in Sovodenj) vendar-verietno poiavile. Prav tako bo lahko primemo ob vsakem ča- ji predstavniški organ: federa- je odločile iza skupno komuno SZDL  morala  skrbeti za pra- su   in   politični   delavci   bodo cije in republik izdelali nov za- s sedežem v Gorenji vasi. Zna-
l  ln pra\
"Vasjo in se boriti za to, da sa dili.
Kako so gospodarili u Loki
Lanskoletna irnobiliz. sredstev je prizadela tudi Ljudski odbor mestne občine v Škofji Loki, tako da bo njihov letošnji Proračun beležil 30 milijonov Primanjkljaja, ki ga bodo skušali pokriti iz dohodkov letošnjega leta. Gospodarske investicije za preteklo leto niso bile popolnoma izvršene, vendar nam plan opravljenih investicij kaže, da je bilo delo v grobem le končano, ponekod pa celo preseženo. Seveda pa je LOMO pri svojem delu marsikdaj naletel na težave. Tako je n. pr. ves material za neko gradnjo dobavljen, pa jim je zmanjkalo sredstev ter so morali z gradnjo počakati, dokler niso dobili novih sredstev.
Vsekakor je bila v preteklem letu najvažnejša gradnja nove asfaltirane ceste s kolodvora v hiesto. Tudi prizidek poslopja Pri gimnaziji moramo šteti k Važnim in nujnim investicijam, ker je bil na ta način v gimnaziji zagotovljen nemoten \>o-Uk. Vodovod je bil dolga leta Pereče vprašanje, Izato je LO ^lO nabavil vodovodne cevi in Preskrbel napeljavo vodovoda. Zelo koristna pridobitev pa je novo zaprto kopališče v Zdravstvenem domu.
V poseben ponos na je občanom Loke nov dom Zveze bor-cev, ki stoji ob vhodu v (mesto. LOMO je za gradnjo prispeval kar tri milijone dinar-^ev in s tem pokazal dovolj zanimanja za delo in življenje °rganizacij v mestu. Prav tako te občina podprla gradnjo nu-Vega kulturnega doma v Rete-cah in oskrbela telefonsko na-t^ljavo v vas Godešič. Za raz-Slritev in izboljšanje javne raz-Svetljave pa so lani porabili 1,5 bilijona dinarjev.
V preteklem letu je občinski odbor izdal izredno veliko denarja za načrte za gradnje v letu 1955 in pozneje. Velikokrat se je namreč zgodilo, da je ta ali ona gradnja prav zaradi nepopolnih načrtov morala po več mesecev stati, dokler načrti nisc bili do podrobnosti gotovi. V letošnjem letu nameravalo zgraditi novo cesto, ki bo 'vezala Trato z glavno cesto, prav tako so gotovi načvti zet novo upravno poslopje LOMO, za osnovno šolo na Trati in za novi transformator, ki bo stal okoli 1 milijon dinarjev. Posebno pozornost pa bodo letos posvetili gradnji stanovanjskih blokov ter bodo pričeli z gradnjo četvorčkov.
V preteklem letu je bilo na področju občine izdanih 24 novih obrtnih dovoljenj za različne vrste obrti. V le|tu 1953 je bila v izredni krizi čevljarska obrt, vendar je LOMO s pravočasnimi ukrepi stanje v preteklem letu izboljšal. Vsekakor pa je v obrti še vedno premalo vajencev in bo treba najti nek stimulans, da bodo v obrt pritegnili čimveč mladin-2. LOMO ps je pri obdaveilvi že upošteval vse liste m^jstr^, ki imajo v uku mladino. Letos bo večina obrtnikov in državnih obrtnih delavric obdavčenih pavšalno.
Odborniki mestne občine so v preteklem letu še kar dobro sodelovali pri delu LOMO, zlasti je bilo živahno njihovo su-delovanje pri razpravah o družbenem planu in pri gospodarskih vprašanjih. Vendar je v odboru le nekaj ljudi, ki se svojih odborniških dolžnosti v preteklem letu niso zavedali ter niti na seje niso prihajali. Na vsak  način  bodo  morali zbori
volivcev   tem   odbornikom od- V°J-
vzeti mandat,  ker je popolno- Osebno mislim, da bo Zirov-
ma  brez  smisla, da  v odboru cem zaradi njihovega nepopust-
vedrijo   ljudje,  ki  jih   nobeno ljivega stališča, treba pač pu-
delo ne zanima, in so odborniki stiti samostojno komuno, ki bi
samo zato, ker so bili pač izvo- obsegala dosedanjo občino, ker
ljeni!                                 —r. so izgledi za priključitev k Idri-
rai kontrarevolucionarnimi ban-dami, ki še vedno ogrožajo mirno burmansko prebivalstvo. Burmanska armada sicer še ni popolnoma zgrajena, niti še ni dovolj sodobno opremljena. Toda njeni temelji so trdni. Na pa-
V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov
Prebivalci občine Železniki *o slovesno zaključili praznovanje občinskeaa pravnika - Slnvesnomii v Dražgošah
Ves teden so bile v Železnikih prireditve, koncerti, nastopi itd., s katerimi so občani Železnikov praznovali svoj prvi občinski praznik. Preteklo nedeljo pa se je praznovanje zaključilo s slovesnostjo v Dra-žgošah, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu junakov, ki so pred trinajstimi leti darovali svoja življenja v zgodovinski dražgoški bitki, ki je važen mejnik v razvoju NOB v Sloveniji.
Iz male vasice Rudno je le dobre pol ure do Dražgoš. Pot nam je hitro minila, saj smo v pomenku o bitki, o Dražgošah in o junaštvu posameznih borcev, ki so bili tedaj na položaju, mimogrede pozabili, da se vzpenjamo v hrib. Težko smo čakali prvega pogleda na obnovljene Dražgoše, vendar nam je izredno gosta megla zastrla pogled.
Vas je bila odeta v praznično, zastave in zelenje je krasilo nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Dražgošani so se (pripravili, da dostojno počastijo svoje rojake, ki so padli, in da slovesno
praznujejo svoj občinski praznik.
Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in Iz Zalega loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, ki je v svojem govoru orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, prebivalce pa pometali v ogenj. S kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba ha pihala, pevci in recitatorji, je bila zaključena slovesnost pri spomeniku padlih in udeleženci so nato odšli V povorki na pokopališče na grobove borcev in va-ščanov, ki so tamkaj pokopani. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin — kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence.
Slovesnosti v Dražgošah se je udeležilo tudi nekaj preživelih borcev januarske bitke med njimi Ivan Bertoncelj in Milan Zakelj. Med gosti pa Iso bili predsednik OLO Kranj Miran Košmelj, poslanec Tone Petei--
nelj, predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner itd.
Ko pišemo te vrstice o slovesnostih v Dražgošah ne moremo mimo ugotovitve, da grobovi padlih borcev in pobitih vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti. Opravičilo za to sicer imamo, ker smo najpreje morali postaviti streho ljudem, ki so strahote vojne preživeli po 'taboriščih ali kjerkoli drugje. Zdaj pa je menda čas, da lahko poskrbimo tudi za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali (največ — svoje življenje.
Spomin na dražgoško bitko ne sme ostati lokaliziran samo na občinski praznik, kajti borbe v tem kraju pred trinajstimi leti imajo svoj pomen za vso Slovenijo in imajo pravico, da najdejo mesto v Izgodovini narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov.
Žrtve pa, ki so to zgodovino pisale s svojo krvjo pa zaslužijo, da jim postavimo dostojen zadnji dom. Za to niso odgovorni samo domačini in občani Železnikov, temveč vsa naša javnost. —r.
Popoldne se je predsednik Tito z avtomobilom vrnil v Man-delej in se skupaj s predsednikom U Nujem in ministroma D Ba Svejem in U Čo Njenom vkrcal na ladjo »Mindon«. Na ladji so pričeli z razgovori o vprašanju ohranitve miru in enakopravnega sodelovanja med narodi. Pričakujejo, da bosta predsednik Tito in U Nu o teh razgovorih dala te dni skupni izjavi.
Ko je danes ladja »Mindon« priplula po Iravadiju do mesta Njaunga, jc maršal Tito na svečanem sprejemu, ki mu ga je pripravilo ljudstvo, med drugim dejal: »V Burmo smo prišli zato, ker smo hoteli izmenjati mnenja z bumanskimi voditelji, da bi v bodoče lahko skupno nastopali in bili močnejši činitelj pri ohranitvi miru v svetu.«
t----->
POVSOD GOVORE
Nagrajevanje po delovnem učinku je najbolj pravično
SMRT V GORAH
Uprizoritvi za mladino:
Trnjulčica na Jesenicah in
Kralj Briljantin in pastir Peter v Kranju
•
ZABAVNA STRAN
m
Naša podlistka:
TITANIC KRIK IZ NOCl ^
TEDEN DNI PO SVETU
DOKONČNI NACRT ZA TRGOVINSKI SPORAZUM Z ITALIJO Strokovnjaki ital. vlade so pričeli urejati dokončni načrt za trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bi ga sklenili v Rimu v drugi polovici januarja. Na posebni seji, ki so se je udeležili vsi italijanski ministri iz ustreznih resorov, so obravnavali osnutek za sporazum  med obema državama.
UMIK FRANCOSKIH CET Predsednik libijske vlade Mustafa Halim je v Benga-saju izjavil, da je francoska vlada pristala na umik svojih čet iz libijskega Fezana.
IZREDEN SESTANEK
ORGANIZACIJE AMERIŠKIH DRŽAV Na pritožbo Kostarike proti Nikaragui je bil sklican posebni sestanek Organizacije ameriških držav. Kostarika se je pritožila, da Ni-karagua pripravlja napad na njeno ozemlje in neodvisnost. Prav tako tudi pritožba, da je neka ameriška država poslala Nikaragui deset vojnih letal s posadko. Ne navaja pa, katera ameriška država je to storila. V Wa-•hingtonu trdijo, da |so letala prispela iz Venezuele.
BARVNA TELEVIZIJA
V Moskvi so uspešno zaključili prve poskuse z barvno televizijo. Kmalu bodo namestili nekaj novih sprejemnikov za barvno televizijo. Istočasno pa bodo izdelali tudi pol milijona navadnih televizijskih sprejemnikov, kar je dvakrat več, kot preteklo leto.
VELIKA VREMENSKA KATASTROFA
Vzhodni del severne Grčije je ponovno doletela velika vremenska katastrofa. Zaradi preobilnega dežja sta prestopili bregove reki Evros in Strumon iter jezero Vi|sto-nis. Poleg dveh mest, Alek-sandropolisa in Portolaga, je poplavljenih tudi več desetin vasi. Preko pet sto oseb je moralo zapustiti svoja bivališča. Doslej je bilo porušenih 50 hiš, okoli 100 pa poplavljenih.
Zadruge morajo skrbeti
predvsem za razvoj kmetijstva
Glas naših bralcev
Kmetijske zadruge se pripravljajo na svoje letne občne zbore. Nekdaj je bilo glavno vprašanje, s kakšnim dobičkom bo zadruga zaključila svoje poslovanje v preteklem letu, danes pa se zadružniki vprašujejo, koliko koristnih ukrepov in denarja so vložili za pospeševanje kmetijstva. Prav bi bilo, da bi upravni in nadzorni odbori kmetijsjkih zadrug j .pripravili obširen odgovor na vprašanje, koliko je njihova zadruga storila za kmetijstvo in kaj ima v načrtu za letošnje leto. Jasno je, da je potrebno zelo resno pregledtai tudi finančno poslovanje zadrug, ker je to materialna osnova, s katero zadruge lahko skrbe za napredek kmetijstva na svojih območjih.
Velika odgovornost je na zadrugah takrat ko volijo upravne in nadzorne odbore. V kolikor je članstvo tudi čez leto požrtvovalno in zavedno sodelovalo v živinorejskem, poljedelskem, strojnem in sadjarskem odseku, potem bo zadruga prav gotovo dosegla tudi uspeh. Zadruge se bodo tudi v okviru bodočih komun utrdile kot organizator in strokovni svetovalec napredne kmetijske in gozdarske proizvodnje. Prizadevale si bodo, da bo naporno kmečko delo lažje in donosnejše.
ODBORI IN ODSEKI
bi morali biti tisti, ki zadrugo vodijo. To bodo zadružniki najbolje ocenili na letnih občnih zborih zadrug. Tam, kjer bodo načelniki odsekov lahko poročali o delu, je stanje dobro. Kjer pa bo zajel dejavnost zadruge v svojem poročilu samo predsednik, tajnik ali knjigovodja, tam verjetno ni vse y redu. Ce hočemo ostati dosledni zadružniki, potem ne smemo dopustiti, da bi bila zadruga stvar enega človeka. Dobro bi bilo, da se izkoristijo (kmetijski tečaji v zadrugah tudi za izdelavo načrtov za prihodnje leto. Živinorejci naj predvidijo, koliko živine bodo na novo sprejeli v rodovnik in pod mlečno kontrolo, kako bo s plemenjaki, oziroma umetnim osemenjevanjem; analizirati morajo pra-šičjerejo in kurjerejo, poiskati dobre stike s čebelarji itd. Poljedelci naj določijo, koliko vzorcev zemlje bodo dali v ana-
lizo, koliko (umetnih gnojil bo- GOZDARSTVO
do naročili in v kakšnem raz- je v [mnogih zadrugah glavna merju, koliko ha zemlje bodo dejavnost. V takih zadrugah so poapnili in koliko travnikov bo- gozdarsko - lesni odseki že dlje do izboljšali. Predvideti mora- časa na prvem mestu. V prihod-jo tudi koliko bodo približno njih letin bodo zadruge opra-pridelali semena krompirja, vile veliko delo ,pri načrtni trav, detelje lucerne, inkarnat- obnovi in gojitvi gozdov. Zadru-ke in drugih rastlin, strojni od- ge bodo morale organizirati šefe naj določi, kateri stroji lesno operativno službo vzgoj-morajo v popravilo da bodo, ko nih in varstvenih del za žabo treba, uporabni. Strojniki sebni sektor v okviru zadružne dobe pomoč pri referentu za organizacije. Verjetno bo po-mehanizacijo Okrajne zadružne trebno za področja posameznih zveze, kjer lahko izpopolnijo komun združevati gozdarske svoje znanje. Pregledati je tudi odseke pod enotno strokovno potrebno, katere stroje bi bilo vodstvo. Tudi zadružna zveza bo treba še nabaviti in katere navezala z Gozdno upravo in prodati. Sadjarji morajo kmeto- gozdarskimi strokovnjaki najož-valce obvestiti o novi uredbi, Je stike- Zadružnikom moramo ki oprošča nove sadovnjake pla- vzbuditi zanimanje za delo pri čila davka za dobo 8 let. Pri obnovi gozdov, gojitvi  sadovnjakov   nudi   po- 2e daJJ  časa slišimo upravi-
Vino ali sadni sokovi?
Pred dnevi mi je ob neki pri- da bi bilo bolje, če >E
ložnosti dejal nekdo po telefo- sploh ne bi točila sadnih
nu, menda je bil pri aparatu Zakaj? ravno  upravnik  hotela »Evro-
so
Zadnjič sem bil v kavarni in naročil čašo sadnega soka s sifonom. Nemalo pa sem bil presenečen, ko sem dobil račun — 24 dinarjev! — od tega sem plačal j5 dinarjev za sifon in nič  manj   kot  19  dinarjev na
skovalcev, ki so doslej vedeli, fdni fk" p°temtakem stane li-nm, +»Ai vvir-tr,________„i„„j ter sadnega soka, v omenjenem
pa«, zakaj nismo navedli v članku o borbi proti alkoholizmu (glej 2. št. našega lista), da lahko obiskovalec v »Evropi« vedno dobi tudi ičašo sadnega soka.
Verjetno je malo tistih obi-
da ima tudi »Evropa« na zalogi sadne sokove, ker to ni nikjer vidneje označeno!
Kar težko mi je bilo, ker sem pozabil v članku omeniti tudi ta gostinski obrat, priču
primeru borovničevega biser j a. 190 dinarjev! (V trgovini pa stane  liter tovrstnega soka 77
dinarjev.)
Res učinkovita borba proti al-
moč referent za sadjarstvo pri OZZ Kranj. V načrt sadjarjev
čeno kritiko na račun premajhne  skrbi  za nadaljevalno
ne vasi, kjer se bo postopoma izvedlo čiščenje in pomlajevanje drevja ter zimska in polet-
„ ... 4. j. . x     j i -     šolanje   kmečke   mladine. OZZ
morajo priti tudi točno doloce- T,     • ■ ,     .. .....
Kranj  je pozdravila iniciativo
Glavne  zadružne   zveze,  ki je ustanovila sekcijo za izobraževanje    kmečke    mladine. Za na škropljenja sadnega drevja.       do.čj(|  Go,renjske  smo tudi
Mnogo gospodarskih poslopij ustanovili ben ^bor nima primrenih gnojiic, gnojnih jam in silosov. Okrajna zadružna zveza bo dala iz svoje hranilnice in posojilnice 8 milijonov dinarjev za posojila v
KMEČKE MLADINE,
ki  je sklenil pozvati vse zadruge, naj  omogočijo ustanavljanje  krožkov  kmečke mladi-te namene. Razen tega je zveza       V,        ^  •■     i    • ,>~ „j ,, J ne. Prva akcija okrajnega od-
predlagala, naj bi OLO denarno bora kme^ke miadine je bila podprl te gradnje tako, da bi posvečena ravno šoistvu. S po-10    din    ceneje. mocj0 kmetijskih strokovnjakov
joči primer pa me je prepričal, koholizmu! Novinar
Na račun naših železnic
2e dalj časa prihajajo na na- je njihovo negodovanje upravl-
še uredništvo pritožbe na račun čeno. Proga Jesenice—Rateče je
razmer na naši »Državni želez- lokalnega značaja   in prosimo
niči«. Ne  bi trdili, da so vse prometno osebje jeseniške po-
upravičene, toda nekaj je ven- staje, da pokaže pri odpravlja-
dar umestnih, kajti »kjer je dim nju vlakov več dobre volje, je tudi ogenj« — pravi prego- u. vor, zato objavljamo: MRAZ IN TEMA
Gotovo o item ne bi pisali, če ne bi bil to pogost ali pa že Zadnje čase ima vlak proti kar stalen pojav. Mnogi vozovi Ratečam z odhodom z Jesenic vlakov, ki vozijo z Jesenic v ob 14.25 uri skoraj redno do Ljubljano ali obratno, so ne-30 minut zamude. Ker se vozijo kurjeni in nerazsvetljeni. s tem vlakom v glavnem delav- Deset let po vojni (bi že Hah-ci Železarne Jesenice v razne ko uredili te malenkostne stva-kraje zgornjesavske doline, jim ri, saj gre tu za zdravje mno-zamuda vlaka poveča odsotnost gih delovnih ljudi. C od doma na polnih J12 ur, zatu
ZAKAJ ZAMUDE?
smo    organizirali dvomesečni
Oni \dan sem bil odšel na službeno potovanje. Namenjen sem bil v Selško dolino. V avtobusu, ki pelje v to dolino, sem še komaj našel prost sedež. Kolikor mogoče udobno sem se zleknil na naslonjač v prepričanju, da mi vse do Železnikov ne bo treba izstopiti. Toda varal sem se.
Ko sem v Škof j i Loki moral izstopiti iz avtobusa, me je kar streslo od mraza in tudi želodec se mi je že oglasil, kajti bilo je ravno okoli poldneva. Po golem naključju sem prispel v gostilno, ki je le nekaj korakov stran od avtobusne postaje prevoznega podjetja »Transtu-rist«. Po naključju pravim zato, ker je ravno to podjetje poskrbelo, da moraš, če si namenjen iz Kranja v eno izmed dolin nad Loko, čakati na naslednji avtobus tudi po pol ure in še več. (Pomanjkanje voz ali pa nerodno sestavljen vozni red?)
Vsedel sem se k peči in iza-čel brezskrbno brati časopis.
Po naravi nisem preveč radoveden, čeprav to kot novinar pravzaprav moram biti. No, priznam, da do neke mere tudi sem. Bral sem, sicer ne vem več v kateri izdaji »Bontona«, da je grdo prisluškovati pogovorom neznanih ljudi, pa bodi to kjerkoli. Vendar sem tokrat sam sebe prepričeval, da za tako, oziroma podobno pravilo olike sploh še nisem slišal. Zgodi se, da človek včasih kar nehote prisluhne . . .
»Zadnji čas je, da se že enkrat (ustanovijo te komune in tudi začnejo z delom«, sem zaslišal že nekoliko neučakanega najglasnejšega, pri sosednji mizi sedečega gosta. Ozrl sem ise, ker me je zanimalo, kdo je ta, ki že komaj čaka ustanovitev komun.
Pogovorov na to temo je sicer nešteto po vsej Gorenjski, ne le na množičnih sestankih, ki so bili sklicani zadnje čase prav zaradi tega; razprava o komu-
nah je osvojila skoraj vse Gorenjce.
Nemalo sem se bil začudil, ko sem zagledal možakarja (po govorici sodeč mora biti doma prav blizu Loke), ki če že ne nosi šest križev, jih bo vsak čas. Vneto je pripovedoval svojim poslušalcem, vmes pa si je nekajkrat pomagal tudi z rokami:
— »Ze tretjič sem moral danes v Kranj — na okraj. Zaradi gozda gre. Spet nisem nič o-pravil. Nastopile so, pravijo, neke feomplikacije. Tako človek zamudi čas, denar in še živce. Lahko bi take stvari opravili tudi pri nas doma, saj dobro vemo kako in kaj moramo storiti!«
— »Ja, oče, nikar ne mislite, da bo šlo potem, ko bo pri nas komuna, vse kakor po olju. Precejšnje težave bodo kajpada še!« se je vmešal v pogovor mlajši delavec.
— »I, seveda, nič ne gre brez težav. Najhuje (bo, pravijo, » kadri. V Kranju Jih imajo, vprašanje pa je, kako se bomo mi kaj preskrbeli z njimi. Pri nas bodo tudi zamotana vprašanja, ki jih bo treba urediti!«
— »Bomo že počasi«, se je o-glasil delavec iz lesno industrijskega podjetja »Jelovica«, kot sem pozneje izvedel. »Vsak začetek je težak. Treba bo marsikaj žrtvovati, s trudom in prizadevanjem pa bomo prišli tudi do strokovnjakov. Rabili jih bomo vedno več, saj jih bo terjal naš razvoj.«
— »Zdi se mi in tudi drugi pravijo, da bomo imeli, ko bo pri nas komuna, še več besede kot doslej« je povzel drugi. »Prav je tako! Saj bomo marsikaj lahko bolje rešili. Ne rečem, da na okraju niso želeli vedno dobro, toda dostikrat so ga le »polomili«, ker niso do potankosti poznali vsakega primera.«
— »Ze, že, najvažneje pa je to, da bomo lahko zaslužili .toliko, kolikor bomo delali in kolikor bomo naredili. Kar sami
dal cement
Predvidevajo,   da   bomo letos
zgradili 300 do 400 novih gno- tećaj na "kmetijski šoli v Polj-
jišč in gnojnih jam. Vsaka za- čah Udeležba na tečaju je nad-
druga naj bi torej zbrala naj- vse zad0voljiva, saj se je prl-
manj 5 do 10 prošenj zadružni- glasilo 40 tečajnikov. Cez leto
k°v. bo lahko kmečka mladina so-
Hranilnica bo  že  v  prihod- delovala s kmetijskimi strokov-
njem   letu 'začela   pospeševati njaki pri raznih delih. Organi-
kmetijstvo s svojimi sredstvi v zirali   bodo   poučne   izlete na
obliki posojil.  Koristi  od hra- kmetijska  posestva, selekcijske
nilnice in posojilnice ne opaža- postaje, _ veterinarske bolnice
jo    le   zadružniki   kranjskega itd. Na ta način bomo okrepili
okraja, ki so jo ustanovili prvi mlad rod kmetijskih (zadružni-
v Jugoslaviji, temveč tudi dru- kov.
god v državi. Na zborih mora- Zene   , zadružnice    so pred
mo pozvati zadružnike, naj svo- kratkim zborovale v Ljubljani,
je prihranke vlagajo v hranilne kjer bo  tudi  sprejele obsežen
odseke kmetijskih zadrug,  ker na*rt v sv°Je del°-
tako pomagajo razvijati kmetij- N» letnih občnih zborih po-
stvo.  V  kolikor bodo zadruge slejmo resnici v obraz. Volimo
razpolagale z večjimi denarni- ,tiste H«**; k» ne. *odo *™M
mi sredstvi, bo vodstvo zadruž-   «  »a *«"**!- V°lirn°
ljudi brez predsodkov. Ceniti ne hranilnice in posojilnice moramo |n Up0Števati razgleda-predlagalo, dajanje posojil tudi ne kmetovalce. Zadruge naj voza popravilo hlevov, ki so po- dijo pošteni gospodarni ljudje, nekod v kaj žalostnem stanju. w   razumejo   na§ socialistični
razvoj in so ga pripravljeni !• svojim delom v zadrugi tudi podpreti.
KZ naj kolikor se da utrdijo svoje gospodarske odseke. Prilagodijo naj organizacijo in poslovanje novi uredbi o kmetijskih zadrugah. Dobro pripravljeni letni občni zbori kmetijskih zadrug naj ustvarijo pogoje za uspešno poslovanje in razvoj kmetijskega zadružništva v letošnjem letu.
Tone Hafner
Strah pred konkurenco
Neumesten ukrep na Jesenieah
"*\:
se bomo pomenili med seboj, komu bomo dali več, kdo je bolj zaslužen in kdo več in bolje dela. Marsikatera krivica bo tako odpadla,« je zopet povzel delavec iz »Jelovice«. »Na vsak način bo bolje — in to je važno«.
Tako je potekal razgovor in tudi jaz sem se že bil skoraj vživel v kramljanje. Ce bi se le še nekaj minut obiral, bi gotovo zamudil avtobus. K sreči sem se pravočasno zdramil ln odšel, njih pa pustil v razpravljanju o bodočih problemih svoje komune.
Še ves čas ko sem se vozil v avtobusu, sem razmišljal, kako to, da so se ljudje (tako hitro »ogreli« za ustanovitev komun. Pri dosedanjih razpravah o tem so množično sodelovali in največkrat zelo razumno razpravljali. Ponekod pa je bila razprava tudi nenačelna, tako da volivci dostikrat niso videli čez plot svoje vasi.
To ni prav nič čudnega, saj vsi nekaj pričakujemo od komun. Toda za Ikomuno bo treba tudi marsikaj žrtvovati in tega se zaveda že velika večina volivcev.
Kdo si ne želi boljšega življenja? Kdo ne želi razvoja in procvita svojega kraja, svoje domovine? Ponekod sicer še nekateri, vsemu novemu dn naprednemu nenaklonjeni ljudje, govore, da so komune nov »politični bluff«. Ni daleč čas, ko jih bo samo življenje prepričalo ravno v nasprotnem.
Danes lahko rečemo, da bržkone ni 'človeka na Gorenjskem, ki iše ne bi s komerkoli govoril o komunah, bodisi na cesti, na sestankih, v gostilni itd. In ti pogovori niso slučajni.
Z ustanavljanjem komun smo sprostili nesluteno iniciativo naših ljudi. In zadovoljni smo lahko. O komunah govore povsod . . .
I. Ausec
Dokaj čudno in docela neumestno se nam zdi, da so nedavno preprečili prodajati pristno negotinsko vino nekemu kmetu, ki ga je pripeljal iz teh krajev na Jesenice. Le-ta je prodajal vino po .130 dinarjev in prav zaradi nizke cene ga pe uspel prodati dnevno tudi po ves sod. Delavci iz Železarne in tudi ostali Jeseničani so kaj radi hodili kupovat vino k temu možakarju.
Toda kar na lepem so, meni nič — tebi nič, zaplenili možu vse vino in mu prepovedali nadaljnjo prodajo, češ da je tovrstna prodaja vina neprimerna iz higienskih razlogov.
Odgovornim organom na Jesenicah bi postavili vprašanje: Ali ni morda na Jesenicah mnogo takih lokalov, ki so vse prej kot ustrezni gostinski obrati ln tudi temu primerno nehigienski? Ali bi v teh obratih lahko vedno jamčili za čistočo?
Zdi se nam, saj drugače skoraj ne more biti, da so (to storili na pobudo gostinskih podjetij, ki se prav gotovo boje konkurence in vidijo v tem zasebniku nevarnega tekmeca, saj na Jesenicah ni dobiti količkaj
(Nadaljevanje s 1. Istr.) organizaciji in vlogi državne u-prave v komuni. Vprašanje: Dejali ste, da bo na   zborih   volivcev treba razpravljati še o vseh nejasnih vprašanjih o komuni. V čem so te nejasnosti? Odgovor: Mislim, da ponekod pojmujejo komuno še vedno samo kot novo teritorialno enoto, torej večjo občino s svojim občinskim  ljudskim odborom, ki bo dobid toliko in toliko novih pravic in pristojnosti. To je sicer res, ni pa še Vse! Novo občino bomo   imenovali komuno zato, ker ne bomo imeli več samo opravka z občino kot u-pravno teritorialno enoto, temveč z občino, ki bo (temeljna socialistična družbeno-gospodarska skupnost (prebivalcev  in Samoupravna teritorialna enota. Nov občinski ljudski odbor z vsemi svojimi   organii  predstavlja le del   samoupravnih   organov v občini.
Občinskim ljudskim odborom smo morali v statutu posvetiti razumljivo največ pozornosti in prostora zato, ker doživljajo s svojo novo funkcijo tudi največ sprememb, medtem ko ostali organi samoupravljanja že obstoje in sta njihovo delo ln funkcija že urejena z zakoni in drugimi predpisi. Pod komuno ne ismemo razumeti samo njenega najvišjega organa oblasti na novem območju, temveč samoupravo prebivalcev celotne občine, ki se odraža tudi
v organfflh samoupravljanja v gospodarstvu, v organih družbenega upravljanja v presveti, zdravstvu, socialnem skrbstvu in zavarovanju in v vseh ostalih organih družbenega upravljanja. V komuni bo ta samouprava prišla še do popolnejšega izraza, ker bodo spričo novih funkcij njenega ljudskega odbora proizvajalci in vsi ostali organi družbenega upravljanja imeli neposredne j ši kontakt z oblastjo in delno večji vpliv na njeno delo. Ljudski odbor komune, kjer se bodo (takorekoč stekale vse niti družbenega življenja, bo postal nova pomembna in gonilna sila za razvoj in napredek svojega teritorija, za krepitev socialističnih proizvodnih odnosov in za mobilizacijo vseh naprednih sil v izgradnji socializma, i
Smatram, da je treba odgovoru na vprašanje, ki ste (mi ga zastavili, dodati še tole: na zborih volivcev, kjer bodo razpravljali o organizaciji in delu bodočih ljudskih odborov, bo treba posvetiti mnogo pozornosti delu in delovnemu območju krajevnih odborov, ki bodo kot organi občinske samouprave lahko odigrali v posameznih krajih izredno pomembno vlogo za področje ene ali več vasi. Tudi formiranje krajevnih pisarn, ki bodo kot del občinske uprave pomagale reševati tiste administrativne posle, ki zahtevajo hitro rešitev, bomo morali posvetiti veliko pozornosti.
dobrega vina izpod 160 dinarj za liter. Torej — strah pr konkurenco, ali kaj?
Vinska revolucija t Kamniku
Pred nedavnim je odprla vinarska zadruga »Savez - Vis« v Kamniku svojo točilnico in začela prodajati vino (čez cesto) po 125 din za liter.
V doslej miirno .gosftilniško življenje v Kamniku je udarila strela. Zasebni in družbeni »oštirski« sektor se je zgroziL kajti začutil je premočno konkurenco. Gostilne so izgubile polovico svojih »abonentov« m to ravno za praznike, ko je promet največji. Prizadeti so začeli takoj razmišljati, kako bi pregnali razdiralca gostilničar-skega sožitja. — Toda niso ga mogli! Lokal je bil v redu, vino za to ceno »kvalitetno«, prodaja zakonita itd.
Morali so začeti drugače. Tudi oni so znižali ceno. Da bi krili izgubo so si pomagali na vse mogoče načine. Nek novopečeni šef neke delavske restavracije, ki jo je pravkar prevzelo Mestno gostinsko podjetje, je zvišal cene prehrani (kg kruha je prodajal po 80 dinarjev, kg sira po 700 din — nabavna cena 360 din) in tako j© lahko tisto vino, ki bo )ga nabavili po 160 din, prodajal po 120 din.
Seveda [to ni dolgo .trajalo-Absolutistični mož je moral — na pritisk delovnega kolektiva ■— začeti kmalu pametneje gospodariti. Podobno so delale tudi nekatere druge gostilne in prodajalne vina.
Eno pa le je: Kamničani pijejo vino iz Visa, iz vsake kamniške gostilne pa se blešči napis: »Vino po 120 din«.
Kamničani Jsd želijo tudi na drugih trgovinskih področjih podobne revolucije.
Drobne vesti iz tovarne Titan"
Da je obratna ambulanta pri vsakem večjem podjetju ne samo koristna, ampak celo nujno potrebna stvar, je spoznal kmalu tudi upravni odbor tovarne »Titan« v Kamniku. Iz svojih sredstev so že v lanskem letu uredili in opremili v zgornjih prostorih uprave lično ambulanto, ki je menda najlepša in najboljša v Kamniku. Vsem 600 delavcem te tovarne je tu vselej na uslugo prijazna medicinska sestra, trikrat tedensko pa tudi zdravnik.
Delovni kolektiv te tovarne pa je osvojil tudi način izdelave dveh novih vrst ključavnic —* obešank (žabic). Ene vrste bodo večje, druge pa manjše od tistih, ki jih že izdelujejo.
»Titanove« obešanke so na trgu zelo iskane in cenjene.
PROBLEMI NAGRAJEVANJA DELAVCEV V GOSPODARST" U
Nagrajevanje po učinku je najbolj pravično
\ vseh proizvodnih podjetjih na Gorenjskem živahno razpravljajo
o novem plačilnem sistemu
Kmalu zatem, ko je Zvezni izvršni svet sprejel novo Ured- krat kaj  neprimeren. Nekatera k pravilniku so že pripravili in
bo o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in podjetja pa še čakajo, češ 'kar ga bodo samo še izpopolnili z
uslužbencev v gospodarstvu, so v številnih delovnih kolektivih bo — bo, v prepričanju, da so novimi določbami. —■ Pripravili
Gorenjske začeli razpravljati o pripravah in načinu izvajanja dosedanje    ocenitve    delovnih bodo podroben popis slehernega
novih predpisov. mest dobre ter da jih bodo mo- delovnega mesta in to na znan-
rali samo popraviti. Tak odnos stveni podlagi in z izkušnjami
Pred kratkim so se sestali na    Pri ocenjevanju m popiševa- do ten problemov jim bo lahko nekaterih drugih držav. S tem
Jesenicah predstavniki 11 večjih nju delovnih mest uporabljajo samo škodoval. V vseh podje- popisom pa bodo dobili tudi de-
Podjetij z Gorenjske, med njimi v podjetjih različne sisteme. Ta- tjih) razen v Železarni na Je- jansko   oceno   vrednosti posa-
Je   bila   Železarna  z   Jesenic, ko v tekstilni industriji uporab- senicah
Škofjeloška predilnica, »Inteks« ljajo v podjetjih različne siste-in »Tiskanina« iz Kranja, Tr- me. Tako v tekstilni industriji žiška predilnica  in  drugi.   Na uporabljajo točkovni sistem s 16
pa so pozabili na po- meznih delovnih mest, predvi-pis uslužbenskih delovnih mest. devajo pa, da bodo z novim na-Razen že omenjenih vprašanj, činom nagrajevanja imeli možje po podjetjih še mnogo raz- nost za delitev plačnega sklada
sestanku so govorili o proble- pokazatelji, med katerimi so pray v zvezi z normiranjem de- po obratih. Ce bodo obrati sa nun  nagrajevanja. Pa tudi  v najbistvenejši: pogoji dela, stro- posameznih podjetjih je mi razpolagali s plačnim skla
Podjetjih sleherni dan razprav- kovnost, odgovornost itd. Posa^ ljajo o novem plačnem sistemu mezno delovno mesto je lahko in bodočem nagrajevanju. Ker ocenjeno |z največ 45 točkami, nova uredba določa tudi večjo Podjetja pa se koristijo tudi z skrb in odgovornost za tarifne izkušnjami iz inozemstva. Ven-Pravilnike s strani OLO, bodo dar je vprašanje, če bodo te le-ti tudi tesneje sodelovali pri izkušnje tudi ustrezale našim sestavljanju novih pravilnikov v razmeram, ker so pri nas dru-Podjetjih. gačni pogoji, kot v državah z
Dosedaj so največ govorili o visoko razvito industrijo, načinu    ocenjevanja   delovnih    Kot kaže so se v večjih pod-mest in nagrajevanju. Kolekti- Jetiih  resno lo^m teh proble-vi Bo se dogovorili, da bodo <z mov>   medtem ko je manjšim
možno normirati delo, toda te- dom> bodo imeli tudi večJe mož-
mu vprašanju so dosedaj posve- nosti stimulacije. Tako bodo n.
čali premalo skrbi. Marsikje so Pr-   plavci v  nekem obratu
norme neprimerne in vpeljane lahko več služili, če bodo z
bolj na podlagi izkuSenj. Prave manjšim  številom  delavcev o-
tehnične norme  pa  imajo   le Pravili isto delo. Sedanji plačni
malo  kje.    Tudi  nagrajevanje sistem Pa m te*a urejeval. —
normiranega dela je bilo dosti- Premije in norme so izplačevali
krat nepravilno, kar se je po- na račun viška Placnega sklada.
sebno  čutilo  v  jeseniški  žele- Tak° 5e ^ JuliJa sem> ko 90
zarnj uvedli plačevanje norm in nagrad za izpolnjevanje plana, na-
Tako pred kolektivi, kot pred rasel zasiuzek delavca za 1000
medsebojnim sodelovanjem in z Podjetjem še marsikaj nejasno, organi   ljudske   oblasti   je   še do 1500 din na mesec. V ta na-kmenjavo izkušenj stremeli za razen tega pa je bil tudi seda- mnogo dela, da bi vskladili nov tem  da bi našli najboljši na- n^  npčin nagrajevanja  dosti- način nagrajevanja s predpisi, cin ocenitve delovnih mest. —■
Predstavniki 'železarne, kjer so KSlfO đClfllO V ZClCZSI*!!!
8 pripravami za sestavo nove-
ga tarifnega pravilnika že naj-    Komisiji, ki so Ju imenovali Normni cenik že Smajo in ga
©je in imajo pri tem delu tudi v Železarni na Jesenicah za po- bodo te popravili. Ze do sedaj delovnimi JmestL v nekaterih nekaj  izkušenj, bodo pomagali pis oelovnih mest, uspešno iz- so izplačevali nagrade, vendar
polnjujeta svoje naloge. samo za preseganje plana, po
V Železarni   so   z   zadovolj- novem sistemu pa bodo izplače-stvom sprejeli  novo uredbo o vali nagrade tudi za prihranke spremembah     in    dopolnitvah v materialu in stroških, uredbe  o  plačah  delavcev   in     Komisiji, ena za popis delov-uslužbencev v gospodarstvu, saj nih mest delavcev, druga usluž-
k takemu načinu nagrajevanja bencev, bosta zaključili delo do normami   ki so bile v odnosu
do individualnih, precej ohlap-Z uvedbo   novega načina bo občutno zmanjšan   odhod   delovne sile in upajo, da bodo lahko obdr-
ostalim podjetjem na Gorenj skem
JAVNA KRITIKA
V premislek
Predzadnjo skupno sejo Okr.
čin nagrajevanja so vključili tudi uslužbence in delavce v vzdrževalnih obratih.
Z novim pravilnikom bodo v veliki meri odpravili številna nesorazmerja med posameznimi
obratih so bile norme preveč »napete« in so jih presegali le za 3 do 4 odstotke, ponekod pa so jih presegali tudi do 40 odstotkov in več. Podobno se je dogajalo   tudi   s skupinskimi
težijo že nekaj let. Letos so si- konca  januarja. Predvidevajo, cer deloma že nagrajevali tako da bodo   februarja že sprejeli ne' «bora  in  Zbora   proizvajalcev kot ^ določajo  novi predpisi, nov  tarifni pravilnik.  Besedilo vgrajevanja pa
OB POPISU ŽIVINE
Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, je začel njegov pied-sednik Miran K osme I j takole:
»Začenjam 25. skupno sejo °beh zborov OLO in ugotavljam, da sta oba zbora sklepčna. Obenem pa moram pripomniti, da danes ne prisostvuje seji iz neupravičenih razlogov v Okrajnem zboru 16 in v Zbo- Število živine, perutnine in pisi iz prejšnjih let bo v tem, m proizvajalcev 11 odbornikov.« čebelnih panjev smo po vojni da je pri prejšnjih popisih ob-Na skoraj isti način je pred- popisovali vsako leto od 1947. stojala pri lastnikih živine bo-sednik OLO začel 26 sej obeh leta dalje. To je bila redna in jazen, da bodo po ugotovljenem iborov v lanskem letu in ni enotna statistična akcija v FLR številu živine obdavčeni, da bo-bilo seje, na kateri ne bi bilo Jugoslaviji. Od 1953. leta dalje do podatki služili oblastvenim Udobne ugotovitve. Pa smo določili popis živine na organom za določanje višine od-
Skoraj   neverjetno,    oziroma vsakih pet let, kar pomeni, da kupa mesa, mleka, jajc itd. Ta
bi bil naslednji redni popis šele bojazen pa nam je samo ško-leta   1958.   Zato  je   tudi  redni dila. Danes je vsakomur jasno,
žali kvalitetnejše delavce.
Zelezarji si obetajo od novega plačnega sistema pravičnejše nagrajevanje. To tembolj, ker je za popis delovnih mest pokazal delovni kolektiv zelo veliko zanimanje.
J. P.
„Glas Gorenjske"
v vsako gorenjsko hišo!
Menda že ni na Gorenjskem človeka, ki ne bi vedel, da je MESEC JANUAR — MESEC »GLASU GORENJSKE«.
S to akcijo želi doseči naše uredništvo, da bi naš list, ki je že itak najbolj bran časopis na Gorenjskem, prodrl do vseh Gorenjcev.
Reči moramo, da smo do sedaj dosegli že vidne uspehe, s čemer pa nikakor nismo zadovoljni.
Z željo, da bi kar najbolj popularizirali naš list, smo poslali nekaj propagandnih izvodov časopisa na nekatere osnovne šole na Gorenjskem. Tistim šolam, katere prvotno nismo zajeli, pa pošiljamo naš list danes; želimo, da bi jih učitelji razdelili v prvi vrsti tistim učencem, kjer domači niso naročeni na časopis.
Akciji za zbiranje novih naročnikov so se odzvali tile prosvetni delavci: VERA ROTMAN, Osnovna šola Bohinjska Bela, PRIDOBILA ŠTIRI NOVE NAROČNIKE;
TONE PIPP, Osnovna šola Zabnica, JE PRIDOBIL ŠE PET NAROČNIKOV;
UPRAVITELJ Osonvne šole v Homcu p. Radomlje, JE PRIDOBIL 7 NOVIH NAROČNIKOV;
VALENTIN FRECE, Osnovna šola Smlednik — 8 NOVIH NAROČNIKOV.
POSNEMAJTE JIH!
Prav posebno opozarjamo naše bralce, da smo v tem mesecu ustanovili tudi svoje podružnice in sicer na JESENICAH, v ŠKOFJI LOKI ter v KAMNIKU. TAM LAHKO ODDASTBt MALE OGLASE, OBJAVE, REKLAME, ČESTITKE, ZAHVALE. TAM SE LAHKO NAROČITE NA NAŠ LIST IN ODDASTE SVOJE PRISPEVKE — ČLANKE!
V ŠKOFJI LOKI SO PROSTORI NAŠE PODRUŽNICE V PISARNI PODJETJA »TRANSTURIST« — PRED POŠTO. — URADNE URE: OB TORKIH OD 11. DO 13. URE IN OB PETKIH OD 15.30 DO 17,30 URE.
NA JESENICAH — Prešernova cesta 21 (torek in petek od 8—10) STA POVERJENIKA NAŠEGA LISTA FRANC ZVAN IN POLDE ULAGA.
V KAMNIKU (pisarniški prostori še niso točno določeni) JE POVERJENIK NAŠEGA LISTA FRANC CEBULJ.
V današnji številki pa smo razpisali za naše bralce prar mikavno tekmovanje. Nagradili bomo namreč z denarnimi nagradami od 500—3000 din šest najboljših prispevkov naših bralcev in sicer o naslednjih temah:
1. »Problemi bodoče komune« (tiste komune, od koder Je udeleženec tekmovanja);
2. »Nagrajevanje po delovnem učinku v gospodarstvu«;
3. »DPD »Svoboda« — žarišče kulture«.
Razen tega bomo vse boljše prispevke (ki ne bodo nagrajeni), objavili v našem listu in primerno honorirali. PRISPEVKE POŠLJITE DO VKLJUČNO 25. JANUARJA NA NAŠE UREDNIŠTVO.
Ob koncu ponovno opozarjamo naše naročnike, DA JIM NI TREBA POŠILJATI DENAR ZA NAROČNINO PO POŠTI, KER BODO NAROČNINO ZA 1955. LETO POBIRALI PISMONOŠE, i
NE POZABITE! Kdor bo plačal naročnino za »Glas Gorenjske« za vse leto 1955, najkasneje do konca februarja, bo upoštevan pri velikem nagradnem žrebanju, ki bo zajelo vse naše naročnike!
Dragi bralci, upoštevajte to, KER NAGRAD JE MNOGO!
KEM • podjetje, ki obeta
Iz dveh majhnih delavnic je zraslo lepo podjetje
Nemogoče je, da bi sejam prisostvovali vedno vsi odborniki. To je nemogoče že sprieo precejšnjega števila odbornikov, ki so na več ali manj odgovornih niestih, bodisi v gospodarstvu, bodisi v državni upravi.
Ko so sedanji odborniki sprejeli mesto zastopnika svojega Volilnega okoliša oziroma proizvajalcev v Okrajnem ljudskem odboru, so morali pač računati tudi z določenimi obveznostmi, *t jim jih bo narekoval ta položaj. To poudarjamo zaradi t*ga, ker dostikrat odborniki ne •norejo najti rešitve pri tehta-
Veliko je takih podjetij v na- bo lahko bolje in smotrneje o- membno zaradi tega, ker je v popis lansko leto izostal, izvr- da mova davčna politika nima ši državi, ki so zrasla in se raz- pravljalo svoje delo. okolici Lesc veliko nezaposlene šili pa smo anketo, na podlagi prav nobene zveze s številom vila iz majhnih, bornih delav- Svojo osnovno ključavničar- ženske delovne sile. katere smo dobili rezultate, ki živine, ker se davek odmerja nic, danes pa že nekaj pome- sko in mehanično dejavnost so Podjetje pa ni raslo in se pa smo jih lahko uporabili le po katastru. nijo v našem gospodarstvu. V kaj kmalu razširili še na izde- razvijalo brez vsakršnih težav, za področje republike, oziroma Zato bo letošnji popis živine, to vrsto podjetij sodi brez dvo- lovanje karoserij za rešilne ln Precejšnja ovira razvoju je bivše države, ne pa za področja perutnine in čebelnih panjev, ma tudi mlado industrijsko Ko- druge avtomobile, na general- 10 tudi notranje trenje in ne-okrajev, občin ipd. Tako razpo- prav   gotovo   dobro   izpolnjen, vinsko   in   elektro - mehanično na popravila ipd. Toda želeli so soglasje^   delovnega kolektiva
lagajo sedaj okraji in občine %e Podatki nam bodo služIli za podjetje »KEM« iz Lesc. s podatki o stanju živine iz le- pravilno in napredno pospeše-ta 1953. Zato so Okrajni ljudski vanje živinoreje kot najvažnej-odbori v naši republiki odločili, še kmetijske panoge na Goda bo od 16. do 20. januarja renjskem. V zvezi s tem žeh-popis iživine, perutnine in če- mo, da dajo vsi kmetovalci in belnih panjev na področjih sc- lastniki živine popisovalcem danjih okrajev in občin, na po- pravilne podatke an naj ne pri-dlagi katerih bodo dobili po- krivajo pravega stanja, ker s CJ?1 ^L^V« "_,!xl"!*L* datke za nove spravno terito- tem škodujejo sami sebi in ker
rialne enote — komune. Okrajni to res nima nobenega smisla.
še vec.
Uudskega odbora ali določenega dela v podjetju ali ustanovi. Toda če se že nekdo odloči za delo na svojem delovnem mestu, je vsekakor pravilno (to je *ndi odbornikova dolžnost), da se pravočasno opraviči in navede vzroke svojega izostanka. Ce bi odborniki to upoštevali,
S. K.
Iz Žirovnice
V minulem letu je občinski
ljudski odbor Iv Kranju je ta odlok sprejel na skupni seji obeh zborov 29. decembra 1954. Rezultati fconisa za vsako naselje pa bodo koristili kmetijskim strokovnjakom in organom ljudski odbor v Žirovnici inve-bodočih komun. stiral 1,700.000 din za popra-Letošnji popis živine bo enak vilo cerkve v Rodnah. Ta cer-nrav gotovo ne bi ugotavljali popisu iz leta 1953. Organizirale kev je ena najstarejših v ra-°b koncu leta, da sta v Okraj- m vodile ga bodo okrajne in dovljiškem okraju. Na cerkve-"em zboru šestkrat manjkala občinske popisne komisije. Po- nem pokopališču so že pred več odbornika Anton dr. Jenčič in samezni pooisovalei pa bodo stoletji pokopavali mrliče tudi Andrej Ogrizek ter trikrat od- obiskali vsako gospodarstvo in iz oddaljenih vasi in celo iz »ornik Franc Pehare. Nekoliko vsakega lastnika živine. Razlika Rateč. Po ustnih izročilih je "uje je v tem oziru v  Zboru med letošnjim popisom in po- dognano, da so pogrebci, ki so
Nova stavba podjetja »KEM« na Lipcah
Proizvajalcev, kar je sicer de-'"ma razumljivo (kar se izo(-stankov tiče, vendar ne opra-viČcvan.ia), ker odborniki tega *bora delajo neposredno v go-
Strok
rokovni izpiti
(vsi pač ne morejo biti direktorji, preddelavci ipd.). Toda danes je že veliko bolje, ker so delavci sprevideli, da je samo v slogi moč.
IZDELEK — KI OBETA PODJETJU RAZVOJ
Ze v novoletni številki našega lista smo poročali, da je podjetje »KEM« izdelalo prvi avtomat za krmarjenje plina, ki je za naše gospodarstvo velikega pomena. Da je to točno, nam dokazu)© tudi zanimanje Železarne ha Jesenicah, za ta avtomat.
»KEM« je že ponudilo Železarni izdelavo prvih petih avtomatov. V ponudbi je za to delo zahtevalo 3,580.000 dinarjev, se pravi okoli pol milijona dinarjev za vsak avtomat. Železarna, ko to poročamo, še ni sprejela ponudbe, kot nam Je znano, predvsem zaradi previsoke cene. Zdi se nam, da je ta ponudba
prenašali  ali  vozili   mrliče iz
Rateč v Rodne običajno preno-     geie 1952 ieta so prišli na to,     Veliko truda je bilo treba, da
čili na Jesenicah in so zato tej da je najbolje, če se Avtoser- je podjetje dobilo že skoraj po- s komercialne strani neuteme
hiši, ki je pred 60 leti še stala vjsna   delavnica   ter   Okrajna polnoma  razpadlo  zgradbo to- ljena. Pravilno bi bilo, po na-
Kovinarska  in metalur. stro- v bližini hotela Pošta — rekli mehanična delavnica  v Radov- varne  pletenin  in nogavic   iz šem mnenju, da podjetje KEM
SPodarstvu. V tem zboru sta 11 ka dobiva kvalificirano delovno pri  Ratečanu.  Obnova  te  cer- i j i ci združita v eno podjetje, ki Lesc. Stavbo, ki je na Lipcah. ne bi že v prvi ponudbi iskalo
^rat neopravičeno manjkala ing.  silo, medtem ko je v lesni in- kve na Rodnah zgovorno priča, so z vsestransko pomočjo gospo- previsokega    dobička. Nadvse
pa.vle Kump ter Pavle Vodnik; dustriji primanjkuje. Za dosego kako naša ljudska oblast in kra-        «K3?R 71 O Rit T darskega sveta OLO obnovili in pomembno je namreč, da se av-
°dbornik M. Potočnik je manj- kvalifikacije so se začeli zani- jevni  činitelji  čuvajo kulturne                        AA U preuredili v prav čedne in sve- tomat najprej vpelje na tržišču
**1 7 krat in  Franc Stegnar 6 mati  delavci   sami,   v  obratih spomenike.                                     Na Jesenicah je okoli 25 obrt- tle prostore, ki so polni stro- in da podjetja spoznajo njego-
fcrat.                                          lesne industrije v Boh. Bistrici     Občinski  odbor   v   Žirovnici nin in drugin uslužnostnih pod- Jev» katere so nabavili v ostalih ve koristi. Šele ko bodo to do~
To so le najkarakterističnejši in na Rečici. V omenjenih ob- je v minulem letu izvršil nujno                    .                             . krajih v državi. Danes omenje- segli, bodo lahko začeli s serij-
"Hmeri, medtem ko je še cela ratih  so organizirali  za delno potrebna popravila   Prešernove Jeti;>'   tatenm  posveča   mestni n^ podjetje ^posluje že nad 90 sko izdelavo, nato pa lahko po-
^sta odbornikov, ki so nekaj- kvalificirane delavce tečaje, kjer hiše v Vrbi in dal urediti njen ljudski odbor precejšnjo pozor- delavcev, ki delajo v dveh Iz- stavijo za svoj izdelek tudi viš-
prat neopravičeno izostali s sej so se pripravljali kandidati za okoliš. Za popravilo hiše in za nost. Znano je, to sicer ni pri- menah, zaposlili pa jih bodo v jo, vendar na vsak način eko-
Judskea:a odbora.                       polaganje izpita za kvalificira- ureditev okoliša je izplačal oko- mer samo na Jesenicah  da so kratkem še več. nomsko prodajno ceno.
Pravilno bi bilo, da bi priza- nega delavca.  Izpitna komisija li 500.000 dinarjev. Prav tako je          .                        +   ' r   7 Razen naštetih dejavnosti iz- Z zdravo komercialno politiko
^ti odborniki pregledali svoje radovljiškega okraja je izpraša- dal zgraditi in popraviti plan- ODrtni ODratl zel° zastareli. £a- de]uje  danes podjetje  tudi  u- in s pomočjo gospodarskih or-
J*elo in  postopke v preteklem la  okoli 30 kandidatov,  ki so šarske koče in senike v svojem vedajoč se takega stanja, je LO smerjevalce za polnjenje avto- ganov se bo lahko  »KEM« v
etu.   Ravno   tako pa je  tudi pokazali dobro znanje iz prakse planinskem zaledju pod Stolom, predvidel  v letošnjem letu iz mobilskih akumulatorjev, dela- kratkem   razvilo v pomembno
j °'žnost volivcev, da ob konen in slabše iz teorije. Izpiti so po- Te   novogradnje   in   popravila občinskega proračuna približno J°  Pa   tudi  posebne   usmerje- gospodarsko podjetje na Goreni
a analizirajo delo svojih od- kazali, |da  je   treba   posvetiti poškodovanih     ali dotrajanih
50  milijonov  dinarjev  za mo-
valce za motorje. Serijsko izde- skem, še prav   posebno zaradi
°rnikov ter ga odobre ali pa večjo pozornost strokovni izpo- planšarskih  stavb bodo znatno **"  ""-"J^""* "** lujejo   tudi  okvirje   za  lesene tega.  ker nameravajo že letos
lajajo, če to zasluži. polnitvi delavcev v lesni indu- pripomogle k zboljšanju živino- dernizacijo obrtnih obratov na roiete. Pri tem delu so zaposlili začeti z gradnjo lastne livarne.
I. Ausec     striji. reje in planšarstva ik.     področju mesta. 25 delavk, kar je posebno po- A.
i ANU AR - MESEC GLASU GORENJSKE
Vatgojni problemi
Otrok naj nadzira svoja dejanja
Največja umetnost pri vzgoji otrok je navajanje k discipliniranju samega sebe. Čeprav se zda marsikomu nemogoče, c^a bi otrok kontroliral svoja dejanja, se da to s pravilnim postopanjem zlahka doseči. Seveda ne smemo nikdar pozabiti, da se morajo otroci vsega, kar zahtevamo od njih, naučiti predvsem Lz naših zgledov. Najenostavneje je discipliniranje pri raznih telesnih potrebah, kot so uživanje hrane, skrb za telesno čistočo itd. Pri mizi se nam nudi zato najlepša priložnost. To nam lahko pojasni naslednji primer:
Družina male Metke je obiskala teto. Deklica je ravnokar prišla iz šole in komaj je čakala, da bo dobila kosilo. Mama ji je že nalila juhe. Metka pa si je medtem umila roke in mirno obsedela pri mizi. Tedaj jo teta vpraša: »Kako to, da še ne ješ, ko si vendar tako tožila, da si lačna?« Metka pa pravi: »Veš, teta, odkar hodim v šolo, počakam, da vsi dobijo svoj obrok in potem šele z ostalimi vred začnem jesti.« — »To je pa res lepo od tebe, četudi se tako majhna deklica, kot si ti, le težko premaga«, je pohvalila teta svojo nečakinjo. »V začetku sem res težko gledala poln krožnik pred seboj, a sklenila sem, da se ne uklonim kar tako svojemu želodcu. In res, sedaj že z lahkoto počakam, da mama najprej vsem postreže, da potem vsi naenkrat jemo«, je ponosno odgovorila Metka.
Oglasil se je še oče: »Ni samo naša Metka tak junak, tudi njena prijateljica Silva se zna lepo obvladati. Njena mama mi je povedala, da so pred dnevi imeli goste. Opoldne ni hčerka dobila prav nič peciva, čeprav se je vso pot iz šole silno veselila obljubljenih kolačev. Ob prihodu domov je bila zelo razočarana, a se ni prav nič jezila in sitnarila. Spomnila se je, da se mora tudi mama marsičemu odpovedati, a ni zato prav nič slabe volje.«
Obvladanje  oziroma kontrola
duševnega stanja pa spada že v višjo stopnjo discipliniranja samega sebe. Na to pričnemo navajati otroke od 10. do 14. leta. V tem obdobju so otroci še zelo boječi. Zato jih moramo naučiti, da bodo znali premagati svoj strah, ki smo jim ga morda celo sami vcepili. Ponekod starši še vedno strašijo otroke z raznimi čarovnicami, parkeljni in podobno. Razen tega poznajo otroci še druge vrste strahu, ki izvira iz nezaupanja v lastne sile. Otrok se na-primer boji spustiti s smučmi po bregu, ne upa splezati na drevo in ne plavati sam. Le z vzgojo volje in lastnim zgledom bomo dosegli, da bo otrok premagal zapreke, ki so se mu zdele prej nepremagljive in tako postal gospodar svoje volje.
Najtežja pa je kontrola lastnih besed. Zal je tudi mnogi odrasli ne poznajo. Posledice nepremišljenih besed čutimo včasih vse življenje. Zato moramo že otroka naučiti, da se bo kolikor mogoče obvladal, četudi ga bo kdo še tako razjezil. Primerno mero vljudnosti moramo vedno ohraniti. Povejmo tudi otroku, da vtisne pogosto izgovarjanje grobih, žaljivih besed tudi najlepšemu obrazu pečat grobosti in surovosti.
Važna je nadalje še kultura poslušanja, saj se prav gotovo spominjate, kako težko ste prenašali opazke vaših zgovornih sosedov v gledališču, na koncertu in v kinu. Otroka je treba že zgodaj navajati na to, da zna pazljivo poslušati, četudi ga n. pr. igra, proslava ali govor ne zanima. Tudi če se pri nas doma zbere družba in so otroci prisotni, jih podučimo, da se ne bodo vtikali v pogovor odraslih, če nimajo res kakega umestnega in pametnega vprašanja.
Otroke, ki obvladajo kulturo por/ušanja, oziroma molčanja, bodo povsod imeli radi, ker bodo ob vsaki priložnosti znali disciplinirati same sebt in se tako izogniti marsikateri nepri-liki.
Besnenje zunaj je vedno bolj naraščalo. Vihar se je zaganjal v stene in streho, da se je uboga stara planinska koča majala in cvilila, kot bi prihajala poslednja ura njenega obstoja. Samotni pro-
kot da bi se mimo ok^n plazili v bele halje odeti duhovi davno umrlih gornikov, v rjovenju viharja začujemo grozeče klice pozabljenih . . .
Človekovo srce vztrepeta kot plamenček    v    svetilki, tesno
Nikjer drugje na svetu nimajo modni časopisi in revije tolikšnega vpliva kot v Ameriki, piše francoska novinarka Aliette Lapierre, ki je nekaj časa delala kot prodajalka v veliki konfekcijski modni trgovini v New Yorku. Tam je imela vse možnosti, da je lahko spoznala okus in želje ameriških žena, o katerih takole piše:
»Današnje Američanke nimajo dosti smisla za individualnost v modi in zato tudi ne preveč srečne roke pri izbiranju modelov za svoje obleke. Prav to je tudi vzrok, da diktirajo modo tako imenovani »manu-facturers«, to je tovarnarji ženske konfekcije, kakor tudi uredniki ženskih rubrik v dnevnikih, tednikih in revijah. Ogromna večina Američank tudi tistih, ki želijo biti elegantno oblečene, kupuje v konfekcijskih trgovinah samo tiste modele, katerih fotografija ]e bila priobčena v njihovem časopisu. Zaradi tega si tovarnarji na vse načine prizadevajo priboriti urednike ženskih in drugih listov, da bi objavili posnetke njihovih modelov, ker jim je s tem zagotovljena milijonska prodaja. Američanke prav nič ne moti, če že na najkrajšem sprehodu sreča na desetine žena v popolnoma enakem plašču, klobuku ali obleki.
Ameriške mode v pravem smislu pravzaprav ni, lahko pa
GLAS GORENJSKE
Izdaja:
Časopisno,  založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška c. št. 6.
Direktor: Šumi Nace.
Urejuje:
uredniški odbor.
Odg. urednik:
Slavko Beznik.
*
Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj-okolica štev. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400, pollet. 200, četrtlet. 100 din Posamezna številka stane 10 din
bi jo imenovali ameriški nači*. oblačenja. Velike modne hiše kopirajo v glavnem po tujih modelih, za katere si omislijo le nekatere malenkostne spremembe. Zato tem modelom manjka originalnost. Tovarnarji bi sicer radi prekopirali celotne obleke, vendar bi potem morali plačati Francozom ali Italijanom avtorsko pravo. Pogosto se zgodi, da je krilo izdelano po Diorjevem modelu, zgornji del obleke po Fathovi kreaciji, rokavi pa zopet po nekem drugem vzoru. Povprečna Evropejka se pač ne bi mogla privaditi mešanici tako različnih slogov.
Amerika pozna tudi tako imenovane neodvisne mod. ustvarjalce. Njihove kreacije so res zanimive. Gospod Adrian n. pr., ki oblači skoro vse hollyi'"v>d-ske igralke, služi milijone na račun svojih »originalfffh« do-mislekov. Tako so n. pr. žepi njegovih oblek nekje na sredini hrbta, nekatere obleke imajo samo po en rokav, vsaka od njih pa je okrašena z velikim šopkom cvetja v najživahnejših barvah.
Kljub vsem omenjenim napakam pa imajo ameriške žene izredno veliko smisla za športno področje oblačenja. V tem prekašajo žene v vseh državah sveta. Puloverji, športne jopice, krila, hlače za izlete in oddih na plaži so izdelani z odličnim okusom. Dokler je ameriška žena pri delu ali se ukvarja s športom, tedaj je povprečna Američanka najbolje obleči m n. ker zna biti praktično diskretna. V gledališču, na plesu in v nočnih lokalih pa vzbujajo Američanke zaradi svoje ekstra-vagance večkrat kar smešen vtis. Mlada dekleta, pa tudi žene srednjih let plavajo v celih oblakih tila ali čipk, njihove obleke imajo vse polno pentelj, zavezanih na vseh mogočih mestih, krasijo pa jih pravi botanični vrtovi umetnega cvetja v laseh, na  ramenih  in prsih.
Čeravno nimajo preveč smisla za harmonijo oblačenja, moramo vendar priznati, da so Američanke v pogledu čistoče izredno natančne. Nikjer n~ vidiš ameriške žene, ki bi nosila nezlikano obleko ali bi ne bila v redu počesana.
stor je bil poln tajinstveno grozljivih glasov.
Veter je pel svoje barbarsku melodije, dvigal in vrtinčil oblak snega in jih butal v stekla na oknih. Plamenček v svetilki pod stropom je vztrepeta-val in metal čudno spačene sence po stenah in kotih, od koder se je plazil ledeni hlad. V takih trenutkih mračnosti in raz-besnelosti se nam v hipu zazdi,
nam postane in za vse na svetu bi tedaj ne zapustil tople domačnosti in varnosti koče.
Kot hlad sivih megla, ki so se to divjo noč plazile ob robovih sten in vrhov, se je prikradel v Doreta spomin na smrt. Vstale so pred njim sveže in jasne podobe tistega žalostnega dne v pretekli pomladi, ko so štirje mladi ljudje, polni veselja   in pričakovanja,
Jeseniški taborniki o svojem delu
Na nedavnem občnem zboru jeseniških tabornikov, vključenih v Rod jeklarjev smo izvedeli, da so bili v minulem letu zelo aktivni.
Poleg dvanajstih sej uprave, 88 vodovih sestankov, 4 skupnin sestankov 'članstva, so imeli v minulem letu 32 enodnevnih izletov, 4 enodnevna taborenja, 6 enodnevnih izletov s kolesi, 3 enotedenska taborenja in lo-dnevno potovanje s kolesi po Koroški. Udeležili so se tudi prvomajskega izleta v Beogradu, velike proslave na Ostrož-nem in izleta delovnega ljudstva v Završnici pod Stolom, ka so se ga udeležili vsi taborniki (80 po številu) in kjer so razvili tudi svoj društveni prapor. Udeležili so se vseh proslav v počastitev važnih obletnic in državnih praznikov, tako tudi praznovanja 85 - letnice Železarne Jesenice, jeseniškega občinskega praznika, 10-letnice SKOJ-a v Ribnem pri Bledu itd. Jeseniški taborniki pa so nadalje poznani kot nabiralci hroščev in zelišč ter kot pogozdovalci. Za
koloniji na Planini pod Golico pa so pripravili tudi 10 m;5 drv.
Prepričani smo, da bo delovanje jeseniških tabornikov, ki se zavedajo, da so vzgojna organizacija, važna predvsem za mladega človeka — v letu 1955 še uspešnejše.
stopali po talečih se krpah snega proti Sedlu.
V steni Celesnika so začuli govorjenje in kmalu za tem enakomerne udarce kladiva. Dore se je začudil in na tihem občudoval predrzneža, ki se v tem času — v gorah je bilo še polno snega — upa naskočiti ta navpični, gladki in s previsi prepreženi del stene. V njem je vzklila skrita želja, da bi tudi sam šel plezat. Sla po nevarnih dejanjih, po tveganju, po igri s seboj, z naravo in celo s smrtjo samo, ga je — kot vsakogar, ki preživi proste urice v divje razklanih pročeljih gora — vedno bolj omamljala.
Pa ni se dolgo vdajal tem razmišljanjem in ugibanju, kdo bi utegnil biti v steni. Sonce, sneg in vesela družba so ga zamotili. Hiteli so dalje in čeprav se jim je v razmočenem snegu vdiralo, so naglo napredovali.
Zopet so začuli govorjenje v steni nasproti. Ustavili so se in upirali oči v mesto, kjer naj bi bila plezalca, pa niso ju videli. Z ostrimi klici je zgornji spodnjemu nekaj dopovedoval. Tipali in iskali so s pogledi po stolpičih, razpokah in ploščah, toda zaman. V levem delu stene se je utrgal majhen plazič in kot slap hušknil v grapo.
Se enkrat so zaslišali zabijanje klina in po zvoku so spoznali, da je dobro zabit in da bo držal. Odšli so dalje . . .
Tedaj pa je udaril v njih oster in presunljiv krik! Slišal se je zamolkel padec in nekaj kamenja se je usulo.
»Drži! Janez, Jaaa . . .« Hre-šeeei klic se je zarezal v zavest.
Nad stolpičem so zagledali, kako pada, se odbija in v lokih frči skozi zraz — človek. Izbuljenih  oči   in  onemeli   so stali
v snegu. Telo nesrečnika se je sukalo, butalo in kotalilo, nazadnje pa zdrsnilo preko poslednjega skoka pa snežišče pod steno.
Dore in prijatelj sta planila navzgor in v nekaj skokih sta bila pri ponesrečencu. Ležal je na hrbtu s podvitimi nogami, telo in udi so bili še dokaj celi, le na čelu so bile udrtine in na tilniku je zevala široka rana. Iz notranjosti so prihajali tihi pogrkujoči glasovi, tu in tam tudi slaboten dih. Skozi usta se je cedila kri.
Prepadenih obrazov sta stala nriiatelja. Gledala sta zdaj na umirajočega,  zdaj  drug druge-
ga. Hotela sta nekaj storiti, hotela sta -pomagati, hotela sla preprečiti to, kar sta čutila, da prihaja. Toda vedela sta, da je vse zaman! — Tu sta bila le Se kot prva pogrebca.
Odprte oči umirajočega — motne in krvave — so zrle tja nekam v višave, njih medli soj je počasi ugašal. . .
Grozotni trenutki so vzbujali v Doretu obup. Pojem smrti, ki je do sedaj ležal v njegovi zavisti le kot brezobličen črn vprašaj, je tu dobil svojo gnusnu resnično podobo. Osemnajstletni tuji mladenič, ki je ležal zma-ličen pred njim, mu je v hipu postal tako blizu, bliže celo, kot bi mu bil brat.
Telo sta nameravala nekoliko naravnati, toda ko sta ga prijela čez prsa, se je izvil iz njih hro-peč stok, iz ust pa je "bruhnil močan curek krvi. Pustila sta ga, le pretrgani in razcefrani konec vrvi ob pasu, na katerem so še bingljali klini in vponke, sta razvezala.
Molče sta se odkrila in sedla v sneg . ..
Nebo je bilo jasno" in brez najmanjšega oblaka. Le tam v daljavi, kjer se v prečudni zlati luči stika modrina neba z obronki zasneženih gora, so kot bele krste plavale dolge, tanke meglice. Zrak je bil svež, čist in gore so bile kakor umite. Iznad Roba se je s hreščečim kričanjem pripodila jata krokarjev, po zasneženem pobočju Macesnovca si je utirala gaz tropa divjih koz.
Mimo njiju pa se je plazila temna senca nečesa mrzlega, groznega in nedoumljivega, čutila sta njen hladni dah in v grlu ju je stiskala grenkoba.
Čez kake četrt ure se je telo pred njima umirilo, s tresočo roko sta zaprla oči mlademu mrliču.
Ljudje so odnesli truplo v dolino in ko se je Dore pod večer zopet vračal na Sedlo, je bilo vse tako kot prej, le tam na snežišču pod Čelesnikom se je vila dolga krvava sled.
Iz koče na Sedlu je odmevala vesela pesem in glas harmonike. V tesni zakajeni sobi, polni dražečega vonja po vinu in žganju, se je gnetlo mnogo smejočih obrazov. Dore je pri-sedel. se stisnil k Nuši in jo prešerno objel čez pas. V njenih očeh je opazil trepetajoč blesk strasti in poželenja. Zapeli so tisto: »Ni lepš'ga na svetu kot mlado đefM . . .«•
Adolf Cebulj
Drobni nasveti
Pri smučanju in zimskih športih se ne šminkajte in ne pu-drajte, ker je ob belem snegu vaš obraz smešen in neestetski, razen tega pa to suši kožo obraza. Zato se raje namažite s kremo. Prav tako ni potrebna šminka, ker mraz sam obarva vaš obraz s prirodnimi barvami. Edino ustnice si lahko na-mažete prav diskretno s svetlo-rdečo šminko.
Pri sončenju v gorah človek večkrat pozabi, da sonce lahko kljub zimi povzroči hude opekline. Včasih še celo hujše kot poleti. Zato se namažite po obrazu in po ostalih soncu izpostavljenih delih telesa s kremo in olj"em za sončenje. Ne pozabite tudi na sončna očala!
Sem že žrebal
Do sobote zvečer sem čakal, da ste mi prinesli ali poslali po pošti rešitev križanke »Sneženi mož«. Prejel sem vsega 47 rešitev in sem bil, dragi pionirji, zelo žalosten, ker vas je bilo tako malo, ki ste reševali križanko. Se bolj pa mi je bilo hudo, ko sem jih potem pregledoval in ugotovil, da vas je .samo 22 pravilno rešilo križanko. Te pravilno rešene križanke sem potem dal v mojo torbico in pričel žrebati.
Prva je bila izžrebana Svetina Olga, Bled - Rečica 6, in bo dobiila za prvo nagrado lepo knjigo z barvanimi slikami, Frana Levstika »Martina Krpana«. Ostalih devet nagrad bodo prejeli: Trebar Jelka, Zadraga 18; Vidmar Lojzka, Zg. Bela 9; Vrečko Anton, Lesce 114; Smole j Igor, Jesenice; Triler Janez, Duplje 2; Štular Marija, Strahln C9; Zupančič Majda, Reteče 31; Detiček Fric, Kranjska gora 136 in Demšar Ivica, Naklo 58. Nagrade, kakršne sem vam obljubil, bom poslal po pošti.
Pravilna rešitev križanke ima tele besede:
Vodoravno: 1. mož, 4. rok, 7. kdo, 8. oda, 0. kas,  11. Banat,
13. bo, 15. st. Ivo, 19. SAP.
16. arena,
18. no objavljal kakšno uganko: rebus,  križanko i.  pd., da boste
Navpično: 2. oko, 3. uk, 4. ro- takrat, ko bom pripravil še na-
ka, 5. kosa, 6. na (za), 10. Ana, grade, umnejši pri reševanju.
11.  beba  (baba),  12.   teta,   14. Pri  sestavljanju  teh ugank,
oris, 15. snop, 17. Eva. pa vas prosim, da mi tudi vi
Od danes naprej pa bom red- pomagate.          Vaš Kosobrin
Rebus za naše najmla»š*s
Trije konci
Janez Lakun je bil majhen in ne preveč debel. Imel je koničast nos in veliko glavo.
Nekoč je izgubil službo. Odšel je po svetu, da bi si poiskal novo zaposlitev. Po nekaj dneh je prišel tudi v veliko pristanišče. Stopil je na neko ladjo in se srečal s kapitanom ,ki ga je takoj pobaral kaj išče.
»Delo« je odrezavo odgovoril Janez.
Kapitan mu je velel naj počaka in odšel v svojo kabino. Kmalu se je vrnil in dal Janezu kake 2 m dolgo vrv rekoč: »Ce mi dokažeš, da ima ta vrv tri
konce, te sprejmem v službo.«
Janez je ves obupan premišljeval, toda kakor je obračal vrv, vedno je imela le dva konca.
Nenadoma pa se mu je posvetilo.. . Zavihtel jo je in ,j° vrgel v morje.
»Tukaj je tretji konec vrvi!* je rekel kapitanu, ki se mu je zadovoljno zarezal in ga takoj sprejel v službo.
Janez je bil nekaj časa nava' den imornar, pozneje pa je V0' stal celo krmar.
Govc Peter
II. gimn., Kranj
GLAS GORFNJflKF
55
Pravljica, ki je kulturna last    V Podnariu žanjejo uspehe
vseh narodov
Ob uprizorit?*! Mabundovega „firoga s kredo"
Grl mm - Škufčeva »Trnuljčica* v Mestnem gledališču na Jesenicah
Končno je jeseniška gledališka publika le dočakala drugo premiero svojega gledališča v letošnji sezoni. Ze itak pozno tačeti sezoni je sledila tudi nekoliko zakasnela druga premiera, ki pa je prišla ravno prav ob praznovaiju Novoletne jelke in Dedka Mraza. Grimm -Skufčeva »Trnuljčica«, pravljična igra s petjem in plesom v štirih dejanjih, je bila najlepše novoletno darilo jeseniški delavski mladini, pa tudi ostalemu občinstvu.
Ob lanskoletni krstni predstavi »Trnjulčice« v Prešernovem gledališču v Kranju je znani kritik Bratkovič zapisal: »Dogajanje pravljice je Skufca srečno transponiral v svojstveno zakonitost in samobitno logiko razgibanega in primitivnega otroškega sveta.« Tega ne bi mogel boljše zapisati nihče. Toda dalje trdi imenovani kritik * besedami: »Pojdite in ponem-cujte vse narode« (kar naj bi bil motiv te igre), da je »Trnuljčica« le last Germanov. Jeseniški režiser Tomažič pa postavlja stvar mnogo bolj jasno in logično: »Pravljica bratov Jakoba in Viljema Grimm spada lned najlepše njune pravljice, ki so kulturna last ne le Nemcev, temveč so se priljubile vsem kulturnim narodom, ki so jih sprejeli za svoje. Motiv dobrih vil rojenic in zle vile sojenice ter njihova prerokovanja človeškega življenja in usode; motiv o preprekah junakov, da bi rešili in osvobodili ljubljeno osebo usode, trpljenja in smrti, prebujenje iz stoletnega sna — ti motivi niso le nemški, germanski, temveč so znani skoraj vsem narodom; so torej že mednarodni, kot je last vsega civiliziranega človeštva »Sne-guljčica« in še mnogo drugih.
»Trnuljčica« je kot pravljica zamikala Skufco tako, da je napisal pravljično igro. Nič kaj bogato dogajanje je spretno dopolnil z novimi prizori in osebami. Povsem nova oseba je dvorni šaljivec Bambo, ki se kaj rad ponorčuje s kraljem, dvorjani  in   dvorjanicami.  ima pa
čuteče srce do siromakov in prezir za domišljave plemeni-taše. Ta nova oseba je pisateljev glasnik misli in čustev, ki sicer v šaljivem tonu ilustrira zmago dobrega nad zlim, svetlobe nad temo in življenja nad smrtjo. Mirno se lahko pridružimo Tomažičevemu mnenju, da »Trnuljčica" ni lc last Germanov, temveč vseh kulturnih narodov in tudi našega. Poleg Škufce je mnogo pripomogel k pravljičnemu vzdušju »Trnuljčice« tudi Viktor Fabiani z zares pravljično scensko glasbo in pevskimi vložki, kakor tudi Srečko Tič z bogato in okusno sceno.
Velik prispevek k jeseniški uprizoritvi je dala Marta D> vičeva, ki je izdelala krasne in razkošne kostume. Režiser prof. Jože Tomažič je izbral za uprizoritev v glavnem samo mlade igralce. Izjemo sta tvorila le Geršakova v vlogi kraljice in Cegnar v vlogi zvezdogleda. Kljub nastopu mladih igralcev pa je uspelo režiserju igro zrežirati tako, da je bila podana enovito Ijn na taki umetniški višini, kakršne so bila deležna
na jeseniškem odru le redka dela.
Mladi igralec prof. Vlado Ro-tar, ki smo ga prvič videli v vlogi kuharčka pri »Princeski« in drugič kot Mirka v opereti »Mala Floramv«, je to pot v tretje osvojil jeseniško gledališko občinstvo. Igral je zelo zahtevno vlogo dvornega šaljiv-ca Bamba in z njo ponovno izpričal mnogo talenta in igralskih ambicij. Komaj 15-letna Ivica Koroščeva, ki je igrala naslovno vlogo, je prav tako dosegla velik uspeh. Ze priznana igralka Stanka Geršakova (v vlogi kraljice) je pokazala polno nežnega materinskega čustva. Franci Pogačnik pa nas je s svojim kraljem prepričal, da je sposoben igrati tudi večje vloge. Omeniti bi bilo treba še Jano Šmidovo, ki je v igri, maski in kostumu odlično interpretirala Črno vilo, dvorni dami Maraševičevo in Lainer-jevo ter Cegnarja v vlogi zvezdogleda.
Orkestru je dirigiral Rado Kleč, pevcem Lojze Savinšek, balet pa je naštudirala Metka Wiz jakova. U.
»Partizan« Podnart je znano kot zelo delavno društvo, zlasti pa sta pokazali doslej prav lepe uspehe dramska in pevska sekcija. V zadnjem času je bila organizirana še godbena sekcija, ki že vadi pod taktirko tovariša Jožeta Šolarja.
Lani se je društvo lotilo tudi adaptacije svojega doma, ki ni več ustrezal razvoju in razmahu kulturnega in športnega življenja v Podnartu. Letos jeseni bo — upamo — dom že sprejel prve obiskovalce.
Čeprav »Partizan« letos nima svoje dvorane, je vendar njegova gledališka družina pod vodstvom tovariša Janeza Lampica naštudirala zahtevno Kla-bundovo dramo »Krog s kredo«. Lirično pisano besedilo v blestečem Zupančičevem prevodu terja od interpretov eksotičnih kitajskih likov še posebne poglobljenosti in izoruše-nosti. Le redko kje so na deželi za uprizoritev tako zahtevnega gledališkega dela podani pogoji. Gledališki družini iz Podnarta, ki je v preteklih dveh tednih predstavila to delo na odrih v Podbrezjah, Ljubnem, Križah in Dupljah, je treba priznati, da je s svojim nastopom presegla vsa pričakova-
nja. Na vseh gostovanjih je »Krog s kredo« gledalce popolnoma osvojil. Režija tovariša Lampica je dosegla skoraj že vrhunec amaterskih gledaliških možnosti in zmožnosti. Podajanje posameznikov je brez pretiravanja bilo na visoki umetniški stopnji. Še posebej pa je treba pohvaliti odlično in precizno izgovarjavo in znanje teksta.
Scena, ki jo je društvu dalo na razpolago gledališče iz Kranja, je zelo uspelo in posrečeno pripomogla k ustvaritvi »kitajskega« okolja in vzdušja.
Dramska družina iz Podnarta je dokazala, da tudi amaterji na vasi lahko dosežejo lepe uspehe, treba je za to le nekaj talenta, veliko ljubezni in požrtvovalnosti, pa tudi kvalitetnega vodstva.
V soboto, 15. t. m., ob 19.30 uri gostuje ta gledališka družina z istim delom v domu »Svobode« na Jesenicah.
J. P.
Knj
"žnice se
bod«
opomogle
Tudi v Prešernovem gledališču: mladinska igra
Umetniška dela nekdanjih dni so nudila ljudem polno fantazije in fantastike. Danes pa se je fantastika iz literature tako temeljito izgubila, da je bilo treba pledirati zanjo celo na ose-grajskem kongresu književnikov. In vendar je je v neki meri željan sleherni človek, k' si jo z veseljem poišče tam, kjer edino le še kraljuje: v svetu pravljic in mladinskih igric.
Jedro pravljice vseh narjclov je prastari motiv nenehno se ponavljajočega boja med dnevom in nočjo, poletjem in zimo in velika neizpolnjiva želja, da bi dobro — svetloba, toplota in
dobrota vendar že enkrat dokončno prevladaia nad zlom, temo, zimo, hudo Moro. Tudi O. Wuchner je v svoji igrici »Pastir Peter in kralj Briljantin« uporabil stari motiv boja med soncem — Briljantinom in temo — hudo Moro, ga obdelal z rutiniranim prejemom zanesljivo, preprosto in dovolj živahno ter ga obilo začinil s humorjem, le da je njegov smeh poln škodoželjnosti, lastnosti, ki
jem vred ostal preveč zasidran na tleh prozaičnega realizma. V njegovem pravljičnem svetu je premalo fantastike, premalo Van Goghovskih žarečih barv. V otroški duši se najprej porode vizuelni občutki za barvno pestrost, podzavestna privlačnost k toplim barvnim tonom. Vsaka razstava otroških risb in slik jasno izpričuje, kako tzelo se razlikuje pogled otroka na realni svet od odra-
Knjiga je najboljše sredstvo za izobraževanje. Z njo si lahko preprost človek v vsaki prosti urici izpopolni svoje znanje, utrdi svetovni nazor, obosati duhovni svet m se čustvena poplemeniti. Ker pa so zelo drage, vsem ljudem niso v.'dno dosegljive. Zato je pomen knjižnic, ki posredujejo dobre knjige vsakomur, ki je željan branja — še toliko večji.
Da bi se stvar izboljšala je sprožila Ljudska prosveta žc dolgo pričakovano akcijo za nabavo knjig po znižani ceni.
V času od 1. januarja do 31. marca 1955 si bodo lahko vse ljudske knjižnice: mestne, občinske, 'društvene, mladinske, pionirske, dijaške in šolske knjižnice ter knjižnice po podjetjih, ustanovah in pri sindikatih nabavile knjige z 20 do 50 odstotnim popustom. Popust velja za knjige vseh slovenskih založb, ki so izšle od leta 1945 do konca leta 1954 v kolikor su še na knijžnem trgu (seznam teh bo izšel te dni v 14-dnev* niku »Ljudska prosveta«).
V Prešernovem gledališču ▼ Kranju že dalj časa z uspehom uprizarjajo dve moderni enode-janki, Sarovanovo »Čujte, ljudje!« in Sartrovo »Obzirna vla-čuga«. — Na sliki prizor Iz drame »Čujte, ljudje!« — Anka Cigojeva in Jože Kovačič.
Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta v Kranju
Ljubljanski godalni kvartet Društva slovenskih skladateljev je ob sodelovanju mezosopra-nistke Cvetke Součkove priredil prvič v Kranju samostojen koncert. Zal se je Kranj tega premalo zavedel, sfaj je bila mala dvorana Sindikalnega doma komaj do polovice zasedena.
Godalni kvartet, ki ga sestavljajo porf. Pfajfar (I. viol.), koncertni mojster Ali Dermelj (II. viol.), prof. Sušteršič (viola) ter Čenda Sedlbauer (čelo) je znan po svoji umetniški Poustvarjalnd večini ne samo doma temveč tudi v tujini. V Kranju je izvajal Vilka Uk-marja Godalni kvartet v dveh Btavkih (Adagio in Allegro), L. M. Škrjanca Odlomek iz godalnega kvarteta, ter Dvoržakov Godalni kvartet v štirih stavkih v es-duru. D očim se v Ukmar-jevem Godalnem kvartetu čutijo poleg romantičnih tudi že moderni glasbeni prijemi, se Skrjančev Odlomek iz Godalnega kvarteta poslužuje predvsem zadnjih, pri čemer nastaja izredna   tonska   in harmonična
Jesenice
Svet za prosveto in kulturo Pri Ljudskem odboru mestne občine na Jesenicah razpravlja fcadnje dni skupaj s kulturnimi in javnimi delavci o tem, ali bi bilo umestno, da bi občina Prevzela skrb za vse stavbe kulturnih in športnih organizacij ter društev (seveda v kolikor imajo posamezna društva svoje stavbe).
Trenutno je večina "teh stavb v zelo slabem stanju.
Predno bi prišlo do tega, bodo vsekakor napravili podrobne 'inančne analize, na osnovi katerih bo šele o tem sklepal ljudski odbor.
Ta pobuda je brez dvoma pohvale vredna, saj v tem primeru društva ne bi imela več denarnih skrbi. Vprašanje pa Je. če bodo vsa društva znala Jo skrb tudi pravilno tolmačiti *n upoštevati.
barvitost. Klasičen Dvoržako\ Godalni kvartet pa je znan zlasti po svoji romantiki s krasno narodno motiviko in ritmom.
Kaj naj rečemo o izvajalcih? Vsak zase je umetnik, -ki svojstveno obvlada svoj instrument; vsi pa sestavljajo do skrajnosti izoblikovano umetniško homogeno glasbeno telo. Tudi najtežja mesta, ki jih v posameznih skladbah ni bilo malo, ali pa najbolj občutene lirične glasbene finese so bile interpretirane tako, kot bi jih navdahnilo le eno glasbeno občutje.
Mezosopranistka Cvetka Souč-kova ima krasen v vseh legah izenačen glas z izrednim glasbenim obsegom. Pela je le pesmi domačih avtorjev, in sicer Ravnikovo Melanholijo, P. Ši-vica Njeno šepetanje, L. M. Škrjanca Vizija, Srebotnjakovo Ne, jaz ne morem še umreti, Lipovškovo Osamljena in Ant. Lajovica Cveti, rožica. Vse pesmi je odpela s čisto dikcijo, 9 smiselnim in poglobljenim fra-ziranjem ter s fenomenalno dinamiko. Zlasti sta užgali s svojo dramatično močjo Sre-botnjakova Ne, jaz ne morem še umreti ter Lipovškova Osamljena.
Poslušalci so bili izvajalcem 7,a velik umetniški užitek zelo hvaležni ter so jih nagradili z bogatim aplavzom.
S.
Vzroki slabih učnih uspehov
Bralci »Glasu Gorenjske« so brali v članku »Znižalo se Je število negativnih ocen« (47. štev.), da so letošnji učni uspehi na jeseniški gimnaziji mnogo boljši od lanskih, da pa niti profesorski zbor niti šolski odbor z njimi nista zadovoljna. To ja povsem razumljivo.
Prizor iz mladinske igrice »Pastirček Peter in kralj Briljantin«.
se razvije v otrošk-mi značaju sama po sebi dovolj rgodaj. Fantazija psateljevc'. je žal precej izsušena, via.'h r;>a!-.f banalna. V prvi vrs" pogrešam v igri najdiagocenojš? prvin«-, tiste čb'? poezije in toplega, intimno človeškega občutje lepote, ki prepleta čudežne preprogo Andersonovega fantazijskega sveti ali pravljic Bože-re N<uncoVi in bral.:/ Grim-mov.
Režiser Lado Stiglic je chnerjevo zgodbo odvijal na odru preprosto, premočrtno in v tempu dovolj zadržano. Vsak prizor, vsak detajl je ostro osvetlil, tako da je viden in razumljiv tudi najmlajšim, tema ni bila nikoli tako temna, da bi mlada srčeca zadrhtela v grozi. Pač pa je  Stiglic z avtor-
Nas'op neznanih talentov na Jesenicah
Zveza kulturno-prosv. društev okraja Radovljica se je tudi odločila za organiziranje nastopa neznanih talentov na Jesenicah. Razpisu se je odzvalo lepo število pevcev solistov, godbenikov, recitatorjev in baletnih plesalcev, pa tudi nekaj pevskih kvartetov, kvintetov in oktetov iz raznih krajev radovljiškega okraja. Za nastop, ki bo v nedeljo, 16. t. m. ob 19.30 uri v Mestnem gledališču na Je-
senicah vlada izredno zanimanje med prijavljenci, pa tudi med prebivalstvom. Občinstvo se za prvi nastop neznanih talentov toliko bolj zanima, ker bo ocenjevalo nastopajoče samo, brez kake ocenjevalne komisija
Posamezna jeseniška podjetja bodo poklonila vsem tistim, ki jih bo občinstvo izbralo za najboljše,  nekaj  praktičnih daril.
slega, koliko primitivnega hotenja po polepšavanju vsakdanjosti je v otroški duši. V naši uprizoritvi je bil odrski prostor po zasnovi scenografa Saša Kumpa oblikovno sicer približan otroku, — razen prve slike, ki je s svojimi velikimi praznimi plohami odločno preveč prozaična, — ne pa tudi v barvah in odrski luči. Nežno nadah-neni so pravljični kostumi (cvetlice in živalice) Milene Ku-marjeve z izjemo Briljantina v stereotipnem komičnem kraljevskem ornatu.
Igralci so vestno prispevali svoj delež k predstavi: Nada Bavdaževa je korajžen in jezičen pastirček, Angela Hlebceto-va tudi Hudomoro, kot vsako vlogo zanesljivo prepoji s svoj-skim izrazom; leni in omejeni hlapec Gašper Mirka Cegnarja je razigral tmalo občinstvo, pri tem pa sta mu verno sekundirala dekla Nanča (Vera Blanč) in kraljev nagajivi služabnik Cip - cop (Laci Cigoj). Ob Mr-varjevem očetu (F. Trefalt) se Je mlada amaterska začetnica M. Krasnikova kar talentirano znašla na odrskih deskah.
TAKOJ SE VPIŠITE V ČLANSTVO PREŠERNOVE ORUZBF, DA NE OSTANETE BREZ KNJIŽNIH ZBIRK, KOT SO OSTALI TISOČI LETOS!
Kot edina vzroka za slabe ocene pa sta bila v omenjenem članku navedena le: nezadosten interes pri tistih dijakih, ki ne nameravajo nadaljevati študija in izredno slabi učenci, ki znajo komaj brati in pisati, s katerimi so založile jeseniško gimnazijo osnovne š ole Dovje, Hrušica in Blejska Dobrava.
Nedvomno drži, da je določen odstotek takšnih dijakov, ki se na gimnaziji ne počutijo dobro. Učni načrt ne ustreza njihovi intelektualni zmogljivosti in zato predstavljajo td dijaki za gimnazijo mrtev tovor
Tudi trditve, da so poslale že navedene šole v jeseniško gimnazijo izredno slabe učence, ima svojo osnovo. Ze dejstvo, da sta osnovni šoli Hrušica in Blejska Dobrava nižje organizirani in da so delovni pogoji na njima mnogo težji kot na primer na osnovni šoli na Jesenicah, lahko pokaže vzroke za to nepismenost učencev omenjenih dveh šol. Skrčeni obseg znanja, slabše utrjena učna snov, manjša skala pojmov, pičlejši besedni zaklad — vse to in še marsikaj bo spremljalo povprečnega učenca nižje organiziranih šol v življenje^ ali v drugo šolo toliko časa, dokler bodo takšne šole obstojale.
Drugačen je seveda primer s šolo na Dovjem, ki je osemletka z enim oddelkom višje osnovne šole. Tu poteka delo v nižjih razredih osnovne šole enako kot na primer na Jesenicah, zato moramo malo jasneje pogledati problem nepismenosti učencev z Dovjega.
Za merilo nepismenosti so vzeli tiste dijake, ki imajo po 5 in več negativnih ocen. Teh je v vseh prvih razredih gimnazije 50. Jeseniška osnovna šola jih je poslala 40, ostale tri pa 10. Z Dovjega so prišli štirje takšni dijaki. V odnosu do celotnega števila na gimnazijo poslanih dijakov jih je prišlo z Jesenic nad 20 odstotkov, z Dovjega pa le 15 odstotkov. Torej trditev pisca omenjenega članka za Dovje ne velja.
Mislim pa, da se moramo resno zamisliti nad dejstvom, da se sploh najdejo v prvem razredu gimnazije diiaki. ki imajo 5 in več negativnih ocen. (A krivde za to ni mogoče enostransko metati na tri okoliške
šole!). Iz razgovorov z nekaterimi vzgojitelji na gimnaziji sem posnel, da se nižja gimnazija danes bori približno z enakimi težavami kot osnovna šola (ker je sestavni del obveznega osemletnega šolanja, je to tudi razumljivo). Ne strinjam pa se z izjavo, da se večina profesorjev naravnost boji učiti na nižji gimnaziji. To pomeni, da se bojijo težav, ki izvirajo iz tega, ker je postala po zmagi ljudske revolucije nižja gimnazija splošno izobraževalna šola za vse in za vsakogar.
V zadnjem času slišim tudi mnogo glasov, naj bi že vendar ustanovili enega ali več tipov takšnih šol, kjer bi se učenci lahko usposobili za poklic in praktično življenje. Nekateri navdušeno pridigajo ustanovitev osemletk. Na žalost pa lahko pri teh ljudeh opazimo, da pojmujejo osemletko kot manj vredno šolo — šolo za tiste učence, ki ne fbodo uspevali t gimnaziji. Slišal sem že celo mnenje, naj bi določali, kateri učenec sme v gimnazijo in kateri naj vstopiv osemletko. (Popolnejše diskriminacije si ni mogoče misliti).
Če ustanovimo nove vrste šol, naj bodo te enakovredne in vsak otrok, ki bo vstopil v ta ali oni tip, naj se zanj sam odloči. Prepričan sem, da bi ne bilo manj negativnih ocen, četudi bi imeli najidealnejše učne načrte in tipe šol, ki bi vzgajali za praktično življenje, če bi istočasno ne spreminjali vsebine pouka, če bi ne modernizirali učnih metod, ne vplivali na odnos staršev do vzgoje, znanja in šole, ne po.3kn?ali odstraniti kvarnih predsodkov in če bi ne izboljšavah socialnega stanja učencev in družin. Vse to in še marsikaj vpliva na vzgojni in učni usreh in na vse to je po mojem treba misliti, ko govorimo o negativnih ocenah.
Težak prehod iz osnovne šole na gimnazijo je dejstvo, ki ga tudi ne kaže podcenjevati.
To so stvari, ki jih pisec članka »Znižalo se je število negativnih ocen«, ni prikazal, ki na so vendar važne, če že n« najvažnejše pri iskanju vzrokov za slab učni uspeh!
F. Zvan
Zato, ker je ukradel avtomobil, je bil kaznovan na dve leti zapora. Ker pa rje edini pripornik v skoraj najmanjši državi na svetu, v San Marinu, je postal zelo popularen in turisti prihajajo v kaznilnico, da bi ga videli. Za kratek čas pa ga obiskujeta tudi sinova njegovega čuvaja, s katerima igra nogomet.
Avstralski časopisi, ki objavljajo romane, so prišli na originalno zamisel. Znano je, da, imajo ženske navado po nekaj prečitanih straneh, pogledati na zadnjo stran v knjigi, ikako se roman konča. To radovednost so avsxraisK.i časopisi takole izkoristili. Po petih nadaljevanjih romana objavijo v časopisu, da konec zgodbe lahko prejmejo po pošti, če pošljejo določeno vsoto denarja. Naročnikov imajo vsak dan več.
POGUM
DRAMA  iZ  RESNIČNEGA ŽIVLJENJA
ajvečja in najdražja ladja, ameriški nosilec letal »Fo-restal« je bil pred kratkim spuščen v morje. To velikansko plavajoče letališče je dolgo 315 metrov in je / večje od ladij Queen Elisabeth in Queen Marry- Z oboro- t žitvijo in letali ima Forestal 76.000 ton, stroški za gradnjo pa so znašali 218 milijonov dolarjev. Gradnja največje potniške ladje na svetu, Queen Eli sabeth pa je stala le 20 milijonov dolarjev.
Iz danske prestolnice poročajo, da so pričeli graditi prve hiše iz gume. Ne gre seveda za običajno gumo, ampak za nekakšno maso iz nvlona in prožne gume, ki je prepletena s kovinskimi palčicami. Hiše iz tega materiala so zelo odporne, lahke in poceni. Šestsobna hiša \ stane približno milijon 200 tisoč dinarjev.
Mraz, viharji, hude nevihte s snegom, že dalj časa raz sajajo v ZDA. Število smrtnih žrtev je znašalo ob ) koncu decembra že 42 ljudi. Največ jih je umrlo zaradi prometnih nesreč na poledenelih cestah. Marsikje je cestni promet ustavljen. V državi Alabama pa je zaradi neurja strmoglavilo prevozno letalo, pri čemer je izgubilo življenja devet članov posadke.
Iz Fort Kenta, ZDA, poročajo, da je tamkajšnja farmerka Marija Kir rodila šestindvajsetega otroka. Stara je šele 42 let in je popolnoma zdrava. Prvega otroka je rodila, ko je bila stara 16 let. Od teh otrok živi še ( 19 sinov in hčera, dva pa sta že poročena.
VFranciji so napravili prototip letala »Ledik 022«, za katerega računajo, da bo dvakrat hitrejši od zvoka. Največjo zanimivost predstavlja kabina, ki se v primeru nesreče takoj odklopi in spusti s padalom.
Odkril je ribo, ki ima noge, za katero so tmislili, da ( je |že izumrla. To je našel profesor J. L. B. Smith, ' znanstvenik, ki je raziskaval življenje in vrste rib, ki žive med otoki Seychelles. Našel pa je še veliko vrst rib, katerih znanost še ni poznala.
Stodvainštirideset let in še starejši ljudje živijo v Aziji še iz napoleonovih časov. Nek univerzitetni profesor je ugotovil, da so nekateri rojeni še pred letom 1812. Izjavil je, da je njihova starost neoporečna in da imajo nekateri že 70 let stare pravnuke. Zakaj so ti ljudje do- j čakali tako visoko starost še niso dognali.
Tudi ženski nogomet je bil že nekdaj v Evropi zelo moderen. Ni rpa se mogel dovolj uveljaviti. Danes je ) Portugalija ena izmed redkih evropskih držav, v kateri ženska »moštva« prirejajo nogometne tekme. Obisk na teh tekmah je menda zelo velik.
Iz 14 starih avtomobilskih zračnic si je William Hill naredil sod, s katerim se je spustil čez 50 metrov visok slap Niagare. Ko so potem njegovi bratje hoteli predrznemu Williamu pomagati iz vode, so našli samo sod. Sele drugi dan so našli tudi njegovo truplo.
Ko sem bil star dvanajst let, sem bil prepričan, da je moj oče strahopetec, brez poguma, zato sem ga skoraj pet let zaničeval. Kasneje, ko sem odrasel, pa mi je ravno on pokazal, kaj je pogum.
Odjezdil sem v bližnje mesto v zapadnem Kentuckvju, da bi nakupil nekaj drobnarij. Ko mi je trgovec zavijal kupljene malenkosti, me je vprašal: »Ali si bil ti v nedeljo na posestvu Ber-ta Caldvvella?«
»Ne«, sem odgovoril, »pač pa smo z Rainevevimi fanti jezdili mimo.«
»Caldwell je pripovedoval, da ste v nedeljo, ko pri njih ni bilo nikogar doma, razbijali po hiši in ukradli vrč smetane.«
Zardel sem. Prvič me je nekdo obdolžil nepoštenosti. Ni bila samo »tat« tista beseda, ki me je spravila iz ravnotežja. Mislil sem si, naš rod živi tu že celo stoletje, Caldwell pa je šele prišel iz Tennesseeja in me tako žali. Jezen sem izbrihnil: »Navaden lažnivec je! Hudo se bo še kesal za te besede! Tudi očetu bom povedal!«
»Tudi jaz sem prijatelj tvojega očeta in menim da je prav, če trdo prime tega Caldwella,« je dodal trgovec.
Na poti, ko sem jezdil domov, me je zanimalo, kaj bo storil oče. Od starejših sosedov sem že velikokrat slišal pripovedovati razne zgodbe, v katerih je bil glavni junak — moj oče. Toda takšen je bil on preden sem se rodil. Mojega očeta pa poznam le kot mirnega moža, ki ljubi svoja tobačna polja ln nasade rož, ki rad prebira Platona in recitira Shakespearove sonete. Pri sebi pa sem upal, da bo oče to pot še enkrat pokazal, kakšen junak je bil včasih. Ze sem se veselil, da ne bo več v mojih očeh strahopetec.
Prijezdil sem domov. Tekel sem k očetu in mu hitel pripovedovati, kar mi je povedal trgovec. Skrbno sem opazoval očeta in mu pristavil: »Kajne, da boš prisilil tega Caldwella, da bo preklical izrečene besede?«
»Ne, sinko«, je mirno odgovoril oče, »ljudje, ki te poznajo in ki poznajo nas vse, tega Caldwellu sploh ne bodo verjeli.«
Nisem mogel razumeti očeta. Res je, mlad sem bil še, ampak moj idol se je zrušil in iz razvalin je vstal lik strahopetca. Nič več nisem verjel zgodbam, ki sem jih slišal o mojem očetu, in če mi je še kdo hotel pripovedovati o očetovih junaštvih, sem se umaknil.
Doraščal sem, očeta pa sem imel za vedno večjega strahopetca.
Odšel sem v Callfornijo. Preden pa sem moral iti na vojsko, sem šel še domov obiskat svojo mater. Starši so se med tem preselili v mesto.
Ko sem ponoči prišel v mesto, je bilo v njem slišati samo vpitje, hrušč in ropot. Ko sem potem s prijateljem in dvema deklicama   sedel   na verandi,
naenkrat počita dva revolverska strela. S prijateljem naju je zanimalo od kod sta in zakaj.
Na cesti se je zbrala gruča ljudi. Kmalu se je razširila vest, da je bil revolverski dvoboj med vojaki in oboroženo drhaljo črncev. V resnici„pa sta dva bela vojaka šla v Masonovo trgovino in skozi odprta vrata izstrelila dva strela. Nihče ni vedel zakaj. Eden od strelov je zadel miomidočega v nogo. Mno-
Samova žena je pričela glasno jokati in kričati. Mož pa ji je rekel: »Jaz grem, ti pa moli za me!«
Sli smo proti razjarjeni množici. Samo ena svetilka je razsvetljevala ulico, po kateri smo se jim približevali. Nekdo iz množice nas je že opazil ip zarjovel: »Tukaj prihajajo!« Množica se je obrnila proti nam. Spredaj je šel šerif in nameril puško na nas. »Aretirati moram
žica ljudi pa, ki je zavohala kri in bila polna sovraštva do črncev, je hotela, ne da bi vedela za resnico, linčati lastnika trgovine.
Medtem je pritekel še šerif, ki ga je tudi zanimalo, kaj se je zgodilo in vprašal: »Kje je Mason?«
Množica je zahtevala šerifa za vodjo pri linčanju. Ta pa je obotavljajo spraševal: »Ali je streljal Sam Mason osebno?«
»Kakšna pa je razlika, ali strelja sam ali nahujska druge. Streljali so iz njegove trgovine in to je dovolj. Pusti, da ga kaznujemo sami in obesimo!« so kričali nekateri.
Takrat sem začutil roko na rami. Bil je oče. »Pojdi z menoj«, mi je rekel. Komaj sva se prerinila skozi množico. Tekla sva na Masonov dom. Ko je oče potrkal na vrata, se je oglasil ženski glas:
»Kdo je?« naju je preplašena vprašala Samova žena. Šele ko jo je oče poklical po imcTu, naju je spoznala.
Trgovec je bil dober prijatelj mojega očeta.
»Samu povej, naj gre hitro z menoj. Če bo ostal tukaj, ga bodo ubili.«
Medtem je prišel še Sam. »Ali mene iščete?«
Oče ga je vprašal, če je še kdo v hiši.
»Samo žena in otroci«.
»Nič se ne bo zgodilo ne tebi ne tvojim, če greš takoj z menoj.«
tega črnca!«, nam je glasno dejal.
Z mirnim glasom je oče odgovoril: »Vedeli ste kje je in če ga sami niste šli iskat, ga tudi sedaj pustite pri miru! Umaknite se s poti!« Z levico je sunil šerifa v stran, množica pa nam je naredila prosto pot. Oče me je poslal po sodnika, s Samom pa sta šla na sodišče.
Na sodišču je oče sodniku ln porotnikom razložil ta slučaj, na koncu pa še pripomnil: »Za-
preti Sama Masona nocoj v mestno ječo, bi bil umor. Ljudje bi vlomili in ga linčali.«
Tudi sodnik je bil istega mnenja. »Spraviti ga moramo na varen kraj. Toda kam?«
Množica poslušalcev v dvorani je negodovala. Oče se je obrnil proti njim in jim zabrusil: »Nocoj bo varen pri meni! Nikomur ne svetujem, da bi položil roko na mojega gosta!«
V dvorani je bilo vse tiho. Slutil sem, če se sedaj le samo eden oglasi, razjarjene množice ne bi mogel nihče zadržati.
»Menim, da imate prav«, je rekel sodnik, »jutri zjutraj ob devetih pa ga pripeljite sem.
Vsi trije smo odšli. Sam je spal pri nas in ni niti opazil, da spi pri odklenjenih vratih.
Zjutraj smo šli na sodišče. V dvorani je bilo samo še neka> najbolj vročih in včeraj najbolj razjarjenih ludi. Šerif ni izrekel nobene obtožbe zoper pri-pornika in Sam je brez kaznl-kot svoboden mož, zapustil sodno dvorano.
Z očetom sva šla skupaj domov. Med potjo sem se spomnil na preteklost. Spomnil sem se žaljivih besed, ki jih je izrekel Caldwell. Danes pa sem spoznal, do so v življenju različne vrste poguma. Da je bil oče pogumen, ko je ignoriral Cald-wella, sem šele sedaj razumel. Kaj je pogum in pravo junaštvo pa sem videl, ko ^° rešil življenje svojemu prijatelju, črncu Samu Masonu. Topel žarek je prešinil moje telo in tisti hip sem še bolj verjel vsem zgodbam, ki sem jih slišal o očetu, kot pa ko sem iih slišal prvič. Vse to sem povedal -cudt očetu.
Zmajal je z glavo: »Jaz nisem bil nikdar pogumen. Toda z drhaljo se mora tako ravnati«.
»To imenujem jaz pogum, še nikdar nisem bolj razumel te besede, kot razumem njen pomen sedaj.«
Lahno me je udaril po rami in rekel: »Vedel sem, sinko, da boš nekega dne razumel, kaj je — pogum!«
Obvestilo reševalcem
nagradne križanke
V okviru »Januarja - meseca Glasu Gorenjske« je uredništvo razpisalo za prvo nagradno križanko, Novoletno, 28 lepih nagrad, katere žrebanje bo v torek 18. januarja ob 15. uri. Zaradi velikega števila reševalcev in zanimanja, bo žrebanje javno in sicer v prostorih uredništva »Glasu Gorenjske«, Koroška 6, prvo nadstropje. Vsem reševalcem, ki bodo do 15. januarja poslali rešitve, še enkrat nekaj o nagradah:
1. 3000 dinarjev;
2. 2000 dinarjev;
3. 5 kg mila;
4. 5 kg pralnega praška (oboje darilo kranjske tovarne mila);
5. blago za žensko krilo;
6. —8. naglavne  rute (darilo to-
varne »Zvezda« Kranj); —28. po eno steklenico žganih pijač (darilo podjetja »Vino* Kranj).
ZENITBENA PONUDBA »Imam tono premoga in 2 mJ drv!«
misel, je bilo, da bi obrnil pozornost preiskave na odsotno. Bil je neomajno prepričan, da se je v tem družinskem obisku
ni bila nemški vohunski podvig
Interesantnost donavske zveze so imenovali vojaške priprave nacistov, da bi povsem okupirali Madžarsko in Romunijo, o čemer je bil točno obveščen tudi Besking, mlad vojaški ataše v Ankari. To sporočilo je bilo za Ruse zelo dragoceno.
Cicero sam po izjavah Campbella nikoli ni imel posrednih ali neposrednih stikov z Rusi.
Nastaja vprašanje, zakaj se je Elizabeta, katero bi Moy-Tsich najmanj mogel osumiti izdaje, tako hitro odločila, da bo 8. aprila zapustila mesto.
P., ki je bil nezaupljivejši od Moyzicha, je izvedel majhno anketo in brez truda odkril, da živi Elizabeta dvojno življenje. Konec marca ali v zadetku aprila, je nemško poslaništvo prejelo nek dokument, ki ni bil naslovljen na von Papena, temveč na vojnega atašeja generala Kettenbeila ali admirala von der Marvvitza. Dokument je omenjal ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti ob umiku iz Grčije, Krete in ostalih otokov v Egejskem morju, če bi se zavezniki poskušali izkrcati. Nemška vojaška misija v Turčiji (katere člani so se maskirali kot vojni atašeji, trgovinski agenti ipd.) naj bi v tem pogledu podvzela potrebne ukrepe. P.-ja so te instrukcije večkrat zavedle v skušnjavo in izkoristil jih je v svoje namene.
Kakor vsi začetniki pri tem »poslu« tudi on ni predvideval posledic takega dejanja. Nekega dne pa mu je postalo jasno, da se glede te zadeve izvaja tajna anketa. Pričakovali so prihod dveh prevezanih gestapovskih »zveri« (iz Ankare in Istanbula). Tedaj je P. zašel v drugo skrajnost — podlegel je grozotni paniki. Za trenutek je že pomislil na beg, ker je od izrednih dobičkov svoje nove službe imel v Švici precej prihranjene gotovine, še istega dne se je še razgovarjal z Moy-zichem, ki mu je povedal, da bo Elizabeta odpotovala na Madžarsko, kjer bo v družinskem krogu preživela svoj letni dopust. Frvo, kar mu je ob teh Movzichevih besedah prišlo na
skrivala neka posebna misija. Toda, ko je o stvari bolje razmišljal, je uvidcl, da bi to, zanj odrešilno dejanje, pomenilo Elizabetino smrt, a težke posledice bi občutili tudi njeni starši
in pa Moyzich, za katerega ni dvomil, da sodeluje v isti igri kol Elizabeta. Ker P. po svojem značaju ni bil slab, se je odločil najti drugo rešitev. Ko je srečal Elizabeto, jo je vprašal, če morda pozna nekega Unstela iz Sofije, ki ga v Ankari pričakujejo zaradi neke delikatne in težke zadeve. Tako vprašanje samo po sebi ni bilo prav nič nenavadno. P. zaradi tega ni bil indiskreten do Moyzicheve sekretarke, ker je smatral da Elizabeta pozna Sofijo.
Toda njegove besede so na Elizabeto močno učinkovale. V trenutku je prebledela. Dobro je namreč poznala osebo, o kateri je govoril njen sobesednik. Spomnil jo je na posledice, ki bi jih zanjo lahko imela taka izsledovalna akcija. Začudeno je pogledala P.-ja in se vpraševala, če ji je to novico prinesel slučajno ali pa je to le »prijateljski« opomin.
Ta razgovor je potekal med 3. in 5. aprilom. Elizabeta Je izginila naslednji dan. ob času, ko je odhajal vlak za Istambul-
Pričakovani izsledovalci so prispeli šele proti koncu meseca, česar pa seveda nista mogla predvidevati niti P. niti Elizabeta. P. je opravil svojo nalogo. Obvestil je dekle in 9 tem tudi Moyzicha. Tudi sam se je na ta način izvlekel. N« bilo težko sprevideti, da je bila v poročilih o preiskovalni komisiji potrjena Elizabetina strašna krivda.
S tem je torej odkrita resnica o operaciji Cicero. Ona ni. kot tudi Moyzich, zgrešila svojega cilja. Z »ultra zanesljivim! dokumenti«, ukradenimi iz blagajne angleškega ambasadorja, so se kaj hitro seznanili diplomatski in vojaški krogi HL Rel-cha. Posledice so bile ogromne. Celo na nekatere vodilne državnike satelitskih dežel so te vesti Izredno močno učinkovale. Na drugi strani pa je dokazano, da je večina zaupnikov do 20. julija bila seznanjena z omenjenimi dokumenti, katerih vsebina je samo še povečala prepričanje v neizbežen zlom III-Reicha.
Do katerega trenutka so smatrali Moyzicha za bedaka s Cicerom? Verjetno ne do konca afere. Tudi na to, kakšni so bili njegovi odnosi z angleško tajno službo in kdaj so bili vzpostavljeni, za sedaj še ne morem odgovoriti. Elizabeta živi v Sovjetski okupacijski coni. Da je edina iz te zanimive anv basade, ki bi mogla odkriti dejstva, ki jih ne najdemo v Moy zichevi knjigi, tega ne boste odkrili niti v von Panenovih spo' minih«, končuje Forest Glean Campbell svojo razlago.
— Konec —
aut c otMuntjaro
Iz sodnih dooran
S prekupčevanjem se dobro zasluži, toda . .
Janez Fikselj iz Ovsiš pri Podnartu, je, kakor je ugotovilo okrajno sodišče v Radovljici, že več let živel skoraj izključno od prekupčevanja z živino. Svoj čas je bil tudi pastir in gonjač, pa (je ugotovil, da je zanj to delo pretežko in premalo donosno. Postal je »trgovec 7. živino«. Zlasti se mu je »prikupilo« trgovanje s prašiči. Nobena pot mu ni bila predolga, hodil je za zaslužkom ure in ure daleč, ali pa se vozil tja do hrvaške meje in zalagal naše trge in kmete s potrebnim »blagom«. Ze pred dvema letoma pa se mu je pripetilo, da ga je oko varnostnega organa vendarle opazilo na teh kupčijskih izletih in Janez je s Pogojno sodbo pri okrajnem so-
dišču v Radovljici dobil prvi opomin, da naj opusti ta s->oja prizadevanja za prašičke in hkrati pouk, da so danes taki posli kaznivi. Težko mu je šlo to v glavo, a vendar je obljubil, da tega ne bo več počenjal. Toda ...
Stara navada — železna srajca! Janez svoje navade ni znal več sleči in kmalu se je znašel spet na spolzki poti prekupčevanja. Tako so mu v sodbi, ki jo je te dni izreklo sodišče v Radovljici, dokazali, daje nakupil po Gorenjskem in Dolenjskem od začetka leta 1953 do oktobra 1954 najmanj 30 prašičev, ki jih je z večjim ali manjšim dobičkom preprodal kmetom iz okolice Radovljice.
w
Čeprav sta brata
Brata Martin in France Ga-šperin iz Studorja v Bohinju sta pravi gorenjski grči, — trda in neodjenljiva, da jima spet ni Primere. Vsak je prepričan, da je boljši od drugega in da je v prepiru za očetovo dediščino, v katerega sta zapletena že nekaj let, pravica samo na njegovi strani.
Samo France je storil krivico Martinu in samo Martin Francetu, — tako mislita drug o drugem. Ze zdavnaj' sta pozabila, da sta bila kdaj brata in da ju je vezal isti rod na skupen dom. Danes se le še slepo sovražita in neprestano prežita na prilike, kako bi drug dru-fernu škodila.
Tožita se pri domačem ljudskem odboru, tožarita na sodišču, oba sta se spozabila že tudi tako daleč, da sta dvignila oborožene roke drug proti drugemu. Če vsaj enega od njiju n« °o obšlo spoznanje, kako nesmiselno in brezglavo je njuno sovraštvo, utegne ta drama med njima še tragično končati.
V kazenskih registrih iz leta 1950 je zapisano, da je France v maju tistega leta Martina Pred   svojo hišo poškodoval s
Kina sporedi
Kino »Krvave«, Cerklje: 15. in
16. januarja amer. film »Ne tpoj *hi žalostnih pesmi«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob n. in 20. uri.
Kino Naklo: 16. januarja a-meriški film »Bojeviti 0'Flynn«. 21. in 22. jan. agl. film »S čredami čez kontinent«. Predstave °b petkih in sobotah ob 18.3U, °b nedeljah ob 16. in 18. url.
Kino »Storžič«, Kranj: 15. ob 16. uri avstrij. film »Hannerl«, °t> 18. in 20. uri nemški film »Sanje«. 16. ob 15., 17. in ,19. Uri »Hannerl«.
Kino »Svoboda«, Stražišče: 16. °b 18. in 20. uri angleški barvni film »Melba«, matineja 16. °b 10. uri »Hannerl«.
tem, da je vrgel v brata med prepirom kar dve sekiri zapored, ki sta ga po srečnem naključju zadeli le s toriščem v koleno in nad ledveno kost. — Francetu je odmerilo sodišče mesec dni zapora. Martin pa je letos »vrnil« Francetu, ko ga je obdelal s kamnom po glavi in mu prizadejal nekaj močnin podplutb. Odsedeti bo moral zato 10 dni zapora. Tudi v tem primeru bi seveda lahko nastopile drugačne in usodnejše posledice. Tako, kakor se je v prvem primeru France trmasto in zagrizeno otepal vsake krivde, tudi Martin sedaj pred sodiščem ni ničesar priznal. Oba je pritirala .slepota sovraštva tako daleč, da sta izgubila sleherno količkaj pametno in logično presojo, oba sta odhajala s sodišča enako nepomirjena. Nobeden tudi ni mogel doumeti kazenske mere, ki sta jo zaslužila.
Eno samo dejstvo, en sam dogodek, je sprožil v njuni notranjosti ta plaz sovraštva, ki se noče več ustaviti. Delitev dediščine! Bolje bi bilo za oba, da bi ne imela podedovati ničesar, — tako si misli ob njunem primeru sodnik in tako si bo mislil še marsikdo pri nas, ki je že spoznal pogubnost pohlepa po lasti in zemlji, zakoreninjenega še v mnogih ljudeh. Se marsikateri France in Martin se »udarita«, če ne že tako, kakor naša dva, pa vsaj pri zapuščinskih razpravah za dedne deleže in se potem ne poznata več, čeprav sta brata.
—er
Hi
Janez pa je bil osumljen tudi, da je ukradel v začetku septembra 1954 kmetu Pangercu iz Črnivca kravo, ki jo je potem kmalu prodal v Kranju nekemu okoličanu za 46.500 din. _Toda Janez se je vztrajno branil očitkov tatvine in je priznal le, da je kravo kupil na cesti od nekega neznanca (ki naj bi kravo ukradel) za 30.000 din, dalje pa jo prodal za zgoraj omenjeni znesek, torej z dobičkom 16 tisoč 500 din. Trdil je celo, da se boji Szdati »neznanca«, ker bi ga utegnil še ubiti, ali mu zažgati hišo. Ta zagovor preiskovalnega organa in tožilca sicer ni nič kaj prepričal, vendar je tožilec Janeza obtožil res le zaradi sumljivega nakupa.
Na obravnavi je Janez sicer skušal zbuditi pri sodnikih usmiljenje ter dokazoval, da je b<r-lehen in celo invaliden še iz predvojnega časa in da samo zaradi tega ni prijel za kakšno redno in spodobno delo. Vendar pa je bilo v analih sodnih spisov še izza časov stare Jugoslavije o njem zapisano marsikaj nelepega, kakor n. pr. o tihotapstvu in podobno. Zaradi tega sodniki niso mogli ; bitd mili in so mu prisodili dve in pol leti zapora. Janezu je bil s tem odmerjen ustrezen čas, da se bo morda le seznanil z novo postavo naše družbe, ki ne dovoljuje špekulantskega zasluž-karstva nikomur.
Ne bo pa odveč, če pripišemo še, da nosijo dober del Janezove zablode na svoji vesti tudi vsi tisti, ki so mu »naročali« prašičke in jih potem tudi plačevali, saj so mu dajali za to »delovanje« res lepo potuho.
šport * šport * šport
Drugo in tretje mesto med najboljšimi
slovenskimi strelci
Zadnja in ena največjih prireditev slovenskih strelcev je vsako leto tekmovanje za »Pe-rov pokal«, v spomin na strelskega prvaka in borca NOB Franja Pera ter v počastitev Dneva JLA.
Tržiški tekmovalci so se tega tekmovanja udeležili trikrat m zasedli prvič drugo, potem trt?-
Strelci so tekmovali
Strelska družina »Stane Ko-vačič« s Primskovega je za Dan JLA napovedala tekmovanje e. zračnim orožjem vsem kranjskim strelskim družinam in ekipam iz bližnje okolice. Odziv je bil polnoštevilen in tekmovanja se je udeležilo 8 strelskih družin. Tekmovanja se je udeležila tudi JLA, ki je za prireditev nudila vso pomoč. Najboljšim trem ekipam in posameznikom je prireditelj podaril* častne diplome.
Prvo mesto je na tem tekmovanju dosegla strelska družina »Partizana« iz Kranja s 558 od 750 možnih krogov. Ostala mesta so si strelske družine razdelile takole: »Jokelj« s 538 krogi, »Sava« s 537 krogi (obe iz Kranja). Moštvo JLA 509, »Stane Kovačič« 497, »Jože Jereb« Ti-skanina 490, »Tone Nadižar« Čirče 479 in družina »Fr. Mrak« iz Predoselj s 444 krogi.
Najboljši posameznik je bil Bizjak Baldo, član Partizana, s 121 krogi, ki so mu sledili Košnik Franc (»Sava«) s 120 krogi, Čuš Rado (»Jokelj«) s 118 krogi itd.
tje, leta 1953 pa četrto mesto. Tudi v minulem letu so se tekmovalci dobro pripravili na to tekmovanje, za kar je skrbel tehnični sekretar strelske družine Janez Perko. Za borbo z ostalimi ekipami je bilo pripravljenih pet ekip iz Tržiča, iti so 19. decembra lansko leto odšle na tekmovanje. Tudi tokrat je osvojila ekipa
Ljudske milice iz Ljubljane prvo mesto, drugo in tretje mesto pa sta osvojili I. in II. moštvo iz Tržiča. Za prvo moštvo so nastopili Janez Perko, Brejc Lado in Stucin Milan, za drugo pa Jurjevič Jože, Hladnik Andrej in Krapež Niko. Za uspeh so dobili tržiški strelci v trajno last lep pokal — darilo ljubljanske garnizije JLA.
Radio iijutolfana
Roblek - prvak Kranja
Šahovski turnir za prvenstvo Kranja je bil pred kratkim zaključen. Dvakratnemu šahovskemu prvaku Kranja, Misjaku, za leto 1955 ni uspelo ponoviti uspehov iz prejšnjih dveh let. Letos se je moral zadovoljiti z delitvijo tretjega ln .četrtega mesta s Pogačnikom. Prvo mesto, brez poraza, s petimi točkami pa si je priboril zasluženo prvokategornik Roblek Edo, — medtem ko je lanskoletni udeleženec finalnega turnirja za prvenstvo LRS tov. Bavdek le s pol točke manj  na drugem
mestu. Ostala mesta so si priborili: Nadižar, Engelman, Kavčič in Kovačič. \
Prav gotovo bi bil turnir zanimivejši, če bi se ga udeležili ša nekateri močnejši šahisti, stalni člani kranjskega šahovskega moštva z mednarodnim mojstrom Pucom, ki so bili iz različnih vzrokov zadržani. Tako so se letošnjega turnirja iu-deležili samo štirje prvo in štirje drugokategorniki, kar pomeni najmanjše število udeležencev na 'enakih turnirjih po osvoboditvi.
Poročila poslušajte vsak dan ob 6.05, 7., 15., 19. in 22. uri.
Nedelja, 16. januarja: — 8.00 O športu in športnikih: Šport med našimi delavci. 9.00 Otroška predstava: Almasarski vodnjak (po orientalski pripovedki priredil Hugo Florjančič) izvajajo člani mariborskega gledališča. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.30 »Po paši lepi deželi« — Dušan Kralj: Tolmin. 17.30 Radijska igra — Shaw: Dobri ljudje (ponovitev). 22.15 Misli in pogovori o s odobni glasbi.
Ponedeljek, 17. januarja: 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo (prenos iz Maribora). 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Za pionirje: Aladinova svetilka (za radio priredila Milica Kitek). 12.00 Kmetijska univerza — Stane Zorčič: Obnova sadjarstva in vinogradništva. 15.30 Herbert Ruland: Velika pot, radijska igra. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Radijska univerza —■ Dr. Vilko Novak: Bivališča primitivnih ljudstev. 18.30 Zdravstveni nasveti.
Torek, 18. januarja: 6.35 Slovenske narodne pesmi, 11.15 Cicibanom —■ dober dan! 12.00 Kmetijski nasveti. 12.10 20 minut z Veselimi godci. 16.10 Utrinki iz literature — Fran-coise Sagal: Dober dan, žalost — II. del. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Kulturni pregled. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje politični pregled.
Sreda, 19. januarja: 6.35 Lahek spored izvajajo Veseli dečki (Prenos iz Maribora). 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Mladi rudar (no tekstu Fritza Raaba. priredil ing. Pavle Vr-bič). 12.00 Kmetijska univerza — Ing. Franc Dočniškar: Zbolj-šajmo perutninarstvo.  15.30 Za
pionirje: Srečni princ (pravljica Oskarja Wildea v priredbi Fr. Milčinskega). 16.00 Utrinki iz literature — H. H. Kirst: 08— 15 (odlomek). 20.00 A. Foerster: Gorenjski slavček, opereta v S dejanjih, izvajajo solisti, zbor in orkester ljubljanske opere, dirigent Rado Simoniti.
Četrtek, 20. januarja: 6.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 11.15 Za pionirje. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Ljudsko - prosvetni obzornik. 16.10 Utrinki iz literature — Langston Hughes: Nekega ponedeljka zjutraj. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti). 20.00 Domače aktualnosti. 21.10 Literarni večer: W. Faulkner, pisatelj ameriškega juga.
Petek, 21. januarja: — 6.35 Slovenske narodne pesmi pojo zbori, ansambli in solisti. 11.30 Felix Mendelsohn - Bartholdv: Koncert za violino in orkester v e-molu. 12.00 Kmetijska univerza. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 13.00 Na straži: Znanost v službi kriminalistike. 14.00 Za pionirje:: Na obisku v beograjskem živalskem vrtu. 15.30 Glasbeni razgledi. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja poje skladbe na otroška besedila p. v. Petra Liparja.
Sobota, 22. januarja: — 7.10 Jutranji orkestralni spored. 11.15 Pisan drobiž za pionirje. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Okno v svet: Gospodarsko politični razvoj Mala je. 14.00 iz Uradnih listov. 16.10 Utrinki iz literature: Pesmi Daneta Zajca. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Glasbene uganke. 18.15 Pesmi za naše male. 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 20.00 Pisan sobotni večer.
J AV
100 uspehov na 1 oglas
v našem tedniku
p 1				' 11
		E T ]l|		
G. A. Lahovče 55.
Vprašanje: Od 10. II. do 7. VII. je vaša žena delala na posestvu njenega brata. Brat jo ni pustil v službo. Vprašujete, kakšen zaslužek ji pripada.
Odgovor: O tem, kakšen zaslužek pripada delavcem tna zasebnih kmetijskih posestvih, nimamo določenih predpisov, ker se ta razmerja urejujejo z medsebojnimi dogovori — pogodbami. Lahko pa sklepamo, da je najmanjši mesečni zaslužek kmetijskega delavca 6000 dinarjev. To je najmanjši znesek, od katerega mora zasebni kmetijski delodajalec plačati ustrezni prispevek za socialno zavarovanje. Seveda se potem od zaslužka odračuna še hrana in stanovanje. V kolikor ne boste prišli do sporazuma glede plačila, se obrnite s tožbo na Okrajno sodišče, ki bo o vsej stvari dokončno odločilo.
Vprašujete, če je v zimskem času dovoljena prisilna preselitev in v katerih primerih. Nadalje, kdo sme izdelati odločbo o prisilni preselitvi in če obstoji rok za pritožbo • prisilni preselitvi.
Odgovor: Po obstoječih predpisih o razdeljevanju stanovanj, je prisilna preselitev prav tako dovoljena v zimskem času. Dovoljena je na podlagi pravnomočne odločbe stanovanjskega organa druge stopnje, ki jo tudi izvrši po Predhodnem predlogu zahtevajoče stranke. Zoper odreditev Prisilne preselitve ni možna pritožba. Imate pa pravico, da zoper odločbo drugostopnega stanovanjskega organa vložite tožbo na Vrhovno sodišče LRS ter v tem primeru predlagate pri stanovanjskem organu prve stopnje, da s prisilno Preselitvijo počaka do dokončne odločbe. Predlogu priložite tudi izkaz, da ste vložili tožbo. O tem predlogu mora odločiti stanovanjski organ prve stopnje v treh dneh po Prejemu predloga, ki ga lahko vzame na znanje ali pa zavrne.
MALI OGLASI
Prodam skoraj nov 'šivalni stroj fenamke »Stadion«. Naslov v upravi lista.
Prodam tri leta starega konja. Strahinj SO.
Iščem gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Naslov v upravi lista.
Sprejmemo več elektromon-terjev za proste vode in inštalacije. Pismene ponudbe poslati na: Elektro-Kranj, Stara o 5.
Iščem v Kranju prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe poslati pod »Nagrada«.
Prcklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Zumer Jakobu iz Olševka. Jakob Šun-kar, Olševk.
Sobo s štedilnikom oddam potom zamene upokojenki brezplačno proti mali pomoči v gospodinjstvu. - Naslov v upravi lista.
5. FEBRUARJA 1955
Planinski ples
Planinskega  društva Kranj na  Šmarjetni  gori.  — Igra priznani Motel-jazz. / Vstop z vabili!
ZAHVALE
JAVNA ZAHVALA
Kolektiv oskrbovancev Doma onemoglih v Preddvoru, se iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu tovarne »Sava« iz Kranja za Novoletna darila. Enako se zahvaljujejo oskrbovanci pristojni v mestno občino Kranj, ljudskemu odboru mestne občine Kranj — za denarno podporo kot Novoletno darilo. Uprava in oskrbovanci Doma onemoglih Preddvor
JAVNA ZAHVALA
S podporo Okrajne spomeniške komisije pri Svetu za pro-sveto in kulturo OLO Kranj je bilo za sklep lanskega leta za našo sosesko izvršeno ogromno delo: projektiranje zvonika po-družne cerkve Matere božje na Bregu ob Savi. Z lastnimi sredstvi bi tega dela nikakor ne zmogli, vsaj ne v doglednem času.
Za velikodušno podporo se v imenu soseske, gradbenega odbora in v svojem imenu Okrajni spomeniški komisiji najto-pleje zahvaljujem.. Prav tako pa tudi Mestnemu muzeju v Kranju, ki je šel gradbenemu odboru vsestransko na roko.
Kovačič Anton, Breg ob Savi
OBJAVI
PODALJŠANJE RAZPISA Mestni obč. odbor ZB NOV Škofja Loka razpisuje mesto hišnika za dom ZB NOV Škof-ja Loka. — Prednost imajo borci NOV in člani ZB, ki so vešči knjižničarskih in muzejskih poslov. Rok za sprejemanje prijav je do 1. februarja 1955.
Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj razpisuje:
1. mesto pomožnega knjigovodje z dokončano ekonomsko srednjo šolo;
2. mesto fakturista z dokončano ekonomsko sr^dnio šolo.
Plača po uredbi. Nastop službe takoj. Prošnje ja naslov'tl na Zdravstveni dom Kranj, — Poljska pot 8.
GLEDALIŠČE
Prešernovo gledališče Kranj
Sobota, 15. jan. ob 20. uri: Gostovanje v MG Ljubljana — Sarovan, Sartre: »Glejte, Amerika!«. Lise — Nada Bavdaževa.
Nedelja, 16. jan. ob 16. in 20. uri: Gostovanje v MG Ljubljana — Sarovan, Sartre: »Glejte, Amerika!«. — Izven. Ob 16. uri Lise — Nada Bavdaževa, ob 20., uri Lise — Jelica Siardova.
Ponedeljek, 17. jan. ob 20. uri: Izven, t— Bernard Shaw: >Py-gmalion«. — Gostovanje SNG Ljubljana v Kranju.
Torek, 18j jan. ob 20. url: Izven. — Bernard jShaw: »Py-gmalion«. — Gostovanje SNG Ljubljana v Kranju.
Sreda, 19. jan. ob 16. uri: Zaključena predstava za tovarno »Iskra« v Kranju — Oscar Wiichner — Pastirček Peter in kralj Briljantin«. *
Nedelja, 23. rjan. ob 16. Mri: Izven in za podeželje. — Sarovan, Strtre: »Glejte, Amerika!«. Lise — Nada Bavdaževa. Mladini prepovedano!
Mestno gledališče Jesenice
Sobota, 15. jan. ob il9.30 uri: Škufca — »Trnuljčica«. Zadnja večerna.
Nedelja, 16. jan. ob 15. uri: Škufca — »Trnuljčica«. Za vse predstave zveze z vlaki ugodne.
KAVARNA
E
V ROPU KRANJ
VAS VABI NA OBISK. — VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, SE BOSTE PRAV PRIJETNO ZABAVALI OB ZVOKIH   PLESNE GLASBE!
OBVESTILO
Mestna klavnica Kranj sporoča vsem cenjenim odjemalcem, da so odprli novo mesnico v trgovskem bloku na Zlatem polju.
Mesnica je bogato založena s svežim mesom in z vsemi vrstami mesnih izdelkov.
Prepričajte se in dobro boste postrežem!
Mestna klavnica Kranj
G ros is ti čno podjetje
»PRESKRBA«
v Kratsju
prodaja poleg špecerijskega blaga tudi prvovrstna odprta
istrska % 1 f) i 8 in ostale alkoholne pijače po konkurenčnih cenah. Gostinska podjetja vabimo na poizkušnjo v vinsko klet, ki se nahaja v Prešernovi ul. 7 (bivši buffet Stare), telefon 371.
DOSEDANJA VSEBINA:
»Titanic« je plul iz Soathamptona v New York. To je bila prva vožnja tega velikana, ki so mu nekateri prerokovali, da je nepo-topljiv. Hkrati pa je bila to njegova zadnja vožnja. Delničarjem družbe, katere last je bil »Titanic«, je šlo predvsem za to, da bi si »Titanic« priboril modri trak, da bi bil torej najhitrejši parnik na svetu. Zato je imel »Titanic« s seboj le polovico rešilnih čolnov, da bi bil lažji in zato hitrejši. Generalni direktor družbe, kateri je pripadal »Titanic«, lord Ismay, ki se je vozil z ladjo čez ocean, je prepovedoval ladji zmanjšati brzino, čeprav so jo druge ladje, ki so vozile v bližini, opozarjale na nevarnost, ki preti drvečemu »Titanicu«. Na tem področju je bilo namreč polno ledenih gora. Preden je dežurni oficir lahko dal povelje, naj ustavijo stroje in zmanjšajo ladji brzino, se je »Titanic« ?adel ob rob ogromne ledene gmote, ki je odprla velikanov kovinski trup kot konzervno škatlo. V boju med dvemi titan! je zmagala pošast arktične narave.
Titanic je podlegel. — Zmagovalec je ostala ledena gora.
V trenutku je postalo Murdocku vse jasno. Toda kaj, ko je bila bitka že izgubljena! Signaliziral je v strojnico:
„Ustavite stroje!"
Povelje so hitro izpolnili. Srce Tita-nica se je ustavilo. Vsak član pesadke je bil na svojem mestu in delo je šlo hitro od rok. Le delavcev v strojnici se je polotilo malodušje. Le-ti so najbolj občutili udarec in so si zato najlaže ustvarili sodbo o položaju ladje. Položaj pa je bil brezupen.
Trčenja v kabinah prvega razreda skoraj niso občutili. Vendar je prišel nemir iz strojnice in medkrovja tudi med te ljudi, ki so se še vedno zabavali v salonu in v baru. Nekdo, ki je stal v baru pri oknu, je naenkrat vzkliknil: „Moj bog, neka temna senca je švignila mimo. Verjetno je bila to ledena gora!" „Kaj še", je pristavil drugi, ki mu je vinska kapljica že nekoliko zameglila pogled. „To je bil le kit."
Ladijski častniki so s prisiljeno smehljajočimi se obrazi poskušali vzbuditi pri teh ljudeh spet občutek varnosti.
„Nobenega vzroka ni za vznemirjanje, gospoda moja", so ponavljali vsevprek", le neznatna okvara na strojih, ki pa bo vsak čas odpravljena."
Vendar pravega razpoloženja ni bilo več. Ta nenavadna tišina je napolnila vsa srca s strahom. Ušesom je manjkalo tisto, čemur so se bila med vožnjo privadila. Pogrešala so ropot strojev in lahno tresenje skozi valove drvečega velikana. Vsi so zdrveli na krov, ki je bil razsvetljen z žarometi. Z grozo so opazili, da parnik nepremično stoji sredi morja.
Kapitan Smith, ki se je prerival skozi gruče od strahu in mraza trepetajočih potnikov, je mimogrede miril:
„Nobenega vzroka za vznemirjanje ni.
Vrnite se. mirno v salone. O vsem boste pravočasno obveščeni."
Kapitan se je preril do poveljniškega mostička. Čeprav zaskrbljen, je z mirnim glasom poveljeval prvemu častniku:
„Spustite vse zapornice, Murdock!"
„Se je že zgodilo, kapitan!" je dejal smrtno bledi Murdock.
Takoj po trčenju se je ladja nagnila le za 5 stopinj. Tega nihče niti opazil ni. Kapitanove oči so nepremično zrle na kazalec indikatorja — naprave, ki kaže lego parnika. Potne kaplje so mu stale na nagubanem čelu. Ali bodo varnostne zapore zdržale? Bo kazalec še padal7 Morda še za 10, 20 stopinj, morda za več, morda. .
Kapitan je poklical strojnico. Oglasil se je inženir Kean, ki ni čakal, kaj mu bo povedal kapitan, marveč je takoj, s trepetajočim glasom javil: „Kapitan, voda vdira v pekel. Zapornice so zaradi trčenja popustile."
„Takoj spustite v pogon parne črpalke!"
„Smo jih že, kapitan. Tcda voda naglo narašča, še nekaj čevljev in kotli bodo pod vodo. Ljudje se upirajo ..." - „Potrpite, pošljem pomoč."
Kapitan je takoj poklical k sebi vse oficirje in naročil, naj na vsak način po-skrbe, da ne bi nastal na ladji preplah. Prvemu častniku pa je naročil: „Pojdite v Istrojnico, in naročite inženirju Keanu, da nihče pod nobenim pogojem ne sme zapustiti strojev. Mimogrede stopite k mr. Ismavu in mu povejte, da je parnik v resni nevarnosti. Ker ne smem zapustiti svojega mesta, ga prosite, naj se potrudi on k meni."
Ko se je vračal iz strojnice, je Murdock potrkal na vrata direktorjeve kabine. Precej časa je preteklo, preden so se vrata odprla. Z nejevoljnim pogledom je ošvrknil mogočnež častnika.
„Kaj se je zgodilo? Zakaj so stroji utihnili? Ste mar pozabili, da gre za rekord?"
Mladi Škot, ki ga je hotel Ismay odsloviti kakor nadležnega služabnika, je mirno odvrnil:
„Povelje kapitana, mr. Ismay. Parnik je v resni nevarnosti. Ledena gora je prebila ladijsko steno. Kakšna je okvara zaenkrat še ne vemo. Vsekakor pa — Titanic se potaplja."
„ Človek, vi ste ob pamet. Titanic, da bi se potapljal?"
,.Tako vam sporoča kapitan, ki vas pričakuje na poveljniškem mostu."
Ismavu so se začele tresti ustnice. Preplašenih oči je motril častnika, kot da bi z njegovega obraza hotel razbrati vso resnico. Ko je odhajal proti poveljniškem mostu so tisti, ki so ga opazili, mislili, da je znorel.
V strojnici in v kotlarni je bil položaj vse resnejši. Nejevolja med kurjači in nosači premoga se je stopnjevala in
vsak čas je bilo pričakovati, da se bodo uprli. Olje na ogenj upora je prilil nek nosač, ki je začel kot obseden vpiti:
»Reši se, kdor se lahko, voda je vdrla v bunker za premog!"
V splošni zmedi, ki je nastala, se je prvi znašel inženir Kean. Potegnil je izza pasu pištolo, jo naperil proti uporniškim kurjačem in nosačem ter za vpil:
»Prvemu, ki se bo protivil povelju -— kroglo! K delu, ljudje! Ladje ne smemo zapustiti, črpalke morajo delati! Dečki, gre za življenje nas vseh!"
„Ja, za življenje sitih mogotcev v luksuznih kabinah," so zamrmrali nekateri, vendar so spet prijeli za delo. Kmalu pa se je spet oglasil nekdo:
„Tu na dnu ladje smo kot v pasti. Poginili bomo kakor podgane."
Kean, ki se je zavedal kritičnega položaja, je dvignil revolver in oddal nekaj strelov preko glav upornikov.
„Na delo, ljudje! To, kar počenjate, je upor!"
V tem trenutku so se odprla vrata dvigala in izstopil je Murdock. Tudi v njegovi roki se je zableščalo orožje. Z ostrim pogledom in z odločnim nastopom se mu je posrečilo zadušiti nemir vsaj za nekaj minut.
„Kako je?" zavpijejo kurjači, ko zagledajo prvega častnika. „Sa potapljamo? Človek, govori resnico, sicer..."
Ne da bi se zmenil za grozeče dviganje železnih drogov v rokah upornikov, je Murdcck odgovoril:
»Dokler imamo električni tok in luči, še ni vse izgubljeno..."
„Ja, da si prenasičeni milijonarji ne bi stopili na lakaste čevlje," je zaničljivo pripomnil nekdo iz gruče.
„OJ vašp$?a dela zavisi vs^," je mirno nadaljeval Murdock. »Brezžična telegra ska postaja še deluje. .Pomoč bližnjih parnikov bo vsak čas tu. Dotlej pa moramo zdržati. Zato črpalke morajo de'ati! Rešitev je torej v vaših rokah, zato se ne upirajte!"
Besede častnika niso dosegle zaželenega u>peha. Sikorskv, kurjač poljske narodnosti, se hoče vreči na Murdocka. Sfrel v glavo mu je preprečil raVano. Vrata dvigala so se spet odprla. Izstopili so štirje možje z napet'mi revolverju Uporniki so se z godrnanjem vrnili na delo.
Medtem ko na dnu ladje — v peklu — smrt žanje svojo žetev, ko voda zaliva spalnice služinčadi in ko oboroženi ofidrl ji le stpžka držijo v šahu kurjače in nosače, se potniki na krovu še vedno zabavajo ob penečem šampanjcu.
Skozi temne hodnike pa se previdno plazi neka ženska. Ko se je priplazila do rešilnega čolna, je previdno prstopfa k čomariem, ki so dotlej še vedno brezskrbno kramljali. Po zaupnem pogovoru so se ji čolnarji spoštljivo priklonili in zagrabili za vrvi. Kako tudi ne! Sij je stal pred njimi v žensko preoblečen generalni direktor „White Star Linea" J. Bruce Ismay.
Radio telegrafist Phillips je medtem neprenehoma oddajal signale na pomoč. Zaman! Naenkrat pa se zsrane. Z dvi^nje-no roko da znak za mir, si popravi slušalki in z zaprtimi očmi posluša. Dobil je zvezo! Namesto tolažbe, pa mu zadoni f uho porogljiv smeh rad;o telegrafista s „Karpathije": „Ali brijete norca? Kako naj verjamemo, da se potaplja največji parnik sveta!"
„Da, potapljamo se! Ne izgubljajte časa! Orisal vam bom točen kraj nesreče."
(Dalje prihodnjič)
1. A . Arbele
DOSEDANJA VSEBINA:
V nekem mestecu podirajo star samostan. Pri podiranju je zaposlen mlad inženir, ki spričo napornega dela in romantičnega okolja dobiva vse pogosteje nočne privide. Zdi se mu, da sliši nek preplašeni krik in hitre korake, ki se kmalu izgubijo v noči. Ko gre ponoči pred vezna vrata, opazi žensko, ki jo zasledujejo temne moške sence. Ženska in preganjalci pa zginejo v samostanskih ruševinah.
Pri podiranju starega portala so našli delavci nek papirus, ki je docela zaposlil inženirjevo domišljijo in navdušil mestnega arhivarja, ki je vedno stikal po ruševinah in iskal zgodovinske znamenitosti. Pravkar stojita v cerkvi ln razpravljata o najdbi.
Med tem je potegnil arhivar iz žepa svoj načrt in začel:
»Po kratkem razmišljanju sem kmalu ugotovil, da je načrt tako, kot smo iga mi gledali nesmiselen, oziroma da svoj smisel skriva. Če opazujemo zmešnjavo črt, zaslutimo še lahko, da bi to utegnil biti načrt, ne moremo pa določiti, kaj naj pomeni. Po kakovosti papirja, po črkah, ki jih najdete tu in tam pod črtami, lahko s precejšnjo gotovostjo trdim, da izvira dokument iz 17. stoletja, in sicer iz njegove prve polovice, torej iz dobe, ko je bilo to poslopje iše nunski samostan.
Našel pa sem staro kroniko, ki ve ravno o tej dobi samostana veliko povedati, toda le malo prijetnega in razumljivega. Znano vam je, da se je takrat šušljalo o marsikaterem samostanu marsikaj zelo čudnega. Tako ve tudi moja kronika zelo veliko povedati o samostanu, toda nič dobrega. Če je naša domneva prava, da je najdeni papir načrt, potem je pač vseboval neke skrivnosti in bil potem namenoma izmaličen, zato, da bi bil za druge ljudi nerazumljiv. Se neka druga misel me je potrdila v moji domnevi. Portal, ki ste ga začeli danes podirati, je stal v enem notranjih traktov, kajne?«
»Da, krasil je vhod zveznega krila med severnim in južnim traktom in sicer fronto nasproti tako imenovane svete! trojice.%.
»Prav! Najbrž niste spregledali, da je portal s svojim vrhom segal v višino drugega nadstropja, tako da ste posamezne kipe,
oziroma njihove glave lahko brez težave dosegli z oken drugega nadstropja?«
»Seveda. Saj si lahko ogledava.«
»Le ostaniva! Prav gotovo je tako. Glave nekaterih kipov, med njimi tudi glavo sv. Jakoba brez težave snamete z okna drugega nadstropja, seveda če se lahko ločijo glave od trupla. Prav tako je lahko v spretno pripravljeni vdolbini skriti nevaren papir.«
»Mislite torej, da ...«
»Ali vam nisem takoj rekel, da lom ni svež. Popolnoma prepričan sem torej bil, da tiči za zmešano čečkarijo našega načrta — skrivnost. Kako naj jo razrešim? Dobro (sem moral vse premisliti, predno sem uporabil kemičen postopek, kajti prav nič čudnega ne bi bilo, če bi s tem vse pokvaril. Kot raziskovalec, mislim, sem dostikrat občudoval duhovita tajna sredstva srednjega veka. Mnogo njegovih receptov za tajne pisave poznam. Sintetična črnila so bila izredno razširjena. Najenostavnejša vrsta sintetičnih črnil pa je tista, pri kateri poteze, ko se posuše, zopet izginejo in se prikažejo šele, če papir segrevamo. Tu o tej vrsti ni moglo biti govora, saj je bil načrt že itak dovolj počečkan. Pri tem mi je nehote šinila v glavo misel, ali ni pri našem načrtu ravno nasproten primer: da bi pri segrevanju izginile nevažne dn mešajoče črte in bi le važne črte ostale? To je bil poizkus, ki sem ga lahko tvegal, ne da bi se bilo treba bati za naš zaklad. Tako, dragi prijatelj, ta poizkus sem napravil in odlično se mi je posrečil. Poglejte!«
Doktor je vzel v roke malo svetilko in jo prižgal, načrte pa je položil na stožec. V polmraku sva molče čakala in po nekaj minutah se mi je zdelo, da postajajo nekatere črte vedno bolj blede, končno pa so popolnoma izginile in ostalo je le nekaj črt.
»Pravi pravcati načrt, tloris«, sem dejal.
»Vaša naloga bc, da ga prečitate, inženir!« je dejal doktor.
V trenutku sem se znašel.
vTukaj je dvor svete trojice, tu je križni hodnik, ta znak oomeni cerkev ln iz zakristije vodi... Kaj pa je to? Za te črte pa ni zidu, to mora,.. . da, brez dvoma je to podzemeljski hodnik, ki pelje i", samostana.«
Arhivar je bil ves lie sebe. Veselilo ga je, ker so bile njegove domneve pravilne. Tudi jaz sem bil razburjen, kajti dozdevalo se mi je, da mora biti to odkritje v nekakšni zvezi z mojimi nočnimi dogodivščinami. Ze sem odprl usta, da bi mu vse povedal, vendar me je zadržala neka bojazen. Nikdar nisem rad veliko govoril o zadevah, o katerih si sam nisem bil na jasnem. Bal sem se izgovorjene besede. Beseda je močnejša kot pa misli naša vsakdanja pamet. Doktor pa je le opazil, da z menoj ni nekaj v redu in me je zaskrbljeno vprašal:
»Kaj je z vami, nekam čudni ste?«
Nisem mu odgovoril, temveč sem ga odpeljal v zakristijo. Tu sem po (merah, ki sem jih našel v načrtu, začel preiskovati
stene. Kjer bi po načrtu moral biti vhod v podzemeljski hodnik, je ob steni stala ogromna omara. Bila je ena tistih omar, ki skrivajo v sebi celo bogastvo svečeniških oblačil in dragocenosti. Bila je dobro delo stare rokodelsKe umetnosti — ne-stvor, težak kot skala, okrašen z bogatimi rezbarijami, velikan od tal do stropa. Arhivar ge takoj ugotovil, da je omara iz 16. stoletja.
Oba Isva bila prepričana, da mora biti vhod v podzemlje za to omaro, prav tako pa sva tudi vedela, da je ne bova niti za las premaknila, če ne bova našla tajnega mehanizma.
»Dovolj za danes«, je dejal doktor in me pregovoril, da sem se napotil domov, čeprav sem nameraval ostati čez noč ▼ zakristiji.
(Dalje prihodnjič)