MP 03 Cogetinci–Radmožanci pododsek Beltinci–Radmožanci Nedelica pri Turnišču . . Irena Šavel, Samo Sankovič Nedelica pri Turnišču Boris Kavur, Bojan Djurić, Zdravka Hincak, Miloš Miler . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 39 Nedelica pri Turnišču Uredniški odbor Avtorja Sodelavci Recenzenti Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Irena Šavel Boris Kavur akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Liškova 61 Inštitut za dediščino Sredozemlja, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj, likovni urednik Černelavci, SI-9000 Murska Sobota Znanstveno-raziskovalno središče Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član irena.savel@guest.arnes.si Univerza na Primorskem Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper Samo Sankovič boris.kavur@zrs.upr.si dr. Špela Karo Izdajatelj Pomurski muzej Murska Sobota Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota Bojan Djurić Center za preventivno arheologijo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana samo.sankovic@guest.arnes.si Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani Zanj Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Benjamin Štular Jelka Pirkovič, generalna direktorica bojan.djuric@ff.uni-lj.si Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Zdravka Hincak Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu Lektorja Ivana Lučića 3, HR-10000 Zagreb Martina Rotar: slovenščina zdhincak@inet.hr Meta Osredkar: angleščina Miloš Miler Tehnična priprava publikacije Geološki zavod Slovenije Vanja Celin, Nives Spudić Dimičeva ulica 14, SI-1001 Ljubljana milos.miler@geo-zs.si Fotografije Samo Tanacek Načrt najdišča Dejan Rijavec Geodetske izmere Geoking, Geodetske in turistične storitve, d.o.o. Gradišče 1c, SI-9251 Tišina Risbe predmetov Katja Sukič, Boris Kavur Fotografije predmetov Tomislav Vrečič Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, september 2013 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. CIP - Kataložni zapis o publikaciji http://www.zvkds.si/saas Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. 903/904(497.4Nedelica) ŠAVEL, Irena Nedelica pri Turnišču / Irena Šavel, Samo Sankovič ; [sodelavci] Boris Kavur ... [et al.] ; [fotografije Samo Tanacek, fotografije predmetov Tomislav Vrečič ; načrt najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Katja Sukič, Boris Kavur]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 39) ISBN 978-961-6902-39-7 ISBN 978-961-6902-40-3 (pdf) 1. Sankovič, Samo 268516608 . Kazalo Uvod 5 Katalog stratigrafskih enot 58 Bakrena doba 59 Bronasta doba 61 Geografski in arheološki oris najdišča 6 Zgodnjesrednjeveško obdobje 83 Srednjeveško obdobje 85 Novi vek 92 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 8 Neopredeljene arheološke ostaline 97 Metodologija izkopavanja s stratigrafskim Katalog gradiva 103 opisom najdišča 12 Bakrena doba 59 Bronasta doba 61 Rimsko obdobje 59 Bakrena doba 19 Zgodnjesrednjeveško obdobje 83 Naselbinske ostaline 19 Srednjeveško obdobje 85 Tipološka in časovna opredelitev najdb 20 Novi vek 92 Sklep 24 Analize 242 Bronasta doba 25 Analiza živalskih kostnih ostankov Zdravka Hincak 242 Naselbinske ostaline 25 Mineraloško-petrografska analiza žlindre Sklep 28 Miloš Miler 242 Tipološka in časovna opredelitev keramike 29 The results of the radiocarbon analysis Sklep 42 Alexander Dreves 248 Kamnita orodja 46 Sklep 252 Glajena sekira 46 Orodja na odbitkih in odbitki 46 Sklep 47 Literatura 254 Ostanki slovanske poselitve 49 Indeks stratigrafskih enot 258 Naselbinski ostanki 49 Najdbe 50 Sklep 50 Visoki srednji vek 51 Naselbinski ostanki 51 Lončenina 53 Železne najdbe 56 Datacija in sklep 56 . . Uvod Arheološko najdišče Nedelica na trasi avtocestnega odseka MP 03 Cogetinci–Radmožanci, pododsek Beltinci–Radmožanci je bilo zaznano leta 2005 pri arheološkem terenskem pregledu pod vodstvom Bojana Djurića (Djurić 2006). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dedišči- no ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (pogodba MP 04 Beltinci–Lendava DARS 515/06). Na mestu odkritja prvih znakov o obstoju najdišča je bil leta 2006 opravljen arheološki intenzivni pregled površine in izkopa- ni štirje testni jarki za določitev stratifikacije (Djurić 2006). Oba postopka sta potrdila obstoj arheološkega najdišča naselbinske narave na parcelah št. 495, 496/1, k.o. Brezovica, in parceli št. 1518, k.o. Gomilica, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za arheolo- ško zavarovalno izkopavanje na tem mestu, realizirano s pogod- bo DARS 889/06. Izkopavanje je med 9. in 30. oktobrom leta 2006 na skupni povr- šini 3800 m2 opravila ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pod vodstvom Irene Šavel. Vse faze raziskav je usklajevala Skupina za arheologijo na avto- cestah Slovenije (SAAS), strokovni nadzor je opravljal pristojni konservator ZVKDS OE Maribor Ivan Tušek, nadzor naročnika pa Rade Zeljković. Pri izkopavanju so sodelovali arheologi Samo Sankovič (Lendava), Mojca Jereb (Lendava) in Nikola Erlich (restavriranje), konservator tehnik Jože Varga (Pokrajinski muzej Murska Sobota) ter tehni- ki Tomislav Vrečič, Dejan Rijavec, Samo Tanacek, Bruno Balažic in Miha Rihtaršič (vsi iz Murske Sobote). Strokovno in tehnično podporo izkopavanjem so nudili Tomaž Verbič (geološka analiza najdišča), Zdravka Hincak (analiza žival- skih kostnih ostankov), Boris Kavur (analiza kamnitih artefak- tov), Leibniz-Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts-Universität Kiel, Nemčija, Aleksander Dreves (radiokarbonske analize oglja), Katarina Čufar (analiza lesa), Miloš Miler (analiza žlindre), predmete je fotografiral Tomislav Vrečič, fotografsko in terensko dokumentacijo je računalniško obdelal Dejan Rijavec, risbe najdb sta izdelala Katja Sukič in Boris Kavur, arheološko gradivo je restavriral Nikola Erlich, konserviral pa Milan Zver. Arheološka izkopavanja na najdišču Nedelica, južno od isto- imenske vasi, so razkrila naselbino iz bakrene dobe, katere ostanke je uničila naslednja mlajša bronastodobna poselitev. Predel je bil poseljen še v obdobjih zgodnjega srednjega veka in v času srednjega veka. Poselitev tega predela, kakor so pokaza- la zavarovalna izkopavanja, se širi tudi izven načrtovane trase, proti vzhodu in zahodu. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 5 Geografski in arheološki oris najdišča Najdišče Nedelica pri Turnišču leži južno od vasi Nedelica, med odrivati pritoke z gričevij vzdolž toka proti jugu (Perko/Orožen potokoma Ledava in Črnec, in na obeh straneh lokalne ceste Adamič 1998, 564, 566). Tako imamo vzdolž Mure širok pas holo- Nedelica–Brezovica (sl. 1–5). Samo najdišče leži na rahli vzpetini censkih naplavin, ki se pod ožino pri Gornji Radgoni razširi v ši- v bližni Črnega potoka. roko ravnino, kjer prevladuje peščeno meljasta aluvialna prst Naselje Nedelica z okolico je del Dolinskega – obširne murske (Natek 1991, 10). ravnice, ki leži med reko Muro na jugu, gričevjem Goričko Na nastanek prsti na murski ravnini je odločilno vplivala reka na severu, na zahodu se stika z Ravenskim, na vzhodu pa z Mura, ki se je cepila v rokave, premeščala strugo od severa pro- Lendavskimi goricami. Dolinsko je pretežno aluvialna ravan, ki ti jugu in za sabo puščala različno stare prodne in peščene na- jo prekinjajo komaj zaznavni ostanki pleistocenske površine. nose, ki so se mešali s peščenimi, z ilovnatimi in glinastimi na- Mura, ki je v ledeni dobi z večinoma karbonatnim prodom in s nosi s sosednjih gričevij. Ob Ledavi med Renkovci, Nedelico peskom iz alpskega povirja zasula mursko ravan, se je na preho- in Radmožanci prevladuje prst na peščeni glini (Perko/Orožen du iz pleistocena v holocen sprva vrezala v naplavino in jo v ve- Adamič 1998, 568, 569). liki meri odstranila, nato pa zopet začela zasipavati in z nanosi Ožje območje najdišča leži na peščeni sipini (sl. 4). Daljša os ima smer vzhod–zahod, torej gre za vzdolžno longitudinal- 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. no rečno sipino, ki jo je izoblikovala reka Mura s svojim tokom. Izkopavanja so potekala prečno na daljšo os sipine. Sipina je na površini peščena, pod peskom je peščeni prod. Pesek je Mura naplavila kot poplavni sediment, peščeni prod pa se je usedal v njenih koritih, ki so se bočno prepletala (Verbič 2006). Za potrebe geološkega opisa smo izkopali dve sondi (presek 1 in presek 2). Sonda 1 je bila izkopana na severnem delu najdišča (sl. 16), sonda 2 pa na južnem delu najdišča (sl. 16). Pri obeh pro- filih sond je podlaga peščeni prod, sediment rečnega korita. Ta je v podlagi tudi na vrhu sipine, le da je prekrit z nekoliko debelej- šim peščenim pokrovom. V južni sondi je nad peščenim prodom plast prodnato peščenega mulja, ki ga je zaradi slabe prepu- stnosti za meteorno vodo zajelo psevdooglejevanje. Ta sediment lahko interpretiramo kot polnilo dna sipine, ki so ga prinašale 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti znotraj AC trase, 3 Raziskani predel najdišča na trasi AC MP 03 Cogetinci–Radmožanci, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. M 1:20 000; podlaga TTN5, lista K283600, K284600 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta prostor terenskega pregleda. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 6 občasne poplave. V severni sondi te plasti ni. Neposredno na pe- manjši vzpetini z imenom Selca naselbina iz bakrene dobe (najd- ščenem produ je precej humozen peščen horizont s prodniki in be s sondiranj hrani Pokrajinski muzej v Murski Soboti, inv. št. z muljem, temu sledi obdelovalna površina, ki jo sestavlja pre- 4444–4445). Prav tako iz bakrene dobe je bila naselbina na težno peščena granulometrična frakcija. Izvor tega peska v mo- manjši vzpetini z imenom Peščare južno od Gomilic ob kolovozu derni obdelovalni površini je na vrhu peščene sipine, od koder se Gomilica–Brezovica (najdbe iz sondiranj hrani Pokrajinski muzej z obdelovalnimi stroji prenaša proti severnemu in južnemu dnu Murska Sobota, inv. št. 4438–4443). Gomilna grobišča, verjetno sipine (Verbič 2006). iz rimskega obdobja, so vzhodno od Nedelice v gozdu z imenom Predel Nedelice je bil poseljen v različnih arheoloških obdo- Košnata greda in v gozdu vzhodno od Brezovice. Ostanki starih bjih. Najstarejše so posamične in slučajne najdbe kamnitega cest, po ljudskem izročilu rimskih, pa so na poljih z imenom Gaje orodja, ki so bile odkrite v bližini Gomilic (dve kladivasti kamni- med Nedelico in Brezovico in na poljih z imenom Črešnjovica ju- ti sekiri hranijo v zasebni zbirki) in v bližini Brezovice (kamni- gozahodno od Nedelice (Šavel 1991, 68, 79). ta sekira je izgubljena). Severovzhodno od Brezovice je bila na 4 Pogled na arheološko najdišče proti vzhodu pred izkopavanjem. 5 Najdišče na vojaškem zemljevidu iz leta 1784; M 1:50 000; vir: Rajšp/Serše 2001; georeferenciran. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 7 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je opravila ekipa pod vodstvom cesti Brezovica–Nedelica na rahlo dvignjenem terenu južno od Branka Kermana, Irene Šavel in Bojana Djurića (Djurić et al. Črnega potoka. 2006). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na potencialnem arhe- Na pregledani površini je bilo pobranih 964 artefaktov in 1 kost ološkem najdišču, ugotovljenem leta 2005 (Djurić 2006) na par- (sl. 9–15). Med artefakti močno prevladujejo fragmenti (pred- celah št. 495 in 496/1, k.o. Brezovica v Prekmurju. (sl. 6, 7). Gre vsem prazgodovinske) keramike (skupaj 817 kosov oz. 84,75 %), za njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma posejane, mnogo manj je gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj deloma preorane in deloma opuščene. Parcele ležijo ob lokalni 132 kosov oz. 13,69 % vseh artefaktov), tem pa sledijo v majh- nem številu predvsem kosi stekla (9 kosov oz. 0,93 %), kosi že- 6 Območje intenzivnega pregleda na vojaškem zemljevidu iz leta 1784; leza (7 kosov oz. 0,73 %) in nekaj plastike (5 kosov oz. 0,52 %), M 1:20 000, vir: Rajšp/Serše 2001; georeferenciran. kar kaže na zelo čiste njivske površine (skupno le 2,28 % moder- nih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 549 kosov arheološko povednih fragmentov keramike (67,20 % vse keramike) prazgodovinske, rimskodobne in zgodnje srednjeveške starosti. Določitev keramike je opravila I. Šavel. Na pregledanem območju so bili pod vodstvom Ane Plestenjak in Reneja Masaryka izkopani štirje (4) testni jarki (TJ) velikosti 1 × 1 m (sl. 15). Distribucija prazgodovinskih, rimskodobnih in zgodnje- srednjeveških artefaktov ter njihova količina sta na pregledani površini potrdili obstoj arheološkega najdišča, čigar površina je bila z oranjem poškodovana do povprečne globine 30 cm. Testni jarki so ugotovitve površinskega pregleda potrdili. 7 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofo- 8 Diagram površinskih najdb keramike v %. to posnetku; M 1:20 000, podlaga DOF, lista K283661A in K284661A; prazgodovinska keramika (46,02) ©GURS, ©DARS. rimskodobna keramika (14,81) zgodnjesrednjeveška keramika (6,36) novoveška in moderna keramika (32,81) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 8 8 0 . 8 0. 3+ 3+ 2 50. 50. 0 0 0 2 00 7 0 7 9 1 Pregledana površina najdišča, lokacija testnih jarkov in razprostra- 11 Razprostranjenost zgodnjesrednjeveške keramike; M 1:1500. 0 1 . 0 3 . + njenost prazgodovinske keramike; M 1:1500. 3+ 0 1–2 0 0 . 0 0 . 0 TJ 4 0 1–10 0 3–5 2 0 2 8 0 8 11–20 1 6–10 0 1 . 0 3 . + 3 21–30 + 5 11–16 0 5 . 0 0 . 0 31–40 0 0 17 in več 2 0 2 9 0 9 41 in več 7 7 1 0. 0. 0 3+0 1 3+0 . 0. 0 0.0 4 00 . 0 + 4+ 00 0 . 0 0 . 0 00 TJ 3 6 0 . 6 2 + 0 5 . 0 2 . + 0 5 0 0.00 TJ 2 5 0 . 5 2 + 0 0 . 0 2 . + 0 0 0 0.00 TJ 1 4 0 . 4 1 + 0 5 .1 10m 0. + 0 10m 5 0 0.0 0 8 0 8 . 0.3 3+ +5 2 50. 2 0.0 0 00 0 0 7 7 10 1 Razprostranjenost rimskodobne keramike in ožgane gline; M 1:1500. 12 1 Razprostranjenost novoveške in moderne keramike; M 1:1500. 0 0 .3 .3 + + 0 rimskodobna keramika 0 1–5 0 0 .0 .0 0 1–3 0 6–10 2 2 0 0 8 8 4–5 1 11–15 1 0 0 .3 .3 + 6–10 + 5 16–20 5 0 0 .0 . 11–16 0 0 0 21 in več 2 2 0 0 9 9 17 in več 7 7 1 0. 1 0.3 0 3+0 0 +00 . 0. .0 4 00 .4 0 + + 0 0 0 0 .0 . ožgana glina 0 0 0 0–1 1,1–2 2,1–3 3,1–4 4,1 in več 6 0 6 . 2 0 + . 5 2 0 + . 5 0 0 0 .00 5 0 5 . 2 0 + . 0 2 0 + . 0 0 0 0 .00 4 0 4 . 1 0 + .1 10m 50 + . 5 0 10m 0 0 .00 Arheologija na avtocestah Slovenije  Nedelica pri Turnišču 9 8 0. 3+ 2 50. 0 00 7 13 10 Razprostranjenost srednjeveškega, novoveškega in modernega grad- .3+ benega materiala; M 1:1500. 00.00 1–10 208 11–20 10.3+ 21–30 50.00 209 7 1 0. 0 3+0 . 0. 4 00 +00.00 6 0.2+50.00 5 0.2+00.00 4 0.1+50 10m .00 8 0. 3+ 2 50. 0 00 7 14 1 Razprostranjenost stekla, železa in plastike; M 1:1500. 0.3+ 0 železo 0.00 steklo 208 plastika 10.3+50.00 209 7 1 0. 0 3+0 . 0. 4 00 +00.00 6 0.2+50.00 5 0.2+00.00 4 0.1+5 10m 0.00 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 7 d 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 5 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 3 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 9 d 0 0 0 2 0 0 0 0 0 3 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 1 5 d a 3 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 2 3 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 i. št. a glin žgan 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 O . št. 14 d at. .d 10 0 0 17 3 0 13 2 0 18 2 2 10 2 0 3 3 0 8 5 2 10 3 2 7 5 5 10 0 0 5 8 2 3 8 0 3 2 0 8 5 2 5 3 0 i m i. št. enb laj. ob rad m . št. 6 0 0 10 2 0 8 1 0 11 1 1 6 1 0 2 2 0 5 3 1 6 2 1 4 3 3 6 0 0 3 5 1 2 5 0 2 1 0 5 3 1 3 2 0 G d 118 .d 5 3 3 3 3 7 8 5 2 7 8 7 3 8 2 5 8 3 7 3 8 5 i. št. 18 10 13 10 23 12 17 17 15 17 17 15 12 10 18 17 13 12 10 17 13 15 12 laj. obm . št. 11 6 3 8 6 2 14 2 2 2 7 4 10 10 5 9 3 1 10 4 5 10 4 2 9 5 1 7 6 3 11 10 5 8 7 2 4 6 2 01 8 5 9 7 3 d 268 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 7 0 0 2 8 0 0 7 0 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 13 10 18 10 zg. sr. vek . št. 0 0 0 1 1 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 6 0 0 0 2 0 0 4 0 11 6 0 1 5 0 0 4 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 52 ika d Keram .d 2 0 0 5 3 0 5 5 0 5 0 3 7 0 0 0 2 8 0 0 5 0 2 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 i. št. 12 10 10 22 17 12 17 18 18 ko ob rims . št. 1 0 0 3 2 0 3 3 0 3 7 0 6 6 2 13 4 0 10 7 0 10 0 1 5 0 0 3 0 1 3 0 0 0 0 0 11 0 0 11 3 0 3 0 0 d 121 .d 2 5 0 0 0 7 7 0 3 5 0 3 2 8 2 8 0 3 0 0 5 8 2 0 0 0 0 5 0 i. št. 12 18 13 35 10 28 18 47 12 6 42 65 42 6 37 32 12 10 a. razg. obp . št. 1 3 0 0 7 0 4 4 0 11 8 2 3 0 2 21 6 1 17 5 1 5 11 0 7 2 36 25 0 39 25 3 41 22 1 19 7 0 0 0 0 3 6 0 d 28 376 regled r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 o številon skega p d r a d n a t S 50 50 0 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 5 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 ršin m v sko število retira ov a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ejan terp d in t s o v i j l d i V ltati p 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 a t o n e Rezu A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C . št. a n l a r i b Z d i. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 15 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 11 Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča Pred arheološkim posegom so bile na najdišču Nedelica izključ- keramike, 63 odlomkov srednjeveške keramike, 1 cel srednjeve- no njivske površine s posevki koruze, soje in buč (sl. 4). Meje ob- ški lonec, 1 odlomek novoveške keramike, 1 železen predmet, 23 močja raziskav so na severni in južni strani določili z rezulta- kosov ožgane gline, 1 opeka). Plast je prekrivala večje število ar- ti intenzivnega pregleda, na zahodni in vzhodni strani pa meja heoloških ostalin. Na skrajnem severnem robu najdišča je bila gradbenega posega. Najdišče v velikosti 3800 m2, ki ga lokalna v kv. 2, 5, 13, 32–34, 44–45 dobro vidna do 0,40 m debela rjavo cesta Nedelica–Brezovica preseka na dvoje, je bilo razdeljeno na črna naplavinska plast iz trdnega meljastega peska z 20 % gru- sedem sektorjev, ti pa na kvadrante, velike do 10 × 10 m (sl. 16). šča (SE 125) z nekaj najdbami. V kv. 16 in 17 je bila nad to plastjo Skupno jih je bilo 53. Metodologija terenskega dela je bila prila- plast sivo rjavega mehkega meljastega peska z nekaj grušča, na- gojena arheološkim izkopavanjem večjih površin, izpostavlje- stala kot novoveško nasutje (SE 132), verjetno povezano s cesto na pa je bila že ob obsežnih arheoloških izkopavanjih v okoli- Nedelica−Brezovica. Na južnem delu najdišča je bila pod plastjo ci Murske Sobote (trasa AC Vučja vas–Beltinci) in je temeljila na SE 2, od kv. 28 do kv. 31, 0,28 m debela naplavinska plast temno kombinaciji strojnega odstranjevanja ornice ter deloma paleoor- rjavega trdnega meljastega peska z 20 % grušča (SE 4), ki je le- nice in ročnega stratigrafskega izkopa arheoloških ostalin oziro- žala nad plastjo SE 3. V kv. 8–11, 16–28, 35–41, 47–51 pa se je pod ma plasti. Dokumentiranje odkritih arheoloških plasti, struktur plastjo SE 2 pojavila geološka osnova rumenega do rdeče rjave- oziroma objektov je potekalo v skladu z uveljavljenimi metoda- ga mehkega peščenega melja, ponekod z rdečimi oksidi (SE 3), v mi arheološke dokumentacije terenskih postopkov. Arheološke katero so bile vkopane arheološke strukture in nad katero sta v strukture so bile praviloma odkrite v primerih, ko so bile vkopa- ostalih kvadrantih ležali kulturni plasti SE 88 in delno SE 124. Po ne v različne geološke plasti. Bile so različnih oblik in velikosti, v odstranitvi zgornjih plasti (SE 88 in SE 124) se je povsod pojavi- veliki meri pa so se razlikovale tudi po polnilih. Pri tem velja po- la geološka osnova SE 3 (sl. 18), razen na skrajnem severnem delu udariti, da so bile v številnih primerih zaradi poljedelske obde- najdišča, kjer je bila pod plastjo SE 124 v kv. 3–4, 6–7, 14–15 plast lave močno uničene, tako da se je ohranilo le njihovo dno, ki pa temno rjavega trdnega peščenega melja s 40 % grušča (SE 302). V pogosto ni vsebovalo nobenih najdb. Vzorčenje odkritega oglja, kv. 2–3, 5–6 in 13–14 je bila pod plastema SE 124 in SE 125 rumena kosti in organskih ostankov je potekalo vzporedno z vzorčenjem do sivo rjava trdna plast peščenega melja (SE 303), delno v kv. 2, 5 zemlje za flotacijo, ki je bila opravljena že med samimi izkopava- in 13 pa je bila pod istima plastema plast temno rjavega trdnega nji. Med izkopavanjem smo ugotovili, da je bilo najdišče poselje- meljastega peska s 40 % grušča (SE 304). no v bakreni in bronasti dobi, v zgodnjem srednjem veku in sre- V plasteh SE 4, SE 3, SE 124 in SE 125 so bili odkriti tudi obrisi kro- dnjem veku (sl. 19, 20). žnih oblik (SE 7 v kv. 29, SE 272 v kv. 14–15, SE 336 v kv. 33, SE 311 v Najdišče leži na peščeni sipini. Daljša os ima smer vzhod–zahod, kv. 34, SE 193 v kv. 35 in 36, SE 213 v kv. 36–48 in SE 315 v kv. 45– torej gre za vzdolžno longitudinalno rečno sipino, ki jo je obli- 46), ki so bili videti kakor zapolnjene jame ali manjše nesklenje- kovala reka Mura s svojim tokom. Sama izkopavanja so poteka- ne krožnice (sl. 18–20). Za te obrise smo sklepali, da so naravnega la prečno na daljšo os sipine. Površino najdišča je pokrivala do nastanka, vendar po drugi strani dvomili, ker so vsebovali ar- 0,20 m debela plast ornice kot rjav do sivo rjav peščeni melj (SE 1), heološke najdbe. Geolog T. Verbič je po ogledu terena ugotovil, ki je vsebovala večje število najdb iz različnih obdobij. Sledila je da te krožne tvorbe predstavljajo poligonalna tla, ki so nastala do 0,20 m debela plast paleoornice (SE 2) kot sivo rjav do rumeno v pleistocenu, ko so bila na tem območju stalno zamrznjena tla rdeče rjav mehak peščeni melj. To je premešana plast med ornico (permafrost), pri katerih se je sezonsko (poleti) odtajal le zgornji in geološko osnovo, ki je vsebovala premešane prazgodovinske (aktivni) del. Pri tem procesu je prihajalo do navpičnega preme- in srednjeveške najdbe (205 odlomkov prazgodovinske keramike, ščanja zemeljskih plasti, na kar so vplivali tudi različni kemični 26 odlomkov srednjeveške keramike, 1 odlomek neopredeljive procesi (Verbič 2006). keramike, 7 kosov ožgane gline, žlindra). Tej plasti (sl. 17) je v kv. Na arheološkem najdišču smo dokumentirali dva preseka. Prvi 10–11, 18–21, 40–43 sledila 0,20 m debela plast rjavega peščenega presek (sl. 21) je bil na skrajnem severnem robu najdišča (kv. 2) in melja (SE 88) z večjim številom najdb (3976 odlomkov prazgodo- je pokazal naslednjo stratigrafijo: površino je pokrivala ornica vinske keramike, 7 celih prazgodovinskih posod, 4 glinene uteži, kot sivo rjav peščeni melj (SE 1), tej je sledila plast sivo rjavega do 2 vijčka, 1 odlomek žrmelj, 1 odbitek, 14 odlomkov rimskodobne rumeno rdeče rjavega peščenega melja (SE 2), sledila je rjavo črna keramike, 49 odlomkov srednjeveške keramike, 109 kosov ožga- naplavinska plast (SE 125), pod katero je bila plast temno rjavega ne gline, 6 kosov žlindre), ki je prekrivala številne prazgodovin- trdnega peska z gruščem (SE 304), ki se je izklinila v plast rume- ske ostaline. V kv. 3–4, 6–9, 15–16, 33–35 in 44–47 pa je bila pod nega do sivo rjavega trdnega peščenega melja (SE 303). plastjo SE 2 0,30 m debela naplavinska plast temno rjavega me- Drugi presek (sl. 22) je bil na skrajnem južnem delu arheološke- ljastega peska s 15 % grušča (SE 124) z večjim številom najdb (756 ga najdišča (kv. 30) z naslednjo stratigrafijo: površino je pokrival odlomkov prazgodovinske keramike, 47 odlomkov rimskodobne sivo rjav peščeni melj kot ornica (SE 1), pod njo je bila plast sivo Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 12 8 0.3+50.00 207 10.3+0 16 Načrt izkopanega dela 0arheološkega najdišča z vrisanimi kvadranti in oznakami presekov; M 1:750. .00 V raziskano območje II. 52 V I 4 . 4 presek 1 53 45 32 presek 2 V . 33 208 I V . 1 1 0 3 46 .3 II + I. 5 5 0. 3 0 4 II 0 . 2 I. 1 14 47 6 35 3 209 15 10 4 . 8 4 7 7 7 + 0 . 0 3 . + 3 0 00 0 . 0 36 0 00 0 . 4 00 16 49 8 37 17 9 50 38 18 168,9 10 51 39 19 11 40 20 6 0.2+50.00 41 21 4 168,0 2 22 43 23 24 25 5 0.2+00.00 26 27 28 29 30 4 4 0 . 0 1 . + 1 5 + 0 5 . 0 0 . 0 0 31 167,6 10m 12 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 13 17 Načrt izkopanega dela arheološkega najdišča z vrisanimi plastmi pod ornico; M 1:750. V SE 3 – rumen do rdeče rjav mehak peščen melj II. 52 V I 4 . 4 SE 4 – naplavinska plast temno rjavega trdnega meljastega peska 53 45 32 SE 125 – rjavo črna naplavinska plast V . 33 SE 132 – novoveško nasutje – sivo rjav mehak meljast pesek IV . 13 krožne strukture 46 III. 5 arheološke plasti 34 II. 2 SE 88 – plast rjavega trdnega peščenega melja z najdbami I. 1 14 SE 124 – naplavinska plast temno rjavega trdnega meljastega peska z 47 6 najdbami 35 3 15 48 7 36 4 16 49 8 37 17 9 50 38 18 168,9 10 51 39 19 11 40 20 41 21 4 168,0 2 22 43 23 24 25 26 27 28 29 30 31 167,6 12 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 14 18 Načrt izkopanega dela arheološkega najdišča z vrisanimi spodnje ležečimi geološkimi plastmi; M 1:750. V SE 3 – rumen do rdeče rjav mehak peščen melj III.I 52 5 V 4 I 4 . 4 I 4 SE 302 – plast temno rjavega trdnega peščenega melja z gruščem 53 5 45 4 32 3 SE 303 – rumeno do sivo rjava trdna plast peščenega melja V . 33 3 SE 304 – plast temno rjavega trdnega meljastega peska z gruščem 336 315 IV I . 13 1 krožne strukture 46 4 IIIII.I 5 34 3 III.I 2 I.I 311 1 14 1 47 4 6 2 3 575 3 272 3 15 1 48 4 7 36 3 4 16 1 49 4 8 37 3 17 1 9 50 5 38 3 18 1 168,9 10 1 51 5 39 3 19 1 11 1 40 4 20 2 41 4 21 2 4 168,0 2 22 2 43 4 23 2 24 2 25 2 26 2 27 2 28 2 29 2 30 3 31 3 167,6 12 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije  Nedelica pri Turnišču 15 19 Kompozitni načrt najdišča; M 1:750. V raziskano območje II. 52 V I 4 . bakrena doba 4 53 45 32 bronasta doba V . 33 zgodnji srednji vek IV . 1 srednji vek 3 46 III. 5 novi vek 34 II. 2 neopredeljeno I. 1 14 47 6 35 3 15 48 7 36 4 16 49 8 37 17 9 50 38 18 168,9 10 51 39 19 11 40 20 41 21 4 168,0 2 22 43 23 24 25 26 27 28 29 30 31 167,6 1 10m 2 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 16 V II. 5 2 V I. 4 4 5 3 4 5 3 2 V . 3 3 369 325 IV 367 . 371 1 3 285 327 4 6 323 283 III. 321 238 5 361 340 363 158 3 4 156 359 II. 365 197 154 380 2 281 161 279 I. 152 276 309 1 1 4 261 338 306 4 263 7 240 259 6 3 5 301 265 3 299 181 185 233 267 297 269 293 183 1 5 295 4 8 7 291 229 3 6 231 4 289 195 273 150 1 274 199 6 287 4 9 146 8 385 383 131 148 3 7 129 127 142 144 173 175 1 7 177 163 1409 5 0 171 3 8 169 179 111 117 138 165 167 136 113 20a Detajlni kompozitni načrt najdišča; M 1:500. 1 8 115 V II raziskano območje . 1 0 134 5 5 2 V bakrena doba 1 I. 3 4 9 4 5 123 3 bronasta doba 4 5 121 102 3 2 V zgodnji srednji vek . 119 1 9 3 3 94 srednji vek 92 369 187 325 1 100 1 novi vek IV 367 . 4 0 189 96 98 371 1 3 285 neopredeljeno 104 327 210 4 106 108 6 323 283 III. 332 321 238 5 219 361 208 330 244 340 363 158 2 3 0 4 156 359 20 I2I. 217 365 252 197 154 380 2 281 215 161 204 279 206 I. 248 246 152 276 309 4 1 1 1 4 350 242 261 338 306 250 4 263 7 240 352 254 259 6 354 235 2 3 1 5 301 265 356 3 299 61 181 344 185 233 267 297 269 293 183 346 1 5 4 295 2376 348 378 63 4 8 7 291 374 87 2 229 2 3 6 59 231 55 4 85 289 57 195 67 273 150 65 1 274 199 6 4 3 287 73 75 53 4 77 9 146 8 385 383 131 148 2 3 79 71 3 81 69 7 129 83 127 142 144 51 49 41 45 173 175 1 7 47 177 163 140 43 9 5 0 171 2 3 4 8 39 169 179 111 117 138 165 167 136 113 37 1 8 115 35 1 0 134 5 20b Detajlni kompozitni načrt najdišča; M 1:500. 1 2 3 5 33 9 123 31 121 102 29 119 1 9 94 187 92 1 100 1 2 4 6 0 189 96 98 210 104 106 108 332 219 208 330 2 244 0 202 217 215 252 204 206 248 246 223 2 7 25 4 1 350 242 250 26 352 27 254 23 354 235 2 1 221 356 61 344 2 8 21 346 4 2 15 376 348 378 63 19 374 87 2 2 59 17 11 13 55 85 57 67 65 2 9 4 3 73 75 53 9 77 2 3 79 8171 69 83 51 49 41 45 3 0 47 43 2 4 39 37 3 1 35 1 2 10m 2 5 33 31 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 17 29 2 6 223 2 7 25 26 27 23 221 2 8 21 15 19 17 11 13 2 9 9 3 0 3 1 1 2 rjavega do rumeno rdeče rjavega peščenega melja (SE 2), ki sta mu sledili naplavinska plast temno rjavega trdnega meljastega peska (SE 4) in plast rumenega do rdeče rjavega mehkega pešče- nega melja (SE 3). 21 Presek 1 skozi plasti na arheološkem najdišču; M 1:100. SE 1 – sivo rjav peščen melj SE 2 – sivo rjav do rumeno rdeče rjav peščen melj SE 125 – rjavo črna naplavinska plast SE 303 – rumeno do sivo rjava trdna plast peščenega melja SE 304 – plast temno rjavega trdnega meljastega peska z gruščem SE 279 – jama SE 4 – naplavinska plast temno rjavega trdnega meljastega peska kv. 2 kv. 3 z = 167,409 1 2 125 304 303 4 279 22 Presek 2 skozi plasti na arheološkem najdišču; M 1:100. SE 1 – sivo rjav peščen melj SE 2 – sivo rjav do rumeno rdeče rjav peščen melj SE 4 – naplavinska plast temno rjavega trdnega meljastega peska SE 3 – rumen do rdeče rjav peščen melj grušč kv. 30 z = 167,334 1 2 4 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 18 Bakrena doba Naselbinske ostaline (sl. 19, 20, 23) na severnem (SE 117 (G18), SE 113 (G19), SE 119) in južnem (SE 23, SE 27/221 (G20–22), SE 11, SE 9) delu najdišča (sl. 19, 23). Nekaj od- lomkov keramičnih posod iz tega najstarejšega obdobja smo odkrili že v plasti SE 2 (G1) ter plasteh SE 124 (G2–17) in SE 88 (G174, G231, G252, G364–369). V veliki meri, predvsem v osrednjem delu Najstarejša poselitev najdišča Nedelica je bila v času bakre- najdišča, pa so verjetno bile bakrenodobne strukture močno ne dobe. Maloštevilne arheološke ostaline (večje in manjše poškodovane s poznejšo bronastodobno in srednjeveško poseli- jame in jame za stojke), opredeljene v ta čas, so bile predvsem tvijo tega prostora in novodobnimi vkopi, kar je vzrok, da so bile bakrenodobne najdbe odkrite tudi v okviru arheoloških ostalin 23 Naselbinske ostaline iz 4 b 9 akrene dobe; M 1:750. 8 iz teh obdobij: SE 263 (G108–110), SE 127 (G86), SE 100 (G540), SE 92 37 raziskano območje (G533–539), SE 252 (G824–832), SE 254 (G600, G601), SE 138, SE 242 bakrena doba 17 (G583–588), SE 246, SE 248 (G595), SE 346 (G637), SE 344 (G626), 9 50 3 SE 215 (G654, G655), SE 53 (G756) in SE 29 (G738). Na osnovi oblik 8 117 113 in okrasja lahko lončenino iz jam, jam za stojke in plasti (SE 2, SE 18 88 in SE 124) uvrstimo v lasinjsko kulturo. 10 51 39 119 Jame (sl. 23) 19 11 40 Dokaj plitve jame nepravilnih ovalnih oblik so ležale pod plastjo paleoornice oziroma so bile vkopane v plast rumenega do rde- 20 če rjavega mehkega peščenega melja (SE 3). Povprečna globina 41 ohranjenih jam je znašala od 0,17 m do 0,37 m. Med skupino jam severnega dela najdišča je izstopala večja 21 jama (SE 117) nepravilne okrogle oblike, velika 1,90 × 1,26 m in 42 globoka 0,37 m. Jama je vsebovala odlomke keramičnih posod 2 (G18). Manjša je bila jama SE 113, ki je bila okroglega tlorisa, veli- 2 ka 0,90 m v premeru in globoka 0,30 m. V jami so bile keramične 43 posode (G19) in kosi ožgane gline. 23 Omenjene jame so po vsej verjetnosti ostanek nekega objekta, ki pa ga ne moremo povezati v celoto. Na južnem delu najdišča sta bili jami SE 27 in SE 23. Jama SE 27 24 iz kv. 27 je bila nepravilnega podogovatega tlorisa, velika 4,14 × 1,83 m in globoka 0,17 m. Vsebovala je odlomke keramič- nih posod (G20–22). Na dnu jame je bila stojka SE 221. V bližini je 25 bila manjša jama SE 23, ki je bila okroglega tlorisa s premerom 1,76 m in globoka 0,18 m. V jami je bil odlomek ostenja keramič- ne posode. 26 Jame za stojke (sl. 23) 27 26 23 V ta čas bi sodile posamične in razpršene jame za stojke. Jama 27 za stojko SE 119 iz kv. 18, velika 0,60 × 0,56 m in globoka 0,23 m, 221 je vsebovala odlomke ostenij keramičnih posod. Jama za stoj- 28 ko SE 221 je bila na dnu jame SE 27 (kv. 27), v premeru je merila 11 0,30 m in bila globoka 0,04 m. Jama za stojko SE 11 iz kv. 28, velika 0,65 × 0,52 m in globoka 0,36 m, je vsebovala odlomek keramične 29 posode. Jama za stojko SE 9 iz kv. 9, velika 0,62 × 0,60 m in glo- 9 boka 0,18 m, je vsebovala odlomek ostenja keramične posode. 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 19 Podobne jame in jame za stojke so bile odkrite v bakrenodob- goricah (Pahič 1976, t. 3: 11; 5: 11, 23), Zbelovo (Pahič 1983, 93, t. 2: nih naselbinah v Sloveniji (Tušek/Kavur 2011, 15, sl. 17; Šavel 1992a, 1–9; 5: 1,2, 6) in Brezje pri Zrečah (Pahič 1956, 234, t. 1: 1). 57–58, priloga 3; Tomaž 2006, 105, sl. 2, 3; Kavur 2006a, 110, sl. 2, Z najdišč severozahodne Hrvaške jih lahko primerjamo z lonci z 3; Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 122, sl. 3; Strmčnik Gulič 2006, najdišča Dubranca (Balen 1998, 16, t. 8: 4) in najdišča Blizna pri 200, 201), na Hrvaškem (Homen 1990, 54; Bekić/Komšo/Marković Jakopovcu (Bekić/Komšo/Marković 2006, 151, t. 4: 3). 2006, 94, 182–184) in zahodnem Madžarskem (Tokai 2007, 8, 9, Podobni so tudi v skupini Balaton-Lasinja I, na primer z naj- sl. 2–5; Bánffy 1996, 100, sl. 17) in so, kakor na našem najdišču, dišč: Sávoly-Babócsa v županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 16: 4), najverjetneje ostanki večjih objektov. Hidegkuta (Kalicz 1973, 136, sl. 1: 6), Keszthely-Fenekpuszta (Kalicz 1969, 87, sl. 7) in Balatonmagyaród-Homoki-dűlő (Bánffy Tipološka in časovna 1994, sl. 5: 5; 8: 1). opredelitev najdb Tip L 2. Lonci imajo cilindrično oblikovan vrat, ki se zaključuje z ravnim ali rahlo nagnjenim ustjem na zunanjo ali notranjo stran (G11, G20, G127, G334, G366, 533, G583, G589). Odlomek lonca G334 ima pod ravno odrezanim ustjem podolgovato bradavico. V tem poglavju obravnavamo keramične najdbe, ki so bile od- Podobni so iz Ivankovcev (Tušek/Kavur 2011, G28–31), Bukovnice krite v plasteh, različnih strukturah iz bakrene ter bronaste dobe (Šavel 1992a, t. 12: 2; 16: 1), Andrencev (Pahič 1976, t. 3: 13), in novodobnih vkopih. Kamnito orodje je obdelano v posebnem Zbelovega (Pahič 1983, t. 2: 8; 3: 1–5). Na Hrvaškem se take obli- poglavju (Kavur, tu str. 46). ke pojavljajo na najdiščih Bentež pri Beketincu (Minichreiter/ Marković 2009, 33, t. 2: 1, 2) in Dubranac (Balen 1998, t. 8: 2). Lončenina (sl. 24, 25) Podobni so z madžarskih najdišč: Gellénháza-Városrét (Horváth/ Simon 2003, sl. 21: 8) in Balatonmagyaród-Homoki-dűlőről Količinsko dokaj številne, vendar zelo slabo ohranjene keramič- (Bánffy 1994, sl. 8). ne najdbe, ki imajo tipične lastnosti, na podlagi katerih lahko analiziramo vse značilnosti lasinjske kulture, bomo poskuša- Tip L 3. Lonci imajo stožčasto oblikovan vrat, ki se zaključuje z li opredeliti po tipih, jih primerjati s keramiko s časovno in kul- na notranjo stran nagnjenim ustjem (G365, G600, G825), verje- turno primerljivih najdišč in jih kronološko umestiti v prostor. tno pripadajo bikoničnim loncem. Med oblikami se pojavljajo lonci (predvsem ustja), sklede, oste- Najbližje primerjave lahko poiščemo v loncih lasinjske kulture z nja z ročaji in držaji, noge posod, dna posod in odlomki okraše- najdišč: Ivankovci (Tušek/Kavur 2011, 17, G4, G15, G22), Popava 1 pri nih ostenij. Lipovcih (hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota, inv. št. 11916, Med keramiko je dobro vidna razlika med grobo in fino izdela- 12101, 12106; Šavel/Karo 2012, lonci tip L 1), Šafarsko (Horvat Šavel vo. Groba keramika ima v sestavi pogosto drobne kamenčke in 1984, t. 3: 6; 1985, t. 1: 11), Zbelovo (Pahič 1983, t. 13: 1). pesek, prevladujejo sivo, sivo rjavi do rdeče rjavi toni. Med gro- Iz skupine Balaton-Lasinja I poznamo podobne oblike z naj- bo keramiko prevladujejo lonci, delno tudi sklede različnih oblik, dišč: Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth/Simon 1997, sl. 5: 21; največkrat ohranjeni kot odlomki. Finejša keramika je izdelana iz Barna/Kreiter 2006, sl. 3: 2), Gellénháza-Városrét in Becsvölgye- dobro prečiščene gline z malo peska, barva žganja pa je od sve- Töllesalja (Horváth/Simon 2003, sl. 25: 15; 27: 7) in Nagykanizsa- tlo rjave do sive, prevladujejo predvsem sklede in okrašeni od- Sánc (Kalicz 1991, sl. 9: 10). lomki posod. Tip L 4. Manjši neokrašeni lonci z rahlo zaobljenim klekom, ustje Lonci (sl. 24) je rahlo usločeno navznoter (G252) ali pa je rahlo usločeno nav- zven (G637). Na največjem obodu okrašena odlomka (G109, G654) Zaradi fragmentiranosti večine kosov smo se pri tipološki raz- bi lahko sodila v ta tip. Primerljivi so z lončki, opredeljenimi v la- vrstitvi opirali predvsem na obliko ustja, vratu in prehoda vratu sinjsko kulturo z najdišča Popava 1 pri Lipovcih (hrani Pokrajin- v rame. Razvrstili smo jih na lonce z rahlo izvihanim ustjem in z ski muzej v Murski Soboti, inv. št. AI 11271; Šavel/Karo 2012, tip L4, usločenim vratom, na lonce s cilindrično in stožčasto oblikova- G124), iz jame 2 naselja v Bukovnici (Šavel 1992, 61, t. 10: 1; 11: 8). nim vratom ter manjše lonce z rahlo zaobljenim klekom. Podobno obliko loncev s poudarjenim obodom, ki klekasto pre- haja v spodnji del, je S. Dimitrijević opredlil v stopnjo 2A lasinjske Tip L 1. Verjetno predstavlja trebušasto ali bikonično oblikovan kulture (Dimitrijević 1979, 157, sl. 5: 7–14). lonec z usločenim vratom, zaobljenim ustjem, rob ustja je ra- hlo nagnjen na zunanjo stran (G10, G16, G108, G367, G756, G764, Vrči (sl. 24) G767). Odlomka loncev G108 in G764 imata tik pod ustjem odlo- mljen ročaj. Odlomek ostenja z ročajem G174 verjetno sodi k tre- Odlomek G231 pripada vrču bikonične oblike s konkavno uslo- bušasto oblikovanim loncem. čenim spodnjim delom, ki blago prehaja v izbočeno oblikova- Najbližje primerjave je najti v loncih lasinjske kulture z naj- no rame in v usločen vrat z ročajem, ki izhaja iz ustja. Podoben je dišč: Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, sl. 24, tip L 1 in L 2), tudi odlomek zgornjega dela vrča G59. Turnišče (Tomaž 2006, sl. 3, 5), Zagonce pri Turnišču (Kavur 2006a, Podobne oblike najdemo na najdiščih: Gorice pri Turnišču sl. 5), Šafarsko (Šavel 1994, 37, priloga 11, sl. 5, 7, 8), Hardek pri (Plestenjak 2010, 35, 36, G5, G12), Zbelovo (Pahič 1983, t. 12: 1) in Ormožu (Žižek 2006a, 138, predmet 44–46), Andrenci v Slovenskih Ajdovska jama, kjer je več različic podobno oblikovanih vrčev Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 20 (Korošec 1975, 181, t. 5: 2, 5; 7: 4; 9: 1; 11: 1, 2). S. Dimitrijević jih je Radvanju (Kramberger 2010, 319, t. 6: 39) z opaznimi vplivi po-opredelil v II b stopnjo lasinjske kulture (Dimitrijević 1979, 156, znoneolitskih elementov. t. 19: 5). Na Madžarskem se take oblike pojavljajo na najdiščih Podobne sklede so tudi z najdišč severozahodne Hrvaške: Blizna Andocs-Nagytoldipuszta (Somogyi 2000, sl. 3: 6) in Nagykanizsa- pri Jakopovcu (Bekić/Komšo/Marković 2006, 97, t. 3: 1), Dubranac Sánc (Kalicz 1991, sl. 3: 2). (Balen 1998, 15, t. 4: 6) in Gromače 2 pri Varaždinskih Toplicah (Bekić/Komšo/Marković 2006, 27, t. 1: 2) in jugozahodnega dela Sklede (sl. 24, 25) Madžarske: Rigyác (Tokai 2007, sl. 7: 2), Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 2) in Sávoly-Babócsa v županiji Somogy (Somogy 2000, sl. 4: 2, Tip S 1. Odlomek bikonične sklede z gumbastim nastavkom na 4–6; 16: 1). robu ustja (G368). Primerjave za sklede z gumbastimi nastavki na robu ustja naj- Tip S 3. Bikonična skleda z blagim klekom, rob ustja je rahlo iz- demo na najdiščih: Popava 1 pri Lipovcih (hrani Pokrajinski mu- vihan (G12). zej v Murski Soboti, inv. št. AI 11711, AI 11792; Šavel/Karo 2012, tip Najbližje primerjave je najti v skledah z najdišč: Ivankovci (Tušek/ S2, G506, G240), Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, G15), Kavur 2011, G14, G24, G26, G140, G147), Zagonce pri Turnišču (Kavur Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, 163, 2006a, 110, sl. 3), Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, G49, G50), sl. 7) in Hardek pri Ormožu (Žižek 2006a, 134, sl. 18; 20). Iz severo- Šafarsko (Horvat Šavel 1984, 51, t. 6: 2), Andrenci (Pahič 1976, zahodnega dela Hrvaške je podobna skleda z nastavkom z najdi- t. 3: 6), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 149, sl. 64), Ormož- šča Nedelišče-Stara ves (Bekić/Komšo/Marković 2006, 235, t. 3: 2). Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, 161, sl. 9). Posode z gumbastimi nastavki na robu ustja se pojavljajo tudi v Podobne so z najdišč severozahodne Hrvaške: Blizna pri skupini Bisamberg-Oberpullendorf v vzhodnem predelu Avstrije Jakopovcu (Bekić/Komšo/Marković 2006, 150, t. 3: 5), Čakovec- iz časa med poznim neolitom in srednjim eneolitom (Ruttkay Gornji Pustakovec (Bekić/Komšo/Marković 2006, 199, t. 6: 2) in 1995, 120–122, sl. 4: 6, 10; 5: 2, 3), znane pa so tudi z najdišča najdišča Dubranac iz osrednje Hrvaške (Balen 1998, t. 1: 3, 6; 4: 7; Gellénháza-Városrét skupine Balaton-Lasinja I (Horváth/Simon 7: 8). 2003, sl. 24: 2; 25: 3, 6) . Na Madžarskem se take oblike pojavljajo na najdiščih: Rigyác (Tokai 2007, sl. 7: 2), Tekenye (Simon 1987, sl. 27: 7) in Tip S 2. K bikoničnim skledam z ostrim klekom in uvihanim ro- Somogygeszti-Szanai-irtás v županiji Somogy (Somogyi 2000, bom ustja sodita odlomka (G534, G595). sl. 13: 13). Podobne najdemo na najdiščih: Ivankovci (Tušek/Kavur/Tomaž 2006, 116, 119, sl. 9 in 27; Tušek/Kavur 2011, G10, G144), Bukovnica Tip S 4. Predstavljajo sklede s polkroglastim ostenjem. Ker so (Šavel 1992a, 58, 60 t. 11: 1), Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 8: 5), ohranjeni samo odlomki zgornjih delov, jih lahko ločimo po obli- Andrenci (Pahič 1976, t. 2: 15), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, kovanosti robov ustij. Skleda (G13) ima izvihano ustje, skleda (G2) 146, sl. 35) in Zbelovo (Pahič 1983, t. 7: 5; 8: 2). Skleda G507 ima pa uvihano ustje. primerjave v skledi iz starejšega horizonta naselbine v Drulovki Polkroglaste sklede z uvihanimi ustji (S 4/2) imajo primerja- (Guštin/Tomaž/Kavur 2005, 42, sl. 5) in v skledi iz naselbine v ve z bližnjih najdišč: Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 3: 3, 6; 7: 4), 24 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bakrene dobe. trebušasto - bikonični lonci lonci s cilindričnim in stožčastim vratom L 1 L 2 L 3 G767 G11 G365 manjši lonci vrči L 4 G252 G637 G231 skleda z gumbastim nastavkom na robu ustja bikonične sklede z ostrim klekom bikonične sklede z blagim klekom S 1 S 2 S 3 G368 G534 G12 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 21 Hardek (Žižek 2006a, 134, predmet: 21), Ormož-Škoršičev vrt Tip S 5. Nekaj več odlomkov pripada konično oblikovanim skle- (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, 161, sl. 5; 6) in Zbelovo dam (G19, G113, G584, G824). Najbližje analogije najdemo na naj- (Pahič 1983, t. 10: 1, 2). diščih Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, 36, G82) in Hajndl pri Podobna skleda je s hrvaškega najdišča Stara ves pri Nedelišću Ormožu (Žižek 2006b, 147, sl. 50). Na Madžarskem jih poznamo z (Bekić/Komšo/Marković 2006, 207, t. 1: 8). najdišča Zalaegerszega-Andráshida (Horváth/Simon 1997, sl. 1: 4, 6). Iz zahodnomadžarske skupine Balaton-Lasinja I jih poznamo z najdišč: Nagykanizsa-Inkey-kápolna (Kalicz 2003, sl. 11: 5, 9), Skodele (sl. 25) Balatonmagyaród-Homoki-dűlő (Bánffy 1994, sl. 5: 4) in Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 3). Tip Sk 1. Ohranjena sta odlomka dveh bikonični skodel s kon- Polkroglaste sklede z izvihanimi ustji (tip S 4/1) lahko primerja- kavno usločenim spodnjim delom, ki zaobljeno (G14) ali ostro mo s podobnimi z najdišč: Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, (G585) prehaja v izbočeno oblikovan vrat in v ravno ustje z roča- 36, G9), Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 3: 5), Hajndl pri Ormožu jem, ki izhaja iz ustja. (Žižek 2006b, 146, sl. 37), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/ Podobno oblikovane skodele z ročajem so z najdišč Šafarsko Tomaž/Kavur 2006a, 161, sl. 8). Na Madžarskem so podobne obli- (Šavel 1980, t. 2: 3) in Zbelovo (Pahič 1983, t. 9. 3), s hrvaškega ke z najdišča Zalaegerszega-Andráshida (Horváth/Simon 1997, najdišča Dubranac (Balen 1998, t. 5: 4) in z zahodnomadžarskih sl. 3: 2). najdišč Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, sl. 23: 1) in Nagykanisza-Sánc (Kalicz 1991, sl. 8: 1–4). 25 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bakrene dobe. polkroglaste sklede konične sklede S 4 S 5 G13 G2 G113 bikonične sklede Sk 1 G14 G585 noge posode trebušaste noge konične noge N 1 N2 G454 G3 G15 ročaji trakasti ročaji ročaji s ploščatim čepastim zaključkom G174 G830 okras vrez vtis bradavice G109 G9 G86 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 22 Posode na nogi (sl. 25) Murska Sobota, inv. št. AI 11279/4, 11734/1, 11802/9, 11802/10, 11995, 11987/146, 12094/3) in Šafarsko (Horvat Šavel 1984, 51, t. 7: 3; 9: Ohranjeni so samo odlomki nog, za katere predvidevamo, da so 3; Šavel 1994, priloga 8: 3; priloga 12: 16). Podobni so tudi roča- pripadale skledam na nogi. Za odlomek (G23) ne moremo ugoto- jem posod z najdišč skupine Balaton I: Ordascehi-Kécsi-mező viti, kateremu tipu noge je pripadal. (Somogyi 2000, sl. 15: 1), Letenye, Zók-Várhegy in Nagykanisza Ohranjenih je nekaj odlomkov, ki pripadajo trebušasti, konični Sánc (Kalicz 1991, sl. 9: 2, 4, 6, 8), ki jim N. Kalicz pripisuje balkan- nogi ali nizki prstanasti nogi. sko poreklo (Kalicz 1992, 323). Z. Marković (Marković 1994, 96) išče poreklo tovrstnih ročajev v pozni vinčanski kulturi in meni, da so Tip N 1. Odlomek noge (G3) nakazuje trebušasto oblikovanost ti elementi posredovani preko kulture Bubanj-Salcuţa, ki je ne- noge, ki se v zgornjem delu razširi, v spodnji tretjini zoži in nato katere elemente prevzela od vinčanske in njej sorodnih kultur. spet razširi v stojno ploskev. Pri odlomku (G454) je stojna ploskev ravna in poudarjena navzven. Podobne so z najdišč: Zagonce Okras (sl. 25) pri Turnišču (Kavur 2006a, 111, sl. 1), Šafarsko (Šavel 1994, prilo- ga 13: 10), Sodolek (Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 125, sl. 9), Hajndl Na bakrenodobni keramiki z najdišča Nedelica je najpogostejši pri Ormožu (Žižek 2006b, 146, sl. 42; 80; 83), Ormož-Škoršičev vrt način okraševanja vrezovanje, nekaj je primerov odtisov in pla- (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, 167, sl. 34), Ptujski grad stičnega okraševanja v obliki bradavic. (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006b, 180, sl. 26) in Spodnji Porčič (Pahič 1976, t. 7: 11). Vrez nudi dokaj skromno paleto motivov. Pasovi navpičnih vre- Pogoste so na najdiščih severozahodne Hrvaške: Gromače 2 pri zov so na odlomku lončka (G654), pasovi vodoravnih vrezov so Varaždinskih Toplicah (Bekić/Komšo/Marković 2006, 29, t. 1: 12), na odlomku ostenja posode G626, pasovi poševnih vrezov pa na Gornji Pustakovec pri Čakovcu (Bekić/Komšo/Marković 2006, 196, odlomku posode G588. Na odlomku posode G636 je kombiniran t. 3: 1), Beketinec (Homen 1990, sl. 4: 5) značilne za razvito fazo okras pasov vodoravnih in navpičnih vrezov, na odlomku lonč- lasinjske kulture. Poznamo jih tudi na madžarskih najdiščih: ka G109 pa kombinacija vrezanega cikcaka in navpičnih kratkih Nagykanisza-Sánc (Kalicz 1991, sl. 8: 17), Eszteregnye-Ojtó-dűlő vrezov. (Tokai 2007, sl. 6: 8) in Balatonmagyaród-Homoki-dűlőről (Bánffy 1994, sl. 4: 1). Vtis. Na odlomku posode (G86) je okras niza vodoravnih podolgo- Okrašene trebušaste noge poznamo z najdišča Bukovnica (Šavel vatih vtisov. Na robu ustja posode G18 je okras niza drobnih vtisov. 1994, priloga 19: 12) in s Hardeka (Žižek 2006a, 132, sl. 6). Lep primer kombiniranega okrasa s pasovi vodoravnih vrezov in drobnih vtisov je na odlomku ročaja G6. Tip N 2. Od koničnih nog posod, za katere je značilno, da se pro- ti spodnjemu delu konično usločijo in rahlo razširijo v zaobljeno Plastični okras. Na posodah z našega najdišča poznamo pri- stojno ploskev, so ohranjeni le odlomki nog (G15, G22). mere posod s podolgovato bradavico (G9) ali verjetno jezičasto Primerjave so na najdiščih: Hardek (Žižek 2006a, 132, sl. 9), bradavico (G586), ki je nameščena na največjem obodu. Plastič- Andrenci (Pahič 1976, t. 4: 4; 6: 8, 13), Gelénháza-Városrét ni okras se pojavlja tudi v obliki gumbastega nastavka na robu (Horváth/Simon 2003, sl. 22: 13–15, 17; 25: 10), Zalaegerszega- ustja sklede (G368, tip S 1). Andráshida (Horváth/Simon 1997, sl. 5: 22), Eszteregnye-Ojtó- dűlő (Tokai 2007, sl. 8: 9), Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 12) in Vse naštete oblike okraševanja zasledimo tudi na posodah z naj- Balatonmagyaród-Homoki-dűlőről (Bánffy 1994, sl. 4: 2). dišča Bukovnica (Šavel 1992a, 60, t. 7: 3, 4, 7; 8: 1; 10: 1, 3, 5, 6; 11: S. Pahič votlim konično usločenim in valjastim oblikam nog skled 6–8; 13: 1–16) in Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 11: 7, 9, 12; 1984, 52, pripisuje lengyelske značilnosti, oblo razširjenim vzbočenim t. 3: 4; 5: 7; 11: 7, 9; 13: 1). oblikam nog (trebušaste noge) pa pripisuje lasinjske značilnosti Na najdiščih severozahodne Hrvaške so podobni primeri iz (Pahič 1976, 68, 69). Noge posod v lasinjski kulturi so lahko različ- Gornjega Pustakovca pri Čakovcu (Bekić/Komšo/Marković 2006, nih oblik. L. A. Horváth in K. H. Simon jih delita na zvonaste, pol- 185–196, t. 2: 4, 5, 7; 6: 5, 6), Stare vesi pri Nedelišću (Bekić/ kroglaste in konične oblike in so ena izmed značilnosti posod ba- Komšo/Marković 2006, 233–235, t. 1: 1–7; 3: 3, 5), Benteža pri laton-lasinjske kulture (Horváth/Simon 2003, 112, sl. 22: 13–15, 17). Beketincu (Minichreiter/Marković 2009, t. 3: 2–9; 4: 1–9) in Dubranca (Balen 1998, t. 2: 4, 5; 3: 1, 2). Ročaji (sl. 25) Bogato paleto okraševanja nam nudijo posode z najdišč kulture Balaton-Lasinja I jugozahodne Madžarske (Kalicz 1991, sl. 3: 1–7; 4: Odlomki ročajev posod pripadajo trakastim ročajem. Ročaj (G108) 2–14; 5: 1–12). Na najdiščih Eszteregnye in Rigvác je okras na po- je bil pritrjen pod ustjem lonca, ročaj G174 pa na obodu poso- sodah predvsem vrezan, žlebljen pa je redko (Tokai 2007, 14, sl. 8: de. Odlomek ročaja (G6) je okrašen s pasovi vodoravnih vre- 2; 9: 5, 6), kar velja tudi za okras na posodah našega najdišča. zov, ki jih na zunanji strani dodatno krasijo drobni vtisi. Ročaja Vrezani cikcak trakovi navpičnih in poševnih linij so na posodah (G540, G830) imata ploščat čepast zaključek. Ročaja sta verje- najdišča Zalaegerszeg-Andráshida, kjer je zastopan tudi plastični tno pripadala skodelicam bikonične oblike. Skodelice z ročaji s okras okroglih bradavic (Barna/Kreiter 2006, sl. 2: 1–3, 5,6; 3: 1–8; ploščatim čepastim zaključkom so prav gotovo posebnost po- 4: 1–8). Vrezan, vtisnjen in plastični okras pa je na posodah z naj- murskih najdišč, ki sodijo v lasinjsko kulturo. Podobni se na- dišča Zalaszentbalás-Pusztatető (Banffy 1996, sl. 18: 2–7; 22: 1–2; mreč pojavljajo na najdiščih Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 25: 1). Vrez v kombinaciji z vtisi najdemo na posodah z najdišč v 2011, G31), Popava 1 pri Lipovcih (gradivo hrani Pokrajinski muzej županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 9: 1–9; 12: 1; 13: 2, 5). Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 23 Ostali keramični predmeti so z najdišč: Popava pri Lipovcih, Turnišče, Zagonce pri Turnišču, Gorice pri Turnišču, Ivankovci pri Lendavi, Bukovnica, Šafarsko, Zajemalke Sodolek pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Andrenci, Spodnji Porčič, Odkriti so bili le trije odlomki zajemalk s predrtim ročajem (G90, Zbelovo, Zgornje Radvanje, Hardek in Hajndl pri Ormožu, Ormož- G831, G832). Škoršičev vrt, Ptujski grad in Drulovka. Podoben tip zajemalk poznamo skorajda z vseh bližnjih sloven- Iz zahodnega dela Hrvaške so primerjave z najdišči Blizna pri skih najdišč, tako z najdišča v Bukovnici (Šavel 1992, t. 6: 2–4, Jakopovcu, Stara ves pri Nedelišću, Gromače 2 pri Varaždinskih 6–9), Šafarskem (Šavel 1980, t. 5: 3; 6: 6, 7; Horvat Šavel 1985, t. 2: Toplicah, Gornji Pustakovec pri Čakovcu, Beketinec, Bentež pri 14) in Zbelovem (Pahič 1983, t. 15: 1–4, 6, 7, 9). Beketincu, Dubranac, Vis-Modra in Cerine 3 pri Koprivnici. S hrvaških najdišč jih poznamo iz Blizne pri Jakopovcu 1 Številne so analogije z najdišči kulture Balaton-Lasinja I iz jugo- (Bekić/Komšo/Marković 2006, t. 4: 5; 5:), Gornjega Pustakovca zahodne Madžarske, kot na primer: Andocs-Nagytoldipuszta, pri Čakovcu (Bekić/Komšo/Marković 2006, 185, 186, t. 1: 2; 4: 4, Zselickislak, Kaposvár-Deseda, Ordascehi-Kécsi-mező ter 7), Stare vesi pri Nedelišću (Bekić/Komšo/Marković 2006, 207, t. Sávoly-Babócsa, Hidegkut, Balatonmagyaród-Homoki-dűlő, 2: 7–10) in iz Dubranca - Vukomeričke gorice (Balen 1998, t. 1: 8, Nagykanizsa-Inkey-kápolna, Nagykanizsa-Sánc, Letenye- t. 2: 1). Szentkeresztdomb, Rigyác in Eszteregnye-Ojtó-dűlő, V kulturi Balaton-Lasinja I jugozahodne Madžarske jih po- Zalaszentbalás-Pusztatető ter Hahót-Szartóri, Zalaegerszeg- znamo z najdišč Nagykanisza-Sánc (Kalicz 1991, sl. 8: 10–13), Andráshida, Gellénháza-Városrét in Tekenye. Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, 114, sl. 22: 4, 5, 8, 11; Analogije so tudi z najdišči vzhodne Avstrije (Stillfried, 26: 12), kjer nastopajo v velikem številu, z najdišča Eszteregnye Oberpullendorf, Bisamberg) predvsem v posodah z gumbastimi na- in Rigyác (Tokai 2007, sl. 6: 12, 13; 7: 9, 10), najdišča Zalaegerszeg- stavki na robu ustja (tip S 1) skupine Bisamberg-Oberpullendorf Andráshida (Barna/Kreiter 2006, sl. 10: 1, 4) in z najdišča iz časa med poznim neolitikom in srednjim eneolitikom (Ruttkay Zalaszentbalázs-Pusztatető (Bánffy 1996, sl. 9: 2–4). 1995, 120–122, sl. 4: 6, 10; 5: 2, 3). S primerjavami lončenine smo ugotovili, da sodijo v lasinjski kul- Sklep turni krog. Nekatere keramične oblike imajo opazen vpliv poznoneolitskih oziroma poznolengyelskih elementov, to so predvsem zajemalke s predrtim ročajem (G90, G831, G932) in konično oblikovane noge tipa N 2 (G15, G22), ki jim S. Pahič pripisuje lengyelske značilnosti Najstarejša poselitev najdišča Nedelica sega v čas bakreno- (Pahič 1976, 68–69). Ugotovitve E. Bánffy, da se v nekaterih na- dobne lasinjske kulture. Maloštevilne arheološke ostaline (ve- selbinah v Panoniji pojavljata skupaj tako keramika poznoleng- čje in manjše jame ter jame za stojke), opredeljene v ta čas, so yelske kulture kakor lasinjske kulture, lahko potrdimo tudi za naš bile predvsem na severnem: SE 117 (G18), SE 113 (G19), SE 119 in juž- prostor; hkrati opozarja na nove opazne vplive v keramiki lasinj- nem delu najdišča: SE 23, SE 27/221 (G20–22), SE 11, SE 9) (sl. 19, 20, ske kulture, ki so prihajali z juga oziroma vzhoda preko kulture 23). Nekaj odlomkov keramičnih posod in drobnega kamnite- Vinča-Sopot II in so zaznamovali predvsem lasinjsko kulturo na ga orodja smo odkrili že v plasti SE 2 (G1) in plasteh SE 124 (G2–17) Hrvaškem in v Sloveniji (Bánffy 1995, 183–185). Odsev teh vplivov in SE 88 (G174, G231, G252, G364–369). V veliki meri, predvsem na našem najdišču predstavljajo ročaji posod s ploščatim čepa- v osrednjem delu najdišča, pa so verjetno bile bakrenodobne stim zaključkom (G540, G830), katerih poreklo je treba iskati v ostaline močno poškodovane s poznejšo bronastodobno in sre- pozni vinčanski kulturi. V Prekmurje (poznamo jih tudi z najdišča dnjeveško poselitvijo tega prostora in novodobnimi vkopi, kar Šafarsko, Popava 1 pri Lipovcih in Pri Muri pri Lendavi) in jugoza- je vzrok, da so bile bakrenodobne najdbe odkrite tudi v nasle- hodno Madžarsko pa so verjetno prišli s posredovanjem kulture dnjih enotah: SE 263 (G108–110), SE 127, SE 100, SE 92 (G533–539), Bubanj-Salcuţa (Marković 1994, 96; Kalicz 1992, 323). SE 252 (G824–832), SE 254 (G600, G601), SE 138, SE 242 (G583–588), SE 246, SE 248 (G595), SE 346 (G637), SE 344 (G626), SE 215 (G654, G655), SE 53 (G756), SE 29 (G738). Podobne jame in jame za stojke so odkrite v Sloveniji (Tušek/Kavur 2011, 15, sl. 17; Šavel 1992, 57– 58, priloga 3; Tomaž 2006, 105, sl. 2, 3; Kavur 2006a, 110, sl. 2, 3; Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, 122, sl. 3; Strmčnik Gulič 2006, 200– 201), na Hrvaškem (Homen 1990, 54; Bekić/Komšo/Marković 2006, 94, 182–184) in zahodnem Madžarskem (Tokai 2007, 8–9, sl. 2–5; Bánffy 1996, 100, sl. 17) in so, kakor na našem najdišču, najver- jetneje ostanki večjih objektov. Najdbe iz jam, jam za stojke in plasti po primerjavah z drugimi omenjenimi najdišči sodijo v la- sinjsko kulturo. Pri tipološki razdelitvi gradiva smo določili 4 tipe loncev, vrč, 5 tipov skled, 1 tip skodel, 2 tipa nog posod in 1 tip zajemalk (sl. 24, 25). Med okrasom, ki je na zgornjem delu posod, izstopajo vreza- na geometrijska motivika, vtisi in plastične bradavice, ki so med seboj lahko tudi kombinirani. Najboljše primerjave v Sloveniji Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 24 Bronasta doba Naselbinske ostaline Večje in manjše jame (sl. 26) Najbolj zgoščene so bile jame v kv. 19–21, 40–43, pod plastjo SE 88. Med večje sodita jami SE 92 (kv. 19) in SE 242 (kv. 20). Velike so bile od 4,70 × 2,90 m do 3,45 × 2,10 m. Vkopane so bile od 0,12 Raziskani prostor predstavlja le del poselitvenega prostora, za do 0,30 m globoko. V jami SE 92 so bile prazgodovinske najd- katerega domnevamo, da je bil le skrajni rob večjega naselja s be: del zlate kovane nitke (G532), 44 odlomkov ustij (G488–507), središčem na nekoliko dvignjem prostoru nekaj sto metrov za- 1 odlomek skledice (G508), 1 skodelica (G509), 13 odlomkov dnov hodno od mesta izkopavanja. Večina naselbinskih ostankov (G510–513), 1 noga posode (G514), 28 ročajev (G527–530), 1 držaj, (plasti, jame, jarki, jame za stojke) iz bronaste dobe je bila zgo- 37 okrašenih ostenij (G515–526), 557 ostenij keramičnih posod, ščena na severnem in osrednjem delu najdišča (sl. 19, 20, 26). 1 vretence (G531), 5 kamnitih odbitkov (G535–539) in 10 kosov ož- gane gline. V jami SE 242 so bile bakrenodobne najdbe: odlomek Nadzemni objekti (sl. 26) ustja lonca (G583), odlomek skodelice z ročajem (G585), 1 odlo- mek sklede (G584), 2 okrašenih ostenij keramičnih posod (G587, Na najdišču so bile odkrite ostaline enega objekta, za katere- G588), odlomka ostenja z odlomljeno bradavico (G586), in bro- ga domnevamo, da je bil nadzemen. Med nadzemne objekte bi nastodobne najdbe: 32 odlomkov ustij posod (G546–548, G550, morda lahko uvrstili še dve strukturi, ki smo ju opredelili kot do- G552–554, G558–561), 5 odlomkov skled (G549, G551, G555–557), mnevna nadzemna objekta, saj manjkajo vmesne jame za stoj- 2 skodelici (G562, G563), 14 odlomkov dnov posod (G564–568), ke, ki pa so bile verjetno uničene ob oranju, ker niso bile globoko 8 odlomkov ročajev (G569), 2 ostenji z držajem oziroma bradavi- vkopane v tla. co (G570), 23 okrašenih ostenij posod (G571–581), 268 ostenij ke- Nadzemni objekt je bil v kv. 22 in 23, meril je 4,50 × 3,00 m. Tloris ramičnih posod, 1 kamnite žrmlje, drobec brona in 43 kosov ož- objekta pravokotne oblike smo določili na podlagi jam za stojke: gane gline. SE 69, SE 71, SE 73, SE 75, SE 77, SE 79, SE 81, ki so bile okrogle oblike, Radiokarbonski datum (sl. 57) oglja iz jame SE 242 je pokazal sta-velike od 0,30 × 0,34 m do 0,48 × 0,32 m in so segale od 0,04 m rost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, do 0,20 m globoko. V nekaterih jamah za stojke so bili manjši od- Kiel): radiokarbonska starost BP 3088±27, 1∑ cal BC 1411–1371 (ver- lomki keramičnih posod in drobci oglja. V bližini (kv. 23) sta bili jetnost 41,0 %), 1343–1316 (verjetnost 27,3 %), 2∑ cal BC 1427–1295 jami za stojko SE 83 in SE 49 z odlomki ostenij keramičnih posod, (verjetnost 95,4 %). ki bi lahko bile sestavni del prav tega objekta. Med manjše sodijo jame SE 96 v kv. 19 (vsebovala je prazgodo- Drugi domnevni nadzemni objekt je bil v kv. 19. Tloris objek- vinske najdbe: 2 odlomka ustij posod (G541, G542), 1 odlomek dna ta ovalno-pravokotne oblike, velikega 4,00 × 2,30 m, smo do- posode, 47 odlomkov ostenij posod, glinast obesek (G543), 1 od- ločili na podlagi jam za stojke SE 104, SE 106 in SE 108 ter manj- lomek okrašenega ostenja in 1 odlomek dna zgodnjesrednjeve- ših jam SE 98 in SE 330. Stojke so bile okrogle oblike, velike od ške keramične posode), SE 332 v kv. 19 (v njej sta bila 2 odlomka 0,72 × 0,48 m do 0,37 × 0,28 m in so segale od 0,08 do 0,19 m ostenij prazgodovinskih keramičnih posod), SE 244 v kv. 20 (v njej globoko. V stojkah so bili manjši odlomki keramičnih posod so bile prazgodovinske keramične posode: odlomek zgornjega in kosi ožgane gline. Jama SE 98 podolgovate oblike, velika dela skodelice (G545), 2 odlomka ustij, 2 odlomka ročajev, 49 od- 1,56 × 0,58 m, globoka 0,18 m, je vsebovala odlomke posod (1 od- lomkov ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in 28 kosov lomek ustja, 44 odlomkov ostenij, 1 okrašeno ostenje keramične ožgane gline), SE 246 v kv. 20 (v njej je bil 1 odlomek ustja posode posode) in srednjeveško železno puščico (G544). Jama SE 330, ve- (G589), 1 odlomek ročaja posode, 22 odlomkov ostenij bakreno- lika 0,82 × 0,67 m, je bila plitvejša in je vsebovala nekaj manjših dobnih keramičnih posod in 6 odlomkov ostenij bronastodob- odlomkov keramičnih posod. nih keramičnih posod), SE 248 v kv. 20 (v njej so bili: 1 odlomek Tretji domnevni nadzemni objekt bi lahko bil v kv. 40. Tloris zgornjega dela bakrenodobne sklede (G595) in 43 odlomkov ustij objekta ovalno-pravokotne oblike, velikega 3,90 x 1,90 m smo (G590–593), 1 odlomek dna (G594), 8 odlomkov ostenij bronasto- določili na podlagi jam za stojke SE 217, SE 219, SE 202, SE 208, dobnih keramičnih posod), SE 254 v kv. 20 (v njej so bili: 4 odlom- SE 206 in SE 204, ki so bile okrogle oblike, velike od 0,27 × 0,22 m ki ustij posod (G596, G597, G600), 7 odlomkov dnov (G598, G601), do 0,66 × 0,62 m, vkopane so bile od 0,02 m do 0,25 m globoko. 5 okrašenih ostenij (G599), 4 odlomki ročajev in 69 ostenij ba- Nekatere so vsebovale odlomke keramičnih posod, drobce oglja krenodobnih in bronastodobnih keramičnih posod), SE 235 v kv. in ožgano glino. 21 (v njej so bili: 2 lonca (G602, G603), 20 odlomkov ustij loncev (G604–607, G610, G613), 2 odlomka skled (G609, G611), 2 odlom- ka dna (G612), 5 odlomkov ročajev, 4 odlomki okrašenih ostenij Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 25 26 Naselbinske ostaline iz bronaste dobe; M 1:500.V II. raziskano območje 5 2 V I. 4 4 jama 5 3 4 5 manjša jama 3 2 V . jama za stojko 3 3 325 IV . 1 3 4 6 323 III. 321 5 361 340 363 3 4 359 II. 365 2 279 I. 1 1 4 261 338 4 263 7 240 259 6 3 5 3 233 267 183 1 5 4 8 7 291 3 6 231 4 273 1 274 199 6 287 4 9 8 3 7 127 148 1 7 177 9 5 0 3 8 111 138 115 1 8 1 0 5 1 3 9 123 100 92 1 9 187 1 1 4 0 189 96 98 Nadzemni objekt 2 210 104 108 332 219 208 106 Nadzemni objekt 3 330 2 244 0 217 215 204 202 242 206 248 246 4 1 350 352 254 354 235 2 1 344 346 4 2376 378 348 374 2 2 57 4 3 71 73 75 69 77 Nadzemni objekt 1 2 3 79 83 81 49 41 2 4 37 10m 2 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 26 2 6 (G614–617), 110 odlomkov ostenij prazgodovinskih keramičnih SE 210 v kv. 40 so bili: 3 odlomki ustij, 3 odlomki dnov, 33 odlom- posod, vretence (G618), 3 odlomki srednjeveške keramike in 26 kov ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in 1 odlomek dna kosov ožgane gline), SE 344 v kv. 21 (v njej so bili: skleda (G621), srednjeveške keramike. del ostenja lonca, okrašenega s kanelurami (G620), 22 odlomkov Večje in manjše jame so bile goste tudi na severnem delu najdi- ustij (G622, G623, G627–630), 12 odlomkov dnov (G624, G631–634), šča (kv. 5–8, 13–17, 33–37, 45–48), predvsem pod plastjo SE 124. 5 odlomkov ročajev, 14 odlomkov okrašenih ostenij (G625, G626, Med večje sodijo jame SE 361 v kv. 5 (v njej je bil 1 odlomek dna G619, G635, G636), 388 odlomkov ostenij prazgodovinskih kera- keramične posode G39), SE 240 v kv. 5–6, 13–14 (v njej so bili: mičnih posod in 110 kosov ožgane gline), SE 346 v kv. 21 (v njej so 3 odlomki ustij, 1 odlomek dna (G72), 1 okrašeno ostenje (G73), bili: 1 odlomek ustja (G637), 1 okrašeno ostenje in 12 ostenij praz- 16 odlomkov ostenij prazgodovinskih posod in 3 odlomki oste- godovinskih keramičnih posod), SE 215 v kv. 40/41 (v njej so bili: nij rimskodobnih keramičnih posod), SE 274 v kv. 16 (v njej so 2 odlomka okrašenih ostenij (G654, G655) bakrenodobnih ke- bili: 4 odlomki ustij, 4 odlomki dnov, 1 odlomek ročaja, 1 okra- ramičnih posod, 4 odlomki ustij (G648–651), 1 odlomek ročaja, šeno ostenje, 1 ostenje prazgodovinske keramične posode, 1 od- 2 odlomka dnov (G652, G653), 48 odlomkov ostenij bronastodob- lomek uteži (G77) in 1 odlomek vretenca (G78), SE 323 v kv. 33–34 nih keramičnih posod, 1 odlomek ostenja zgodnjesrednjeveške (v njej so bili 4 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih po- keramične posode in 1 kos ožgane gline), SE 350 v kv. 41 (v njej sod), SE 263 v kv. 34–35, 46–47 (v njej so bili: 12 odlomkov ustij so bili: 9 odlomkov ustij (G656–659), 5 odlomkov dnov (G660), (G91–97), 1 odlomek zgornjega dela skodelice (G98), 5 odlomkov 6 odlomkov ročajev (G661, G662), 2 okrašeni ostenji, 54 oste- dnov (G99), 15 okrašenih ostenij (G100–107), 3 odlomki ročajev, nij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 kos žlindre in drob- 285 ostenij bronastodobnih keramičnih posod in odlomek ustja ci oglja), SE 352 v kv. 41 (v njej so bili: 1 odlomek ustja in 3 ostenja lonca z odlomljenim ročajem (G108), odlomek okrašenega oste- prazgodovinskih keramičnih posod), SE 354 v kv. 41 (v njej so bili: nja posode (G109) bakrenodobnih keramičnih posod, kamnit od- 8 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod), SE 378 v kv. 42 (v bitek (G110) in 19 kosov ožgane gline) in SE 138 v kv. 9 (v njej so njej so bili: 2 odlomka ustij, 10 odlomkov ostenij bronastodob- bili: 1 odlomek ustja posode (G139), 1 okrašeno ostenje, 23 ostenij nih keramičnih posod in 1 odlomek okrašenega ostenja keramič- bronastodobnih keramičnih posod, 2 odlomka okrašenih oste- ne posode (G665) iz mlajše železne dobe), SE 374 v kv. 42 (v njej so nij zgodnjesrednjeveških keramičnih posod, 3 kosi ožgane gline bili: 1 odlomek ustja (G663), 1 odlomek okrašenega ostenja (G664) in drobci oglja). Velike so bile od 2,60 × 1,28 m do 7,30 × 2,20 m. in 6 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod). Velike so bile Vkopane so bile od 0,11 do 0,41 m globoko. od 0,95 × 0,57 m do 2,18 × 1,14 m. Vkopane so bile od 0,06 m do Manjše jame – SE 279 v kv. 13 (v njej so bili 1 okrašeno ostenje in 0,57 m globoko. Odkrit je bil tudi jarek SE 100, velik 4,24 × 0,71 m, 2 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod), SE 291 v kv. 7 (v njej vkopan 0,15 m globoko, v katerem so bili odlomki keramičnih so bili: 1 odlomek ustja, 1 okrašeno ostenje in 2 ostenji prazgo- posod (1 odlomek ročaja s ploščatim čepastim zaključkom (G540), dovinskih keramičnih posod), SE 287 v kv. 7 (v njej so bili: 2 od- 1 odlomek ostenja bakrenodobne keramične posode, 1 odlomek lomka ustij (G76), 7 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in dna in 9 odlomkov ostenij bronastodobnih keramičnih posod). 2 odlomka ostenij srednjeveške keramike), SE 148 v kv. 8 (v njej Radiokarbonski datum (sl. 56) oglja iz jame SE 344 (polnilo SE 381) so bili: 3 odlomki ustij, 1 držaj, 33 ostenij prazgodovinskih kera- iz kv. 21 je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung mičnih posod in 22 kosov ožgane gline), SE 127 v kv. 16 (v njej so und Isotopenforschung, Kiel): radiokarbonska starost bili: 11 odlomkov ustij (G79–83), 2 odlomka dna (G84), 7 okrašenih BP 3285±25, 1∑ cal BC 1608–1570 (37,9% verjetnost), 1561–1546 ostenij (G85, G86), 97 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, (12,8% verjetnost), 1541–1523 (17,6% verjetnost), 2∑ cal BC 1620– 1 odlomek dna srednjeveške keramike (G87) in 3 kosi ožgane gli- 1501 (95,4% verjetnost). Radiokarbonski datum uvršča jamo med ne), SE 138 v kv. 9 (v njej so bili: 1 okrašeno ostenje bakrenodob- najstarejše bronastodobne ostaline v naselbini, in sicer v čas ne keramične posode, 1 odlomek ustja posode (G139), 1 okrašeno srednje bronaste dobe. ostenje, 23 ostenij bronastodobnih keramičnih posod, 2 odlomka Radiokarbonski datum (sl. 58) oglja iz jame SE 235 (kv. 21) okrašenih ostenij zgodnjesrednjeveških keramičnih posod, 3 kosi je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und ožgane gline in drobci oglja), SE 123 v kv. 18 (v njej so bili: odlo- Isotopenforschung, Kiel): radiokarbonska starost BP 2999±23, mek ostenja bronastodobne keramike in kamnit odbitek (G140), 1∑ cal BC 1301–1211 (verjetnost 68,3 %), 2∑ cal BC 1371–1345 (verje- SE 325 v kv. 33–45 (v njej je bil 1 odlomek ostenja prazgodovinske tnost 4,74 %), 1317–1188 (verjetnost 80,3 %), 1181–1155 (verjetnost keramične posode), SE 259 v kv. 47 (v njej so bili: 1 odlomek dna, 5,7 %), 1145–1130 (verjetnost 4,7%). Radiokarbonski datum uvršča 3 okrašena ostenja (G125, G126) in 11 ostenij prazgodovinski ke- jamo med mlajše bronastodobne ostaline v naselbini. ramičnih posod), SE 233 v kv. 47 (v njej so bili: 1 odlomek ročaja in Nekaj bližnjih manjših jam, SE 123 v kv. 18, SE 187 v kv. 39, SE 189 v 3 ostenja prazgodovinskih keramičnih posod), SE 231 v kv. 48 (v kv. 40 in SE 210 v kv. 40 v osrednjem delu najdišča, je bilo velikih njej so bili: 1 odlomek ustja, 6 odlomkov ostenij prazgodovinskih od 1,18 × 1,10 m do 1,07 × 0,48 m in vkopanih od 0,07 m do 0,29 m keramičnih posod in 1 kos ožgane gline) in SE 177 v kv. 37 (v njej so globoko, ležale pa so pod plastjo SE 2. V jami SE 123 so bili: odlo- bili 2 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod in 1 kos ožgane mek ostenja bronastodobne keramike in kamnit odbitek (G140). gline) - so bile velike od 0,90 × 0,55 m do 2,84 × 0,93 m. Vkopane V jami SE 187 so bili: 3 odlomki ustij (G638, G639), 1 odlomek dna so bile od 0,06 do 0,51 m globoko. (G640), 2 okrašeni ostenji, 32 ostenij prazgodovinskih keramičnih Posamične razpršene jame so se pojavile tudi na južnem delu posod in 1 odlomek ostenja srednjeveške posode. V jami SE 189 najdišča (kv. 22–24). Jama SE 41 je bila večja, velika je bila so bili: 1 odlomek zgornjega dela lonca (G641), 6 odlomkov ustij 2,30 × 1,36 m in vkopana 0,14 m globoko. V njej je bil odlomek (G642–646), 1 okrašeno ostenje, 2 odlomka ročajev, 36 odlom- prazgodovinske keramične posode. Ostale jame – SE 57 v kv. 22 kov ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 odlomek oste- (v njej so bili: 1 odlomek ustja (G666), 1 odlomek dna (G667) in 12 nja zgodnjesrednjeveške keramike in kos ožgane gline. V jami odlomkov ostenij bronastodobnih keramičnih posod) in SE 37 v Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 27 kv. 24 (v njej sta bila 2 odlomka ostenij prazgodovinskih kera- prazgodovinske jame: SE 330, SE 332, SE 244, SE 242, SE 246, SE 248, mičnih posod) - pa so bile manjše, velike od 0,98 × 0,86 m do SE 254, SE 235, SE 344, SE 346, SE 348, SE 187, SE 189, SE 210, SE 217, 1,66 × 1,36 m, vkopane so bile od 0,21 do 0,44 m globoko. SE 219, SE 202, SE 208, SE 206, SE 204, SE 215, SE 350, SE 352, SE 354, SE 374, SE 376, SE 378, in domnevni nadzemni objekt v kv. 19. Jame za stojke (sl. 26) Sklep Poleg jam za stojke, ki jih lahko povežemo v objekte, so bile od- krite tudi posamične stojke. Na severnem delu najdišča so bile stojke SE 183 (kv. 35), SE 199 (kv. 36), SE 111 (kv. 17), SE 115 (kv. 17) in SE 267 (kv. 14) velike od 0,33 × 0,27 m do 0,76 × 0,53 m. Vkopane so bile od 0,06 m do 0,09 m globoko. V njih so bila manjša oste- Kakor smo ugotovili, je bilo na najdišču Nedelica odkrito ve- nja prazgodovinskih keramičnih posod, ožgana glina in drob- čje število večjih in manjših jam ter manjše število jam za stoj- ci oglja. Stojka SE 365 (kv. 33–34, 45–46), velika 0,22 m v pre- ke (sl. 19, 20, 26), ki jih samo v enem primeru lahko povežemo v meru in globoka 0,07 m, je bila vkopana v večjo jamo SE 323. nadzemno stavbo (kv. 22), v dveh primerih pa domnevamo, da so V osrednjem delu najdišča je bila stojka SE 348 (kv. 21), velika ostanki stojk del nadzemnih objektov (kv. 19 in kv. 40). Raziskani 0,65 × 0,57 m, vkopana 0,28 m globoko. V njej so bili odlomki ke- prostor verjetno predstavlja skrajni rob naselja iz bronaste dobe, ramičnih posod, kos ožgane gline in drobci oglja. Na južnem delu za katero domnevamo, da je imelo središče na nekoliko dvignje- najdišča (kv. 42) je bila odkrita posamična stojka SE 376, velika nem prostoru, nekaj sto metrov zahodno od mesta izkopavanja. 0,58 × 0,45 m, vkopana je bila 0,20 m globoko. V njej so bili od- Iz srednje in pozne srednje bronaste dobe je v bližini našega naj- lomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. dišča znanih več naselij, kjer so bile odkrite nadzemne stavbe, spremljevalne jame pa so bodisi shrambne ali odpadne jame. Na Plasti (sl. 17) Olorisu pri Dolnjem Lakošu je bilo odkritih 13 hiš različnih veliko- sti od 4,5 × 5 m do do 4 × 9 m, ki so bile razvrščene okoli dvorišč- Plast SE 124 je bila odkrita v kv. 3–4, 6–9, 15–17, 33–35, 44–47 na nega prostora, na katerem sta stali dve peči (Dular/Šavel/Tecco severnem delu najdišča (sl. 17); velika je bila 35 × 45 m in debela Hvala 2002, 33–46). Prava urbanistično zasnovana podoba na- do 0,30 m. Nahajala se je pod paleoornico SE 2 in je ležala na pla- selbine iz tega časa pa nam je znana z najdišča Pod Grunti–Pince steh SE 3, SE 302, SE 303 in SE 304. Plast je prekrivala različne bro- v bližini Lendave. Odkrite so bile jame za stojke nadzemnih stavb nastodobne strukture (SE 279, SE 240, SE 325, SE 323, SE 263, SE 338, različnih velikosti, ognjišča ter manjše in večje jame (Kerman SE 261, SE 183, SE 259, SE 287, SE 148, SE 274, SE 131, SE 129, SE 127). V 2011a, 90, 91, sl. 2). Na najdišču Pod Kotom-sever pri Krogu bli- njej so bile poleg bakrenodobnih, rimskodobnih in srednjeve- zu Murske Sobote sta bili odkriti dve zgostitvi hiš in jam iz sre- ških najdb tudi najdbe iz bronaste dobe: 11 odlomkov ustij po- dnje in pozne bronaste dobe (Kerman 2003, 214; 2011b, 29, 39). Na sod (G40, G42–44, G49, G54, G59–61, G64, G65, G68), 1 odlomek najdišču Sodolek pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bilo odkrito naselje ostenja sklede (G45), 8 odlomkov dnov posod (G41, G53, G55, G62, iz srednje bronaste dobe, ki se nadaljuje v starejšo fazo kulture G63, G69, G70), 11 okrašenih ostenij posod (G46–48, G50–52, G56, žarnih grobišč. V osrednjem delu naselja je bilo odkritih osem hiš G57, G71), odlomek ostenja posode z ročajem (G58) in 213 ostenij (velike od 5–8 m × 2,5–3,5 m), ki so bile razmeščene okrog dvo- posod. Po vsej verjetnosti je plast nastala s ponavljajočim se na- rišča. Osnovo hiš tvorijo jame za sohe, velike od 0,40 do 0,60 m plavljanjem in je prekrila del naselbinskih ostalin. v premeru (Kavur 2007, 54–55). Z najdišča Žutreki pri Pragerskem Plast SE 88 je bila odkrita v kv. 10–11, 18–21 in 40–43 na osre- so znane jame za sohe, ki predstavljajo ostanke objektov različ- dnjem delu najdišča; velika je bila 30,2 × 10 m, 30 × 8 m in de- nih velikosti (5 × 8 m, 3 × 6 m, 10 × 5 m) iz srednje bronaste dobe bela do 0,20 m. Nahajala se je pod paleoornico SE 2 in je leža- (Lubšina Tušek 2003, 283–284). Večje jame in nadzemne hiše pra- la na plasti rumenega do rdeče rjavega peščenega melja SE 3. vokotnega tlorisa, srednjih dimenzij z enim ali dvema prostoro- Kulturna plast iz rjavega trdnega peščenega melja je vsebovala ma iz srednje in začetka pozne bronaste dobe so bile odkrite tudi veliko število prazgodovinskih keramičnih najdb: 288 odlomkov v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, 148–149). ustij posod (G141–147, G176–230, G232–252, G257–259, G365–367, Iz Hrvaške je znano najdišče Čepinski Martinci – Dubrava pri G371–404, G457–464, G467, G472–475), 1 lonec (G456), 1 odlo- Osijeku, kjer so bili odkriti naselbinski ostanki iz srednje in z za- mek zgornjega dela lonca (G175), 1 odlomek vrča (G231), 20 od- četka pozne bronaste dobe. Odkrite zemljanke so rabile kot de- lomkov skled (G253–256, G368, G405–410, G411–416, G465, G466), lovni prostori, v njihovi bližini so bile nadzemne hiše in vodnja- 2 skodelici (G148, G172), 3 skledice (G261, G262, G476), 1 skledico na ki (Kalafatić 2009, 22–23, sl. 10). V pozno srednjo in v začetek nogi (G260), 192 odlomkov dnov posod (G149–161, G173, G263–293, pozne bronaste dobe sodi naselbina Mačkovac – Crišnjevi pri G369, G417–432, G477–479, G484), 6 odlomkov nog posod (G294– Novi Gradiški, kjer pa so bila odkrita samo ognjišča (Karavanić/ 296, G433, G454), 82 ročajev posod (G174, G298, G299, G437–438, Mihaljević/Kalafatić 2002, 49–50). G469, G470), 20 držajev oziroma bradavic posod (G300–308, Na sosednjem zahodnomadžarskem prostoru je iz tega časa po- G335, G336, G434–436), 200 okrašenih ostenij posod (G162–171, membno najdišče Balatonmagyaród-Hidvégpuszta, kjer sta G297, G309–333, G337–360, G439–449, G480–483, G485, G496), bili na različnih lokacijah odkriti dve naselbini, starejša iz časa 2904 ostenja keramičnih posod, 4 uteži (G450–453), 2 vretenci Bd C in mlajša iz pozne bronaste dobe (Horváth 1994, 221). Pri (G362, G363), 1 odlomek žrmelj, 1 odlomek kamnite sekire (G364) Nagykaniszi so na najdišču Gelsesziget iz tega obdobja (Bd D– in 1 kamnit odbitek. Ha A) odkrili 10 × 20 m veliko stavbo (Horváth 1994, 221). Z najdi- V plast so bile vkopane bronastodobne jame: SE 92, SE 100, SE šča Ordacsehi je iz bronastodobne kulture gomil znanih več ka- 96, SE 98, SE 104, SE 106 in SE 108, prekrivala pa je tudi številne kor 50 različnih jam, prav tako pa so bile odkrite jame za stojke, Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 28 kar nakazuje nadzemno gradnjo hiš, ena med njimi se je dala re- Primerjamo jih lahko s podobnimi iz naselbine Oloris pri Dolnjem konstruirati, bila je velika 3 × 8 m (Kiss 2011, 101–102, sl. 2, sl. 3). Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 27: 1), iz Gomile pri V zahodnem delu avstrijske Štajerske je bilo v Hörbingu pri Lenartu, ki ima na največjem obodu krožno bradavico (Tomaž Deutschlandsbergu odkrito naselje iz srednje bronaste dobe (Bd 2010, 31, G1), s Potrčeve ceste na Ptuju (Jevremov 1988–89, sl. 2: C; 1430–1310 pr. n. š.) s šestimi hišami v velikosti 10 × 8 m, 10 × 4 m 1, 2) iz Bd C/D, s hrvaškega najdišča Moravče (Sokol 1996, sl. 4: 3, (Tiefengraber 2007, 78–79). Na najdišču Hasreith pa so bile iz is- sl. 15: 3) iz Bd C/D. Podobni so z avstrijskega najdišča Kainach pri tega časa (1520–1410 pr. n. š.) odkrite jame za stojke, ki kažejo Wildonu (Gutjahr 2011, t. 11: 59) iz stopnje Bd C2/D in z madžar- na hišo v velikosti 8 × 2 m (Heymans 2007, 147, sl. 4). Na najdišču skih najdišč: Farkasgyepű-Pöröserdő (območje Bakony) iz pozne Petzelsdorf pri Deutschlandsbergu pa so bile podobno kakor na bronaste dobe (Jankovits 1992a, sl. 14: 1) ter Vörs-Papkert (Honti najdišču Nedelica odkrite plasti z najdbami, jarek, večje in manj- 1993, sl. 1: 5, 7), kjer so bili odkriti grobovi iz pozne bronaste dobe še jame ter stojke iz časa Bd C–D (Bartl/Fürnholzer 2007, 165–166). z najdbami, ki kažejo na močno tradicijo srednjebronastodobne Na trasi avtoceste zahodnega dela avstrijske Štajerske je bilo od- kulture gomil. kritih več najdišč iz tega časa s sledovi stavb. Tako so bile na naj- dišču Lichendorf pri Weitendorfu odkrite jame za stojke, ki do- Tip L 2. Trebušasti lonci. Ohranjeni so samo odlomki, po kate- kazujejo obstoj treh nadzemnih stavb, velikih 4 × 5 m, 2,5 × 5 m, rih predpostavljamo, da so imeli trebušasto obliko. Ustje preide 2,5 × 6 m, podobno je bilo na najdišču Wolsdorf in najdišču Grub, v kratek usločen vrat, ki se razširi v trebuh. Ločimo jih po obliko- kjer je bilo poleg jam za stojke odkritih več jam in tudi spodnji vanosti ustij. del lesenega vodnjaka (Fuchs 2011, 119–138, sl. 4, 12, 23). Z najdi- Tip L 2/1. Ustje je izvihano, rob ustja je raven (G34), tudi odlo- šča Kainach pri Wildonu so znani objekti kot večje in manjše do- mek lonca G494 bi lahko pripadal temu tipu. Podobna lonca, kot kaj plitve jame (velike 0,90 × 0,70 m, 1,05 × 0,85 m, 1,40 × 1,20 m, je G34, ki bi po svoji velikosti lahko bil pitos, sta bila odkrita na 1,20 × 1,15 m, 1,45 × 1,00 m) (Gutjahr 2011, 141–184). madžarskih najdiščih Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 10: 1) iz Bd D in Sármellék iz Bd D–Ha A1 (Patek 1968, 37, Tipološka in časovna t. 50: 1). Podobna, vendar okrašena s plastičnimi rebri, sta lon- opredelitev keramike (sl. 27–33) ca z najdišča Vörs-Papkert (Honti 1993, sl. 1: 3, 8) iz pozne brona- ste dobe. Po obliki ga lahko primerjamo tudi s pitosom z najdišča Pri Muri pri Lendavi, ki je uvrščen v pozno bronasto dobo (Šavel/ Sankovič 2011, G147). Tip L 2/2. Ustje je navpično in na vrhu ravno odrezano (G309, Količinsko razmeroma številne keramične najdbe iz bronaste G490, G834). Odlomek lonca G309 ima na največjem obodu okras dobe smo poskušali opredeliti po tipih, jih primerjati s keramiko plastičnega rebra z odtisi topega predmeta, rob ustja pa okras s časovno in kulturno primerljivih najdišč in jih kronološko opre- z odtisi prstov. Podoben je bil odkrit v Rabelčji vasi pri Ptuju deliti v prostor. Med oblikami se pojavljajo lonci, sklede, skodele, (Strmčnik Gulič 1988–89, 159, t. 7: 1) iz konca stopnje Bd C v Bd D. vrči in posode na nogi. Tip L 2/3. Ustje je izvihano in zaobljeno (G68, G92, G129, G135, Med keramiko je dobro vidna razlika med grobo in fino izdela- G227, G377, G384, G385, G396, G647, G722). Odlomek lonca G396 vo. Groba keramika ima v fakturi pogosto drobne kamenčke in ima na robu ustja okras z odtisi topega predmeta. pesek, prevladujejo sivo, sivo rjavi do rdeče rjavi toni žganja. Tip L 2/4. Ustje je izvihano in koničasto (G227, G459, G596). Med grobo keramiko prevladujejo lonci različnih oblik, največ- krat ohranjeni kot odlomki. Finejša keramika je izdelana iz dobro Tip L 3. Lonci s stožčastim vratom. Ločimo jih po oblikovano- prečiščene gline z malo peska, barva žganja je od svetlo rjave do sti ustij. sive, nekatere med njimi so tudi okrašene. Tip L 3/1. Ustja so izvihana in zaobljena (G25, G118, G184, G203, G226, G371, G382, G501, G552, G590), močno (G117) ali rahlo ode- Lonci (sl. 27, 28) beljena (G93, G143, G394, G464, G495, G500). Odlomek lonca G552 je iz jame SE 242, (sl. 57), ki je z radiokarbonsko analizo oglja da- Lonci so najštevilčnejše zastopane posode z najdišča Nedelica. tirana med leti 1427–1295 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2. Zaradi precejšnje fragmentiranosti večine kosov smo se pri tipo- Odlomek G590 ima na robu ustja drobne odtise, pod ustjem pa loški razvrstitvi opirali predvsem na obliko ustja in vratu ter pre- poševna plastična rebra, odlomka posode G117 in G118 imata rob hoda vratu v rame. Razvrstili smo jih na bikonične, trebušaste, s ustja okrašen z odtisi prstov oziroma z odtisi topega predme- stožčasto oblikovanim vratom, s cilindrično oblikovanim vratom, ta, lonec (G464) ima pod ustjem navpično rebro. Primerjamo ga z valjastim vratom, lonce s klekom na prehodu iz vratu v rame, lahko z loncem iz Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, lonce z močno izvihanim ustjem in manjše lonce. t. 4: 2) iz pozne srednje bronaste dobe. Lonci s stožčastim vratom so bili odkriti tudi na avstrijsko-štajerskem najdišču Petzelsdorf Tip L 1. Bikonični lonci imajo široko odprtino, izvihano ustje, iz srednje do začetka mlajše bronaste dobe (Bartl/Fürnholzer usločen vrat in klek na polovici posode, kjer je okras plastič- 2007, 167, t. 1: 2). nega rebra, od kleka navzdol se ostenje zoži (G37, G602, G603). Tip L 3/2. Ustja so navpična, rob ustja je zaobljen (G143, G176, Odlomek lonca G37 je imel pod ustjem ročaj, ki je bil pritrjen na G547), raven (G642) ali koničast (G187, G188, G196, G461). Odlomek rebro. V ta tip bi lahko uvrstili lonec G641 z ročajem pod ustjem, lonca G547 je iz jame SE 242 (sl. 57), ki je z radiokarbonsko ana- ki je pritrjen na največji obod posode. Lonca G602 in G603 sta iz lizo oglja datirana med leti 1427–1295 pr. n. š. oziroma v stopnjo jame SE 235 (sl. 58), ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana Bd C2. Odlomek lonca G176 ima rob ustja okrašen z odtisi prstnih od 1317–1188 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd D in začetek Ha A1. konic. Podobne lonce poznamo iz naselbine Oloris pri Dolnjem Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 29 Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 146, sl. 4: L2) in z avstrijskih Tip L 5/1. Lonci imajo valjast vrat in izvihano ustje, ki se zaklju-najdišč Kainach pri Wildonu (Gutjahr 2011, t. 8: 33, 34) iz pozne či z ravnim robom (G179, G186, G397, G721, G797, G808). Primerjamo srednje bronaste dobe ter Petzelsdorf iz srednje do začetka mlaj- jih lahko z loncem z najdišča Pod Kotom-sever pri Krogu (Kerman še bronaste dobe (Bartl/Fürnholzer 2007, 167, t. 1: 1). 2011b, G189) iz stopnje Bd D–Ha A in z loncem z najdišča Antunovac Tip L 3/3. Ustja so izvihana z ravnim robom (G42, G177, G186, pri Virovitici iz pozne bronaste dobe (Pavišić 1996, 24, t. 1: 1). G216, G373, G395, G720) ali pa so ostro izvihana (G146, G185, G195, Tip L 5/2. Izvihano ustje se zaključi z zaobljenim robom (G378, G208, G375, G550, G666). Odlomek lonca G550 je iz jame SE 242 G389, G793). Odlomka G389 in G793 imata odlomljena ročaja, ki (sl. 57), ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana med leti sta bila pritrjena pod ustjem. Podobno oblikovana ustja ima- 1427–1295 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2. Lonec G177 je na vra- jo lonci tip L 9 iz bronastodobne naselbine Oloris pri Dolnjem tu okrašen s poševnimi rebri, lonec G375 pa ima na notranji stra- Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 149, sl. 6: L9). Primerjamo ni žleb. Primerjamo jih lahko z lonci tipa L 8 iz Olorisa pri Dolnjem jih lahko tudi z loncem, ki je bil odkrit na zahodnomadžarskem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 148, sl. 5: L8) in z lonci z najdišču Muraszemenye Aligvári-mező (Száraz 2006, sl. 8: 7), najdišča Pod Grunti-Pince (Kerman 2011a, t. 4: 24–26) iz pozne opredeljenim od mlajše srednje bronaste dobe Br C2 do pozne bronaste dobe (Bd D–Ha A1). Podoben lonec je bil odkrit tudi na bronaste dobe Br D–Ha A1). zahodnomadžarskem najdišču Muraszemenye Aligvári-mező (Száraz 2006, sl. 7: 7, sl. 9: 7), ki je datirano od mlajše srednje bro- Tip L 6. V to skupino sodijo lonci, ki imajo bolj ali manj poudar- naste dobe Bd C2 do pozne bronaste dobe Br D–Ha A1. jen prehod iz vratu v rame posode oziroma rahel ali bolj izrazit Tip L 3/4. Ustja imajo betičasto oblikovan rob (G27, G128, G178, klek. Ločimo jih po oblikovanosti ustij in po obliki vratu: G605, G646). Odlomka G27 in G178 imata pod ustjem okras vo- Tip L 6/1. Ustje je izvihano, rob ustja je zaobljen, vrat je cilin- doravnega z odtisi prstov razčlenjenega plastičnega rebra, od- dričen, prehod iz vratu v rame je poudarjen (G175), na trebuhu je lomek G128 pa ima pod ustjem okras navpičnih plastičnih reber. okras navpičnih žlebljenih linij. K tem loncem bi lahko sodil od- Odlomek lonca G605 je iz jame SE 235 (sl. 58), ki je z radiokar- lomek ostenja lonca G620, ki ima na trebuhu okras poševnih ka- bonsko analizo oglja datirana med leti 1317–1188 pr. n. š. oziroma nelur iz 2. plasti jame SE 344. Podobne oblike, kot je lonec G175, je v stopnjo Bd D, začetek Ha A1. Podobni so iz Olorisa pri Dolnjem iz Rogoze pri Mariboru, ki ga je M. Črešnar uvrstil v varianto L7/b Lakošu, ki so uvrščeni v tip L 10 (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, in ga primerjal z loncem iz groba 4 iz Drljanovca pri Bjelovaru, 149, sl. 6: L 10), iz Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, ki je vseboval tako pridatke iz skupine Virovitica kakor iz skupi- t. 4: 1) in z avstrijsko štajerskega najdišča Groß St. Florian (Stering ne Zagreb, in z loncem z najdišča Horn v Spodnji Avstriji, ki je da- 2007, 186, t. 2: 10, t. 3: 1–3, t. 8: 9) iz stopnje Bd C2–D. tiran v stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma v fazo Ha A1 (Črešnar 2010, 38, sl. 17: 13, t. 17: 13). Kanelure ima tudi lonec z najdišča Tip L 4. Lonci s cilindričnim vratom. Ohranjeni so samo odlomki. Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 14: 1) iz Ha A1. Ločimo jih po oblikovanosti ustij: Tip L 6/2. Ustje je izvihano, rob ustja je zaobljen, vrat je stož- Tip L 4/1. Ustja so izvihana, rob ustja je zaobljen (G40, G43, G44, čast, prehod iz vratu v rame je poudarjen (G91, G546, G549, G54, G60, G80, G94, G95, G97, G141, G142, G180, G213, G215, G224, G838). Odlomka loncev G546 in G549 sta iz jame SE 242 (sl. 57), G225, G381, G383, G386, G401, G458, G475, G496, G499, G502, ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana med leti 1427–1295 G503, G542, G548, G606, G622, G628, G650, G699). Odlomek lon- pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2. ca G60 ima pod ustjem okras dveh navpičnih razčlenjenih pla- Primerjamo jih lahko s tipom L5 iz naselbine Oloris pri Dolnjem stičnih reber. Odlomek lonca G548 je iz jame SE 242 (sl. 57), ki je z Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 148, sl. 5: L5) in s posodo radiokarbonsko analizo oglja datirana med leti 1427–1295 pr. n. š. z najdišča Pod Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011b, sl. 27: 5, oziroma v stopnjo Bd C2. Odlomek lonca G606 je iz jame SE 235 G204) iz pozne bronaste dobe. (sl. 58), ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana od 1317–1188 Tip L 6/3. Ustje je izvihano, rob ustja je raven, visok vrat je us- pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd D in začetek Ha A1. Odlomek lonca ločen, prehod iz vratu v rame je poudarjen z žlebom (G648). G628 pa je iz 3. plasti (SE 381) jame SE 344 (sl. 56), ki je z radio- Podobno oblikovan je odlomek lonca G613, ki ima pod zaoblje- karbonsko analizo oglja datirana od 1620–1501 pr. n. š. oziro- nim robom izvihanega ustja ročaj, pritrjen na ostenje tik nad ma v stopnjo Bd B2–C1. Podoben lonec je bil odkrit tudi na zaho- največjim obodom. Odlomek je iz jame SE 235 (sl. 58), ki je z radi- dnomadžarskem najdišču Muraszemenye Aligvári-mező (Száraz okarbonsko analizo oglja datirana od 1317–1188 pr. n. š. oziroma v 2006, sl. 9: 8), ki je datirano od mlajše srednje bronaste dobe stopnjo Bd D in začetek Ha A1. Bd C2 do pozne bronaste dobe Bd D–Ha A1. Tip L 4/2. Rob ustja je pokončen in zaobljen (G111, G145, G190, Tip L 7. Lonci z močno izvihanim ustjem. Ohranjeni so samo od- G201, G463). lomki ustij. Tip L 4/3. Lonci imajo izvihano ustje z ravnim robom (G79, G205, Tip L 7/1 imajo lijakasta ustja z zaobljenim robom (G28, G505, G222, G228, G558, G656, G694, G697, G835). Odlomek lonca G558 G554, G559, G561, G629). Odlomka posod G559 in G561 sta iz jame je iz jame SE 242 (sl. 57), ki je z radiokarbonsko analizo oglja dati- SE 242 (sl. 57), ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana med rana med leti 1427–1295 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2. leti 1427–1295 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2. Odlomek poso- Lonci s cilindričnim vratom so znani z najdišča Retznei iz stopnje de G629 pa je iz 3. plasti (SE 381) jame SE 344 (sl. 56), ki je z radio- Bd B/C (Schrettle/Tsironi 2007, 128, t. 1: 3, 7). karbonsko analizo oglja datirana od 1620–1501 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd B2–C1. Tip L 5. Lonci z valjastim vratom in izvihanim ustjem. Ohranjeni Tip L 7/2 imajo močno izvihana ustja z ravnim robom (G206, so samo odlomki. Ločimo jih po oblikovanosti ustja. G412, G472). Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 30 27 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bronaste dobe. Bikonični lonci L 1 G602 Trebušasti lonci L 2 L 2/1 L 2/2 L 2/3 L 2/4 G34 G834 G385 G459 Lonci s stožčastim vratom L 3 L 3/1 L 3/2 L 3/3 L 3/4 G117 G461 G395 G27 Lonci s cilindričnim vratom L 4 L 4/1 L 4/2 L 4/3 G622 G190 G79 Lonci z valjastim vratom L 5 L 5/1 L 5/2 G179 G378 Lonci z izrazitim klekom L 6 L 6/1 L 6/2 L 6/3 G175 G91 G648 Lonci z močno izvihanim ustjem L 7 L 7/1 L 7/2 G505 G206 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 31 Lonci z lijakastimi ustji in zaobljenimi robovi so bili odkriti tudi zahodnomadžarskem poznobronastodobnem grobišču (iz sto- v naselbini Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala pnje Bd D) Balatonmagyaród-Hidvégpuszta (Horváth 1994, sl. 11: 2002, sl. 4, L3). Podobni so loncem oziroma ustjem loncev z av- 2). Z avstrijskega najdišča Kainach pri Wildonu je bila podobna strijskih najdišč: Kainach pri Wildonu (Gutjahr 2011, 168, t. 15: skleda odkrita v objektu 148 iz stopnje Bd C2/Bd D (Gutjahr 2011, 96) iz Bd C2/Bd D, z najdišča Retznei pri Lipnici (Schrettle/Tsironi 149–150, t. 3: 7). Podobne oblike z ročaji na ustju z moravskega 2007, 128, t. 1: 6, 8, 9) pa so iz stopnje Bd B/C. Lijakasti vratovi najdišča Moravský Pisek so datirane v velatiški horizont Bd D–Ha loncev po B. Teržan predstavljajo značilne elemente raznovr- A1 (Palátova/Salaš 1998–99, 106, sl. 9: 5–17). stnih posod srednje in zgodnje bronaste dobe (Teržan 2010, 153, 154). Lonce z močno izvihanimi ustji z ravnimi robovi poznamo Tip S 2. Sklede z zaobljenim izvihanim ustjem, ki prehaja v po- iz naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala končen lijakast vrat, prehod iz vratu v trebuh je označen s kle- 2002, sl. 6: L9). Podobne oblike so tudi z najdišča Pod Grunti– kom in kaneluro (G253, G407, G608). Skleda G608 je iz jame SE 235 Pince iz jame SE 1370, ki je z radiokarbonsko analizo oglja dati- (sl. 58), ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana od 1317–1188 rana v čas med 1262–1111 pr. n. š., to je v stopnjo Bd D (Kerman pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd D in začetek Ha A1. 2011a, t. 4: 26). Poznamo jih tudi z avstrijskega južnoštajerske- Podobne sklede imajo v več primerih okrogle bradavice ali ro- ga najdišča Vorwald (Schamberger 2007, sl. 9: T2, T3, t. 6: 24, 25). čaje na največjem obodu. Dopuščamo možnost, da so jih ime- E. Schamberger ugotavlja paralele s podobno oblikovanimi ustji le tudi sklede iz Nedelice, ki pa se zaradi fragmentiranosti niso loncev, ne samo s horizontom Čaka, pač pa tudi z najdbami iz ohranili. Primerjamo jih lahko s podobnimi z najdišč Oloris pri stopnje Baierdorf-Velatice (Schamberger 2007, 266). Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 25: 3, t. 42: 7), Pod Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011b, sl. 28: 15, G292) iz Tip L 8. Manjši lonci z zaobljenim ramenom. pozne bronaste dobe, Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič Tip L 8/1 imajo izvihana ustja z zaobljenim robom (G251, G488). 1988–89, t. 5: 40) in iz Šimna pri Gotovljah (Tomažič / Olić 2009, Podobni so bili odkriti v naselbini Oloris pri Dolnjem Lakošu 34, G8) iz pozne srednje bronaste dobe (Bd C/D). Podobne skle- (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, sl. 4: tip L1). de z izvihanim ustjem, s cilindričnim oziroma z lijakastim vra- Tip L 8/2 imajo izvihana ustja z ravnim robom (G64, G695). tom, ki je jasno ločen s kaneluro od zaobljenega trebuha po- Lonček G488 ima na trebuhu odlomljen ročaj, ostali so okraše- sode, je S. Vrdoljak opredelila v tip B5b, časovno pa v kulturo ni s pasovi polkrožnih reber (G695), z vodoravnim in s polkrožnim žarnih grobišč oziroma v pozno bronasto dobo (Vrdoljak 1995, rebrom (G64) ali z žlebom (G251). Podoben je bil odkrit na avstrij- 29, t. 19: 3). Podobne so tudi iz naselbine Mačkovac-Crišnjevi pri skem najdišču Kainach pri Wildonu (Gutjahr 2011, t. 1: 2, t. 7: 28), Novi Gradiški, te so opredeljene v konec srednje in v začetek po- opredeljeno v Bd C2/Bd D. zne bronaste dobe (Karavanić/Mihaljević/Kalafatić 2002, 53–54, t. 1: 1, 3; 4: 1, 3). Podobne so z avstrijskih najdišč Lamperstäten in Vrči (sl. 28) Hasreith (Heymans 2007, 148, t. 1: 1, 2) iz srednje bronaste dobe in z najdišča Freidorf (Bernhard 2007, 207, t. 4: 3), ki imajo roča- Z najdišča je ohranjen cel vrč (G456) kroglaste oblike z ročajem in je in bradavico obdano s kaneluro, iz stopnje Bd C/D. Podobna okrasom žleba tik nad največjim obodom. Ohranjenih je nekaj skleda z zahodnomadžarskega najdišča Balatonmagyaród- odlomkov, ki bi lahko pripadali vrčem. Trije odlomki (G147, G403 Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 10: 2) je datirana v Bd D. in G489) samo nakazujejo, da so posode imele ročaj, ki izhaja iz ustja. Odlomek vrča (G811) je bikonične oblike, ročaj, ki izhaja iz Tip S 3. Skleda z močno izvihanim ustjem in z ravnim robom, ki ustja, je pritrjen na največjem obodu oziroma na kleku. Podoben prehaja v pokončen vrat, prehod iz vratu v trebuh je označen z vrč, kakršen je G811, z nekoliko poudarjenim klekom je bil od- oblim klekom (G405). krit na najdišču Pod Grunti-Pince, v poznobronastodobni jami Podobne so z žarnega grobišča v Gređanih (Minichreiter 1982–83, SE 1370 (Kerman 2011a, t. 4: 34). t. 17, 1) in iz Virovitice (Vinski Gasparini 1973, t. 8: 2, 9; 9: 3; 10: 3, 4). Takšne oblike skled se pojavljajo v končni fazi bronastodobne kul- Sklede (sl. 28, 29) ture gomil v stopnji Bd D in Ha A1 (Minichreiter 1982–83, 74). Podobna skleda, vendar z dvema ročajema na največjem obo- Na najdišču Nedelica je bila odkrita široka paleta skled, ki pa so du, je bila odkrita na madžarskih najdiščih Jánosháza (območje večinoma razlomljene. Razvrstili smo jih na bikonične, polkro- Bakony) in Galambok-Hársas-erdő (Száraz 2006, sl. 5: 5) iz po- glaste, konične, z ravnim robom ustja in sklede lijakaste oblike. zne bronaste dobe (Jankovits 1992a, sl. 38: 3). E. Patek uvršča po- dobne sklede v 2. varianto skled z izvihanim ustjem (Patek 1968, Bikonične sklede t. 6: 8, 10), časovno pa v stopnjo Ha A. Tip S 1. Široka bikonična skleda z izvihanim ustjem in s poudar- jenim klekom v zgornji polovici (G609) je iz jame SE 235 (sl. 58), ki Tip S 4. Globoke sklede s kratkim vratom. je z radiokarbonsko analizo oglja datirana od 1317–1188 pr. n. š. Tip S 4/1. V ta tip sodi skleda G621, ki je bila odkrita v dru- oziroma v stopnjo Bd D in začetek Ha A1. gi plasti jame SE 344. Izvihano ustje prehaja v kratek usločen Podobne sklede iz skupine Gređani imajo pod ustjem manj- vrat z ostrim klekom v zgornji polovici posode, kjer sta name- ši trakasti ročaj. Ker je naša skleda fragmentirana, dopušča- ščeni okrogli bradavici. Podobna je skleda iz Rabelčje vasi pri mo možnost, da je imela tudi ročaj. K. Minichreiter ugotavlja Ptuju iz pozne srednje bronaste dobe, ki pa nima okrasa brada- (Minichreiter 1982–83, 74, t. 8: 1; 1984, 95, sl. 3: 4), da je bil ta vic (Strmčnik Gulič 1988–89, t. 2: 3). Na nekropoli Gređani je bila tip skled na območju srednjega Podonavja pogost v času Bd D v grobu 28 odkrita podobna skleda (Minichreiter 1982–83, t. 9: 1) do stopnje Ha A1. Podobna skleda brez ročajev je bila odkrita na iz časa pozne srednje bronaste dobe. K. Minichreiter ugotavlja, Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 32 da so podobne sklede pogoste na najdiščih srednjega Podonavja Podobne oblike iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu je J. Dular opredelil skozi celotno bronasto dobo, prisotne pa so še v najstarejši fazi v tip skodel Sk 1 (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, sl. 9: Sk 1, t. 8: 19). kulture žarnih grobišč (Minichreiter 1984, 96). Primerjamo jih lahko s skledo, ki je bila odkrita v Rabelčji vasi Tip S 4/2. Sklede imajo zaobljeno in izvihano ustje, kratek uslo- pri Ptuju iz pozne srednje bronaste dobe (Strmčnik Gulič 1996, čen vrat, ki prehaja v zaobljen klek. Od kleka navzdol se ostenje t. 6: 15). Z avstrijskega najdišča Vorwald so podobne datirane od zaobljeno zoži (G465, G466). stopnje Bd C2 do Ha A (Schamberger 2007, 265, sl. 8: Ta 1, t. 1: 1, 2). Primerjamo jih lahko s skledami tip Sk 2 iz naselbine Oloris pri Tip S 5/2. Skleda z rahlo izvihanim ustjem (G415), ki prehaja v Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 19: 13, sl. 9: sk. 2) visok vrat s poudarjenim zaobljenim klekom na spodnji polovi- in iz naselbine v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, ci posode. Podoben odlomek sklede je bil odkrit v naselbini Pod t. 2: 6) iz pozne srednje bronaste dobe. Podobne so z avstrijsko Grunti-Pince iz pozne bronaste dobe (Kerman 2011a, t. 2: 7). štajerskega najdišča Hörbing (Bernhard 2007, 207, t. 2: 4) iz sto- Tip S 5/3. Skleda z izvihanim ustjem (G409, G591), ki prehaja v pnje Bd C/D in z madžarskih najdišč Farkasgyepű-Pöröserdő (ob- visok vrat z rahlo zaobljenim klekom na spodnji polovici posode. močje Bakony) iz pozne bronaste dobe (Jankovits 1992a, sl. 19: 2) Podobna je bila odkrita v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič ter Muraszemenye Aligvári-mező (Száraz 2006, sl. 9: 5), ki je da- 1996, t. 4: 14) iz pozne srednje bronaste dobe, v naselbini Šiman tirano od mlajše srednje bronaste dobe Bd C2 do pozne bronaste (Tomažič/Olić 2009, 28, G197) in na avstrijskem zgornještajerskem dobe Bd D–Ha A1. najdišču Madstein (Tiefengraber G./Tiefengraber S. 2011, t. 4: 56) iz pozne bronaste dobe. Tip S 5. Globoke sklede z visokim vratom. Tip S 5/4. Skleda z izvihanim ustjem, ki prehaja v visok uslo- Tip S 5/ 1. Sklede imajo izvihano ustje, ki prehaja v visok vrat s čen vrat, prehod iz vratu v trebuh je na sredini posode označen klekastim profilom na spodnji polovici posode (G611, G638). V to z ostrim klekom (G406, G551). Odlomek posode G551 je iz jame različico bi sodili tudi odlomki skled G255 in G361. Skleda G611 je SE 242 (sl. 57), ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana med bila odkrita v jami SE 235, ki je z radiokrabonsko analizo oglja da- leti 1427–1295 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2. Podobne so bile tirana v čas med 1317–1188 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd D, zače- odkrite v naselbini Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco tek Ha A1 (sl. 58). Hvala 2002, t. 49: 5), na najdišču Pod Grunti-Pince pri Lendavi 28 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bronaste dobe. Manjši lonci Vrči L 8/1 L 8/2 kroglaste oblike bikonične oblike G251 G64 G456 G811 Bikonične sklede S 1 S 2 S 3 G609 G253 G405 S 4/1 S 4/2 G621 G465 S 5/1 S 5/2 S 5/3 S 5/4 G611 G415 G409 G406 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 33 (Kerman 2011a, t. 3: 21), v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič Tip S 7/5. Sklede imajo široko odprtino z izvihanim (G83, G112, 1988–89, t. 4: 26) in na hrvaškem najdišču Gaćište pri Virovitici G410) ali uvihanim ustjem (G610), rob ustja je na zunanji in notra- (Pavišić 1992, 53, t. 4: 4) iz Bd D/Ha A1. Odlomki podobnih skled nji strani odebeljen oziroma ima T-obliko ustja (G83, G112, G410, so znani z madžarskih najdišč Farkasgyepű-Pöröserdő (podro- G814). Primerjamo jih lahko s skledami tipa S 2 in S 3 iz naselbi- čje Bakony) iz pozne bronaste dobe (Jankovits 1992a, sl. 12: 7) in ne Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 151, Bakonyjákó (Jankovits 1992b, 295, sl. 33: 3) iz poznobronastodob- sl. 7, S 2, S 3). Podobne s T-obliko ustja so tudi z najdišča Gomile pri ne kulture gomil (Bd D). Lenartu v Slovenskih goricah (Tomaž 2010, G16, G17) in so značilne Podobna, vendar z ročajem, je bila odkrita na avstrijsko štajer- za zgodnjo in srednjo bronasto dobo (Teržan 2010, 153). skih najdiščih Petzelsdorf (Bartl/Fürnholzer 2007, 168, t. 2: 2) in Tip S 7/6. K temu tipu bi lahko sodila odlomka zgornjega dela Vorwald (Schamberger 2007, 265, sl. 8: Ta 1, t. 2: 5) iz pozne bro- skled (G411, G696) z izvihanim ustjem, ki je koničasto oblikova- naste dobe. no. Podobne so skledam tipa S 5 iz Dolnjega Lakoša (Dular/Šavel/ Tecco Hvala 2002, 152, sl. 8: S 5). Tip S 6. Miniaturne skledice posnemajo oblike večjih bikonič- nih skled. Sklede z ravnim robom ustja (sl. 29) Ločimo več tipov: Tip S 8. Večinoma so ohranjeni le odlomki ustij. Ločimo več Tip S 6/1. Plitve skledice z močno izvihanim ustjem, pod kate- različic: rim je rahel zaobljen klek. Rob ustja je lahko obel (G408, G414, Tip S 8/1. Sklede z ravnim robom ustja, ki je odebeljeno in raz- G557) ali pa koničast (G246, G416, G508). V ta tip bi lahko uvrstili širjeno v obe smeri oziroma s tako imenovanimi T-oblikovanimi odlomek ostenja skledice (G45). Odlomek skledice G557 je iz jame ustji (G32, G241). Podobne so s hrvaško podravskega najdišča Mali SE 242, ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana med leti Zagreb v Špišić Bukovici iz stopnje Bd C2–Bd D (Pavišić 1991, t. 3: 1, 1427–1295 pr. n. š., to je v Bd C2 (sl. 57). 4, 6). B. Teržan poudarja, da so posode s T-oblikovanimi ustji Primerjamo jih lahko s skledami z avstrijskega najdišča Vorwald značilne za zgodnjo bronasto dobo (Teržan 2010, 153). (Schamberger 2007, 266, sl. 10: S3, t. 8: 34, 35) iz horizonta Tip L 8/2. Rob ustja je odebeljen samo na notranji (G31) strani. Blučina-Kopčany, stopnje Bd C2–D. Podobna je bila odkrita v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič Tip S 6/2. Skledici G255 in G261, ki sodita med manjši, ima- 1988–89, t. 4: 18) iz pozne srednje bronaste dobe in na hrva- ta v nasprotju z ostalimi bolj oster klek. Odlomek dna z oste- ško-podravskem najdišču Mali Zagreb v Špišić Bukovici iz stopnje njem (G272) bi lahko pripadal temu tipu skledic. Podobna na- Bd C2–Bd D (Pavišić 1991, t. 3: 5). šim je skledica, ki je bila odkrita v naselbini Pod Grunti-Pince pri Tip S 8/3. Rob ustja je odebeljen samo na zunanji strani (G65, Lendavi (Kerman 2011a, t. 2: 10) iz Bd D/Ha A, in tudi skledica iz G76, G81, G242, G244, G258, G259, G413, G607, G639, G723). Šimna (Tomažič/Olić 2009, G391). Odlomek sklede G607 je iz jame SE 235, ki je z radiokarbonsko Tip S 6/3. Globoka skledica z izvihanim ustjem in zaobljenim analizo oglja datirana v čas med 1317–1188 pr. n. š. oziroma v sto- klekom (G812). pnjo Bd D, začetek Ha A1 (sl. 58). Tip S 6/4. Globoka skledica z izvihanim ustjem in ostrim klekom Podobne iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu sodijo v tip S3 (Dular/Šavel/ (G555, G839). Tecco Hvala 2002, 151, sl. 7: S 3). Po ohranjenih ostenjih bi nekate- Skledica G555 je bila odkrita v jami SE 242, ki je z radiokarbon- re med njimi sodile k polkroglastim, koničnim oziroma cilindrič- sko analizo oglja časovno opredeljena med leti 1427–1295 pr. n. š. nim oblikam skled. oziroma v stopnjo Bd C2 (sl. 57). Podobna je z avstrijsko štajer- Tip S 8/4. Sklede z izvihanim ravnim robom ustja, katerih od- skega najdišča Freidorf (Bernhard 2007, t. 215, 4: 6) iz Bd C/D. lomki bi po ohranjenih ostenjih sodeč lahko pripadali konič- nim skledam (G139, G228, G233, G238, G245, G247, G816, G837). Polkroglaste sklede (sl. 29) Skleda G247 je na robu ustja in pod njim okrašena s pasovi po- Tip S 7. Polkroglaste sklede so vse razlomljene. Ločimo več ševnih vrezanih črt. Podobno so okrašeni lonci tipa L 9 iz Olorisa tipov: pri Dolnjem Lakošu. Teržanova jih na osnovi primerjav uvršča v Tip S 7/1. Sklede s široko odprtino in navzven nagnjenim ter za- Bd C2–D (Teržan 2010, 154). obljenim robom ustja (G725, G815). K tej skupini bi lahko prišteli Podobne sklede so z najdišča Pod Grunti–Pince iz jame SE 1370, miniaturno skodelico G236. ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana v čas med 1262– Tip S 7/2. Sklede s navznoter nagnjenim ustjem (G61, G506). K 1111 pr. n. š., to je stopnja Bd D/Ha A1 (Kerman 2011a, t. 4: 27). temu tipu bi lahko prišteli miniaturno skledico G507. Podobna M. Lochner je podobne s spodnjeavstrijskih najdišč: Röschitz, je bila odkrita v naselbini Pod Grunti-Pince pri Lendavi (Kerman Maissau-Ravelsbach uvrstila v skupino C, varianta a in jih opre- 2011a, t. 3: 16) iz pozne bronaste dobe. delila kot poznobronastodobne posode (Lochner 1991, 106, 284, Tip S 7/3. Sklede s široko odprtino in z na notranji strani ode- t. 65: 5, t. 93: 1, 2). beljenim robom ustja (G239, G256). K temu tipu bi lahko prište- li miniaturno skledico G74. Podobne sklede iz naselbine Oloris Konične sklede (sl. 29) pri Dolnjem Lakošu je J. Dular opredelil v tip S 1 (Dular/Šavel/Tecco Tip S 9. Ohranjeni so samo odlomki ustij, ki so rahlo (G235, G243, Hvala 2002, 151, sl. 7, S 1). G504, G560, G592, G700) ali pa močno nagnjena na zunanjo stran Tip S 7/4. Sklede s široko odprtino in z ravno odrezanim robom (G28, G232, G234, G248, G467, G645). K tem skledam lahko šte- ustja (G136, G556). Skleda G556, ki ima pod ustjem okras vodo- jemo tudi miniaturno skledico G476. Odlomek sklede G560 je iz ravnega in navpičnega rebra, je bila v jami SE 242, ki je z radio- jame SE 242, ki je z radiokarbonsko analizo oglja časovno oprede- karbonsko analizo oglja časovno opredeljena med leti 1427–1295 ljena med leti 1427–1295 pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2 (sl. 57). pr. n. š. oziroma v stopnjo Bd C2 (sl. 57). Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 34 Sklede z lijakastim trupom (sl. 29) razčlenjenim z odtisi topega predmeta. Odlomka skled G629 in Tip S 10. Ohranjeni so le odlomki zgornjih delov posod, po ka- G630 sta bila odkrita v tretji plasti (SE 381) jame SE 344, ki je z ra- terih sklepamo, da imajo lijakast trup in izvihano ustje (G82, diokarbonsko analizo oglja datirana v čas med 1620–1501 pr. n. š. G211, G229, G250, G254, G257, G457, G473, G604, G630, G657, G663, oziroma v stopnjo Bd B2/C1 (sl. 56). Odlomek G604 je bil odkrit v G813). Odlomek G229 ima rob ustja okrašen s plastičnim rebrom, 29 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bronaste dobe. Manjše skledice S 6 S 6/1 S 6/2 S 6/3 S 6/4 G557 G261 G812 G555 Polkroglaste sklede S 7 S 7/1 S 7/2 S 7/3 S 7/4 G506 G256 G136 G815 S 7/5 S 7/6 G83 G696 Sklede z ravnim robom ustja S 8 S 8/1 S 8/2 S 8/3 S 8/4 G32 G31 G258 G139 Konične sklede S 9 S 9/1 S 9/2 S 9/3 G235 G645 G476 Sklede z lijakastim trupom S 10 G82 Skodele Sk 1 Sk 2 Sk 3 G562 G98 G148 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 35 jami SE 235, datirane z radiokarbonskim datumom od 1317–1188 Moravskem zaznamuje ta horizont najdišče Blučina-Cezavy, kjer pr. n. š., to je v stopnjo Bd D (sl. 58). se poleg zgodnjih žarnogrobiščnih oblik keramičnega posodja Posode z lijakastimi vratovi po Teržanovi predstavljajo značilne pojavljajo tudi oblike znane iz kulture gomil, med njimi tudi sko- elemente raznovrstnih posod srednje in zgodnje bronaste dobe delice podobne našim (Říhovský 1961, sl. 21: 4; 22: 1; 23: 2–4; 24: (Teržan 2010, 153, 154). Časovni razpon skled tip S 10 je dokaj ši- 1, 6, 7). Na Slovaškem podobne skodelice najdemo v predčakan- rok, saj nam skleda G630 potrjuje zgodnejšo datacijo, skleda skem horizontu najdišč Bešeňov in Topolčany (Paulík 1963, sl. 12: G604 pa pozno. 8, sl. 34: 7). Podobne z najdišča Pod Grunti-Pince pri Lendavi iz jame SE 1370, Tip Sk 2. Odlomek plitve polkroglaste skodelice z ročajem, ki iz- ki je z radiokarbonsko analizo oglja datirana v čas med 1262–1111 haja iz navzven nagnjenega ustja in je pritrjen na ostenje tik pod pr. n. š., to je v Bd D (Kerman 2011a, t. 2: 14), iz Olorisa pri Dolnjem največjim obodom (G98). Lakošu so uvrščene v tip S 7 in S 8 (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, Podobna skodelica je bila odkrita na najdišču Pod Grunti–Pince, 152, sl. 8: S 7, S 8), z najdišča Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič in sicer v jami SE 1370, ki je z radiokarbonsko analizo oglja datira- 2011, sl. 28, Sk 1, G162) pa so iz pozne bronaste dobe. Analogije na v pozno bronasto dobo med 1262–1111 pr. n. š. (Kerman 2011a, najdemo tudi na hrvaškem najdišču Mačkovac-Crišnjevi 91, t. 4: 35). (Karavanić/Mihaljević/Kalafatić 2002, t. 1: 8) iz stopnje Bd C–Bd D. Tip Sk 3. Miniaturna skodelica z ravnim robom ustja, v zgornji Podobne z avstrijskega najdišča Retznei pri Lipnici (Schrettle/ tretjini ima rahel klek, kjer je pritrjen odlomljen ročaj (G148). Tsironi 2007, 129, t. 2: 1, 2, 4) so iz jame z radiokarbonsko data- cijo iz stopnje Bd B/C. Z najdišča Groß St. Florian (Stering 2007, Cedilo (sl. 30) 187, t. 1: 3, t. 2: 7) pa so datirane v pozno srednjo bronasto dobo (Bd C/D). Odlomek G817 je del polkroglastega cedila. Podoben odlomek cedila je bil odkrit tudi na najdišču Pod Grunti-Pince (Kerman Skodele (sl. 29) 2011a, t. 6: 47) iz pozne bronaste dobe. Skodelice z ročajem Posode na nogi (sl. 30) Tip Sk 1. So plitve in manjših dimenzij s klekastim profilom (G262, G509, G545, G562, G563), ustje je izvihano, ročaj izhaja iz Ohranjena skledica s prstanasto nogo in z vbočenim dnom (G260) ustja in je pritrjen na kleku, ki predstavlja največji obod poso- ima dokaj globok prstan. Večinoma so ohranjeni samo odlom- de. Od kleka navzdol se ostenje konično zoži in zaključi z rav- ki prstanastih nog z dokaj nizkim prstanom, ki je na zunanjem nim (G509, G562) ali vbočenim dnom (G262). Odlomka skodelic spodnjem robu zaobljen. Verjetno so pripadale skledam ali sko- (G172, G249) z odlomljenim ročajem na kleku bi lahko sodila v ta delam na nogi (G294, G295, G296, G433, G455, G514). Noge so lah- tip skodelic. Skodelici (G562, G563) sta iz jame SE 242, ki je z ra- ko nizke in imajo vbočeno dno, spodnji rob ima polkrožni za- diokarbonsko datacijo oglja datirana v čas od 1427–1295 pr. n. š. ključek (G260, G294, G295) ali pa je noga višja in ima spodnji rob (sl. 57), torej v čas pozne srednje bronaste dobe oziroma v sto- izvihan (G514). Odlomka G296 in G433 sta ohranjena samo v zgor- pnjo Bd C2. nji polovici, tako da ne vemo, kakšna je oblika noge. Podobne skodelice (tip C5a), ki so bile odkrite v naselju Kalnik- Podobne noge, kakor jih ima skledica G260, so bile odkrite na Igrišče (severozahodna Hrvaška), so značilne oblike v srednjem najdiščih Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, Podonavju v času kulture žarnih grobišč, čeprav njihovo obli- t. 20: 11, 13; t. 27: 14) in Šimnu (Tomažič/Olić 2009, G144, G203, ko lahko spremljamo že od srednje bronaste dobe dalje (Vrdoljak G204, G341). 1995, 20, t. 27: 1). Ročaji na naših skodelicah so nameščeni na Podobne prstanastim nogam (G294 in G295) so noge z najdišč: robu ustja in prav zaradi tega jih je mogoče povezati s podobni- Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 31: 7), mi primerki iz srednjebronastodobne kulture gomil v času pre- Pod Grunti-Pince pri Lendavi (Kerman 2011a, t. 6: 48), Pod hodnega obdobja h kulturi žarnih grobišč. V zgodnji fazi kulture Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011b, G275) ter z avstrijsko šta- žarnih grobišč so namreč prisotne tudi oblike keramičnih posod, jerskega najdišča Kainach pri Wildonu (Gutjahr 2011, 147, t. 4: 14) ki imajo tradicijo v bronastodobni kulturi gomil (Vrdoljak 1995, iz stopnje Bd C2–D. 33). Istega mnenja je S. Karavanić (Karavanić 2011, 29). V Sloveniji so podobne iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu, vendar nimajo tako Dna posod (sl. 30) ostrega kleka (Horvat Šavel 1988–89, t. 5: 2, 6; Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 2: 8, t. 57: 7, sl. 9: Sk 3) in iz Rabelčje vasi pri Ptuju Ločimo posode z ravnim dnom in s poudarjenim robom, dno je (Strmčnik Gulič 1988–89, t. 2: 1, 2), ki so datirane v srednjo brona- lahko na sredini stanjšano (G99, G156, G288) ali pa enakomerno sto dobo (stopnja Bd B2/C1) s trajanjem do stopnje C2/D. Na spo- debelo (G161, G275, G290, G513, G821, G822). dnjeavstrijskem najdišču Maisbirbaum je bil odkrit depo lončeni- Dno ima oster spodnji rob na zunaji strani in izrazit zalom iz ne iz mlajše stopnje srednje bronaste dobe (Bd C), ki vsebuje tudi ostenja v ravno dno na notranji strani (G39, G269, G424, G478). bikonične skodelice, ki jih lahko primerjamo z našimi iz Nedelice Dna so v primerjavi z največjim ohranjenim obodom posode ozka (Neugebauer 1994, 163, sl. 89, sl. 90). Podobne so bile odkrite tudi in enakomerno debela (G289, G512, G612, G667, G726) ali pa so na na avstrijskem najdišču Großmugl (Spodnja Avstrija) in so datira- sredini stanjšana (G265, G279, G286, G430). ne v Bd C (Lauermann/Hahnel 1998–99, 94, t. 1: 1–7). Z Madžarske Skodelica G262 in odlomka G282 in G428 imajo vbočeno dno. so podobne z najdišč Csabrendek in Koroncó (Patek 1968, 106, t. Podobno oblikovana dna posod najdemo skorajda na vseh zna- 48: 7, 8; 59: 9–12) in so datirane v Bd D oziroma začetek Ha A. Na nih najdiščih iz bronaste dobe. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 36 Ročaji in držaji posod (sl. 30, 31) Okraševanje posod (sl. 31, 32) Med keramiko prevladujejo trakasti ročaji. Na bikoničnih loncih Najpogostejši okras na posodah je plastični okras v obliki reber, (tip L 1) so nameščeni pod ustjem in so pripeti na posodo na naj- ki so lahko gladka ali razčlenjena, nekaj keramičnih posod je večjem obodu (G37, G471, G641, G661), enako je pri loncih, ki ima- okrašenih z bradavicami, s kanelurami, z žlebovi in vrezi. jo na ramenu klek tip L 6/3 (G613). Na odlomkih posod (G58, G298, G438) so ročaji na vratu posode. Plastičen okras (sl. 31) Trakasti ročaji so tudi na skodelicah tip Sk 1 (G262, G509, G526, Gladka rebra (sl. 31) G545, G562, G563), ustje je izvihano, ročaj izhaja iz ustja in je pri- Vodoravna gladka rebra so na loncih tipa L 1 in L 2/3 (G37, G494, trjen na kleku, ki predstavlja največji obod posode. Odlomki G602, G603) in odlomkih posod (G39, G47, G51, G67, G85, G101, skodelic (G172, G249, G526) imajo odlomljen ročaj na kleku. G103, G104, G122, G123, G131, G132, G133, G164–167, G322, G323, Med držaji so pogosti držaji ovalne oblike (G300, G301, G305, G326, G329, G332, G337, G343, G350, G356, G358, G359, G481, G485, G308, G336, G347, G436, G570), ki so nameščeni na največjem G520, G523, G573, G574, G576, G577, G614, G615, G708 in G842). obodu posode. Držaj G470 je preluknjan s štirimi luknjicami, s po dvema zgoraj in dvema spodaj. Držaji G131, G132, G300 in G570 so Polkrožna rebra so na loncu L 8/2 (G695) in na odlomkih posod modelirani iz plastičnega rebra. Pravokotne oblike so držaji G302, (G314, G357). G303, G304, G306, G307, G335, G434, G435, ki so bili odkriti raz- meroma blizu skupaj v plasti SE 88, kv. 20 in 21. Držaj G306 ima Vodoravna in polkrožna rebra so na loncu tip L 8/2 (G64) in na ohranjen čepek, s katerim je bil pričvrščen v ostenje posode. odlomkih posod (G310, G705), preplet polkrožnih in poševnih re- Podobni ovalni in preluknjani držaji so z najdišča Pod Kotom- ber pa je na odlomku posode G709. sever pri Krogu (Kerman 2011b, G288, G289, G347–352) in z avstrij- skega najdišča Groß St. Florian (Stering 2007, 188, t. 5: 4–7; 6: 3), Vodoravno in poševna rebra so na odlomkih posod (G125, G310, pravokotni pa s hrvaškega podravskega najdišča Mali Zagreb v G338, G351, G352, G519, G706). Špišić Bukovica iz stopnje Bd C2–Bd D (Pavišić 1991, t. 5: 3). 30 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bronaste dobe. Cedilo Posode na nogi nizka prstanasta noga višja prstanasta noga G514 G817 G260 Ravna dna s poudarjenim robom z ostrim spodnjim robom G99 G821 G269 Ozka dna Vbočena dna G262 G286 G289 Trakasti ročaji Tunelasti ročaj pod ustjem posode na vratu posode izhaja iz ustja posode G299 G641 G298 G509 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 37 Vodoravno in navpično rebro pod ustjem je na polkroglasti skle- Plastična gladka in razčlenjena rebra so značilen okras na skoraj- di tipa S 7/4 (G556). da vseh najdiščih iz časa bronaste dobe. Znani so na posodah z najdišča Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, Vodoravno rebro in rebro v obliki valovnice je na odlomku poso- sl. 11: 1–8), iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 20, de G521. G1160, G1209, G1013, G1323, G1398), z najdišč Pod Grunti-Pince pri Lendavi (Kerman 2011a, t. 5: 38–44), Pod Kotom-sever pri Krogu Pasovi poševnih reber so na odlomkih loncev s stožčastim vra- (Kerman 2011b, G164–166, G175–179, G181, G188, G206, G207, G276, tom tipov L 3/3 in L 3/1 (G177, G590). Lonec G590 je na robu ustja G277), Gomile pri Lenartu (Tomaž 2010, 32, G18–23) in Rabelčja vas dodatno okrašen z drobnimi odtisi. Poševna rebra so tudi na pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, t. 1: 4; 3: 6–11, 14; 6: 1, 21, 23). S ostenju pri dnu posode G417. Pojavljajo se tudi na odlomkih po- hrvaškega najdišča Špišić-Bukovica ob vznožju Bilogore so zna- sod (G24, G106, G316, G342, G522, G599, G694, G707, G728). čilen okras na posodah, ki jih S. Karavanić umešča v srednjo bro- nasto dobo (Karavanić 2011, 26, sl. 12). Gladka rebra na posodah Navpična rebra so na odlomku lonca s stožčastim vratom so bila odkrita na avstrijsko štajerskih najdiščih Petzelsdorf tipov L 3/4 in L 3/1 (G128, G464) in odlomkih posod G616, G845. (Bartl/Fürnholzer 2007, t. 3: 8–14; 4: 1), ki je datirano od srednje Navpično rebro, ki se zaključi z okroglim vtisom, je na odlomku do zgodnje pozne bronaste dobe, Groß St. Florian (Stering 2007, posode G75. Podoben okras je na loncih iz srednje bronaste dobe t. 6: 5–10) ter najdiščih Kainach (Gutjahr 2011, t. 10: 48–53; 13: z najdišča Velika Gorica-jug iz severozahodne Hrvaške (Karavanić 70–80) in Vorwald (Schamberger 2007, t. 21: 146–151; 22: 152–158; 2011, sl. 14: 3, 4) in na odlomku posode iz pozne srednje bronaste 23: 159–167; 24: 168–175; 25: 176–185). Na zahodnomadžarskem dobe avstrijskega najdišča Groß St. Florian (Stering 2007, t. 5: 2). najdišču Muraszemenye Aligvári-mező so bile odkrite posode s podobnim okrasom (Száraz 2006, sl. 7: 7–10; 9: 1, 2, 4–8), datira- Rebra v obliki cikcaka so na ročaju posode (G297) in ostenju po- no je od mlajše srednje bronaste dobe Bd C2 do pozne bronaste sode (G354). dobe Bd D–Ha A1. Rebra z odtisi prstov se pojavljajo na najdiščih: Retznei pri Rebro v obliki trikotnika je na odlomkih posod G360 in G515, od- Leibnitzu (Schrettle/Tsironi 2007, 130, t. 3: 3; 5: 1–4), Groß St. lomek posode G325 ima na sredini trikotnika majhno okroglo Florian (Stering 2007, t. 7: 1–4), Vorwald (Schamberger 2007, bradavico. t. 26: 192–196; 27: 197–302; 28: 203–212; 29: 213–224; 30: 225–236; 31: 237–244) že od srednje bronastodobne kulture gomil pa vse Razčlenjena rebra (sl. 31, 32) do pozne KŽG. Vodoravno rebro, razčlenjeno z odtisi prstov, je na loncu tipa L 3/4 (G178) in na odlomkih posod (G26, G33, G88, G100, G102, Bradavice (sl. 32) G126, G134, G162, G163, G168–170, G219, G230, G312, G317, G319, Nekaj posod je okrašenih tudi s plastičnimi okroglimi izbočenimi G321, G324, G328, G330, G333, G339, G346, G349, G353, G355, bradavicami, ki se največkrat pojavljajo na največjem obodu po- G440–443, G445–447, G480, G482, G486, G524, G575, G579, G617, sode, nekatere so obdane z dvema krožnima kanelurama oziro- G619, G625, G664, G710, G711, G768, G823). Robovi ustij loncev tipa ma s krožno kaneluro in z žlebom (G57, G516). L 3/1 (G117), tipa L 4/1 (G142), rob ustja posode G701 in rob ustja po- Keramična posoda okrašena z bradavico, ki jo obdajajo dvojne kroglaste sklede tip S 7/5 (G814) so okrašeni z odtisi prstov. krožne kanelure, je bila odkrita v naselbini Mačkovac-Crišnjevi, ki je datirana v Bd C/D, vendar po mnenju S. Karavanić odkri- Navpična rebra z odtisi prstov so na loncu s cilindričnim vratom te najdbe kažejo na zgodnejše oblike, ki so bližje srednji brona- tip L 4/1 (G60). sti dobi (Karavanić 2011, 47, sl. 2: 2; 3: 1, 2). Podobnega mnenja je Navpična in vodoravna rebra z odtisi prstov pa na odlomku po- tudi B. Teržan, ki za podobno oblikovane bradavice iz naselbine sode G572. Oloris pri Dolnjem Lakošu ugotavlja, da so fenomen širših razse- žnosti, ki mu lahko na jugozahodnem obrobju Karpatske kotli- Polkrožna rebra z odtisi prstov so na loncu s stožčastim vratom ne sledimo že v času prehoda zgodnje v srednjo bronasto dobo in betičasto oblikovanim robom ustja tip L 3/4 (G27) in odlomkih (Teržan 2010, 157). Podobne bradavice z eno ali dvema krožnima posod (G52, G345, G439, G635). kanelurama so bile odkrite v okviru keramičnega zbira horizon- ta Retznei-Freidorf iz časa Bd B2/C (Tiefengraber 2007, 100–101, Polkrožno rebro in vodoravno rebro z odtisi prstov je na odlom- sl. 15; Schrettle/Tsironi 2007, 131, t. 5: 17–19), na najdiščih Hörbing ku posode G344. pri Deutschlandsbergu in Freidorf (Bernhard 2007, 210–211, 218, t. 2: 3, 5; 3: 3; 4: 3) pa so iz stopnje Bd C/D. S spodnjeavstrijske- Razčlenjena rebra na odlomkih posod z odtisi ostrega predme- ga poznosrednjebronastodobnega (Bd C2) najdišča Maisbirbaum ta so vodoravna (G50, G311, G444, G447), vodoravna in navpična poznamo podobne bradavice na vrčih (Doneus 1994, sl. 4: 15; (G572 in G704) in poševna (G843). Neugebauer 1994, 163, sl. 89: 1–8), podobne z dvema kanelu- rama so tudi na vrčih s spodnjeavstrijskega najdišča Großmugl Vodoravna rebra, razčlenjena z odtisi topega predmeta, so na (Spodnja Avstrija) in so datirane v Bd C (Lauermann/Hahnel 1998– ustju trebušastega lonca tipa L 2/3 (G396) in loncih L 2/2 (G309), 99, 97, t. 1: 15–77). Bradavica, obdana z dvema kanelurama, je loncih s stožčastim vratom tip L 3/1 in L 3/2 (G118, G176), loncih z tudi na posodi z madžarskega najdišča Galambok-Hársas-erdő cilindričnim vratom (G111), skledi tip S 10 (G229), na robovih ustij (Száraz 2006, sl. 5: 6) iz pozne bronaste dobe. posod (G404, G623) in ostenjih posod (G56, G105). Okrogle bradavice so na bikonični skledi tipa S 4/1 (G621) in na odlomkih posod (G116, G449, G483). Okrogle bradavice so Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 38 31 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bronaste dobe. Držaji ovalne oblike G436 G470 G300 Držaji pravokotne oblike G306 G304 Okras - gladka rebra vodoravna rebra polkrožna rebra vodoravna in poševna rebra G603 G695 G125 vodoravne in polkrožna rebra vodoravna in navpična rebra vodoravna rebra in valovnica poševna rebra G310 G556 G521 G177 navpična rebra cik cak v obliki trikotnika G354 G75 G360 G845 Razčlenjena rebra Z odtisi prstov vodoravna rebra navpična rebra polkrožna rebra vodoravna in polkrožna rebra G439 G178 G60 G344 Z odtisi ostrega predmeta vodoravna rebra vodoravna in navpična rebra poševna rebra G843 G50 G704 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 39 na keramičnih posodah iz Cerine VII in na posodah z najdi- so tudi na odlomkih posod G340 in G341. Okras plitvih poševnih šča Mačkovac-Crišnjevi iz srednje bronaste dobe (Karavanić/ žlebljenih črt pa je na odlomkih posod G592 in G171. Mihaljević/Kalafatić 2002, t. 3: 1, 6, 7; 4: 1, 2; Karavanić 2011, 24, Žlebljenje je tudi na odlomku posode z najdišča Gomile pri sl. 11: 4, 9). Okrogle bradavice na posodah so bile odkrite tudi na Lenartu (Tomaž 2010, G2) iz časa srednje bronaste dobe s preho- avstrijskem najdišču Vorwald (Schamberger 2007, t. 32: 251, 252). dom v pozno bronasto dobo. Bradavice s kaneluro ali brez nje so tudi na posodah z najdišč: Žlebljenje je prisotno tudi na keramiki iz horizonta Retzner- Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 158, Freidorf avstrijske štajerske srednje bronaste dobe Bd B2/ sl. 11: 10, 11), Pod Kotom–sever pri Krogu (Kerman 2011b, G55, G56), C1 (Tiefengraber 2007, 100, 101, sl. 15; Schrettle/Tsironi 2007, Gomile pri Lenartu (Tomaž 2010, G1), s Potrčeve ulice na Ptuju 131, t. 5: 12–16) in na posodah iz spodnjeavstrijskega najdišča (Jevremov 1988–89, sl. 2: 1; 3: 6; 4: 1) in z zahodnomadžarskih Großmugl, ki so datirane v konec Bd C (Lauermann/Hahnel 1998– najdišč: Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 3: 5, 99, 97, t. 2: 2, 5). 7, 8; 12: 1) iz stopnje Bd C in Bd D, Farkasgyepű-Pöröserdő (obmo- čje Bakony) iz pozne bronaste dobe (Jankovits 1992a, 75, sl. 10: 7: Vrezani okras (sl. 32) 19: 11; 31: 3), ki jim K. Jankovits pripisuje močno tradicijo iz kul- Okras vreza je na keramiki iz Nedelice redek, motiv okrasa pa ture gomil iz Bd C, tiste z najdišča Muraszemenye Aligvári-mező je večinoma nedoločljiv, ker so okrašeni kosi zelo razlomljeni. (Száraz 2006, sl. 7: 4; 8: 8) pa so datirane od Bd C2 do pozne bro- Skleda tipa S 8/2 z ravnim robom ustja (G247) ima na robu ustja in naste dobe Bd D–Ha A1. pod njim poševne vrezane črte. Pasovi poševnih vrezanih črt so tudi na odlomkih posod (G46, G318, G320, G327). Grozdaste aplikacije so na odlomku posode G578. Pasovi polkrožnih vrezanih črt so na odlomku G331, pasovi vo- Podoben okras na spodnjem delu lonca je iz bronastodobne na- doravnih vrezanih črt pa na odlomku G107. Kombinacija šrafira- selbine Mačkovac-Crišnjevci (Karavanić/Mihaljević/Kalafatić 2002, nega trikotnika in vodoravne črte je na odlomku posode G518. t. 3: 4). Pojavlja se tudi na posodah naselbine Gelsziget iz časa Kombinacija pasov poševnih vrezanih in vodoravnih črt je na od- kulture gomil Bd B/Bd C (Horváth 1994, sl. 5: 3) in na grobišču lomku posode G327, kombinacija vodoravnega in poševnega re- Vörs-Battyáni iz prve stopnje KŽG (Honti 1993, sl. 4: 7). bra s pasovi poševnih vrezanih črt pa na odlomku posode G318. Vrezani okras je po mnenju Teržanove značilen za keramiko kla- Kanelirani okras (sl. 32) sične srednjeevropske kulture gomil v času stopenj Bd B2/C1–2 Del lonca tipa L 6/2 (G620) s poudarjenim prehodom iz vratu v (Teržan 2010, 155, 156). Odlomek posode z okrasom šrafirane- rame ima na trebuhu plitve poševne kanelure. Plitve in pošev- ga trikotnika poznamo tudi z najdišča Gornje njive pri Dolgi ne kanelure so tudi na odlomku posode G348, globlje in pošev- vasi (Šavel/Kerman 2008, sl. 18, G1376), in sicer iz jame SE 32, ki ne pa na odlomkih posod G525, G571 in G580. Vodoravne kanelu- je z radiokarbonsko analizo oglja datirana med leti 1530–1250 re so na odlomkih posod G343 in G581, navpične pa na odlomku pr. n. š. oziroma v srednjo bronasto dobo, znan je tudi na poso- posode G347. dah iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, S poševnimi kanelurami so bili okrašeni največji obodi posod 158, sl. 11: 12). Podoben je okras na odlomku posode iz Šimna, iz Dolnjega Lakoša (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 158, t. 6: 22; ki ga S. Tomažič (Tomažič/Olić 2009, 35, G235) uvršča v obdo- 15: 12; 31: 9; 11: 17), odlomek posode z najdišča Gomile pri Lenartu bje srednje bronaste dobe (Bd B2–C1). Posode, okrašene z vre- (Tomaž 2010, G27) iz časa srednje bronaste dobe s prehodom v zanim okrasom, najdemo tudi na zahodnomadžarskem najdi- pozno bronasto dobo, posode z najdiča Pod Kotom-sever pri šču Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 3: 1–3, 6) Krogu (Kerman 2011b, G104, G208, G236–238, G240, G291) in vrč iz iz stopnje Bd C in na avstrijsko štajerskih najdiščh, kot so Groß Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, 159, t. 7: 2) s kon- St. Florian (Stering 2007, t. 3: 8–11, t. 4: 1–3) iz časa srednje do ca stopnje Bd C in v Bd D. začetka pozne bronaste dobe, Hörbing pri Deutschlandsbergu Čeprav so poševne kanelure značilen okras na posodah zgo- in Freidorf (Bernhard 2007, t. 1:1–4; 6: 1) iz stopnje Bd C/D ter dnje kulture žarnih grobišč stopnje Bd D/Ha A1 (Vrdoljak 1995, Kainach (Gutjahr 2011, t. 9: 43–46; 13: 81–84). Po mnenju G. 30), jih lahko zasledimo že v času mlajše srednje bronaste dobe, Tiefengraberja se vrezani okras na avstrijsko štajerskih najdi- kot na primer na vrčih z avstrijskega najdišča Herzogenburg ščih pojavlja na keramičnih posodah v njegovi 1. stopnji, to je v (Neugebauer 1994, 163, sl. 92: 9) in tudi na posodi na nogi z av- Bd B2/C1 (Retznei in Hasreith) in v 2. stopnji (Hörbing, Lödersdorf, strijskega najdišča Großmugl (Spodnja Avstrija), ki je datirana v Petzelsdorf in Groß St. Florian), to je v Bd C2/D (Tiefengraber 2007, Bd C (Lauermann/Hahnel 1998–99, 95, t. 1: 19), ali pa na posodah 97–103). z najdišča Pitten (Hampl/Kerchler/Benkovsky Pivovarova 1978–81, t. 231: 1; 232: 6) iz srednje bronaste dobe. Ostali predmeti (sl. 33) Kaneliran okras se pojavlja tudi na posodah zahodnomadžar- skega najdišča Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, Na najdišču so bile odkrite piramidalne uteži. Uteži G450 in G846 sl. 14: 1) iz stopnje Ha A1 in najdišča Farkasgyepű-Pöröserdő (po- sta v celoti ohranjeni, ostale (G77, G364, G451, G452, G453) pa kot dročje Bakony) iz pozne bronaste dobe (Jankovits 1992a, 75, odlomki zgornjih ali spodnjih delov. Odkrita vretenca so bikonič- sl. 12: 2, 4, 6) stopnje Bd D/Ha A1. ne oblike. V celoti ohranjene so G362, G531 in G618, ostalo so od- lomki (G78 in G363). Glinasta preluknjana kroglica (G543) bi lah- Žlebljeni okras (sl. 32) ko bila obesek. Lonec tipa L 6/1 (G175) s poudarjenim prehodom iz vratu v rame Odkritih je bilo več kosov odlomljenih kamnitih žrmelj (G582, G712). ima na trebuhu okras navpičnih žlebljenih črt, ki smo ga glede Prav gotovo posebno odkritje je delček zlate tolčene nitke (G532) na obliko uvrstili v pozno bronasto dobo. Navpične žlebljene črte iz jame SE 92, ki ji na bližnjih najdiščih ni mogoče najti primerjav. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 40 32 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bronaste dobe. Z odtisi topega predmeta Bradavice Grozdaste aplikacije vodoravna rebra z dvema krožnima kanelurama okrogle bradavice G309 G578 G516 G116 Kaneliran okras plitve poševne kanelure globje poševne kanelure vodoravne globje kanelure G620 G580 G581 Žlebljen okras navpične žlebljene linije plitve poševne žlebljene linije snopi poševnih žlebljenih linij G341 G171 G592 Vrezan okras snopi poševnih vrezov snopi polkrižnih vrezov snopi vodoravnih vrezov G247 G331 G107 šrafirani trikotniki in vodo- vodoraven vrez in snopi po- kombinacija vodoravnega in poševnega rebra s snopi poševnih vrezov ravni vrezi ševnih vrezov G518 G327 G318 33 Tipološka razvrstitev keramičnega gradiva iz bronaste dobe. Ostali keramični predmeti Glinasta piramidalna utež Glinasta vretenca Glinasta preluknjana kroglica G846 G618 G543 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 41 Sklep G473), iz jame SE 248 (G592), iz jame SE 235 (G604), iz jame SE 350 (G657), iz jame SE 374 (G663) in novodobne jame SE 94 (G813). Podobne z avstrijskega najdišča Retznei pri Lipnici (Schrettle/ Tsironi 2007, 129, t. 2: 1, 2, 4) so iz jame z radiokarbonsko datacijo iz stopnje Bd B/C. Z najdišča Groß St. Florian (Stering 2007, 187, t. 2: 7) V objektih (nadzemnih stavbah in jamah) so bile odkrite kera- pa so podobne datirane v pozno srednjo bronasto dobo (Bd C/D). mične najdbe, delček zlate tolčene nitke in kamnito orodje. Med Po vsej verjetnosti lahko tretjo plast (SE 381) povežemo z izkopom lončenino izstopajo lonci, vrči, sklede, skodele, posode na nogi, in prvo rabo jame SE 344 v času srednje bronaste dobe. Jama pa cedilo, vretenca in uteži. Pri tipološki razdelitvi keramičnega je bila v uporabi še v pozni bronasti dobi, na kar kažejo najdbe iz gradiva smo določili 8 tipov loncev, 2 tipa vrčev, 10 tipov skled, njene druge plasti (SE 372), ki so časovno mlajše. 3 tipe skodel, cedilo, 2 tipa nog posod, piramidalne uteži, vre- V ta zgodnejši čas bi sodili tudi sklede tipov S 7/5 in S 8/1, odlom- tenca in glinasti obesek (sl. 27–33). ki posod z okrasom vreza in posode z bradavicami, ki jih obkro- Opisane najdbe z najdišča Nedelica po primerjavah z drugimi bli- ža kanelura. žnjimi najdišči iz Slovenije, severozahodne Hrvaške, zahodne Med polkroglaste sklede tipa S7/5 sodijo sklede, ki imajo rob Madžarske in jugovzhodne Avstrije sodijo v čas od srednje do po- ustja na zunanji in notranji strani odebeljen oziroma imajo zne bronaste dobe, kakor je bilo že predstavljeno s primerjavami T-obliko ustja (G83, G112, G410, G814). Podobne sklede iz Olorisa pri obravnavi posameznih tipov. pri Dolnjem Lakošu so uvrščene v tip S 2 in S 3 (Dular/Šavel/Tecco Sodeč po radiokarbonski analizi oglja je na najdišču najstarejša Hvala 2002, 151, sl. 7, S 2, S 3). Sklede s T-obliko ustja so tudi z naj- plast 3 (SE 381) iz jame SE 344/343, SE 372, SE 381 (sl. 56), ki je bila dišča Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah (Tomaž 2010, G16, odkrita pod plastjo SE 88 v kv. 21. Radiokarbonska starost je BP G17). T-oblika ustja posod je značilna za zgodnjo in srednjo bro- 3285±25, 1∑ cal BC 1608–1570 (37,9% verjetnost), 1561–1546 (12,8% nasto dobo (Teržan 2010, 153). V isti jami (SE 127) kakor odlomek verjetnost), 1541–1523 (17,6% verjetnost), 2∑ cal BC 1620–1501 sklede G83 je bil tudi odlomek sklede z lijakastim trupom G82, (95,4% verjetnost), to je čas srednje bronaste dobe, stopnja Bd B/ ki sodi v tip S 10, za katere smo ugotovili, da so starejše. Odlomki C1. V tej plasti so bili odlomek ustja lonca s cilindričnim vratom skled tipa S 8/1(G32, G241) bi lahko sodil med konične oblike po- G628, ki sodi v tip L 4/1, močno izvihano ustje lonca G629, ki sodi sod, po obliki T-ustij pa so podobne polkroglastim skledam tip S v tip L 7/1, odlomek ustja posode G627 z ravnim robom in ustje 7/5, ki so značilne za zgodnjo oziroma srednjo bronasto dobo. sklede G630 z lijakastim trupom, ki sodi v tip S 10. Ohranjena dna Okras vreza na keramiki iz Nedelice je redek. Prisoten je na skle- posod sodijo k ravnim dnom s poudarjenim robom (G632, G633, di tipa S 8/2 z ravnim robom ustja (G247) in na odlomkih posod G634). Odlomek ostenja posode G635 iz jame je okrašen s polkro- (G46, G107, G318, G320, G327, G331, G518). žnim razčlenjenim rebrom. Vrezan okras je po Teržanovi značilen za keramiko klasične sre- S primerjavami smo ugotovili, da so lonci tip L 4/1 datirani od dnjeevropske kulture gomil v času stopenj Bd B2/C1–2 (Teržan 2010, stopnje Bd C2 do Bd D, lonci tip L 7/1 pa v stopnjo Bd B/C, sklede z 155–156). Odlomek posode z okrasom vrezanega šrafiranega tri- lijakastim trupom S 10 pa od stopnje Bd B/C do Bd D. kotnika poznamo tudi z najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/ Ustja loncev tip L 4/1 so bila odkrita tudi v plasti SE 124 (G40, G43, Kerman 2008, sl. 18, G1376), in sicer iz jame SE 32, ki je z radiokar- G44, G54, G60), v jami SE 127 (G80), v jami SE 263 (G94, G95, G97), bonsko analizo oglja datirana v čas med 1530–1250 pr. n. š. oziro- v plasti SE 88 (G141, G142, G180, G213, G215, G224, G225, G381, G383, ma v srednjo bronasto dobo, znan je tudi na posodah iz Dolnjega G386, G401, G458, G475), v jami SE 92 (G496, G499, G502, G503), Lakoša (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 158, sl. 11: 12). Podoben je v jami SE 96 (G542), v jami SE 242 (G548), v jami SE 235 (G606), v okras na odlomku posode iz Šimna, ki ga S. Tomažič (Tomažič/Olić drugi plasti jame SE 344 (G622), v jami SE 215 (G650) in zgodnje- 2009, 35, G235) uvršča v obdobje srednje bronaste dobe (Bd B2– srednjeveški jami SE 61 (G699). Naštete jame so bile, razen jame C1). Vrezan okras najdemo tudi na zahodnomadžarskem najdišču SE 127, v osrednjem delu najdišča pod plastjo SE 88. Zanimivo je, Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 3: 1–3, 6) iz Bd da je bil odlomek lonca G548 odkrit v jami SE 242, ki je z radio- C, na avstrijsko štajerskih najdiščh kot so Groß St. Florian (Stering karbonsko analizo oglja datirana med leti 1427–1295 pr. n. š. ozi- 2007, t. 3: 8–11; 4: 1–3), Hörbing pri Deutschlandsbergu in Freidorf roma v stopnjo Bd C2 (sl. 57). Odlomek lonca G606 pa je iz jame (Bernhard 2007, t. 1: 1–4; 6: 1) ter Kainach (Gutjahr 2011, t. 9: 43–46; SE 235, ki sodi med mlajše, saj je radiokarbonska starost oglja 13: 81–84) iz srednje do začetka pozne bronaste dobe. med letoma 1317–1188 pr. n. š. oziroma sodi v stopnjo Bd D, zače- Nekaj posod je okrašenih tudi s plastičnimi okroglimi izbočenimi tek Ha A1. Časovni razpon loncev tip L 4/1 je torej od srednje bro- bradavicami, ki se največkrat pojavljajo na največjem obodu po- naste dobe pa do pozne bronaste dobe, kar potrjujejo tudi pri- sode, nekatere so obdane z dvema krožnima kanelurama, deni- merjave s podobnimi oblikami loncev z drugih najdišč. mo G57 iz plasti SE 124, oziroma s krožno kaneluro in z dodatnim Odlomki ustij loncev z močno izvihanim ustjem in lijakastimi okrasom krožnega žleba na zunanji strani, kot je to na odlom- vratovi tipa L 7/1 so bili odkriti tudi v plasti SE 2 (G28), v jami SE 92 ku posode G516 iz jame SE 92. V jami SE 92 so bili del zlate tolčene (G505). Primerjamo jih lahko s podobnim z najdišča Retznei pri nitke (G532), skodelica (G509) tipa Sk 1, ki je datirana v Bd C, lonec Lipnici (Schrettle/Tsironi 2007, 128, t. 1: 6, 8, 9) iz stopnje Bd B/C. (G505) tipa L 7/1, ki je opredeljen v stopnjo Bd B/C. Po Teržanovi predstavljajo lonci z izrazito lijakastimi vratovi ele- Bradavice s kaneluro so tudi na posodah iz Olorisa pri Dolnjem mente posod srednje in zgodnje bronaste dobe (Teržan 2010, Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 158, t. 4: 13; 14: 1; sl. 11: 10– 153–154). To datacijo potrjuje tudi odlomek ustja G629, ki je bil 11), Dular jim pripisuje staro tradicijo krašenja posod, ki sega v odkrit v tretji plasti jame SE 344. starejšo bronasto dobo (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 172). Poleg sklede G630 sodijo v tip S 10 tudi odlomki skled iz jame Keramična posoda, okrašena z bradavico, ki jo obdajajo dvojne SE 127 (G82), iz plasti SE 88 (G211, G229, G250, G254, G257, G457, krožne kanelure, je bila odkrita v naselbini Mačkovac-Crišnjevi, Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 42 ki je datirana v Bd C/D, vendar po mnenju S. Karavanića odkri- iz spodnjeavstrijskega najdišča Großmugl, ki je datiran v konec te najdbe kažejo na zgodnejše oblike, ki so bližje srednji brona- Bd C (Lauermann/Hahnel 1998–99, 98, 99, t. 2: 2). sti dobi (Karavanić 2011, 47, sl. 2: 2). Podobne bradavice z eno ali Odlomki loncev tipa L 3/1 so bili v plasti SE 2 (G25), jami SE 263 dvema krožnima kanelurama so bile odkrite v okviru keramične- (G93), v jami SE 261 (G117, G118), v plasti SE 88 (G143, G184, G203, ga zbira horizonta Retznei-Freidorf iz časa Bd B2/C (Tiefengraber G226, G371, G382, G394, G464), v jami SE 92 (G495, G500, G501) in 2007, 100–101, sl. 15; Schrettle/Tsironi 2007, 131, t. 5: 17–19), na jami SE 248 (G590). V jami SE 92, kakor smo že ugotovili, je bila najdiščih Hörbing pri Deutschlandsbergu in Freidorf (Bernhard tudi skodelica tipa Sk 1 (G509), ki je datirana v Bd C. Podoben lo- 2007, 210–211, 218, t. 2: 3, 5; 3: 3; 4: 3) iz srednje bronaste dobe. nec iz Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, t. 4: 2) je iz S spodnjeavstrijskih srednjebronastodobnih najdišč, kakr- pozne srednje bronaste dobe. šni sta Maisbirbaum (Doneus 1994, sl. 4: 15; Neugebauer 1994, Odlomki loncev L 3/2 so bili odkriti tudi v plasti SE 88 (G143, G176, 163, sl. 89: 1–8) in Großmugl (Lauermann/Hahnel 1998–99, 97, G187, G188, G196, G461) in v jami SE 189 (G642), s primerjavami z t. 1: 15–77), poznamo podobne bradavice na vrčih. Bradavica bližnjih najdišč so opredeljeni v pozno srednjo bronasto dobo. obdana s kaneluro je tudi na posodi z madžarskega najdišča Odlomki loncev tipa L 3/3 so bili odkriti v plasti SE 124 (G42), v pla- Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 3: 5) iz Bd C. sti SE 88 (G146, G177, G185, G186, G195, G208, G216, G373, G375, Naselbina v Nedelici je živela naprej tudi v pozni srednji bronasti G395), v jami SE 57 (G666) in v zgodnjesrednjeveški jami SE 150 dobi (Bd C2), kar nam potrjujejo najdbe. (G720). Primerjamo jih lahko z lonci tipa L 8 iz Dolnjega Lakoša V ta čas sodijo skodelice tipa Sk 1 (G172) iz plasti SE 88, (G249, (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 148, sl. 5: L8) in z lonci z najdi- G262), iz jame SE 92 (G509), jame SE 244 (G545) in jame SE 242 šča Pod Grunti-Pince (Kerman 2011a, t. 4: 24–26) iz pozne brona- (G562, G563). Plast SE 88 in naštete jame so bile odkrite v osre- ste dobe (Bd D–Ha A1). Podoben lonec je bil odkrit tudi na zaho- dnjem delu najdišča, jama SE 92 je bila vkopana v SE 88, jami dnomadžarskem najdišču Muraszemenye Aligvári-mező (Száraz SE 244 in SE 242 pa sta bili pod plastjo SE 88. Skodelici (G562, 2006, sl. 7: 7; 9: 7), ki je datirano od mlajše srednje bronaste dobe G563) sta iz jame SE 242 z radiokarbonskim datumom oglja Br C2 do pozne bronaste dobe Br D–Ha A1. (sl. 57), ki je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung Odlomki loncev tipa L 4/3 so bili odkriti v jami SE 127 (G79), v pla- und Isotopenforschung, Kiel): BP 3088±27, 1∑ cal BC 1411–1371 sti SE 88 (G205, G222, G228), v jami SE 350 (G656), v zgodnjesre- (verjetnost 41,0 %), 1343–1316 (verjetnost 27,3 %), 2∑ cal BC 1427– dnjeveški jami SE 61 (G694, G697) in v novodobni jami SE 252 1295 (verjetnost 95,4 %), to je čas pozne srednje bronaste dobe (G835). V jami SE 127, kakor smo že ugotovili, je bila tudi skleda s oziroma stopnja Bd C2. T-oblikovanim ustjem (G83), ki sodi v srednjo bronasto dobo. V Sloveniji so podobne skodelice iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu, Odlomek sklede tipa S 5/4 je bil tudi v plasti SE 88 (G406). vendar nimajo tako ostrega kleka (Horvat Šavel 1988–89, Podobne so bile odkrite v naselbini Oloris pri Dolnjem Lakošu t. 5: 2, 6; Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 2: 8; 57: 7, sl. 9: Sk 3) (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 49: 5), na najdišču Pod Grunti- in iz Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, t. 2: 1, 2), Pince pri Lendavi (Kerman 2011a, t. 3:21), v Rabelčji vasi pri Ptuju ki so datirane v srednjo bronasto dobo Bd B2/C1 s trajanjem do (Strmčnik Gulič 1988–89, t. 4: 26) in na hrvaškem najdišču Gaćište Bd C2/D. Na spodnjeavstrijskem najdišču Maisbirbaum je bil od- pri Virovitici (Pavišić 1992, 53, t. 4: 4) iz Bd D/Ha A1. Odlomka krit depo lončenine iz mlajše stopnje srednje bronaste dobe (Bd podobne sklede sta bila odkrita na madžarskih najdiščih: C), ki vsebuje tudi bikonične skodelice, ki jih lahko primerjamo Farkasgyepű-Pöröserdő (območje Bakony) iz pozne bronaste z našimi iz Nedelice (Neugebauer 1994, 163, sl. 89, 90). Podobne dobe (Jankovits 1992a, sl. 12: 7) in Bakonyjákó (Jankovits 1992b, so bile odkrite tudi na avstrijskem najdišču Großmugl (Spodnja 295, sl. 33: 3) iz pozne kulture gomil. Avstrija) in so datirane v Bd C (Lauermann/Hahnel 1998–99, 94, Podobna, vendar z ročajem, je bila odkrita na avstrijsko štajer- t. 1: 1–7). Ročaji na naših skledicah so nameščeni na robu ustja skem najdišču Petzelsdorf (Bartl/Fürnholzer 2007, 168, t. 2: 2) iz in prav zaradi tega je mogoče naše skodelice povezati s po- pozne srednje bronaste dobe. dobnimi primerki iz srednjebronastodobne kulture gomil v Odlomek skledice tip S 6/4 (G839) je bil odkrit tudi v novodobni času prehodnega obdobja h kulturi žarnih grobišč. V zgodnji jami SE 252. Podobna je z avstrijsko štajerskega najdišča Freidorf fazi kulture žarnih grobišč so namreč prisotne tudi oblike kera- (Bernhard 2007, 215, 220, t. 4: 6) iz Bd C. mičnih posod, ki nadaljujejo tradicijo iz srednje bronaste dobe Odlomki skledic tip S 6/1 so bili v plasti SE 88 (G246, G408, G414, (Vrdoljak 1995, 20, 33). G416) in v jami SE 92 (G508), kjer so bile tudi keramične posode, V jami SE 242 so bili odkriti tudi odlomki loncev tipa L 6/2 (G546, datirane v srednjo bronasto dobo. G549), tipa L 4/1 (G548), tipa L 3/2 (G547), tipa L 3/3 (G550), tipa L 3/1 Navpično rebro, ki se zaključi z okroglim vtisom, je na odlomku (G552), tipa L 4/3 (G558), tipa L 7/1 (G559, G561), odlomki skled tipa posode G75 iz jame SE 291, ki po primerjavah s podobnim okra- S 5/4 (G551), tipa S 6/4 (G555), tipa S 7/4 (G556), tipa S 6/1 (G557), som sodi v pozno srednjo bronasto dobo (Karavanić 2011, sl. 14: 3, tipa S 9/2 (G560), 14 odlomkov dnov (G564–568), 8 odlomkov ro- 4; Stering 2007, t. 5: 2). čajev (G569), 2 ostenji z držajem oziroma bradavico (G570) in Med mlajše jame sodi jama SE 235, ki je bila odkrita v osrednjem okrašena ostenja (G571–581) z gladkim ali razčlenjenim rebrom delu najdišča pod plastjo SE 88 v kv. 21 z radiokarbonskim da- in s kaneliranim okrasom. S primerjavami posameznih tipov po- tumom (sl. 58) BP 2999±23, 1∑ cal BC 1301–1211 (verjetnost sod z bližnjih najdišč smo ugotovili, da je čas njihovega trajanja 68,3 %), 2∑ cal BC 1371–1345 (verjetnost 4,74 %), 1317–1188 (ver- od stopnje Bd C do Bd D, kar potrjuje tudi radiokarbonski datum jetnost 80,3 %), 1181–1155 (verjetnost 5,7 %), 1145–1130 (verje- iz jame SE 242 (sl. 57). tnost 4,7 %), to je stopnja Bd D in začetek Ha A1. V jami so bili Odlomki loncev tipa L 6/2 so bili odkriti tudi v jami SE 263 (G91). odkriti lonci tipa L 1 (G602, G603), odlomki ustij loncev tipa L 3/4 Primerjamo jih lahko z lonci tipa L 5 iz Dolnjega Lakoša (Dular/ (G605), L 4/1 (G606), L 6/3 (G613), odlomki skled tipa S 10 (G604), Šavel/Tecco Hvala 2002, 148, sl. 5: L 5). Podobne oblike je lonec tipa S 8/3 (G607), S 2 (G608), S 1 (G609), S 5/1 (G611), 2 odlomka dna Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 43 (G612), odlomki ostenij, okrašeni z gladkimi in razčlenjenimi rebri V pozno srednjo oziroma v pozno bronasto dobo bi lahko sodi- (G614–617), in vretence (G618). la tudi druga plast (SE 372) iz jame SE 344, kjer je bil odkrit odlo- Lonca tipa L 1 (G602, G603) smo s primerjavami podobnih uvrsti- mek lonca z izrazitim klekom in okrasom plitvih poševnih kane- li v čas Bd C/D. lur tipa L 6/1 (G620). Plitve poševne kanelure so tudi na odlomku V tip L 3/4 sodijo odlomek lonca G605 in odlomki posod iz plasti posode G348, globlje poševne pa na odlomkih posod G525, G571 SE 2 (G27), iz krožne strukture SE 193 (G128), iz plasti SE 88 (G178) in G580. Vodoravne kanelure so na odlomkih posod G343 in G581. in jame SE 189 (G646). Podobni iz naselbine Oloris pri Dolnjem S poševnimi kanelurami so bile okrašene posode iz Olorisa pri Lakošu so uvrščeni v tip L 10 (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 149, Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 158, t. 6: 22; 15: 12; sl. 6: L 10). Tisti iz Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, 31: 9, sl. 11: 17), široke plitve kanelure so tudi na odlomku poso- t. 4: 1) in z avstrijskega najdišča Groß St. Florian (Stering 2007, de z najdišča Gomile pri Lenartu (Tomaž 2010, G27) iz časa srednje 186, t. 2: 10; 3: 1–3; 8: 9) so iz stopnje Bd C/D. Lonci s stožča- bronaste dobe s prehodom v pozno bronasto dobo. Podoben stim vratom so bili odkriti tudi na avstrijsko štajerskem najdi- okras ima tudi vrč iz Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988– šču Petzelsdorf iz časa srednje do začetka mlajše bronaste dobe 89, 159, t. 7: 2) iz konca srednje bronaste dobe. (Bartl/Fürnholzer 2007, 167, t. 1: 2–5). Čeprav so poševne kanelure značilen okras na posodah iz zgo- Med mlajše oblike posod sodi tudi široka bikonična skleda (G609) dnje kulture žarnih grobišč in se pojavljajo v času Bd D/Ha A1 tipa S 1. K. Minichreiter ugotavlja (Minichreiter 1982–83, 74; 8: 1; (Vrdoljak 1995, 30), jih lahko zasledimo že v času pozne srednje 1984, 95, sl. 3: 4), da je bil ta tip skled na območju srednjega bronaste dobe, kot na primer na vrčih z avstrijskega najdišča Podonavja pogost v času Bd D do stopnje Ha A1. Podobna skleda Herzogenburg (Neugebauer 1994, 163, sl. 92: 9) in tudi na poso- je bila odkrita na zahodnomadžarskem poznobronastodobnem di na nogi z avstrijskega najdišča Großmugl (Spodnja Avstrija), grobišču (stopnja Bd D) Balatonmagyaród-Hidvégpuszta (Horváth ki je datirana v Bd C (Lauermann/Hahnel 1998–99, 95, t. 1: 19), 1994, sl. 11: 2). Z avstrijskega najdišča Kainach pri Wildonu imamo ali pa na posodah z najdišča Pitten (Hampl/Kerchler/Benkovsky podobno skledo iz objekta 148, ki je datiran v Bd C2/Bd D (Gutjahr Pivovarova 1978–81, t. 231: 1; 232: 6) iz srednje bronaste dobe. S 2011, 149–150, t. 3: 7). Podobne oblike, vendar z ročaji na ustju, so kanelurami je okrašen tudi lonec z najdišča Balatonmagyaród- z moravskega najdišča Moravský Pisek, ki so datirane v velatiški Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 14: 1) iz Ha A1. horizont Bd D–Ha A1 (Palátova/Salaš 1998–99, 106, sl. 9: 5–17). Zanimivo je, da je bila v drugi plasti jame SE 344 odkrita tudi Skleda G608 sodi v tip S 2, prav tako pa tudi sklede in odlomki skleda G621, ki smo jo uvrstili v tip S 4/1. Primerjave s podobni- skled iz plasti SE 88 (G253, G407). Podobne sklede imajo v veči- mi skledami jo uvrščajo v pozno srednjo bronasto dobo. Časovni ni primerov okrogle bradavice ali ročaje na največjem obodu. razpon takšnih oblik skled je dokaj širok, saj so pogoste na naj- Primerjamo jih lahko s skledami z najdišč: Oloris pri Dolnjem diščih srednjega Podonavja skozi celotno bronasto dobo, priso- Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 25: 3, t. 42: 7), Pod tne pa so še v najstarejši fazi kulture žarnih grobišč (Minichreiter Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011b, sl. 28: 15, G292) in iz 1984, 96). Rabelčje vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–89, t. 5: 40), da- V ta čas sodi tudi lonec iz plasti SE 88 tip L 6/1 (G175) z okrasom tirane v pozno bronasto dobo. Podobne so tudi iz naselbine navpičnih žlebljenih črt na trebuhu. Podobne oblike je lonec iz Mačkovac-Crišnjevi pri Novi Gradiški, ki so opredeljene v konec Rogoze pri Mariboru, ki ga je M. Črešnar uvrstil v varianto L 7/b in srednje in v začetek pozne bronaste dobe (Karavanić/Mihaljević/ ga primerjal z loncem iz groba 4 iz Drljanovca pri Bjelovaru, ki je Kalafatić 2002, 53–54, t. 1: 1, 3; 4: 1, 3) in z avstrijskih najdišč vseboval tako keramične oblike skupine Virovitica kakor skupi- Lamperstäten in Hasreith (Heymans 2007, 148, t. 1: 1, 2) iz sre- ne Zagreb, in z loncem z najdišča Horn v Spodnji Avstriji, ki je da- dnje bronaste dobe ter z najdišča Freidorf (Bernhard 2007, 207, tiran v stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma v fazo Ha A1 (Črešnar t. 4: 3) iz stopnje Bd C/D. Podobna z zahodnomadžarskega naj- 2010, 38, sl. 17: 13, t. 17: 13). dišča Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 10: 2) je Navpični žleblovi so tudi na odlomkih posod G340 in G341, vsi iz datirana v Bd D. plasti SE 88. Okras plitvih poševnih žlebljenih linij pa je na od- V tip S 5/1 sodijo odlomki skled iz plasti SE 88 (G255, G361) in iz lomkih posod iz plasti SE 88 (G171) in odlomku posode tipa S 10 jame SE 187 (G638). Primerjamo jih lahko s skodelami tip Sk 1 iz iz jame SE 248 (G592), kjer sta bila odkrita tudi skleda tipa S 5/3 Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, sl. 9: (G591) in lonec tipa L 3/1 (G590), ki smo ju s primerjavami uvrstili Sk 1, t. 8: 19). Podobna je bila odkrita v Rabelčji vasi pri Ptuju iz v pozno srednjo bronasto dobo oziroma v pozno bronasto dobo. pozne srednje bronaste dobe (Strmčnik Gulič 1996, t. 6: 15). Z av- Žlebljeni okras je na posodah z našega najdišča torej prisoten od strijskega najdišča Vorwald so podobne datirane od Bd C2 do Ha srednje do pozne bronaste dobe. A (Schamberger 2007, 265, sl. 8: Ta 1, t. 1: 1, 2). V mlajši čas bi sodili tudi lonci tipa L 2/1. Lonec (G34) je bil odkrit V tip S 8/3 sodijo odlomki skled iz plasti SE 124 (G65), iz jame SE 287 v plasti SE 2, odlomek lonca G494, ki bi lahko pripadal temu tipu, (G76), iz jame SE 127 (G81), iz plasti SE 88 (G242, G244, G258, G259, pa je bil odkrit v jami SE 92, v kateri pa so bile tudi najdbe iz sre- G413), iz jame SE 187 (G639) in iz srednjeveške jame SE 150 (G723). dnje bronaste dobe. Podoben lonec, kakor je G34, je bil odkrit na Podobne iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu sodijo v tip S 3 (Dular/ madžarskem najdišču Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth Šavel/Tecco Hvala 2002, 151, sl. 7: S 3). 1994, sl. 10: 1) iz Bd D in na najdišču Sármellék iz Bd D–Ha A1 V jami so bile tudi oblike, značilne za srednjo bronasto dobo, kot (Patek 1968, 37, t. 50: 1). Podobna, vendar okrašena s plastičnimi so odlomek lonca tipa L 4/1 (G606) in odlomek sklede tipa S 10 rebri, sta lonca iz poznobronastodobnega grobišča Vörs-Papkert (G604). Tudi odlomki skled tipa S 8/3 (G607) bi lahko imele starej- (Honti 1993, sl. 1: 3, 8). Po obliki ga lahko primerjamo tudi s pito- ši izvor, saj smo jih zasledili tudi v jami SE 127, v kateri so bile sta- som z najdišča Pri Muri pri Lendavi, ki je uvrščen v pozno brona- rejše najdbe. sto dobo (Šavel/Sankovič 2011, G147). Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 44 Večina loncev tipa L 3/4, ki so bili odkriti v plasti SE 2 (G27), v jami Lenartu, Rabelčja vas in Potrčeva cesta na Ptuju, s hrvaškimi naj- SE 193 (G128), v plasti SE 88 (G178) in jami SE 189 (G646), loncev dišči Mačkovac-Crišnjevi, Kalnik-Igrišče, Moravče in Gređani, tipa L 5/1, najdenih v plasti SE 88 (G179, G186, G397), v zgodnje- z avstrijskimi najdišči Groß St. Florian, Vorwald, Kainach pri srednjeveški jami SE 150 (G721), srednjeveški jami SE 309 (G797) in Wildonu, Madstein ter Freidorf in z najdbami z zahodnomadžar- v novoveški jami SE 94 (G808) in loncev tipa L 7/2 iz plasti SE 88 skih najdišč Balatonmagyaród-Hidvégpuszta (mlajša faza), Vörs- (G206, G412, G472) je uvrščena v pozno bronasto dobo. Papkert, Jánosháza, Sármellék in Galambok-Hársas-erdő ter z V pozno bronasto dobo bi sodile skleda tipa S 3, ki je bila odkri- moravskim najdiščem Moravský Pisek. ta v plasti SE 88 (G405), skleda tipa S 5/2, ki je bila odkrita v pla- sti SE 88 (G415) in sklede tipa S 5/3, ki so bile odkrite v plasti SE 88 (G409) in v jami SE 248 (G591). Tudi sklede tipa S 6/2 (G255 in G261) iz plasti SE 88 bi sodile v pozno bronasto dobo. Prva bronastodobna poselitev prostora na najdišču Nedelica je bila, kakor smo ugotovili, v srednji bronasti dobi, in sicer v sto- pnji Bd B/C1, poselitev se je nadaljevala v pozno srednjo bronasto dobo Bd C2 in naprej v pozno bronasto dobo v stopnjo Bd D do začetka stopnje Ha A1. Ob koncu lahko poudarimo, da je bilo na najdišču Nedelica raz- iskano le obrobje večjega naselitvenega kompleksa, kjer so po- znejše poselitve v zgodnjem srednjem in srednjem veku in pred- vsem novodobni vkopi v veliki meri uničili naselbinske ostaline bronaste dobe, kar se kaže na najdbah samih, saj je celih po- sod malo (to so le nekatere sklede, skledice in skodelice), večina najdb pa je ne samo močno poškodovana, temveč zdrobljena in včasih neprepoznavna. S primerjalno analizo keramičnih najdb nam je kljub fragmentiranosti uspelo določiti nekaj vodilnih ti- pov, s tem pa tudi natančnejšo časovno opredelitev. Keramične najdbe iz Nedelice, predvsem najstarejše, iz srednje bronaste dobe (Bd B2/C1), kot so na primer lonci s cilindričnim vratom tipa L 4/1, lonci z močno izvihanim ustjem L 7/1, polkro- glaste sklede tipa S 7/5, sklede z ravnim robom ustja S 8/1 in skle- de z lijakastim trupom S 10 ter odlomki posod z vrezanim okra- som ter okrasom bradavic z dvojno kaneluro, lahko primerjamo z bližnjimi najdišči iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu, Gornjih njiv pri Dolgi vasi, Gomil pri Lenartu, Šimna pri Gotovljah, s hrvaških najdišč Mačkovac-Crišnjevi in Moravče, s starejšo fazo zahodno- madžarskega najdišča Balatonmagyaród-Hídvégpuszta ter z av- strijskimi najdišči, kakršna sta Retzner in Freidorf. Keramične najdbe iz pozne srednje bronaste dobe (Bd C2), kot so trebuša- sti lonci tipa L 2/2, lonci s stožčastim vratom L 3/1, L 3/3, lonci s ci- lindričnim vratom L 4/1, L 4/3, lonci z izrazitim klekom L 6/2, bi- konične sklede tipa S 4/1, S 5/4, S 6/1, S 6/4, polkroglaste sklede tipa S 7/4, konične sklede tipa S 9/2, bikonične skodele tipa Sk 1 lahko primerjamo z najdbami z bližnjih najdišč, kot so Oloris pri Dolnjem Lakošu, Rabelčja vas pri Ptuju, Pod Grunti-Pince, s hr- vaških najdišč Kalnik-Igrišče, Gaćište pri Virovitici, z zahodno- madžarskih najdišč Muraszemenye Aligvári-mező, Farkasgyepű- Pöröserdő in Bakonyjákó ter z najdbami s spodnjeavstrijskega najdišča Großmugl in avstrijsko štajerskimi najdišči Petzelsdorf, Vorwald, Freidorf, Lamperstäten in Hasreith. Keramične najd- be pozne bronaste dobe iz stopnje Bd D in z začetka Ha A1, ka- kršne so bikonični lonci tipa L 1, trebušasti lonci tipa L 2/1, lon- ci s stožčastim vratom tipa L 3/4, lonci z valjastim vratom tipa L 5/1, lonci z izrazitim klekom tipa L 6/1, L 6/3, lonci z močno iz- vihanim ustjem tipa L 7/2 in bikonične sklede tipa S 1, S 2, S 3, S 5/1, S 5/2, S 5/3, manjše bikonične skledice tipa S 6/2 in skle- de z ravnim robom ustja S 8/3 pa lahko primerjamo z najdba- mi z bližnjih najdišč Oloris pri Dolnjem Lakošu, Pod Grunti-Pince, Pri Muri pri Lendavi, Pod Kotom-sever pri Krogu, Gomile pri Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 45 Kamnita orodja Boris Kavur Na najdišču Nedelica je bil odkrit skromen skupek kamnitih orodij na območju vzhodne Slovenije (Horvat Šavel 1979, t. 4–7; orodij – zgolj en odlomek glajene prevrtane kamnite sekire in Lubšina Tušek 1993, t. 1–27). 22 odbitkov, ki smo jih kataloško in grafično predstavili, ter 11 Zanimiva je razmeroma velika in najverjetneje nekoliko poševno manjših odbitkov, pri katerih taka oblika predstavitve ni bila navrtana luknja za toporišče. Glede na ohranjeni odlomek lah- smiselna. Čeprav nimamo večjega števila tipološko določljivih ko trdimo, da je bila luknja na dorzalni strani širša od 3 cm, kar orodij, lahko glede na morfologijo orodij in odbitkov domne- je za sočasne sekire dokaj veliko. Prepoznavne so tudi sledi vr- vamo, da vse najdbe izvirajo iz najstarejšega horizonta poseli- tanja – na vrhu luknje se jasno vidijo najmanj trije horizontalni tve na najdišču – iz starejše bakrene dobe oziroma najverjetneje kanali, ki so nastali pri vrtanju. Zanimivo je, da niso vzporedni celo iz njenega najstarejšega dela. Ker v nobeni odkriti strukturi z dorzalno stranjo sekire, kar pomeni, da je bila luknja zvrtana tako v primarni kakor sekundarni legi ni bilo odkritih več orodij, poševno. To nas usmerja k domnevi o rekonstrukciji procesa iz- ki bi omogočala kakršnokoli statistično analizo oziroma prepo- delave sekire: najverjetneje je bila luknja izvrtana pred dokonč- znavo in interpretacijo v posameznem objektu, so v besedilu vsa nim brušenjem površine sekire, saj bi bilo vrtanje pod kotom v orodja predstavljena skupaj in pojmovana kot posledica delova- gladko površino tehnično težko izvedljivo. nja enotne skupnosti izdelovalcev, kjer so bili vsi vključeni v iste Distalni del odlomka sekire je močno potolčen oziroma zdro- sisteme preskrbe s surovino in so vsi orodja pojmovali in izdelo- bljen. Glede na kot stranice in upoštevajoč njeno debelino ozi- vali kakor tudi vzdrževali na podoben način. Tako se lahko naj- roma širino smo lahko prepričani, da gre za potolčen konec dišče Nedelica uvrsti ob bok tistih najdišč v regiji, na katerih so odbitka in ne zdrobljeno rezilo. Glede na merske vrednosti in bili odkriti starejšebakrenodobni naselbinski ostanki, za katere oblikovanje zaobljenosti stranic je sekira morala biti nekoliko pa je značilno, da je v njih bilo odkritih le malo kamnitih orodij večja. Tako lahko domnevamo, da je bila že v preteklosti poško- (Popava I, Kračine, Zagonce, Ivankovci, Kalimovnjek). dovana oziroma je bil del, od katerega se je odlomilo rezilo, še kasneje uporabljan kot tolkač. Pri tem pa ne moremo ugotoviti, Glajena sekira kdaj se je sekira prelomila prečno ob luknji za toporišče. Ob rav- nem prelomu na levi strani se nahajata na dorzalni in ventralni strani dva manjša negativa odbitkov, ki bi nemara lahko nastala v primeru tolčenja s tolkačem po prelomljenem delu, kar bi do- datno pojasnjevalo uporabo odlomljenega dela sekire. Poglavitno in v preteklosti najlažje prepoznavno plat material- ne in simbolične kulture prazgodovinske skupnosti predstavlja- Orodja na odbitkih in odbitki jo funkcionalna orodja. Edina na najdišču odkrita kamnita sekira je razlomljena, pri čemer njene poškodbe kažejo na njeno dol- gotrajno vzdrževanje in intenzivno uporabo. Gre za vzorec, ki se ponavlja na večini raziskanih mlajšekamenodobnih in bakreno- dobnih najdišč – večino najdb na raziskanih najdiščih predsta- Na najdišču je bilo odkritih zgolj nekaj retuširanih orodij, manjše vljajo polomljena orodja, medtem ko je delež v celoti ohranjenih število odbitkov in nekaj manjših odbitkov, vendar pa posame- orodij med naključnimi najdbami veliko višji (Lubšina Tušek 1993). zni primeri iz vsake kategorije najdb nazorno pričajo o preskrbi s Na najdišču je bil v SE 28/29 odkrit odlomek glajene sekire – gre surovinami za izdelavo ter izdelavi in uporabi kamnitih orodij na za dorzalni del levega lateralnega roba sekire (G738). V svo- najdišču. Med obdelanimi orodji, ki bi jih lahko prepoznali kot jem pregledu glajenega kamnitega orodja v Slovenskih goricah načrtno v kodificirane tipe predelane odbitke oziroma kline, bi in Pomurju je S. Pahič to obliko poimenoval kot vrsto A oziroma lahko uvrstili zgolj klino s prečno retušo in klinico s hrbtom. različico A2 (Pahič 1976, t. 6), M. Lubšina Tušek pa je pri kasnej- Najzanimivejše orodje, odkrito na najdišču, je zagotovo ome- ši dopolnitvi njegove tipologije ohranila oznako (Lubšina Tušek njena retuširana klina s poševno prečno retušo. Na distalnem 1993, 41, t. 2). Takšen tip sekire, najpogostejši tip glajene sekire s delu na dorzalni strani je bila s strmimi retušami izdelana po- prevrtano odprtino za toporišče v lengyelski kulturi, je I. Zalai- ševna prečna retuša (G820). Zagladitve, ki so najverjetneje po- Gaál v pregledu za območje Madžarske opredelil kot tip B (Zalai- sledica uporabe, so na orodju vidne na desnem lateralnem robu Gaál 2001, 84). Gre za masivno sekiro s konveksno zaobljenima na dorzalni in ventralni strani odbitka in na bulbusu. Glede na stranicama, ki se zvezno stikata v rezilo. Na območju osrednje obdelavo in sledi zagladitev lahko domnevamo, da gre pri ome- Slovenije se začnejo pojavljati v času najstarejše lengyelske po- njenem kosu za eno izmed rezil srpa oziroma žetvenega noža. S selitve v 47. in 46. st. pr. n. š. (npr. Dragomelj (Turk/Svetličič 2005, prečno retušo so klino skrajšali in jo z odstranitvijo ukrivljenega 67, sl. 4) in predstavljajo najbolj številne odkrite oblike kamnitih distalnega dela zravnali, tako da je bila uporabna kot del srpa. V Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 46 držaj je bil vstavljen proksimalni del, kar je lepo vidno na bulbu- s katerim so s prodnika odstranjevali skorjo. Na levi strani nosi su, na katerem se nahajajo intenzivne zagladitve nastale zaradi sledi prejšnjih odbitkov, desni rob pa je pokrit s korteksom. trenj, ki so v držaju nastala zaradi uporabe. Njegova velikost in zaobljenost kažeta, da so poskušali skrbno Predvsem pa so zanimive zagladitve na distalnem delu, ki so na- odstraniti prepereli korteks z zelo majhnega prodnika. Drugi od- stale zaradi dolgotrajnega rezanja rastlin z visoko vsebnostjo sili- bitek, ki glede na surovino zagotovo pripada istemu jedru, kaže cija v steblih – domnevamo lahko, da gre za del srpa, namenjene- s svojo obliko, kako težko je bilo odbijati z majhnega jedra. Kljub ga za žetje žitaric. Na orodjih na Madžarskem je opazen trend, da njegovi obliki, ki kaže pripravo jedra za izdelavo klin, ni bil zadan do konca srednjega neolitika prevladujejo zagladitve, ki potekajo dovolj močan udarec, da bi se dobila ustrezna klina, pač pa je vzporedno z osjo orodja in pokrivajo ves lateralni rob, kasneje, z nastal manjši odbitek. Težava pa je najverjetneje posledica tega, začetkom bakrene dobe, pa se pojavijo kline, ki imajo zgolj enega da ni bilo mogoče natančno in dovolj močno udariti po izjemno od vogalov trikotno zaglajenega. Domnevamo lahko, da so v sre- majhnem jedru. O velikosti istega jedra pa priča njegov robni dnjem neolitiku kline zaporedno vpenjali v držaj, v poznem pa so odbitek (G688). Gre za miniaturen odbitek, ki je nastal, ko so la- jih vpenjali v držaj poševno, tako da je nastal nož z nazobčanim teralno z jedra odstranili rob nekdanje udarne površine, da bi rezilom. V poznem neolitiku in kasneje pa se kot rezila srpov poleg ponovno ustvarili dovolj oster kot med udarno površino in dor- klin pojavijo tudi druge oblike odbitkov (Bácskay 1995, 135). Vsaj zalno stranjo jedra, ki bi omogočala nadaljnje izkoriščanje. večina klin z zagladitvami, odkritih v vzhodni Sloveniji, kaže po- Med ostalimi odbitki je bil odkrit še en podoben kos (G689). Z la- doben vzorec priprave in uporabe orodij (Popava, Hajndl). teralnim udarcem je bil odbit ploščat odbitek, ki je odstranil ce- Posebnost med orodji pa predstavlja odlomljena klinica s hrb- lotno staro udarno površino jedra. Tudi ta odbitek je bil izposta- tom iz svetlo sivega roženca (G536). Hrbet je izdelan s pravilnimi vljen visoki temperaturi, kar pomeni, da obstaja možnost, da so strmimi retušami. Glede na morfologijo orodje spominja pred- jedra obdelovali v bližini ognja. vsem na orodja s konca mlajšega paleolitika in mezolitika ter Posledično lahko domnevamo, da so naselja ne zgolj prostori de- predstavlja izjemno najdbo v vzhodni Sloveniji, kjer najdbe iz teh javnosti, kjer so orodja uporabljali in jih poškodovali, ampak tudi obdobij niso znane. Edini orodji, ki s svojo morfologijo oziroma prostori, kjer so orodja vzdrževali, kjer so popravljali poškodova- obdelavo kažeta posamezne podobnosti, sta klinica s strmo re- na orodja ter zavrgli neuporabne ostanke. Predvsem na vzdrževa- tuširanima robovoma, ki je bila odkrita na najdišču Popava I, in nje kažejo številni majhni odbitki, manjši od 0,5 cm, med katerimi odlomek klinice s strmo retušo z najdišča Hajndl (Žižek 2006b, smo zasledili poškodbe zaradi izpostavljenosti visoki temperatu- 144, G20). V obeh primerih gre za najdišči iz obdobja samega za- ri (G539), po čemer je mogoče sklepati, da so orodja popravljali ob četka lasinjske kulture, kar bi lahko kazalo na časovno omejeno ognju in da so posamezni odbitki končali v njem. Visokim tempe- prisotnost tega tipa orodij. raturam je bil izpostavljen tudi večji odbitek (G682). Zaradi pomanjkanja kvalitetnih surovin so uporabljali tudi močno O skrbnem izkoriščanju surovine priča tudi odbitek (G681), ki ima žilnate rožence z nepravilnim lomom, kakršne na primer nosi reka na dorzalni strani ohranjenih več negativov nekdanjega jedra. Drava. Na najdišču Nedelica je bil odkrit en sam odbitek iz te surovi- Kaže, da so poskušali iz majhnega in izrabljenega jedra iz manj ne, ki je bil na distalnem delu desnega lateranega roba le malo re- kvalitetne surovine izdelati čim večje število majhnih klinic. tuširan (G1). Kljub njegovi velikosti je bil zaradi nepravilne oblike za Glede na negative lahko domnevamo, da so bile klinice ožje od uporabo oziroma dodelavo uporaben zgolj najtanjši del odbitka. 1 cm in dolge okoli 2 cm. Primer take je odlomek klinice (G686), ki Na podoben način je bil minimalno obdelan še en odbitek (G774). kaže, da so jedra iz kvalitetnega roženca izrabili do konca. Čeprav je bil njegov najtanjši in hkrati najbolj ostri rob preperel Zanimivo najdbo pa predstavlja tudi majhen odbitek (G537). zaradi slabše lastnosti kamna, se je uporabljal prav ta. Izdelanih Odbitek ima na dorzalni strani ostanek retuširanega delovnega je bilo nekaj manjših retuš, ki niso spremenile morfološke oblike roba orodja, kar kaže, da gre za odbitek, ki je nastal s ponovno odbitka. Večji del razpolovljenega prodnika, ki je po skoraj vsej naostritvijo roba in z odstranitvijo nekdanjega otopelega roba. dorzalni površini pokrit s korteksom, nosi na levem lateralnem Gre za redko najdbo, ki kaže na vzdrževanje oziroma popravlja- robu prav tako zgolj nekaj retuš (12692/1, G10). nje orodij na samem najdišču. Podobne najdbe, tako odlom- Očitno so do konca izkoriščali in popravljali tudi miniatur- ki delovnih robov kakor tudi izrabljena orodja, katerim so od- na orodja iz kvalitetnih surovin. Tak primer je retuširan odbi- stranili delovni rob, so bile v vzhodni Sloveniji odkrite zgolj še na tek (G535). Na levem lateralnem robu ima izdelane strme retuše, najdišču Hajndl. na desnem lateralnem robu pa se nahajajo drobtiničaste retu- še. Slednje so na delu odbitka, ki je bil naravno vbočen in najbolj Sklep oster, kar pomeni, da lahko domnevamo, da retuše niso posledi- ca obdelave odbitka, temveč poškodb zaradi uporabe. O pomanjkanju ustreznih surovin priča močno izrabljeno jedro (G538). Ostanki skorje na proksimalnem in distalnem delu kažejo, da je bil v jedro predelan zelo majhen prodnik – zaradi boljšega V vzhodni Sloveniji tako rekoč nismo našli jeder za izdelavo od- izkoristka volumna kamna so ga izkoriščali kot bipolarno jedro. bitkov. Na najdiščih prevladujejo odbitki, nastali z vzdrževanjem Prvotno ni moglo v dolžino meriti veliko več od 2 cm. Zaradi upo- orodij, in močno vzdrževana orodja, ki kažejo na pomanjkanje rabe je bilo močno izrabljeno, postalo je dolgo zgolj 2 cm, stanj- ustrezne surovine in intenzivno vzdrževanje uvoženih polizdel- šalo se je do meje, ko se od njega ni več dalo odbijati odbitkov in kov in orodij (Kavur 2006b, 375). Redka prisotna jedra so bila do obe udarni površini sta se zdrobili – nastal je okrcan odbitek. konca izrabljena in so se zaradi kasnejše uporabe kot dleta spre- Na izrabo zelo majhnega prodnika kvalitetne surovine kažeta menila v okrcane odbitke. tudi odbitka (G687 in G689). Prvi je odlomljeni primarni odbitek, Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 47 Pri pregledu skupkov odbitkov in orodij na odbitkih z območja vzhodne Slovenije, predvsem Prekmurja, lahko v kontekstih po- zne lengyelske kulture in lasinjske kulture opazimo izrazite raz- like v primerjavi s sočasnimi in kulturno sorodnimi najdbami na Madžarskem, kar pa je posledica preskrbe s kvalitetnimi surovi- nami. Inventarji na Madžarskem vsebujejo številna jedra in kli- ne, ki so polizdelki za nadaljnjo predelavo in uporabo (Bácskay 1995, 132), na slovenskem prostoru pa jeder tako rekoč ni, pa tudi polizdelki v obliki klin so zelo redki. Opazen je trend zmanj- ševanja količine odbitkov na najdiščih od virov kvalitetnih su- rovin na območju zahodno in severozahodno od Blatenskega jezera proti zahodu, vendar pa tudi najdišča na pol poti med ru- dniki in slovensko mejo še vsebujejo številna jedra. Analize po- znolengyelskih skupkov so pokazale, da največji del obdelanih orodij na Madžarskem tvorijo ležeče izdelana orodja, ki so veči- noma le retuširane kline oziroma večji odbitki (Bácskay 1995, 132). Podobno je tudi na območju vzhodne Slovenije, kjer prav tako skoraj ni skrbneje obdelanih, tipološko določljivih orodij. V pri- meru Nedelice sta bili skrbneje obdelani in tipološko opredeljivi zgolj dve orodji. Med samimi odbitki in klinicami pa lahko opazujemo podobnosti v širšem prostoru. Gre za primerjavo z najdbami, znanimi z ob- močja zahodne Madžarske, kakor je pokazala K. T. Bíro. Za pro- stor severne Transdanubije sta v času poznega neolitika značil- ni izdelava in obdelava mikroklinic (Bíró 1994, 90). Na območju vzhodne Slovenje se večje število mikroklinic nahaja na najdi- ščih, kakršni sta Popava I in Bukovnica (Šavel 1992a, t. 6, 10–15; 9, 3–6; 14, 2–5), ostanki izrabljenega jedra, posamezni odbitki in odlomek mikroklinice pa pričajo, da so na podoben način do konca izkoriščali tudi surovine na Nedelici. Skromen vpogled v eno izmed pomembnejših ekonomskih de- javnosti nekdanjih prebivalcev nam nudi klina s prečno retušo, ki ima na sebi zagladitve, nastale zaradi dolgotrajnega rezanja rastlin z visoko vsebnostjo silicija v steblih, zato domnevamo, da gre za del srpa, namenjenega za žetje žitaric. Najverjetneje kot del projektila pa moramo pojmovati klinico s hrbtom. Tako se skupek kamnitih orodij, odkritih na najdišču Nedelica, vključuje v širšo regionalno shemo preskrbe s surovinami in na- čina izdelave ter vzdrževanja kamnitih orodij na območju za- hodne Panonije v času starejše bakrene dobe. Glajena orodja so bila v regiji večinoma izdelana iz serpentinitov, ki so izvirali iz centralnih Alp in so se verjetno nabirali v dravskih prodiščih, kjer so zbirali tudi manj kvalitetne rožence, redke kvalitetnejše suro- vine za izdelavo orodij na odbitkih pa so najverjetneje izvirale z območja zahodno od Blatnega jezera. V obeh primerih je odda- ljenost od virov surovin narekovala skrbnost pri uporabi in vzdr- ževanju orodij, ki so se intenzivno popravljala, kar nam kažejo odbitki za ponovno preparacijo udarnih površin jeder in odbitki za ponovno naostritev delovnega roba orodja. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 48 Ostanki slovanske poselitve Na najdišču Nedelica so bili najdeni skromni ostanki iz zgodnjega Naselbinski ostanki srednjega veka (sl. 19, 20, 34). Dve jami s pripadajočim gradivom je obravnaval že E. Lazar (2008), skupaj z ostalimi ju predstavlja- mo v tem poglavju. Odkrite so bile štiri večje jame, ki jih opredeljujemo v zgodnje- srednjeveško obdobje. Od teh je eno (SE 59) E. Lazar oprede- lil kot zemljanko (Lazar 2008, 75). Tri (SE 59, SE 61 in SE 136) smo datirali v zgodnji srednji vek na podlagi najdb in radiokarbon- 4 7 skih datumov, eno pa samo na podlagi radiokarbonskega da- 6 tuma (SE 150), ker je bila brez kakršnihkoli zgodnjesrednjeve- 3 5 ških najdb. 1 Ali so te večje jame res zemljanke, je vprašljivo, ker 34 Naselbinske ostaline iz zgodnjega srednjega veka; M 1:500. so brez kakršnihkoli drugih znakov gradnje, na primer vkopov 1 raziskano območje 5 za kole, ki bi podpirali streho, ali najdb morebitnih ognjišč ali 4 8 zgodnji srednji vek 7 česa podobnega. Če gre v naših primerih za zemljanke, so to 3 6 preprostejše zemljanke ovalnih tlorisov tipa 3 po Šalkovskem (Šalkovský 2001, Abb. 1). Vse štiri morebitne zemljanke so usmer- 150 1 6 jene v smeri vzhod–zahod z rahlo zamaknjenostjo v smeri seve- rozahod–jugovzhod. Zemljanka SE 59 je bila odkrita v kv. 22 in 4 9 8 3 7 je bila ovalnega tlorisa (dolžina 3,47 m, širina 1,9 m). V globino je bila ohranjena 0,31 m. V njeni bližini sta se nahajali dve jami za kole (SE 65 in SE 67), ki nista vsebovali najdb. Zaradi bližine ze- 1 7 mljanke SE 59 in podobne temne prsti, s katero sta bili zapol- 9 njeni, po našem mnenju pripadata zgodnjesrednjeveškemu ob- 3 8 dobju. Podobna jama (SE 150) je bila odkrita na severnem delu 136 najdišča v kv. 7–8 in 15–16. Bila je prav tako ovalnega tlorisa, 1 8 nekoliko večja (dolžina 4 m, širina 2,45 m), vendar plitvejša, glo- 1 0 boka 0,23 m. Večja jama SE 61 (kv. 21) je bila na vzhodnem delu presekana z novoveško jamo (ohranjena dolžina 3,87 m, širina 3,2 m). Bila je nepravilnega ovalnega tlorisa in plitva (globina 1 9 0,28 m). V kv. 9 je bila najdena plitva jama nepravilnega oval- 1 nega tlorisa (SE 136), ki je segala izven izkopnega polja in nam je 1 zato ni uspelo v celoti izkopati (ohranjena dolžina 2,66 m, širina 2,2 m, globina 0,26 m). 2 0 1 Radiokarbonske analize oglja iz štirih zgodnjesrednjeveških jam so dale 2 1 naslednje rezultate: 61 - polnilo SE 58 iz jame SE 59: radiokarbonska starost BP 1212±25, 1∑ cal AD 775–830 (verjetnost 43,7 %), 837–868 (verjetnost 24,6 %), 2∑ cal AD 714–745 (verjetnost 8,6 %), 767–888 (verjetnost 86,8 %), - polnilo SE 159 iz jame SE 61: radiokarbonska starost BP 1471±23, 2 1∑ cal AD 568–617 (68,3 % verjetnost), 2∑ cal AD 554–641 2 59 (95,4 %verjetnost), - polnilo SE 135 iz jame SE 136: radiokarbonska starost BP 1496±27, 1∑ 67 65 cal AD 550–599 (68,3 % verjetnost), 2∑ cal AD 467–481 (1,9 % verje- tnost), 534–640 (93,5 % verjetnost), - polnilo SE 149 iz jame SE 150: radiokarbonska starost BP 1578±25, 1∑ 2 3 cal AD 433–465 (26,6 % verjetnost), 482–498 (13,7 % verjetnost), 501– 10m 534 (28,9 % verjetnost), 2∑ cal AD 422–542 (95,4 % verjetnost). Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 49 Najdbe V zgodnjesrednjeveških jamah je bilo veliko prazgodovinske lon- 2005, kat. št. 71), odtise glavnika na ustjih loncev pa v Gornjem čenine, saj je zgodnjesrednjeveška poselitev posegla v prostor Drenovcu v Slavoniji, kjer so datirani v 9. stoletje (Tomičić 2002, nekdanje bakreno- in bronastodobne poselitve. V jamah smo 136–137, kat. št. 28 in 33). Radiokarbonska datacija oglja iz ze- našli nekaj odlomkov rimskodobne lončenine, na primer odlo- mljanke SE 59, v kateri je bil najden lonec G669, jo je opredelila v mek sklede terre sigilate (G690) in izvihano ustje lonca, okraše- drugo polovico 8. in v 9. stoletje. nega s komaj vidnim vodoravnim metličenjem (G718). Lonec G693 Okras žlebljenja v obliki valovnic ali vodoravnih črt je pogost na smo pripisali zemljanki SE 61. Vendar pa ga na podlagi primerjav zgodnjesrednjeveških najdiščih. Valovnico znotraj dveh vodo- in lege lahko pripišemo nekoliko poznejšemu, visokosrednjeve- ravnih žlebljenih pasov (naši G669, G675, G676) najdemo na naj- škemu obdobju. Ležal je namreč na vrhu jame SE 61, odkrit pa je diščih Popava I (Karo 2012, sl. 28: G1067) in Kotare-Baza (Kerman bil že pri strojni odstranitvi ornice, ki je pokrivala jamo. Lonec je 2011c, G1467, G1456, G1508 idr.). Okras vodoravnih vbodov glav- predstavljen v naslednjem poglavju, kjer obravnavamo poselitev nika na odlomku G674 E. Lazar primerja s podobnimi z najdišč in najdbe visokosrednjeveškega obdobja. Ostale najdbe, ki so si- na Poljskem, Moravskem in Slovaškem, kjer so datirani v 7. in 8. cer precej maloštevilne, so zgodnjesrednjeveške. stoletje (Lazar 2008, 77). Podoben okras imamo tudi na loncih s Med lončenino iz zgodnjesrednjeveških jam je zaslediti dve vrsti Popave I, kjer je bil eden najden v jami, radiokarbonsko datira- lončarske gline, iz katere so bile posode izdelane. V glino so do- ni od zadnje tretjine 7. do druge tretjine 8. stoletja (Karo 2012, dajali organske snovi, kremenčev pesek in zdrobljeno kerami- G1007, G1240). Vodoravno glavničenje v kombinaciji z navpični- ko (glej Lazar 2008). Glavna razlika med obema tipoma lončar- mi potegi glavnika (G692) je značilno za nekatere lonce s Popave ske gline je ta, da je ena močno luknjičasta (na primer kosi G671, I (Karo 2012, G1188, G1226). G1188 je iz jame, radiokarbonsko dati- G672, G674, G692, G713, G714), druga pa precej manj ali pa skoraj rane od konca 7. do začetka 9. stoletja (Karo 2012). nič (G669, G670, G673, G675, G676, G715, G716). Močno luknjičasta keramika je najbrž imela primešanih več organskih delcev. Obe Sklep vrsti lončarske mase sta prisotni v vseh zgodnjesrednjeveških ja- mah z lončenino. Lončenina je najverjetneje bila dodelana na počasnem lončar- skem vretenu, čeprav zaradi fragmentiranosti tega za večino kosov ne moremo ugotoviti, lahko pa tako sklepamo po opisih Zgodnjesrednjeveška poselitev je bila na najdišču Nedelica precej lončenine s sočasnih najdišč, predvsem Popave I, bogate s po- skromna. Štiri večje jame smo opredelili kot morebitne zemljan- dobnim gradivom (Karo 2012). Na nekaterih večjih odlomkih so ke. Tri so vsebovale majhno število precej fragmentiranih najdb. opazni navpični odtisi potega prstov, ki še dodatno zabrišejo Oglje iz vseh štirih je bilo poslano na radiokarbonsko analizo, re- sledove izdelave na vretenu (na primer G669 in G675). zultate pa je treba pretehtati s kritično distanco, saj je dala pre- Vsi odlomki zgodnjesrednjeveških posod pripadajo loncem z izvi- cej različne datacije. Datumi iz jam SE 136 in SE 150 se nam zdijo hanimi ustji. Lončenina je precej fragmentirana, lahko prepozna- prezgodnji, prav tako tudi iz SE 61. Na najdišču namreč nimamo mo kroglaste (G669, G692) in nekoliko bolj sloke lonce (G713, G714). lončenine, ki bi jo na podlagi primerjav lahko pripisali obdobju Veliko odlomkov loncev je okrašenih. Okras je večinoma omejen konca 6. in začetka 7. stoletja, kakor ga izpričujeta radiokarbon- na ostenja posod. Najpogostejši način okraševanja je glavniče- ska datuma iz jam SE 61 in SE 136 in kakršno najdemo na primer nje, vzorci pa vodoravne črte (npr. G671, G673, G714), pogosto v na najdiščih Kotare-Baza ali Nova tabla (Kerman 2011c; Guštin/ kombinaciji z valovnico (G669, G675, G676 in G715), lahko pa tudi Tiefengraber 2002). Ustje lonca G691, najbrž del lonca G669, je z navpičnim glavničenjem (G692) ali vbodi glavnika (G674). En lo- zlepljeno iz dveh odlomkov, najdenih v dveh različnih zemljan- nec je okrašen z dvojno cikcak linijo (G713). Kosa G669 in G691, kah, SE 59 in SE 61. Čeprav se radiokarbonska datuma razlikujeta, najbrž odlomka istega lonca, imata na robu ustja okras niza lahko sklepamo, da sta bili zapolnjeni istočasno ali pa je večina dvojnih vbodov. najdb pri poznejšem prekopavanju terena prišla iz starejše jame Bolje ohranjenemu loncu G669 najdemo primerjave na najdišču SE 61 v jamo SE 59. Verjetnejša se nam zdi prva trditev. Kotare-Baza pri Murski Soboti, kjer se je nahajal v objektu, opre- Upoštevajoč lončenino in radiokarbonski datum iz zemljan- deljenem v 8. stoletje (Kerman 2011c, 54, G1467). Podoben lonec ke SE 59 sklepamo, da je bilo območje najdišča med vasema z odtisi na robu ustja z istega najdišča B. Kerman opredeljuje v Nedelica in Brezovica zanesljivo poseljeno v 8. stoletju, najbrž pa starejšo fazo poselitve tega najdišča. Jama, v kateri je bil najden, je njegov časovni razpon od konca 7. do 9. stoletja. Kakor bomo je radiokarbonsko datirana v drugo polovico 6. stoletja in prvo videli v naslednjem poglavju, pa območje ni bilo opuščeno, po- tretjino 7. stoletja (Kerman 2011c, 52, G1491). Primerljivo okraše- seljeno je bilo še naprej globoko v visoki srednji vek. no ustje je bilo najdeno tudi na najdišču Popava I pri Lipovcih jugovzhodno od Murske Sobote, kjer je bilo odkrito zgodnjesre- dnjeveško naselje (Karo 2012, G1243). Naš lonec G669 bi glede na oblikovanost ustja sodil v tipološko skupino S3 s Popave I (Karo 2012, sl. 27). Ta tip ustja je časovno opredeljen od najpozneje leta 770 naprej. Podoben lonec najdemo tudi na Grofovskem (Lazar Arheologija na avtocestah Slovenije  Nedelica pri Turnišču 50 Visoki srednji vek V prejšnjem poglavju smo opisali najzgodnejšo srednjeveško po- 12 jam različnih velikosti in oblik. 6 Največja je bila jama SE 161 selitev na najdišču Nedelica, v tem pa opisujemo nadaljevanje te (kv. 35), ki je bila sicer precej plitva (0,16 m), je pa vsebovala veli- poselitve. Arheološki ostanki in najdbe se po našem mnenju ja- ko odlomkov srednjeveške lončenine že na sami površini (3 cele sno ločijo od skromnejših iz zgodnjega srednjega veka, opisanih posode – G782–784 – in 135 odlomkov lončenih posod) ter 2 že- v prejšnjem poglavju. Poselitev na območju najdišča se je verje- lezna predmeta (nož – G791 in ključavniško kretnico – G791). tno kontinuirano ali pa z manjšim časovnim presledkom nada- Dva metra vzhodno od nje je bila jama SE 197, v kateri so bili ve- ljevala v visoki srednji vek. Spodaj smo opisali ostanke in najd- čji kosi zoglenelega lesa. Možno, da je šlo za neke vrste kurišče, be visokosrednjeveške poselitve (sl. 19, 20, 35) in jih časovno podobno kakor pri zgoraj omenjeni jami SE 31. opredelili. Omeniti moramo tudi vodnjak SE 293 (kv. 6), ki je bil v globi- no ohranjen 0,71 m. Na dnu, do višine, kamor še sega podtalni- Naselbinski ostanki ca, je bil slabo ohranjen leseni opaž sten vodnjaka, ki je meril 0,89 × 0,83 m. Deske so bile opora, da se precej prodnata plast, v katero je bil vodnjak vkopan, ni posula navznoter. V zasutju so bili večji kosi lončenine in nekaj zoglenelih ostankov lesenih desk iz sten vodnjaka. Na južnem delu najdišča so se srednjeveške jame pojavile na treh Ob severnem robu izkopnega polja v kv. 13 je bilo več manjših mestih. Najjužneje (kv. 28) sta bili izkopani dve večji in zelo pli- jam, ki smo jih, glede na majhnost opredelili kot jame za nav- tvi jami nepravilnih tlorisov: SE 19 (gl. 0,12 m) in SE 21 (gl. 0,17 m)2. pične stebre, glavne nosilne elemente stavbe, nekoč stoječe na Jama SE 213 je segala izven izkopnega polja in ni bila v celoti iz- tem mestu. Dve sta imeli v polnilih tudi odlomka visokosrednje- kopana. V bližini sta bili dve stojki, v eni izmed njiju sta bila tudi veške lončenine (SE 154 in SE 156), zato sklepamo, da je bil tudi odlomka srednjeveških posod (SE 13). objekt iz tega obdobja. Skupaj z drugimi jamami za stebre, ki pa Petindvajset metrov severneje so bile v kv. 25 tri jame, dve ve- so bile brez najdb (SE 152, SE 281, SE 158 in SE 283), sta najbrž tvo- čji ovalni (SE 294 in SE 31) ter manjša jama nepravilnega ovalnega rili stavbo z daljšo stranico, dolgo približno 8 metrov. Zgornji tlorisa (SE 33). Vse so bile globlje od prej omenjenih (SE 29: 0,23 m, deli jam so bili ob intenzivni kmetijski obdelavi območja uniče- SE 31: 0,21 m in SE 33: 0,22 m). Jama SE 31, oglje iz nje je bilo tudi ni, saj so bili vkopi v globino ohranjeni od 0,08 do 0,12 m, SE 283 datirano z radiokarbonsko metodo5, je vsebovala veliko odlom- pa samo 0,02 m. Pri izkopavanjih smo torej odkrili samo dno kov lončenine (1 cel lonec in 175 odlomkov lončenih posod) in ve- vkopov, hodna površina v stavbi je bila precej više, verjetno više čje kose ožgane gline. Mogoče gre za ostanek kurišča (glej po- tudi od površine njive pred izkopom. Predvidevamo, da je bil glavje Katalog stratigrafskih enot). tudi zahodni del stavbe uničen, saj drugih jam za stebre nismo V kv. 23 je bila odkrita zaradi oranja precej uničena in plitva jama odkrili, možno pa je tudi, da se ostanki dela stavbe nahajajo nepravilnega pravokotnega tlorisa (SE 53). Jama ni bila v celoti iz- pod cesto Nedelica–Brezovica ali pa so bili uničeni ob njeni gra- kopana, ker je segala izven izkopnega polja oz. pod današnjo ce- dnji. V bližini je bila v jami SE 161 odkrita klučavniška kretnica, ki sto Nedelica–Brezovica. V širino je merila dobra 2 metra. Možno bi lahko bila del zaklepnega mehanizma vrat ali lesene skrinje iz je, da gre za zemljanko, česar pa ne moremo z gotovostjo trditi. tega objekta (glej poglavje Železne najdbe). Na severnem delu najdišča, kjer se je tudi izkopno polje razširi- Omenjeni domnevni objekt je sekal slabo viden raven jarek, ki lo, je bila večja koncentracija srednjeveških jam. Odkritih je bilo je potekal v smeri jugovzhod–severozahod (SE 238). Izkopan je bil najverjetneje, ko stavba na tem mestu ni več stala ali pa pre- 2 V tekstu uporabljamo samo številke vkopov jam. Za podrobnejše podat- den je bila postavljena, menimo, da s stavbo nista sočasna. Ker ke o posameznih stratigrafskih enotah (opis, tloris, profil, mere, najd- omenjeni jarek in tudi vzporedni slabše ohranjeni jarek SE 380 be) glej poglavje Katalog stratigrafskih enot/Srednjeveško obdobje. 3 Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 20 jame SE 21: nista vsebovala nobenih najdb, ju časovno ne moremo natanč- radiokarbonska starost BP 881±23, 1∑cal AD 1058–1064 (4,1 % verje- no opredeliti. tnost), 1069–1071 (1,4 % verjetnost), 1154–1211 (62,8 % verjetnost), Tudi na zahodni strani ceste so bile v kv. 33 odkrite jame za kole, 2∑ cal AD 1046–1091 (21,7 % verjetnost), 1121–1140 (6,6 % verje- tnost), 1148–1218 (67,1 % verjetnost). ki jih zaradi pomanjkanja najdb ne moremo časovno opredeli- 4 Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 28 iz jame SE 29: ti, zaradi bližine in podobnosti polnil pa najverjetneje sodijo v radiokarbonska starost BP 1033±26, 1∑ cal AD 992–1020 (68,3 % ver- jetnost), 2∑ cal AD 904–913 (1,9 % verjetnost), 970–1032 (93,5% verjetnost). 6 Ena izmed teh je bila radiokarbonsko datirana – polnilo SE 141 iz jame 5 Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 30 iz jame SE 31: SE 142: radiokarbonska starost BP 1065±23, 1∑ cal AD 972–1016, (68,3 % ver- Radiokarbonska starost BP 1015±25, 1∑ cal AD 995–1025 (68,3 % ver- jetnost), 2∑ cal AD 898–920 (15,3 % verjetnost), 945–1020 (80,1 % jetnost), 2∑ cal AD 976–1043 (93,5 % verjetnost), 1105–1118 (1,9 % verjetnost). verjetnost). Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 51 35 Naselbinske ostaline iz visokega srednjega veka; M 1:750. V raziskano območje II. 52 V I 4 . 4 srednji vek 53 45 32 V . 33 IV . 13 46 III. 5 3 1461 156 197 II. 154 2 I. 1 309 14 47 6 35 181 3 293 15 48 7 36 289 4 16 4 146 9 8 131 37 129 142 144 17 1409 50 38 18 10 51 39 19 11 40 20 41 21 42 22 43 53 23 24 25 33 31 29 26 27 2821 19 13 29 30 31 12 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 52 srednjeveško obdobje. V eni izmed njih (SE 367) se je ohranil večji celotno višino in zelo ozko dno, ki ne dosega niti polovice širine kos navpičnega stebra iz hrastovega lesa (Čufar 2011). odprtine. Pri različnih velikostih in oblikah posod gre za funkcionalne raz- Lončenina like. Majhen lonček (sl. 36: 2a) bi se lahko uporabljal kot lonček za kuhanje manjših količin jedi ali razdeljevanje hrane (Pleterski 2008, 77), kroglasti lonci (sl. 36: 1), primernejši za odprto ognjišče (Pleterski 2008, 77), so najverjetneje služili za kuhanje neposre- dno na toplotnem viru (pri tem se je obvezno moral uporabljati Na najdišču Nedelica je bilo v srednjeveških jamah veliko najdb, tudi »svitek« ali kakšen drug podstavek; na našem najdišču ni- večinoma odlomkov lončenine, ki jo bomo predstavili v tem smo našli nobenega) (Štular 2007, 380). Visoki in bolj sloki lonci, poglavju, katerega namen sicer ni detajlna analiza visokosre- kakršen je naš G782 (sl. 36: 2c), so se lahko uporabljali ob virih to- dnjeveške lončenine, temveč zgolj prikaz vseh oblikovnih tipov, plote, v brezkupolni peči (Štular 2007, 381; Pleterski 2008, 77) ali njihova primerjava z najbližjimi slovenskimi, avstrijskimi in ma- morda za shranjevanje živil. džarskimi najdišči ter korelacija z rezultati radiokarbonskih ana- Lonce podobnih oblik najdemo tudi na drugih prekmurskih sre- liz iz nekaterih jam. dnjeveških najdiščih. Tako imamo na primer na Gornjih njivah V visokosrednjeveških jamah so bile tudi precej fragmentirane pri Dolgi vasi trebušaste lonce (Kerman 2008a, G1157, G1158, prazgodovinske najdbe, v nekaterih jih je bilo celo več kakor sre- G1166, G1419, G1528, G1542), na najdišču Pri Muri pri Lendavi pa dnjeveških. Te najdbe so dokaz, da je srednjeveška poselitev tako kroglaste kakor trebušaste (Sankovič 2011, sl. 46: 1 in 4). prostora med vasema Nedelica in Brezovica vsaj delno posegla Trebušasti lonci so bili najdeni tudi v srednjeveški naselbini na tudi v ostanke starejše poselitve, katere najbolj zgoščeni ostanki Zataku pri Lendavi, ki je datirana v 13. stoletje (Guštin/Tomaž so bili v osrednjem delu izkopnega polja. 2008, 95–102, kat. št. 5–6, 8, 10, 12, 13, 15, 16). Podobne najde- Lončenina je bila izdelana iz glinene mase, ki je vsebovala dro- mo tudi na najdiščih županije Zala na Madžarskem, kjer ima- ben ali grobozrnat pesek, zato je površina posod na dotik hra- mo primerjave tako za naše nižje (sl. 36: 2b) kakor tudi višje pri- pava ali raskava. Lončenina je trda, večinoma je bila žgana v sti- merke (sl. 36: 2c). Našim nižjim trebušastim loncem so podobni hijski atmosferi, saj so zunanje in notranje površine sten posod z najdišč Muraszemenye–Hosszú-dülő in Letenye-Korongi tábla precej lisaste, kar je po našem mnenju najbrž tudi posledica nji- (Kvassay 2005, 4. kép: 6–7, 10. kép: 9). Med gradivom z najdišča hove uporabe ob ognjiščih ali nad njimi. Stene lončenine so tanke, na veliko kosih so vidni ostanki izdela- 36 Tipološka razvrstitev loncev iz visokega srednjega veka. ve oz. dodelave na lončarskem vretenu. 1 2b 784 Lonci 693 Z izjemo majhnega števila železnih najdb, je tudi med visokosre- dnjeveškimi najdbami večinoma zastopana lončenina. Tako ka- kor na drugih srednjeveških najdiščih tudi na Nedelici med njo popolnoma prevladujejo odlomki loncev. V nadaljevanju bomo poskušali čim bolj nazorno predstaviti oblike loncev in njihovih ustij ter jih primerjati s podobnimi z bližnjih, dobro datiranih najdišč, izkopanih v zadnjih letih na trasi pomurske in madžar- ske avtoceste, pa tudi z nekaterimi drugimi najdišči iz Slovenije in Avstrije. 2c 782 Celi lonci Precejšnja fragmentiranost lončenine nam ne nudi dobrega vpo- gleda v dejanske oblike loncev. Samo šest loncev je ohranjenih v celoti ali pa smo jih lahko risarsko rekonstruirali, da smo dobili natančen profil poteka sten od dna do ustja. Oblikovno jih lah- ko opredelimo v dva tipa: kroglaste (sl. 36: 1) in trebušaste lon- ce (sl. 36: 2a–2c). Med prve, ki so najširši v srednjem delu trupa, sodi samo en lonec (sl. 36: 1, G693). Ostali so trebušasti, najširši v zgornjem delu trupa. Vseeno pa se razlikujejo tako po višini celo- tne posode, kakor tudi po višini trebuha oz. spodnjega dela po- sode v primerjavi s celotno višino posode. Izstopa najnižji lonec G762 (sl. 36: 2a) (visok je samo slabih 9 cm), ki ima nizek trebuh 2a in dno široko skoraj toliko kakor odprtino. Nekoliko višji, oko- 762 li 20 cm, so lonci G739, G783 in G784 (sl. 36: 2b). G783 ima ožje dno v primerjavi z drugima dvema. Kot poseben podtip trebušastih loncev smo izločili G782, ki je dvakrat višji od te skupine loncev (visok skoraj 40 cm) (sl. 36: 2c). Ima izredno visok trebuh glede na Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 53 Letenye–Egyeduta najdemo našemu visokemu in slokemu lon- tromeje. To so najdišča Letenye-Korongi-tábla (Kvassay 2008, cu (sl. 36: 2c) podobnega (Kvassay 2005, 6. kép: 13), prav tako na 4 in 6), Muraszemenye–Hosszú-dűlő in Letenye–Egyeduta najdišču Pri Muri (Sankovič 2011, G726). Kvassayeva datira ke- (Kvassay 2005, 4. kép: 5, 6. kép: 6). Kvassayeva datira omenje- ramiko na prehod med 11. in 12. ter v prvo polovico 12. stoletja na najdišča okvirno v 11. in 12. stoletje (Kvassay 2005, 251; 2008, (Kvassay 2005, 251). Načeloma velja, da naj bi v 13. stoletju lon- 106). Ustje tega tipa je bilo najdeno na avstrijskem Štajerskem na ci postali višji, trebušasti, z največjim premerom v zgornji tretjini najdišču Alt-Hollenegg, kjer je predstavljeno kot tip 1 (Gutjahr/ (Predovnik 2003, 59). Vsekakor pa lahko sledimo oblikam loncev Tiefengraber 2003, 83), datiran v 11. stoletje in na začetek 12. sto- v visokem in poznem srednjem veku od trebušastih k čedalje bolj letja. Podobna ustja je najti med gradivom z gradu Žamerk, ki je slokim (Štular 2009, 129). živel med 12. in 14. stoletjem, in na Malem gradu v Kamniku, kjer so tovrstna ustja datirana v visokosrednjeveško fazo 4B oz. v 13. Ustja loncev brez ležišča za pokrov (sl. 37) stoletje (primerjaj našega sl. 37: tip 1 s kat. št. 13 po Guštin et al. V srednjeveških jamah je najti veliko odlomkov ustij loncev, ki 1997, 59–76 in sl. 6.3: 2c po Štular 2009). imajo vsi izvihane vratove, medtem ko imajo robove ustij dode- Rahlo profilirano ustje G740 (sl. 37: tip 4) je podobno ustju lon- lane na različne načine. Različic ustij je skoraj toliko kakor samih ca z Gornjih njiv pri Dolgi vasi, ki ga B. Kerman uvršča v 11. in odlomkov. Ustja smo razdelili na dve večji skupini glede na leži- 12. stoletje (Kerman 2008a, 35, G1542) ter ustju z gradu Žamerk šče za pokrov na notranji strani tik pod robom ustja. (Guštin et al. 1997, kat. št. 70). Ustje s poševnim, navzven nagnje-Loncev z ustji brez ležišča za pokrov na notranji strani je manj. nim robom G745 (sl. 37: tip 7) je primerljivo s tipom 15 z najdišča V to skupino sodijo odlomki ustij s preprostimi robovi z gladkim Pri Muri (Sankovič 2011, sl. 47: 15), z ustjem tipa 2h z Malega gra- prehodom vratu vanje, ki so lahko posneti pravokotno na po- du (Štular 2009, sl. 6.3: 2g) ter ustji tipa 5a–c iz Alt-Hollenegga tek vratu (sl. 37: tip 1, G732 in G742) ali pa navpično (sl. 37: tip 2, iz 12. in začetka 13. stoletja (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 88). G739 in G755). Največ odlomkov ustij loncev pa ima robove ra- Ustje G763 (sl. 37: tip 8) lahko primerjamo s tipom 16 z najdišča hlo odebeljene in bolj ali manj izrazito oddeljene od vratu. Ti so Pri Muri (Sankovič 2011, sl. 47: 15), ustjem z gradu Žamerk (Guštin posneti/prirezani tako, da je rob ustja: navpičen (sl. 37: tipi 4–6, et al. 1997, kat. št. 66) ter tipom 8b iz Alt-Hollenegga (Gutjahr/ G740, G759, G760, G762, G777, G798 in G806), poševen – rob ustja Tiefengraber 2003, 96–98), kjer avtorja navajata veliko primerjav je nagnjen navzven (sl. 37: tipi 7–9, G693, G745, G746, G751, G763, in jih pripisujeta času med 13. in 15. stoletjem. Ustje tipa 9 (sl. 37) G772, G775, G800, G805) ali zaobljen (sl. 37: tip 10, G735 in G787). ima primerjave na Gornjih njivah pri Dolgi vasi, kjer ga B. Kerman Nekateri izmed teh so preprosteje profilirani z enim ali dvema uvršča v III. skupino, datirano v 12. do 13. stoletje (Kerman 2008a, bolj ali manj izrazitima vodoravnima žlebovoma (sl. 37: tipi 4–6, 35, 323, G1164). 8, 9, G735, G740, G746, G759, G760 in G806). Ustju tipa 5 (sl. 37) najdemo primerljive na Malem gradu v Kamniku, Radiokarbonsko datirano oglje iz jam SE 31 in SE 161 kaže na čas kjer so bili opredeljeni v že prej omenjeno visokosrednjeveško fazo rabe tipov 2, 4, 7 in 9 (sl. 37) v 10. in na začetku 11. stoletja, tipa 10 4B, datirano v 13. stoletje (Štular 2009, 128, sl. 6.3: 2h in 147–154). (sl. 37) pa od druge četrtine 11. do sredine 12. stoletja. 7 Ustja z enostavno poševno ali ravno prirezanimi robovi s Starega Podobna ustja brez ležišča za pokrov najdemo na najdiščih v gradu nad Podbočjem, kakršna so nekatera naša ustja brez žle- Sloveniji, v bližnji županiji Zala na Madžarskem in na avstrijskem ba za pokrov (predvsem G745 – sl. 37: tip 7; G763, G772, G800 in Štajerskem. Na Gornjih njivah pri Dolgi vasi imamo našima pre- G805 – sl. 37: tip 8, in G806 – sl. 37: tip 5), Predovnikova večino- prostejšima ustjema z gladkim prehodom v rob (sl. 37: tip 1, G732, ma opredeljuje v 13. stoletje (primerjaj naše s kat. št. 99, 100, 101, G742) podobna v jami, ki je z radiokarbonsko metodo datirana v 103, 105 idr. po Predovnik 2003). 10. stoletje (Kerman 2008b, 81, kat. št. 3–5). Primerljiva so tudi ustja tipa 1 z najdišča Pri Muri pri Lendavi, kjer so nekatera iz Ustja loncev z ležiščem za pokrov (sl. 38) jame, radiokarbonsko datirane v 13. stoletje (Sankovič 2011, sl. 47: Mnogo več od zgoraj opisanih ustij je tistih z bolj ali manj izra- 1 in 48: 1). Prav tako imamo podobna ustja na madžarskih naj- zitim ležiščem za pokrov na notranji strani. To je najbrž tudi ra- diščih nekaj kilometrov stran od slovensko-hrvaško-madžarske zlog, da je med njimi najti več različic oblikovanosti roba ustja. Razdelili smo jih glede na nagnjenost robov ustij, ki so lahko 7 V nadaljnjem besedilu še večkrat navajamo radiokarbonske analize, navpični ali poševni, tako da so nagnjeni navzven ali navznoter. ampak samo okvirno. Natančnejši podatki o radiokarbonskih analizah Navpični robovi ustij so: oglja iz polnil posameznih vkopov so opisani v opombah 3–6 v poglav- - zaobljeni z gladkim prehodom vratu v ustje (G487, G731 – ju Naselbinski ostanki in pri opisih stratigrafskih enot v Katalogu stra- tigrafskih enot ter poglavju Results of Radiocarbon dating of your sam- sl. 38: tip 1) ali oddeljenim prehodom vratu v ustje (G785, ples: KIA 44369–44378 (Alexander Dreves). G796 – sl. 38: tipa 2 in 3), 37 Tipološka razvrstitev ustij loncev iz visokega srednjega veka. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 732 739 798 740 806 759 745 763 746 787 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 54 - posneti ravno (G769, G770, G783 in G799 – sl. 38: tip 4), pred sredino 13. stoletja (Štular 2009, 153, sl. 6.3: 10A), kar očitno - profilirani: preprostejši (G734, G747, G737/748, G757, G771, G802 za naše ne velja. – sl. 38: tipi 5–7, 10, 12 in 14) in izraziteje profilirani (G729, Ustje lonca G487 (sl. 38: tip 16) je primerljivo s tipoma 17a in b G736, G741, G766, G779 in G802 – sl. 38: tipi 8, 9, 11 in 13). iz Alt Hollenegga. Slednje je opredeljeno v 13. in 14. stoletje Nekatera ustja so bila iz jam, ki so bile radiokarbonsko datirane. (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 108–109). Ustje G750 (sl. 38: tip 17) Tipi 1–3 (sl. 38) so bili odkriti v jami SE 161, datirani od druge če- ima dobro primerjavo na gradu Žamerk (Guštin et al. 1997, 59–76, trtine 11. do sredine 12. stoletja, tipa 7 in 11 v jami SE 29, oprede- kat. št. 57). Skupaj s tipom 18 (sl. 38) sta podobna tipu 16a iz Alt- ljeni v 10. in prvo tretjino 11. stoletja, tipa 8 in 12 sta bila najdena Hollenegga, datiranem v 12.–14. stoletje (Gutjahr/Tiefengraber v jami SE 31 z radiokarbonskim datumom iz 10. in začetka 11. sto- 2003, 106–107). Našemu ustju G780 (sl. 38: tip 21) podobno, le ne- letja, tip 13 pa je bil najden v jami SE 142, datirani od konca 10. do koliko manj izrazito profilirano je bilo prav tako najdeno na tem začetka 12. stoletja. avstrijskem najdišču. Ch. Gutjahr in G. Tiefengraber ga uvrščata v Ustju G487 (sl. 38: tip 1) najdemo podobno na najdišču Pri Muri tip 19, kjer navajata številne analogije, ki izpričujejo precej široko (primerjaj s Sankovič 2011, sl. 47: 38). Ustje G779 (sl. 38: tip 14) je datacijo od 13.–16. stoletja (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 111–112). podobno tipu 41 z najdišča Pri Muri (Sankovič 2011, sl. 47: 41) in Navznoter nagnjeni robovi ustij so: nekaterim ustjem loncev VI. skupine z Gornjih njiv pri Dolgi vasi - zaobljeni (G782, G784, G786, G801; sl. 38: tip 23), (Kerman 2008b, 34, npr. G1156) iz 12. in 13. stoletja. Lonec G748 - poševno posneti (G776; sl. 38: tip 24), (sl. 38: tip 8) je prav tako podoben ustju s tega najdišča, kjer je - blago profilirani (G789; sl. 38: tip 25). razvrščeno v X. skupino ustij loncev. B. Kerman jih primerja s šte- Lonca tipov 23 in 25 (sl. 38) sta iz jame SE 161. Kakor je bilo že vilnimi podobnimi z madžarskih najdišč 11. in 12. stoletja (Kerman omenjeno, je bilo oglje iz te jame radiokarbonsko datirano od 2. 2008a, 34, G1443). Podobno je tudi ustje tipa 10c z Malega gra- četrtine 11. do polovice 12. stoletja. du v Kamniku iz že prej omenjene plasti 4B, datirane v 13. stole- Ustja G782, G784 in G786 (sl. 38: tip 23) so podobna tipu 49 z naj- tje (Štular 2009, 128, sl. 6.3). Ustje G757 (sl. 38: tip 9) je identično dišča Pri Muri (Sankovič 2011, 47: 49). ustju tipa 50 z najdišča Pri Muri (Sankovič 2011, 47: 50). Našemu Kakor smo pokazali zgoraj, je pestrost oblik ustij loncev kar veli- ustju z navpičnim robom G741 (sl. 38: tip 12) je podobno z gradu ka. Radiokarbonski datumi iz štirih jam lončenino umeščajo ne- Žamerk (Guštin et al. 1997, 59–76, kat. št. 69). kako od 10. do sredine 12. stoletja, čeprav lahko na podlagi pri- Navzven nagnjeni robovi ustij so: merjav razpon oblik ustij naše lončenine najbrž podaljšamo še v - zaobljeni (G487, sl. 38: tip 16) ali posneti poševno z blagim 13. stoletje. prehodom v vrat (G743 in G750 – sl. 38: tipa 17 in 18), - profilirani, večinoma z ostrim prehodom v vrat: preprostej- Okras ši (G758 – sl. 38: tip 19) in izraziteje profilirani (G749, G780 in G788 – sl. 38: tipi 20–22). Celi lonci so okrašeni z žlebovi. Med njimi ima kroglast lonec Nekatera ustja so bila najdena v jamah z radiokarbonskimi da- G693 na trupu plitve vodoravne žlebove. Trebušasti lonci so tumi. Ustja tipov 17, 18 in 20 (sl. 38) so bila najdena v jami SE 31, okrašeni različno, najmanjši lonec G762 ima pas gostih vodorav- datirani v 10. in začetek 11. stoletja, ustje tipa 22 pa v jami SE 161, nih žlebov na ramenu posode, medtem ko imajo ostali, razen radiokarbonsko datirani od druge četrtine 11. do polovice 12. sto- neokrašenega lonca G783, podobno kakor kroglasti lonec G693, letja. B. Štular pa za našemu tipu 22 podobno ustje z Malega gra- širše razporejene vodoravne žlebljene črte, ki pokrivajo večji del du v Kamniku navaja, da se tovrstna ustja le redko pojavljajo trupa (G739, G784 in G782). Tudi veliko odlomkov loncev je na ostenjih okrašeno z vodoravnimi žlebljenimi črtami (na primer 38 Tipološka razvrstitev ustij posod z žlebom iz visokega srednjega veka. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 16 731 796 785 783 802 799 734 748 757 769 736 741 766 779 729 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 487 750 743 758 749 780 788 786 776 789 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 55 G741, G743, G746, G755 in drugi). Pogost okras so tudi žlebljena Tretji železni predmet z Nedelice je kretnica, del vgradne ključav- valovnica (G740, G771, G796, G799 in G803), kratki poševni žlebo- nice (G792). Tovrstne kretnice so bile pritrjene na ščitno ploščo vi, nanizani okoli celotnega oboda loncev (G732, G734, G736, G776 (glej prikaz delovanja pri Štular 2009, sl. 5.11). Ohranjena je delno, in G798), v nekaj primerih pa se v kombinaciji z vodoravnimi žle- saj je na eni strani odlomljena. Podobnih dimenzij in podobno bljenimi črtami pojavljajo tudi vbodi (G742 in G752). odlomljena je ključavniška kretnica iz Otoka pri Dobravi (Štular 2009, sl. 5.10: 7). Podobni, enake velikosti, le bolje ohranjeni naj- Lončarski znaki demo na Malem gradu v Kamniku, kjer sta bili odkriti v plasteh, datiranih v 13. stoletje (Štular 2009, 88, 147–154, t. 2: 12–13). Naša Nekatera dna imajo na spodnjih straneh v profilu izstopajoče je iz že večkrat omenjene jame SE 161, radiokarbonsko datirane lončarske znake, ki so lahko v obliki kroga (G754, G783), kolesa od druge četrtine 11. do sredine 12. stoletja. Možno je, da je bila (G773, G782, G790, G795), križa (G693, G730), kvadrata z diagona- del zaklepnega mehanizma vrat ali lesene skrinje iz bližnjega lami (G739) in sklenjene svastike (?) (G87). objekta, ki je stal v kvadrantu 13. Motiv križa se pojavlja tudi na bližnjih Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Kerman 2008a, 34, G1158; 2008b, št. 19) in najdišču Letenye Datacija in sklep – Korongi-tábla (Kvassay 2005, 10. kép: 8), kolesa pa na najdišču Pri Muri (Sankovič 2011, G633, G639, G675, G726, G804, G805, G827, G845 in G856), Gornjih njivah (Kerman 2008a, G1547) in Muraszemenye – Hosszu-dűlő (Kvassay 2005, 4. kep: 7a). Na območju najdišča smo odkrili ostanke iz visokega srednjega Ostale oblike lončenih posod veka, ki se večinoma kažejo kot najrazličnejše jame, najverjetne- je zapolnjene s prstmi temnejših barv, v katerih so najdbe, pred- V vodnem zbiralniku (SE 293, kv. 6) je bil najden odlomek keramič- vsem lončenina. Med lončenino so bili skoraj izključno lonci, ki ne steklenice s čašastim vratom in kroglastim trupom, okrašenim so bili vodilna oblika posod do poznega srednjega veka. z valovnicami (G778). Tudi odlomek ostenja, okrašenega z gostimi Radiokarbonske analize oglja iz jam in primerjave lončenine ter žlebljenimi vodoravnimi črtami po celotni površini posode G753 železnih predmetov z najdišč v Sloveniji in bližnjih pokrajin sose- lahko najverjetneje opredelimo kot del stekleničaste posode. dnje Avstrije in Madžarske so nam omogočile, da lahko najdišče V jami SE 161 je bila odkrita majhna skledica s premerom nekaj tudi natančneje časovno opredelimo. Širše območje najdišča, ki nad 6 cm (G781). smo ga delno raziskali leta 2006, je bilo, če izvzamemo prazgo- Edini pokrov na najdišču je iz plasti SE 124 (G804). dovinsko poselitev, kontinuirano poseljeno od 7. stoletja pa vse do danes. Dopuščamo možnost kratkega časovnega presledka Železne najdbe konec 9. in v začetku 10. stoletja. V prejšnjem poglavju smo opi- sali najzgodnejšo fazo srednjeveške poselitve, ki se razlikuje od poznejše po tem, da se spremeni način bivanja na območju naj- dišča. V primerjavi z zemljankami je namreč na severnem delu najdišča zanesljivo stala stavba, katere tlorisa zaradi delne uni- V srednjeveških jamah so bili najdeni tudi trije železni predme- čenosti ne moremo natančno določiti, je pa bila zgrajena z nav- ti: nož, puščična ost in ključavniška kretnica (G544, G791 in G792). pičnimi stebri, kar dokazujejo ohranjene jame za njih (v dveh Vsi so precej korodirani. sta bila najdena tudi odlomka srednjeveške lončenine). Dobrih Nož ima trnast nastavek za ročaj, ki prehaja v raven hrbet (G791). šestnajst metrov stran od stavbe je stal tudi vodnjak za zajema- Načeloma so noži s trnastim nasadilom starejši od tistih s plo- nje vode. ščatim nastavkom za ročaj (Predovnik 2003, 84; Štular 2009, 76). Razlikujejo pa se tudi najdbe. Lončenina, ki smo jo pripisali viso- Na trn je bil najbrž nasajen enodelen cilindričen ročaj (Predovnik kosrednjeveškemu obdobju, je bila izdelana iz drugačne lončar- 2003, 84). Tipološko so noži s trnastim nasadilom za ročaj starej- ske gline kakor zgodnjesrednjeveška, na njej so jasno vidni znaki ši, vendar se v nespremenjenih oblikah pojavljajo ves čas zgo- izdelave ali dodelave na lončarskem vretenu, hkrati pa se po- dnjega in visokega srednjega veka (Štular 2009, 76). Dejstvo, da javi mnogo različic oblik robov ustij in drugačen okras. Jasno je, so noži s trnastim nastavkom starejši, kaže tudi radiokarbonska da je natančno časovno ločnico težko potegniti. Najdbe, opisa- analiza oglja iz jame, v kateri se je nož nahajal (polnilo SE 160 v ne v tem poglavju, lahko pripišemo času od 10. stoletja do konca jami SE 161, kv. 34), ki je datirana od druge četrtine 11. do sredine 12. stoletja. Nekatere oblike loncev in primerjave ustij nakazujejo 12. stoletja. na možnost poselitve še v 13. stoletju. V kolikšni meri je bilo ob- Železna puščična ost je ohranjena skorajda v celoti, manjka le močje najdišča poseljeno v srednjem veku, ne moremo ugotovi- konica, ki se je najverjetneje odlomila ob udaru (G544). Leseno ti, skromne najdbe (stavba, vodnjak, jame in kurišči) pa vseeno steblo puščice je bilo nasajeno v votli, v preseku ovalni tulec, telo nakazujejo, da je bilo območje obljudeno. Čeprav dokazov za po- pa je deltoidno in ploščato. Enako puščično ost s Starega gra- selitev po 13. stoletju nimamo, pa se življenje na širšem področju du nad Podbočjem opredeljuje Predovnikova v tip 5 (Predovnik najdišča ni končalo. Iz leta 1322 imamo namreč pisne vire, ki že 2003, sl. 36). Tovrstna oblika naj bi imela širok časovni razpon navajajo bližnji vasici Nedelico in Brezovico (Zelko 1982, 23 in 67– od 6. stoletja naprej (Predovnik 2003, 95). Tako kakor puščična 68), ki sta zanesljivo obstajali že pred prvo omembo. V tem pri- ost s Starega gradu sodi tudi naša po obliki v Ruttkayev tip A8 na meru bi bili istočasni z visokosrednjeveškimi ostanki na najdišču Slovaškem, ki se pojavlja od 9. do 13. stoletja (Ruttkay 1976, 327, Nedelica (sl. 39). Abb. 54 in 329) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 56 39 Ostaline iz novega veka; M 1:500. 3 6 raziskano območje 4 novi vek 1 6 4 9 8 385 37 383 173 175 1 7 163 9 5 0 171 3 8 169 179 165 167 1 8 1 0 5 1 3 9 1 9 1 1 4 0 2 0 4 1 356 2 1 4 2 2 2 4 3 2 3 2 4 2 5 2 6 2 7 2 8 10m 2 9 Arheologija na avtocestah Slovenije  Nedelica pri Turnišču 57 Katalog stratigrafskih enot Vse strukture so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. Legenda keramika lep posebna najdba SE 2 – plast pod ornico ostenij, 1 kos ožgane gline), kv. 19 okrašenega ostenja posode (G24)), Zgodnji srednji vek: kv. 22 (1 odlo- (paleoornica) (2 odlomka ostenj), kv. 22 (1 od- kv.16 (odlomek ustja posode (G25)), mek dna piosode), kv. 28 (1 odlomek Premešana plast sivo rjavega do rde- lomek ustja lonca, 3 odlomki ustij, kv. 17 (odlomek okrašenega oste- ostenja posode). če rjavega mehkega peščenega mela 2 odlomka okrašenih ostenj, 2 od- nja posode, G26), kv. 18 (2 odlom- Srednji vek: kv. 7 (1 odlomek ostenja z debelino do 0,20 m se je razpro- lomka ročaja, 37 odlomkov ostenij, ka ustij posod (G27, G28), 1 odlomek posode), kv. 8 (1 odlpomek ostenja stirala po celotni površini najdišča. kv. 23 (3 odlomki ostenij, 1 odlomek dna posode (G29)), kv. 19 (2 od- posode), kv. 10 (1 odlomek ostenja Plast je ležala pod ornico in nad ve- lonca), kv. 24 (4 odlomki ostenij), lomkov ustij), kv. 22 (3 odlomki ustij posode), kv. 18 (1 odlomek oste- čino struktur. kv. 25 (12 odlomkov ostenij), kv. 26 (G30–32), 1 odlomek okrašenega nja posode), kv. 22 (2 odlomek dna Keramične najdbe: bakrena in bro- (7 odlomkov ostenij, 1 kos ožgane ostenja posode(G33), kv. 23 (zg. del posod (G730)), kv. 24 (1 odlomek nasta doba: kv. 8 (1 odlomek oste- gline), kv. 27 (8 odlomkov ostenij). lonca (G34)), kv. 35 (1 odlomek ustja ostenja posode), kv. 25 (8 odlom- nja), kv. 9 (1 odlomek okrašenega Bakrena doba: kv. 28 (1 odlomek ro- posode (G35)), 1 odlomek dna po- kov ostenij posod, 1 odlomek ustja ostenja, 7 ostenj), kv. 10 (1 odlo- čaja posode), kv. 29 (2 odlomka ustij, sode (G36), 14 odlomkov ostenij po- posode (G729), 1 odlomek dna po- mek ustja, 2 odlomka ostenj), kv. 16 1 odlomek dna, 16 odlomkov ostenij sod), kv. 39 (1 odlomek zg. dela lon- sode), kv. 18 (1 odlomek ostenja po- (1 odlomek ustja, 1 odlomek dna, keramičnih posod, 4 kosi ožgane gli- ca (G37), 1 odlomek ostenja posode sode, 1 odlomek okrašenega ostenja 2 odlomka ostenja), kv. 17 (1 od- ne), kv. 30 (1 odlomek ostenja poso- z odlomljenim ročajem (G38), 1 od- posode), kv. 29 (1 odlomek ostenja lomek okrašenega ostenja, 6 od- de), kv. 35 (1 odlomek ustja), kv. 39 lomek okrašenega ostenja posode, posode), kv. 30 (2 odlomka ostenij lomkov ostenij), kv. 18 (1 okrašeno (kamniti odbitek (G1)). 17 odlomkov ostenij). posod, 1 odlomek okrašenega oste- ustje, 2 odlomka ustja, 1 odlomek Bronasta doba: kv. 7 (odlomljena nja posode). dna, 2 odlomka ročaja, 11 odlomkov noga posode (G23)), kv. 9 (odlomek SE 124 – naplavinska plast SE 265, SE 269, SE 185). V plasti so Odkrita je bila v kv. 3–4, 6–9, bile različne keramične najdbe iz 15–16, 33–35, 44–47. Zelo dobro bakrene dobe: 1 skodela z ročajem vidna temno rjava plast iz trdne- (G14), 32 odlomkov ustij loncev in ga meljastega peska s 15 % grušča skled (G2, G10–13, G16), 40 dnov je najverjetneje naplavinska plast z posod G4, G7, G8, G17), 2 odlomka globino do 0,30 m. Plast je prekri- nog posod (G3, G17), 17 okrašenih vala različne prazgodovinske (SE 279, ostenj (G9), 13 ročajev (G6), 2 držaja, SE 240, SE 267, SE 272, SE 291, 366 ostenj keramičnih posod; bro- SE 287, SE 148, SE 274, SE 129, naste dobe: 11 odlomkov ustij (G40, SE 131, SE 127, SE 315, SE 323, G42–44, G49, G54, G59, G60, G61, SE 311, SE 263, SE 259), zgodnje- G64, G65, G68), 1 odlomek ostenja srednjeveške (SE 150), srednjeve- sklede (G45), 8 odlomkov dna posod ške (SE 154, SE 156, SE 293, SE 142, (G41, G53, G55, G62, G63, G66, G69, nja keramičnih posod; zgodnje- 23 kosov ožgane gline, 1 opeka; no- SE 144, SE 146, SE 161, SE 197, G70), 11 okrašenih ostenj posod ga srednjega veka: 1 odlomek dna vega veka: 3 odlomki novoveške ke- SE 309, SE 181) in neopredeljene ar- (G46–48, G50–52, G56, G57, G71) keramične posode; srednjega veka: ramike, 1 opeka, 1 železen predmet; heološke ostaline (SE 299, SE 301, in 213 ostenj posod; rimske dobe: 63 odlomkov srednjeveške kerami- ter 27 kosov ožgane gline. SE 297, SE 295, SE 152, SE 276, 1 okrašeno ostenje (G668), 3 oste- ke (G798–806), 1 železen predmet, Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 58 Bakrena doba SE 117/116 – jama Odkrita je bila v kv. 17. Slabo vi- A dna jama nepravilnega tlori- sa in nepravilnega preseka, veli- ka 1,90 × 1,26 m, je bila vkopana 0,37 m globoko v plast SE 3. Zapol- B njena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem in s prazgodovin- A B skimi najdbami: 1 odlomek okraše- nega ustja posode (G18), 5 odlomkov okrašenih ostenj posod in 27 ostenj keramičnih posod. SE 113/112 – jama Odkrita je bila v kv. 17. Srednje do- bro vidna manjša jama okroglega A tlorisa in ovalnega preseka, velika 0,90 m v premeru, je bila vkopana B 0,30 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim trdnim pe- A B ščenim meljem in s prazgodovinski- mi najdbami: 1 odlomek ustje sklede (G19), 49 ostenj posod, 1 odlomek dna keramične posode in 4 kosi ož- gane gline. SE 119/118 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 18. Srednje dobro vidna stojka ovalnega tlorisa in oval- A nega preseka, velika 0,60 × 0,56 m, B je bila vkopana 0,15 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo A B rjavim mehkim peščenim meljem in s 3 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. SE 27/26 – jama (M 1:100) B Odkrita je bila v kv. 27. Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravil- nega preseka, velika 4,14 × 1,83 m, je bila vkopana 0,17 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivor- javim mehkim finim peskom in z 19 odlomki ostenij, 1 odlomkom ustja lonca (G20), 1 odlomkom dna (G21), 1 odlomkom noge (G22) bakrenodob- A nih posod ter 1 odlomkom ostenja in A B 1 odlomkom okrašenega ostenja sre- dnjeveške keramike. Na dnu jame je bila jama za stojko (SE 221). Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 59 SE 221/220 – jama za stojko A (M 1:20) B Vkopana je bila na dnu jame SE 27 (kv. 27). Slabo vidna stojka okroglega tlorisa in nepravilnega preseka, veli- A B ka 0,30 m v premeru, je bila vkopa- na 0,04 m globoko v plast SE 3. Za- polnjena je bila s sivo rjavim rahlim peskom in z gruščem. SE 23/22 – jama Odkrita je bila v kv. 27. Slabo vidna A jama nepravilnega okroglega tlorisa in ovalnega preseka, velika 1,76 m v premeru, je bila vkopana 0,18 m B globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim meljastim finim pe- skom in z 1 odlomkom ostenja ba- krenodobne keramične posode. A B SE 11/10 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 28. Slabše vi- A dna stojka nepravilnega ovalnega B tlorisa in nepravilnega preseka, ve- lika 0,65 × 0,52 m, je bila vkopana A B 0,36 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s čvrsto sivo peščeno glino in z 1 odlomkom bakreno- dobne keramične posode ter drob- ci oglja. SE 9/8 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 29. Slabše vidna A stojka okroglega tlorisa in ovalnega preseka, velika 0,62 × 0,60 m, je bila vkopana 0,18 m globoko v plast SE 4. Zapolnjena je bila z mehko sivo me- B ljasto glino in z 1 odlomkom ostenja A B bakrenodobne keramične posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 60 Bronasta doba Jame in druge strukture na severnem delu najdišča, vkopane v plast SE 3, SE 302–SE 304 SE 361/359/360 – jama mešanega z meljem in s peskom, ve- Odkrita je bila v kv. 5. Slabo vidna likosti 1,10 × 0,80 m, gl. 0,18 m. B jama nepravilnega tlorisa in ovalnega 2. plast (SE 360) nepravilnega tlori- preseka je bila velika 3,46 × 3,33 m. sa in nepravilnega preseka, velikosti Vkopana je bila 0,28 m globoko v 3,46 × 3,33 m, gl. 0,28 m, je bila iz plast SE 304. Imela je dve plasti: črno-sivega trdnega glinenega peska 1. plast (SE 359) nepravilnega tlorisa s 30 % grušča, v katerem je bil 1 od- in nepravilnega preseka je bila iz sivo lomek dna keramične posode (G39). rjavega rahlo sprijetega grušča, po- A A B 359 360 361 SE 336/333 – krožna jama poligonalnih tal Odkrita je bila v kv. 33. Dobro vi- dna jama nesklenjenega krožnega tlorisa in nepravilnega preseka, ve- lika 2,16 × 1,69 m, je bila vkopana 0,28 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s temno sivim do črnim sprijetim glinenim peskom s 3 od- lomki ostenij keramičnih posod. SE 325/324 – jama Odkrita je bila v kv. 33 in 45. Dobro vidna jama nepravilnega podolgova- tega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 2,84 × 0,93 m, je bila vko- pana 0,47 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s temno sivim do črnim sprijetim glinenim peskom z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramične posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 61 Jame in druge strukture na severnem delu najdišča, vkopane v plast SE 124 SE 279/277, SE 278, SE 307 – 0,21 m globoko v plast SE 303. Imela 2. plast (SE 278) je bila dobro vidna, 3. plast (SE 307) je bila dobro vidna, jama je tri plasti: nepravilnega tlorisa in nepravilne- nepravilnega tlorisa in nepravilne- Odkrita je bila v kv. 13. Dobro vi- 1. plast (SE 277) je bila dobro vidna, ga preseka iz rumeno sivega trdnega ga preseka iz temno sivega trdnega dna jama nepravilnega tlorisa nepravilnega tlorisa in ovalnega pre- glinenega melja s temno oranžnimi glinenega melja s temno oranžnimi in nepravilnega preseka, velika seka iz sivega trdnega glinenega me- oksidi, gl. 0,18 m ter z 1 okrašenim oksidi, gl. 0,21 m ter z drobci pra- 2,20 × 1,77 m, je bila vkopana lja, glob. 0,15 m. ostenjem in 2 ostenjema prazgodo- zgodovinskih keramičnih posod. vinskih keramičnih posod. B A A B SE 240/239 – jama Odkrita je bila v kv. 5–6 in 13–14. Slabo vidna jama nepravilnega po- dolgovatega tlorisa in nepravilnega preseka, velikosti 7,30 × 2,20 m, je bila vkopana 0,27 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rahlo sprijeto meljasto glino in s 3 od- lomki ustij, 1 odlomkom dna (G72), 1 okrašenim ostenjem (G73), 16 odlomki ostenij prazgodovinskih in 3 odlomki ostenij rimskodobnih ke- ramičnih posod. SE 267/266 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 14. Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalne- B ga preseka, velika 0,74 × 0,40 m, je A bila vkopana 0,07 m globoko v plast SE 302. Zapolnjena je bila s sivo rja- vim zbitim meljastim peskom z 20 % A B kamnov (0,5–2,0 cm) in z odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 62 SE 272/270, SE 271 – krožna D jama poligonalnih tal (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 14–15. Dobro vidna jama nepravilnega krožne- C ga tlorisa in nepravilnega preseka, B velikosti 3,27 × 3,16 m, je bila vko- pana 0,29 m v plast SE 302. Zapol- njena je bila s sivo mehke meljasto A glino in z 2 odlomkoma ustij (G74), 3 odlomki dnov, 2 odlomkoma okra- A B C D šenih ostenj, 3 odlomki ročajev in 11 ostenji prazgodovinskih keramič- nih posod. SE 291/290 – jama Odkrita je bila v kv. 7. Srednje dobro vidna jama ovalnega tlorisa in oval- B nega preseka, velika 1,52 × 0,77 m, je bila vkopana 0,25 m globoko v plast SE 302. Plast (SE 290) iz sivo A rjavega trdnega meljastega peska z 20 % grušča je vsebovala 1 odlomek A B ustja, 1 okrašeno ostenje (G75) in 2 ostenji prazgodovinskih keramič- nih posod. B SE 287/286 – jama Odkrita je bila v kv. 7. Srednje do- bro vidna jama nepravilnega tlo- risa in nepravilnega preseka, veli- ka 2,20 × 1,24 m, je bila vkopana 0,14 m globoko v plast SE 3. Za- polnjena je bila s sivo rjavim tr- dnim meljastim peskom z 10 % gru- šča in z 2 odlomkoma ustij (G76), 7 odlomki ostenij prazgodovinskih A keramičnih posod in 2 odlomkoma A B ostenj srednjeveške keramike. SE 148/147 – jama Odkrita je bila v kv. 8. Srednje do- bro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 2,10 × 1,37 m, je bila vkopana B 0,13 m globoko v plast SE 124. Za- polnjena je bila s sivo rjavim trdnim A peščenim meljem in s 3 odlom- ki ustij, 1 držajem, 33 ostenji praz- godovinskih keramičnih posod ter 22 kosi ožgane gline. Jamo sta pre- sekali dve srednjeveški jami: SE 144 A B in SE 146. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 63 B SE 274/273 – jama ščenim meljem in s 4 odlomki ustij, Odkrita je bila v kv. 16. Srednje do- 4 odlomki dnov, 1 odlomkom ročaja, bro vidna jama nepravilnega tlorisa 1 okrašenimo ostenjem, 1 ostenjem in nepravilnega preseka, velika prazgodovinskih keramičnih posod, 3,50 × 1,80 m, je bila vkopana 1 odlomkom uteži (G77) in 1 odlom- 0,35 m globoko v plast SE 3. Zapol- kom vretenca (G78). njena je bila s sivo rjavim trdnim pe- A A B SE 127/126 – jama Odkrita je bila v kv. 16. Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalne- ga preseka, velika 1,77 × 1,43 m, je B bila vkopana 0,40 m globoko v plast A SE 124. Zapolnjena je bila s sivo rja- vim trdnim peščenim meljem s 15 % grušča (0,5–2 cm) in z 11 odlomki ustij (G79–83), 2 odlomkoma dna A B (G84), 7 okrašenimi ostenji (G85, G86), 97 ostenji prazgodovinskih ke- ramičnih posod, 1 odlomkom dna srednjeveške keramike (G87) in 3 kosi ožgane gline. SE 315/312 – krožna jama SE 365/364 – jama za stojko B poligonalnih tal (M 1:100) (M 1:20) Odkrita je bila v kv. 45–46. Do- Vkopana je bila v jamo SE 323 D bro vidna jama krožnega tlori- (kv. 33). Dobro vidna stojka okrogle- sa in ovalnega preseka, velika C ga tlorisa in ovalnega preseka, velika A 6,00 × 1,40 m, je bila vko- 0,22 m v premeru, je bila vkopana A B pana 0,44 m globoko v 0,07 m globoko v plast SE 304. Za- B plast SE 304. Zapolnje- polnjena je bila s sivo rjavim trdnim na je bila s temno sivim peščenim meljem. trdnim meljastim peskom z nekaj manjšimi kamni in z A 1 odlomkom dna, 1 okrašenim A B C D ostenjem (G88), 14 ostenji (od tega 1 latensko) prazgodovinskih keramič- nih posod. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 64 SE 323/322 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 33–34 in 45–46. Srednje dobro vidna jama nepravil- nega tlorisa in nepravilnega preseka, A velika 2,60 × 1,28 m, je bila vkopana 0,11 m globoko v plast SE 304. Za- polnjena je bila z rjavim trdnim pe- ščenim meljem in s 4 odlomki ostenij B prazgodovinskih keramičnih posod. A B V jamo so bile vkopane manjše jame SE 340, SE 365 in SE 363, na njenem jugozahodnem delu pa jo je presekala časovno neopredeljena jama SE 321. SE 340/339 – jama SE 363/362 – jama Vkopana je bila v jamo SE 323 Vkopana je bila v jamo SE 323 B (kv. 33–34 in 45–46). Dobro vidna A (kv. 33). Dobro vidna manjša jama jama ovalnega tlorisa in nepravilne- B nepravilnega tlorisa in ovalnega A ga preseka, velika 1,58 × 1,45 m, je preseka, velika 0,80 × 0,63 m, je bila vkopana 0,40 m globoko v jamo bila vkopana 0,8 m globoko v jamo A B SE 323. Zapolnjena je bila s sivim SE 323. Zapolnjena je bila s temno trdnim meljastim peskom s temno sivim trdnim meljastim pesekom. A B oranžnimi oksidi in 5 % grušča in s 4 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. SE 311/310 – krožna jama D poligonalnih tal (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 34 in 46. Dobro C vidna jama nesklenjenega krožne- ga tlorisa in nepravilnega preseka, B velika 3,98 × 2,95 m, je bila vkopa- A na 0,59 m globoko v plast SE 303. Zapolnjena je bila s temno rjavo do A B C D sivo rahlo peščeno glino z bakre- nodobnimi najdbami: 5 odlomkov ostenij keramičnih posod in 1 gline- in srednjeveškimi najdbami: 1 odlo- no zajemalko (G90), bronastodobni- mek ostenja, 1 odlomek okrašene- mi najdbami: 4 odlomki ustij, 4 od- ga ostenja srednjeveške keramike ter lomki dna (G89), 1 okrašeno ostenje, 1 kosom ožgane gline. 1 ročaj, 28 ostenij keramičnih posod SE 259/258 – jama Odkrita je bila v kv. 47. Slabo vi- dna jama nepravilnega tlorisa in A plitvega ovalnega preseka, velika 1,63 × 1,43 m, je bila vkopana B 0,10 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim mehkim peščenim meljem in z 1 odlomkom dna, 3 okrašenimi ostenji (G125, A B G126) in 11 ostenji prazgodovinski keramičnih posod. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 65 SE 263/262 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 34–35 in A 46–47. Dobro vidna jama ne- pravilnega tlorisa in nepravilne- ga preseka, velika 4,20 × 3,96 m, je segala 0,41 m globoko v plast SE 124. Zapolnjena je bila s te- mno rjavim do črnim mehkim B drobnim peskom z bronastodob- nimi najdbami: 12 odlomkov ustij (G91–97), 1 odlomek zgornjega A B dela skodelice (G98), 5 odlomkov dnov (G99), 15 okrašenih ostenj (G100–107), 3 odlomki ročajev, 285 nodobnimi najdbami: odlomek ustja (G109), kamniti odbitek (G110) ter V jamo je bila vkopana jama SE 338, ostenj keramičnih posod in bakre- lonca z odlomljenim ročajem (G108), 19 kosi ožgane gline. na jugovzhodnem robu pa jo je pre- odlomek okrašenega ostenja posode sekala jama SE 261. SE 338/337 – jama SE 261/260 – jama Vkopana je bila v jamo SE 263 Presekala je jamo SE 263 (kv. 46–47). (kv. 34–35). Dobro vidna manjša Dobro vidna jama okroglega tlori- A A jama okroglega tlorisa in pravilne- sa in nepravilnega preseka, velika ga preseka, velika 0,99 × 0,98 m, je 1,41 × 1,34 m, je segala 0,26 m glo- segala 0,09 m globoko v plast SE 3. boko v plast SE 3. Zapolnjena je bila Zapolnjena je bila s temno rjavim B s temno rjavim do črnim drobnim grobim peskom z veliko kamni in s peskom in s 7 odlomki ustij (G117– A B B 3 odlomki ustij (G111–113), 5 okra- 120), 2 odlomkoma dna (G121), A B šenimi ostenji (G114–116), 30 oste- 2 okrašenima ostenjema (G122, nji prazgodovinskih keramičnih po- G123) in 36 ostenji prazgodovinskih sod ter 26 kosi ožgane gline. keramičnih posod ter kamnitim od- bitkom (G124). D SE 257/255 – krožna jama poligonalnih tal Odkrita je bila v kv. 47. Srednje do- bro vidna jama nesklenjenega pol- C krožnega tlorisa in ovalnega preseka, velika 3,20 × 2,25 m, je bila vko- B pana 0,26 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s temno sivim rjavim trdnim peščenim meljem ter A s 3 okrašenimi ostenji in 33 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. A B C D SE 183/182 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 35. Srednje dobro vidna stojka ovalnega tlo- A risa in nepravilnega preseka, veli- ka 0,73 × 0,62 m, je bila vkopana B 0,09 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim trdnim A B peščenim meljem in z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramič- ne posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 66 Posamezne jame in druge strukture na osrednjem delu najdišča, vkopane v plast SE 3 SE 233/232 – jama Odkrita je bila v kv. 47. Srednje B dobro vidna jama ovalnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika 0,96 × 0,91 m, je bila vkopana 0,18 m globoko v plast SE 3. Zapol- A njena je bila s svetlo sivo rjavim fi- A B nim peskom in z 1 odlomkom ročaja in s 3 ostenji prazgodovinskih kera- mičnih posod. A SE 193/328, SE 190–192 – krožna 3,49 × 3,36 m z 1 odlomkom ustja 4. plast je bila dobro vidna, nepra- jama poligonalnih tal (M 1:20) (G127) in s 35 odlomki ostenij praz- vilnega tlorisa in nepravilnega pre- Odkrita je bila v kv. 35–36. Srednje godovinskih keramičnih posod. seka, iz sivega mehkega meljastega dobro vidna jama nepravilnega tlo- 2. plast je bila dobro vidna, ne- peska s 3 odlomki ustij (G128–130), risa in nepravilnega preseka, velika pravilnega tlorisa in nepravilnega 4 odlomki dna, 5 odlomki ročajev, 3,35 × 3,28 m, je bila vkopana preseka, iz rjavega grobega peska, 4 odlomki okrašenih ostenj (G131– 0,42 m globoko v plast SE 3. Jama je gl. 0,29 m, s 5 odlomki ostenij praz- 134), 71 ostenji prazgodovinskih ke- B imela štiri plasti: godovinskih keramičnih posod. ramičnih posod, 1 odlomkom okra- 1. plast je bila dobro vidna, nepra- 3. plast je bilo slabo vidna, nepravil- šenega ostenja zgodnjesrednjeveške A B vilnega tlorisa in nepravilnega prese- nega tlorisa in nepravilnega preseka, keramične posode ter 1 kosom ož- ka, iz temno sivega do črnega meh- iz rjavega grobega peska. gane gline. 192 328 193 kega meljastega peska, velikosti 190 191 191 SE 231/230 – jama B Odkrita je bila v kv. 48. Dobro vi- dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 2,03 × 1,26 m, je bila vkopana 0,46 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo mehkim melja- stim peskom in z 1 odlomkom ustja, A 6 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in 1 kosom ožga- A B ne gline. SE 213/211 – krožna jama A B poligonalnih tal Odkrita je bila v kv. 36 in 48. Do- bro vidna jama nepravilnega tlori- sa in nepravilnega preseka, velika C 2,25 × 2,12 m, je bila vkopana 0,28 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo sivim mehkim drobnim pe- skom in z 2 odlomkoma ustij (G135, G136), 5 odlomki dnov (G137), 40 od- D lomki ostenij (od tega 1 latensko G138) A B C D prazgodovinskih keramičnih posod in 1 kosom ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 67 SE 199/198 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 36. Dobro vidna stojka ovalnega tlorisa in globoke- ga nepravilnega ovalnega preseka, B A velika 0,33 × 0,27 m, je bila vkopa- na 0,35 m globoko v plast SE 3. Za- A B polnjena je bila s svetlo sivo rjavim trdnim peščenim meljem in s 5 od- lomki ostenij prazgodovinskih kera- mičnih posod, 1 kosom ožgane gline ter drobci oglja. SE 177/176 – jama Odkrita je bila v kv. 37. Srednje do- bro vidna manjša jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, ve- A B lika 0,90 × 0,55 m, je bila vkopana 0,03 m globoko v plast SE 3. Zapol- A B njena je bila s svetlo sivim mehkim finim peskom in z 2 ostenjema praz- godovinskih keramičnih posod ter 1 kosom ožgane gline. SE 138/137 – jama veškimi najdbami: 2 odlomka okra- Odkrita je bila v kv. 9. Dobro vidna šenih ostenj keramičnih posod in jama podolgovatega ovalnega tlo- 3 kosi ožgane gline ter drobci oglja. B risa in nepravilnega preseka, veli- Presekana je bila z zgodnjesrednje- ka 2,35 × 1,37 m, je bila vkopana veško jamo SE 136. 0,26 m globoko v plast SE 3. Zapol- A njena je bila s črnim mehkim me- ljem in z bakrenodobnimi najdbami: 1 okrašeno ostenje, bronastodobnimi A B najdbami: 1 odlomek ustja posode (G139), 1 okrašeno ostenje, 23 ostenj keramičnih posod, zgodnjesrednje- SE 111/110 – jama Odkrita je bila v kv. 17. Srednje do- bro vidna manjša jama okroglega A tlorisa in ovalnega preseka, velika B 0,73 m v premeru, je bila vkopana 0,29 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim trdnim pe- A B ščenim meljem in s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja posode, 1 odlomek dna posode, 1 odlomek okrašenega ostenja posode in 17 od- lomkov ostenij keramičnih posod. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 68 SE 115/114 – jama Odkrita je bila v kv. 17. Srednje do- bro vidna manjša jama okroglega A tlorisa in nepravilnega preseka, ve- B lika 0,76 × 0,53 m, je bila vkopana 0,06 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim trdnim A B peščenim meljem ter z 1 odlomkom ustja in 1 odlomkom ostenja prazgo- dovinske keramične posode. SE 123/122 – jama Odkrita je bila v kv. 18. Dobro vi- dna manjša jama nepravilnega po- A dolgovatega tlorisa in nepravilne- B ga preseka, velika 1,07 × 0,48 m, je bila vkopana 0,07 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivim meh- A B kim peščenim meljem, z odlomkom ostenja bronastodobne keramike ter kamnitim odbitkom (G140). SE 88 – plast G465, G466), 2 skodelici (G148, Odkrita je bila v kv. 10–11, 18–21 G172), 3 skledice (G261, G262, in 40–43, velika 30,2 × 10 m, G476), 1 skledica na nogi (G260), 30 × 8 m, gl. do 0,20 m. Kultur- 192 odlomkov dnov (G149–161, na plast rjavega trdnega peščene- G173, G263–293, G369, G417–432, ga melja je vsebovala večje število G477–479, G484), 6 odlomkov nog prazgodovinske keramike. V plast so (G294–296, G433, G454), 82 roča- bile vkopane prazgodovinske: SE 92, jev (G174, G298, G299, G437–438, SE 100, SE 96, SE 98, SE 104, SE 106, G469, G470), 20 držajev oziroma SE 108 in novodobne jame: SE 102, bradavic (G300–308, G335–336, SE 94, SE 252, SE 63, SE 356. Prekri- G434–436), 200 okrašenih ostenj vala pa je številne prazgodovinske (G162–171, G297, G309–333, jame: SE 330, SE 332, SE 244, SE 242, G337–360, G439–449, G480–483, SE 246, SE 248, SE 254, SE 235, G485, G496), 2904 ostenj kera- SE 344, SE 346, SE 348, SE 187, mičnih posod, 4 uteži (G450–453), SE 189, SE 210, SE 217, SE 219, 2 vretenci (G362, G363), 1 odlomek SE 202, SE 208, SE 206, SE 204, žrmelj, 1 odlomek kamnite sekire SE 215, SE 350, SE 352, SE 354, (G364), 1 odbitek; mlajšeželezno- SE 374, SE 376, SE 378, zgodnjesre- dobna najdba: 1 ostenje posode; dnjeveško jamo: SE 61 in neoprede- rimskodobne najdbe: 1 odlomek dna ljeno jamo SE 250. (G455), 5 ostenj keramičnih posod; V plasti so bile prazgodovinske zgodnjesrednjeveške najdbe: 1 odlo- najdbe: 288 odlomkov ustij posod mek ustja (G487), 3 odlomki ostenij (G141–147, G176–230, G232–252, in 1 odlomek dna keramičnih posod; G257–259, G365–367, G371–404, srednjeveške najdbe: 7 odlomkov G457–464, G467, G472–475), 1 ustij, 15 odlomkov ostenij, 3 odlomki vrč (G456), 1 odlomek zgornjega okrašenih ostenij in 2 odlomka dna dela lonca (G175), 1 odlomek vrča keramičnih posod, 47 kosov ožgane (G231), 20 odlomkov skled (G253– gline in 6 kosov žlindre. 256, G368, G405–410, G411–416, Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 69 Jame in druge strukture v osrednjem delu najdišča, vkopane v plast SE 88 SE 92/91 – jama (M 1:100) 1 noga posode (G514), 28 ročajev Odkrita je bila v kv. 18–19. Dobro vi- (G527–530), 1 držaj, 37 okrašenih dna jama ovalnega tlorisa in ovalne- ostenj (G515–526), 557 ostenj ke- ga preseka, velika 4,70 × 2,90 m, je ramičnih posod, 1 vretence (G531), B bila vkopana 0,15 m globoko v plast 5 kamnitih odbitkov (G535–539) in SE 88. Zapolnjena je bila s temno 10 kosov ožgane gline. A sivo rjavim trdnim peščenim meljem Jamo seka novodoben vkop SE 94. in s prazgodovinskimi najdbami: del zlate tolčene nitke (G532), 44 od- lomkov ustij (G488–507), 1 odlomek skledice (G508), 1 skodelica (G509), A B 13 odlomkov dnov (G510–513), SE 96/95 – jama Odkrita je bila v kv. 19. Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravil- nega preseka, velika 2,18 × 1,14 m, A B je bila vkopana 0,34 m globoko v plast SE 88. Zapolnjena je bila s sivo rjavim mehkim peščenim meljem in s prazgodovinskimi najdbami: 2 od- lomka ustij posod (G541, G542), 1 odlomek dna posode, 47 odlomkov ostenij posod, glinasti obesek (G543), A B 1 odlomek okrašenega ostenja ter 1 odlomek dna zgodnjesrednjeveške keramične posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 70 SE 100/99 – jarek (M 1:100) Odkrit je bil v kv. 18–19. Srednje dobro viden jarek nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka, velik 4,24 × 0,71 m, je bil vkopan 0,15 m globoko v plast SE 88. Zapolnjen je bil s sivo rjavim mehkim meljastim peskom in s prazgodovinskimi najd- A B bami: 1 odlomek ročaja s ploščatim čepastim zaključkom (G540), 1 od- lomek ostenja bakrenodobnih ke- ramičnih posod, 1 odlomek dna in A B 9 odlomkov ostenij bronastodobnih keramičnih posod. Domnevni nadzemni objekt v kv. 19 Tloris domnevnega nadzemne- ga objekta smo določili na podlagi ohranjenih jam za stojke: SE 104, SE 106, SE 108 in manjših jam SE 98 in SE 330. SE 98/97 – jama Odkrita je bila v kv. 19. Srednje do- bro vidna jama nepravilnega tlo- risa in ovalnega preseka, veli- A ka 1,56 × 0,58 m, je bila vkopana B 0,18 m globoko v plast SE 88. Zapol- njena je bila s sivo rjavim mehkim peščenim meljem in s prazgodovin- skimi najdbami: 1 odlomek ustja, A B 44 odlomkov ostenij, 1 okrašeno ostenje keramičnih posod in s sre- dnjeveško železno puščico (G544). SE 104/103 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 19. Srednje do- bro vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, veli- B ka 0,72 × 0,48 m, je bila vkopana A 0,10 m globoko v plast SE 88. Za- polnjena je bila s sivo rjavim meh- A B kim meljastim peskom in z 1 od- lomkom ostenja prazgodovinske keramične posode ter 4 kosi ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 71 SE 106/105 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 19. Slabo vi- B dna manjša jama ovalnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika 0,65 × 0,49 m, je bila vkopana A 0,19 m globoko v plast SE 88. Za- A B polnjena je bila s sivo rjavim meh- kim meljastim peskom in s 4 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. SE 108/107 – jama za stojko (M 1:20) B Odkrita je bila v kv. 19. Srednje dobro vidna stojka ovalnega tlorisa in oval- nega preseka, velika 0,37 × 0,28 m, A je bila vkopana 0,08 m globoko v A B plast SE 88. Zapolnjena je bila s sivo rjavim mehkim meljastim peskom in z 1 kosom ožgane gline. Jame in druge strukture v osrednjem delu najdišča pod plastjo SE 88 SE 330/329 – jama Odkrita je bila v kv. 19. Slabo vi- A dna manjša jama ovalnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika B 0,82 × 0,67 m, je bila vkopana 0,07 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim trdnim A B peščenim meljem ter z 1 odlomkom ustja in 2 ostenjema prazgodovinskih keramičnih posod. SE 332/331 – jama Odkrita je bila v kv. 19. Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilne- ga preseka, velika 1,78 × 1,10 m, je A B bila vkopana 0,12 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem in z 2 od- lomkoma ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 72 SE 244/243 – jama Odkrita je bila v kv. 20. Dobro vidna jama okroglega tlorisa in nepravilne- ga preseka, velika 1,12 × 1,06 m, je A bila vkopana 0,45 m globoko v plast B SE 3. Zapolnjena je bila z rjavim do temno sivim trdnim peščenim me- ljem in z odlomkom zgornjega dela A B skodelice (G545), 2 odlomkoma ustij, 2 odlomkoma ročajev, 49 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in 28 kosi ožgane gline. SE 242/241 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 20. Srednje do- B bro vidna jama nepravilnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika 3,45 × 2,10 m, je bila vkopana 0,30 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s temno sivo rjavim tr- dnim peščenim meljem z bakreno- dobnimi najdbami: odlomek ustja A lonca (G583), odlomek skodelice z ro- A B čajem (G585), odlomek sklede (G584), 2 okrašeni ostenji keramičnih posod (G587, G588), odlomek ostenja z od- lomljeno bradavico (G586) in brona- 568), 8 odlomkov ročajev (G569), 2 Radiokarbonski datum (sl. 57) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). stodobnimi najdbami: 32 odlomkov ostenji z držajem oziroma bradavico radiokarbonska starost BP 3088±27 ustij (G546–548, G550, G552–554, (G570), 23 okrašenih ostenj (G571– 1∑ cal BC 1411–1371 (verjetnost 41,0 %) G558–561), 5 odlomkov skled (G549, 581), 268 ostenj keramičnih posod, 1 1343–1316 (verjetnost 27,3 %) G551, G555–557), 2 skodelici (G562, kamnite žrmlje (G582), drobec brona 2∑ cal BC 1427–1295 (verjetnost 95,4 %) G563), 14 odlomkov dna (G564– in 43 kosov ožgane gline. SE 246/245 – jama Odkrita je bila v kv. 20. Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, velika 1,23 × 1,17 m, je B bila vkopana 0,18 m globoko v plast A SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem, z 1 od- lomkom ustja (G589), 1 odlomkom A B ročaja, 22 odlomki ostenij bakreno- dobnih keramičnih posod ter s 6 od- lomki ostenij bronastodobnih kera- mičnih posod. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 73 SE 248/247 – jama Odkrita je bila v kv. 20. Slabo vi- B dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 1,20 × 1,10 m, je bila vkopana 0,20 m globoko v plast SE 3. Zapol- A njena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem in z 1 odlomkom A B zgornjega dela bakrenodobne sklede (G595) ter s 43 odlomki ustij (G590– 593), 1 odlomkom dna (G594) in 8 odlomki ostenij bronastodobnih keramičnih posod. SE 254/253 – jama Odkrita je bila v kv. 20. Srednje dobro B A vidna jama ovalnega tlorisa in oval- nega preseka, velika 2,00 × 1,46 m, je bila vkopana 0,32 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem in s 4 odlomki ustij (G596, G597, G600), 7 odlomki dna (G598, G601), 5 okra- šenimi ostenji (G599), 4 odlomki ro- A B čajev ter z 69 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. SE 235/234 – jama B Odkrita je bila v kv. 21. Srednje do- bro vidna jama okroglega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 1,40 m v premeru, je bila vkopa- na 0,21 m globoko v plast SE 3. Za- polnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem z nekaj manjšimi A kamni in z 2 loncema (G602, G603), A B 20 odlomki ustij loncev (G604–607, G610, G613), 2 odlomkoma skled (G609, G611), 2 odlomkoma dnov (G612), 5 odlomki ročajev, 4 odlom- ki okrašenih ostenij (G614–617), keramičnih posod, vretencem (G618), Radiokarbonski datum (sl. 58) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). 110 odlomki ostenij prazgodovinskih 3 odlomki srednjeveške keramike in radiokarbonska starost BP 2999±23 26 kosi ožgane gline. 1∑ cal BC 1301–1211 (verjetnost 68,3 %) 2∑ cal BC 1371–1345 (verjetnost 4,74 %) 1317–1188 (verjetnost 80,3 %) 1181–1155 (verjetnost 5,7 %) 1145–1130 (verjetnost 4,7 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 74 SE 344/343, SE 372, SE 381 – A jama Odkrita je bila v kv. 21. Srednje do- bro viden vkop jame ovalnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika 2,05 × 1,70 m, je bila vkopana 0,50 m globoko v plast SE 3. Jama je B imela tri plasti: 1. plast (SE 343): dobro vidna ovalne- A B ga tlorisa in nepravilnega preseka iz sivo rjavega trdnega peščenega melja, 372 343 velika 2,08 × 1,48 m, gl. 0,07 m, je 381 vsebovala 1 okrašeno ostenje (G619) 344 in 26 odlomkov ostenij prazgodovin- skih keramičnih posod. 3. plast (SE 381): srednje dobro vi- Radiokarbonski datum (sl. 56) oglja iz jame (plast SE 381) je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). 2. plast (SE 372): plast ožgane gli- dna, ovalnega tlorisa in ovalne- radiokarbonska starost BP 3285±25 ne, kamnov in keramike, velika ga preseka iz sivo rjavega trdne- 1∑ cal BC 1608–1570 (37,9% verjetnost) 1,15 × 1,08 m, gl. 0,05 m, je vsebo- ga peščenega melja, velika 1,48 m 1561–1546 (12,8% verjetnost) vala skledo (G621), del ostenja lonc, v premeru, gl. 0,30 m, je vsebovala 1541–1523 (17,6% verjetnost) okrašenega s kanelurami (G620), 9 odlomkov ustij (G627–630), 7 od- 2∑ cal BC 1620–1501 (95,4% verjetnost) 13 odlomkov ustij (G622, G623), lomkov dnov (G631–634), 3 odlomke 5 odlomkov dnov (G624), 2 odlom- ročajev, 5 odlomkov okrašenih oste- ka ročajev, 8 odlomkov okrašenih nij (G635, G636), 128 ostenij praz- ostenij (G625, G626), 117 odlomkov godovinskih keramičnih posod ter ostenij prazgodovinskih keramičnih 49 kosov ožgane gline. posod in 61 kosov ožgane gline. SE 346/345 – jama Odkrita je bila v kv. 21. Dobro vi- B dna manjša jama ovalnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika 0,95 × 0,57 m, je bila vkopana A 0,28 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s temno sivo rjavim tr- A B dnim peščenim meljem z nekaj ve- čjimi kamni in z 1 odlomkom ustja (G637), 1 okrašenim ostenjem in 12 ostenji prazgodovinskih keramič- nih posod. SE 348/347 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 21. Dobro vidna A stojka ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, velika 0,65 × 0,57 m, je bila vkopana 0,28 m globoko v plast B SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim A B trdnim peščenim meljem in z 1 od- lomkom ustja, 5 ostenji prazgodo- vinskih keramičnih posod, 1 kosom ožgane gline in drobci oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 75 SE 187/186 – jama SE 189/188 – jama Odkrita je bila v kv. 39. Dobro vidna Odkrita je bila v kv. 40. Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega jama ovalnega tlorisa in ovalne- B B preseka, velika 1,18 × 1,10 m, je bila ga preseka, velika 1,24 × 1,23 m, je vkopana 0,09 m globoko v plast SE 3. bila vkopana 0,09 m globoko v plast Zapolnjena je bila s sivim trdnim pe- SE 3. Zapolnjena je bila s sivim tr- ščenim meljem in s 3 odlomki ustij dnim peščenim meljem in z 1 od- A A (G638, G639), 1 odlomkom dna lomkom zgornjega dela lonca (G641), (G640), 2 okrašenima ostenjema, A B 6 odlomki ustij (G642–646), 1 okra- A B 32 ostenji prazgodovinskih keramič- šenim ostenjem, 2 odlomkoma roča- nih posod ter 1 odlomkom ostenja ja, 36 odlomki ostenij prazgodovin- srednjeveške posode. skih keramičnih posod, 1 odlomkom ostenja zgodnjesrednjeveške kerami- ke in kosom ožgane gline. SE 210/209 – jama Odkrita je bila v kv. 40. Dobro vi- dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika B 1,60 × 0,87 m, je bila vkopana 0,29 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivim trdnim pešče- nim meljem in s 3 odlomki ustij, A 3 odlomki dna, 33 odlomki ostenij A B prazgodovinskih keramičnih posod ter 1 odlomkom dna srednjeveške keramike. Domnevni nadzemni objekt v kv. 40 pod plastjo SE 88 Domnevni nadzemni objekt smo določili na podlagi ohranjenih jam za stojke: SE 217, SE 219, SE 202, SE 208, SE 206, SE 204. SE 217/216 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 40. Slabo vidna stojka ovalnega tlorisa in ovalnega B preseka, velika 0,56 × 0,50 m, je A bila vkopana 0,14 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rja- vim trdnim peščenim meljem in s A B 44 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 odlomkom sre- dnjeveške keramične posode, 5 kosi ožgane gline in drobci oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 76 SE 219/218 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 40. Slabo vidna B stojka ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, velika 0,55 × 0,43 m, je bila vkopana 0,11 m globoko v plast A SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim A B trdnim peščenim meljem in z 2 od- lomkoma ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in drobci oglja. SE 202/201 – jama za stojko SE 206/205 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 40. Srednje dobro Odkrita je bila v kv. 40. Dobro vi- vidna stojka ovalnega tlorisa in oval- B B dna stojka nepravilnega tlorisa nega preseka, velika 0,66 × 0,55 m, in nepravilnega preseka, velika A je bila vkopana 0,07 m globoko v A 0,27 × 0,22 m, je bila vkopana A B plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo 0,02 m globoko v plast SE 3. Zapol- A B sivim trdnim peščenim meljem in z njena je bila s svetlo sivim mehkim 1 odlomkom ostenja prazgodovinske peščenim meljem. keramične posode. SE 208/207 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 40. Srednje do- bro vidna stojka nepravilnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika A B 0,66 × 0,62 m, je bila vkopana 0,15 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s svetlo rumeno rjavim A B trdnim peščenim meljem in z 1 od- lomkom ustja (G647) ter 9 odlomki ostenij prazgodovinskih keramič- nih posod. SE 204/203 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 40. Dobro vi- B dna stojka nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika A 0,37 × 0,34 m, je bila vkopana 0,25 m globoko v plast SE 3. Zapol- A B njena je bila s svetlo sivim mehkim peščenim meljem. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 77 Jame in druge strukture v osrednjem delu najdišča pod plastjo SE 88 SE 215/214 – jama SE 350/349 – jama Odkrita je bila v kv. 40. Srednje do- Odkrita je bila v kv. 41. Srednje do- bro vidna jama nepravilnega tlo- bro vidna jama nepravilnega tlo- B risa in nepravilnega preseka, veli- risa in nepravilnega preseka, veli- ka 1,95 × 1,86 m, je bila vkopana ka 20,7 × 1,87 m, je bila vkopana B 0,17 m globoko v plast SE 3. Zapol- 0,57 m globoko v plast SE 3. Zapol- A njena je bila s sivo rjavim mehkim A njena je bila s svetlo sivo rjavim tr- peščenim meljem in z 2 odlomko- dnim peščenim meljem in z 9 od- ma okrašenih ostenj (G654, G655) lomki ustij (G656–659), 5 odlomki bakrenodobnih keramičnih posod, dnov (G660), 6 odlomki ročajev A B 4 odlomki ustij (G648–651), 1 od- (G661, G662), 2 okrašenima ostenje- A B lomkom ročaja, 2 odlomkoma dnov ma, 54 ostenji prazgodovinskih ke- (G652, G653), 48 odlomki ostenij ramičnih posod, 1 kosom žlindre ter bronastodobnih keramičnih posod, drobci oglja. 1 odlomkom ostenja zgodnjesre- dnjeveške keramične posode in 1 ko- som ožgane gline. SE 352/351 – jama Odkrita je bila v kv. 41. Srednje do- bro vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, velika B 0,77 × 0,57 m, je bila vkopana A 0,06 m globoko v plast SE 3. Za- polnjena je bila s svetlo sivo rja- A B vim trdnim peščenim meljem in z 1 odlomkom ustja ter 3 ostenji praz- godovinskih keramičnih posod. SE 354/353 – jama Odkrita je bila v kv. 41. Slabo vi- dna jama nepravilnega tlorisa in A nepravilnega preseka, velika B 1,44 × 0,81 m, je bila vkopana 0,08 m globoko v plast SE 3. Zapol- A B njena je bila s svetlo sivo rjavim tr- dnim peščenim meljem in z 8 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 78 SE 374/373 – jama Odkrita je bila v kv. 42. Srednje dobro A vidna jama ovalnega tlorisa in oval- nega preseka, velika 0,88 × 1,20 m, je bila vkopana 0,28 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo sivo rjavim trdnim peščenim meljem B A B in z 1 odlomkom ustja (G663), 1 od- lomkom okrašenega ostenja (G664) ter 6 ostenji prazgodovinskih kera- mičnih posod. SE 376/375 – jama za stojko SE 378/377 – jama Odkrita je bila v kv. 42. Srednje dobro Odkrita je bila v kv. 42. Dobro vi- vidna stojka ovalnega tlorisa in oval- dna manjša jama nepravilnega tlo- A nega preseka, velika 0,58 × 0,45 m, A risa in nepravilnega preseka, veli- B B je bila vkopana 0,20 m globoko v ka 1,08 × 0,80 m, je bila vkopana plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo 0,18 m globoko v plast SE 3. Zapol- A B A B sivo rjavim trdnim peščenim meljem njena je bila s svetlo sivo rjavim tr- in s 3 odlomki ostenij prazgodovin- dnim peščenim meljem in z 2 od- skih keramičnih posod. lomkoma ustij, 10 odlomki ostenij bronastodobnih keramičnih posod in 1 odlomkom okrašenega ostenja keramične posode (G665) iz mlajše železne dobe. Jame in druge strukture v osrednjem delu najdišča pod plastjo SE 2 SE 57/56 – jama Odkrita je bila v kv. 22. Srednje dobro vidna jama ovalnega tlorisa in oval- nega preseka, velika 1,10 × 0,70 m, je bila vkopana 0,21 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem in z 1 odlomkom ustja (G666), 1 dnom z ostenjem (G667) ter 12 odlomki ostenij bronastodobnih keramič- nih posod. Jama je bila presekana z recentnim jarkom SE 55. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 79 Nadzemni objekt v kv. 22 in 23 Tloris nadzemnega objekta smo do- ločili na podlagi jam za stojke: SE 83, SE 81. SE 77, SE 79, SE 69, SE 71, SE 73, SE 75 in jame SE 49. SE 49/48 – jama SE 81/80 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 23. Dobro vidna Odkrita je bila v kv. 22. Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalne- stojka ovalnega tlorisa in nepravilne- A A ga preseka, velika 0,96 × 0,72 m, je B ga preseka, velika 0,36 × 0,34 m, je B bila vkopana 0,17 m globoko v plast bila vkopana 0,07 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo sivo trdnim peščenim meljem in s 6 od- A B rjavim trdnim peščenim meljem in z A B lomki ostenij prazgodovinskih kera- 2 odlomkoma ostenij prazgodovin- mičnih posod. skih keramičnih posod. SE 83/82 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 23. Slabo vidna A stojka ovalnega tlorisa in ovalnega B preseka, velika 0,30 × 0,29 m, je bila A B vkopana 0,04 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo sivo rjavim trdnim peščenim meljem. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 80 SE 77/76 – jama za stojko SE 79/78 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 22. Slabo vidna Odkrita je bila v kv. 22. Srednje do- A A stojka ovalnega tlorisa in nepravil- bro vidna stojka nepravilnega tlo- B nega preseka, velika 0,48 × 0,32 m, B risa in nepravilnega preseka, veli- je bila vkopana 0,135 m globoko v A B ka 0,41 × 0,27 m, je bila vkopana A B plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo 0,05 m globoko v plast SE 3. Zapol- sivo rjavim trdnim peščenim meljem. njena je bila s svetlo sivo rjavim tr- dnim peščenim meljem. SE 69/68 – jama za stojko SE 71/70 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 22. Srednje Odkrita je bila v kv. 22. Dobro vidna dobro vidna stojka ovalnega tlo- A stojka ovalnega tlorisa in ovalnega A risa in nepravilnega preseka, veli- B preseka, velika 0,39 × 0,32 m, je B ka 0,31 × 0,28 m, je bila vkopana bila vkopana 0,14 m globoko v plast A B A B 0,04 m globoko v plast SE 3. Zapol- SE 3. Zapolnjena je bila s sivim tr- njena je bila s svetlo sivo rjavim tr- dnim peščenim meljem in z 1 od- dnim peščenim meljem in z drobci lomkom ustja, 2 odlomkoma ostenij oglja. bronastodobnih keramičnih posod in drobci oglja. SE 73/72 – jama za stojko SE 75/74 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 22. Srednje dobro Odkrita je bila v kv. 22. Dobro vidna A vidna stojka ovalnega tlorisa in oval- stojka ovalnega tlorisa in ovalne- A nega preseka, velika 0,41 × 0,37 m, B ga preseka, velika 0,43 × 0,38 m, je B je bila vkopana 0,15 m globoko v bila vkopana 0,22 m globoko v plast A B plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo A B SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim sivo rjavim trdnim peščenim meljem trdnim peščenim meljem. in s 6 odlomki ostenij prazgodovin- skih keramičnih posod. Jame in druge strukture na južnem delu najdišča, vkopane v plast SE 3 in SE 4 SE 41/40 – jama D Odkrita je bila v kv. 23. Srednje do- bro vidna jama nepravilnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika 2,30 × 2,00 m, je bila vkopana C 0,14 m globoko v plast SE 3. Zapol- B njena je bila s svetlo sivo rjavim tr- A dnim peščenim meljem in z 1 od- lomkom prazgodovinske keramične posode. Jama je bila presekana z novodob- nim jarkom SE 45. A B C D Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 81 SE 37/36 – jama Odkrita je bila v kv. 24. Slabo vidna A jama ovalnega tlorisa in ovalnega B preseka, velika 0,98 × 0,86 m, je bila vkopana 0,44 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim A B trdnim peščenim meljem in z 2 od- lomkoma prazgodovinskih keramič- nih posod. SE 7/236, SE 6, SE 224, 1. plast (SE 236) je bila srednje dobro 3. plast (SE 224) je bila srednje dobro ostenij bronastodobnih keramič- SE 5, SE 225 – krožna jama vidna, nepravilnega tlorisa in nepra- vidna, nepravilnega tlorisa in nepra- nih posod. poligonalnih tal vilnega preseka, iz rumeno rjavega vilnega preseka, iz rumeno rjavega 5. plast (SE 225) je bila srednje dobro Odkrita je bila v kv. 29. Srednje do- trdnega peščenega melja s temno trdnega peščenega melja s temno vidna, nepravilnega tlorisa in nepra- bro vidna jama nepravilnega tlori- oranžnimi oksidi. oranžnimi oksidi. vilnega preseka, iz rumeno rjavega sa in nepravilnega preseka, velika 2. plast (SE 6) je bila dobro vidna, 4. plast (SE 5) je bila dobro vidna, trdnega peščenega melja s temno 2,90 × 2,50 m, je bila vkopana nepravilnega tlorisa in nepravilne- nepravilnega tlorisa in nepravilne- oranžnimi oksidi. 0,42 m globoko v plast SE 4. Jama je ga preseka, iz sivega rahlega grušča ga preseka, iz sivo rjavega trdnega imela pet plasti: pomešanega z rdeče rjavim peskom peščenega melja in z 2 odlomkoma in meljem. A B A B 224 6 236 5 5 225 7 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 82 Zgodnjesrednjeveško obdobje SE 59/58 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 22. Dobro vi- A dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika B 3,48 × 1,90 m, je bila vkopana 0,32 m globoko v plast SE 3. Za- polnjena je bila s sivo rjavo do čr- A B nim trdnim peščenim meljem z ne- kaj manjšimi kamni, 17 kamnitimi odbitki (G677, G680–689), 6 odlom- ki ustij, 2 odlomkoma dnov (G678, 3 odlomki okrašenih ustij (G669– G679), 2 odlomkoma ročajev, 3 od- 671), 266 odlomki ostenij, 44 od- lomki okrašenih ostenj, 45 odlomki lomki okrašenih ostenij (G673–676), ostenij prazgodovinskih keramičnih 15 odlomki dnov zgodnjesrednje- Radiokarbonski datum (sl. 62) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). posod, 2 odlomkoma ustij, 1 od- veških keramičnih posod, 1 koščk- radiokarbonska starost BP 1212±25 lomkom ustja sklede terra sigillate om stekla, 11 kosi ožgane gline in 1∑ cal AD 775–830 (verjetnost 43,7 %) (G690) ter 13 odlomki ustij (G672), 65 kosi žlindre. 837–868 (verjetnost 24,6 %) 2∑ cal AD 714–745 (verjetnost 8,6 %) 767–888 (verjetnost 86,8 %) SE 65/64 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 22. Dobro vidna stojka ovalnega tlorisa in ovalnega A preseka, velika 0,44 × 0,36 m, je B bila vkopana 0,15 m globoko v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem in z od- lomkom ostenja keramične posode, 2 odlomkoma kamnitih žrmelj ter 2 kosoma ožgane gline. SE 67/66 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 22. Dobro vidna A stojka ovalnega tlorisa in ovalnega B preseka, velika 0,54 × 0,44 m, je bila vkopana 0,13 m globoko v plast SE 3. A B Zapolnjena je bila s sivo rjavim tr- dnim peščenim meljem in z 10 kosi ožgane gline ter drobci oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 83 SE 61/60, SE 159 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 21. Večja jama A ovalnega tlorisa in ovalnega pre- seka, velika 4,00 × 3,10 m, je bila vkopana 0,25 m globoko v plast B SE 88. Imela je dve plasti: 1. plast (SE 60) je bila dobro vi- dna, ovalnega tlorisa in oval- A B nega preseka, iz temno sivo rja- 60 62 ve čvrste peščene gline (velika 159 63 4,00 m × 3,10 m, debela 0,13 m) z 61 najdbami: 1 kamnit odbitek, 12 od- ostenij, 1 odlomek okrašenega oste- lomkov ustij (G694–701), 3 odlomki nja srednjeveških keramičnih posod, 2 odlomka okrašenih ostenij (G711) melj (G712), 5 kosov ožgane gline in dna (G702, G703), 5 odlomkov roča- 1 železen predmet, 13 kosov ožgane bronastodonih keramičnih posod, 12 kosov žlindre. jev, 8 okrašenih ostenj (G704–710), gline in 4 kosi žlindre. 13 odlomkov ostenij zgodnjesrednje- Jama je bila presekana z novodobno 133 odlomkov ostenij bronastodob- 2. plast (SE 159) je bila dobro vidna veške keramike, 2 kosa kamnitih žr- jamo SE 63. nih keramičnih posod, 21 odlomkov ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, ostenij, 2 odlomka okrašenih ostenij Radiokarbonski datum (sl. 61) oglja iz jame (polnilo SE 159) je pokazal iz temno sivo črne peščene gline (ve- starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). in 4 odlomki dnov zgodnjesrednje- lika 3,33 × 2,00 m, debela 0,12 m) radiokarbonska starost BP 1471±23 veških keramičnih posod, 1 cel sre- z najdbami: 1 odlomek ustja, 1 od- 1∑ cal AD 568–617 (68,3% verjetnost) dnjeveški lonec (G693), 2 odlom- lomek ročaja, 24 odlomkov ostenij, 2∑ cal AD 554–641 (95,4% verjetnost) ka ustij (G691, G692), 35 odlomkov SE 136/135 – jama (M 1:100) nih ustij (G713–715), 54 odlomki 29 kosi ožgane gline, 3 kosi žlindre Odkrita je bila v kv. 9. Dobro vidna ostenij, 4 odlomki okrašenih ostenij in drobci oglja. B jama nepravilnega podolgovatega (G716, G717), 1 odlomkom dna zgo- Sekala je jamo SE 138. tlorisa in nepravilnega preseka, ve- dnjesrednjeveških keramičnih posod, A lika 2,99 × 1,92 m, je bila vkopana 0,07 m globoko v plast SE 3. Zapol- Radiokarbonski datum (sl. 60) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). njena je bila s sivo mehko peščeno radiokarbonska starost BP 1496±27 glino in s 36 ostenji bronastodob- A B 1∑ cal AD 550–599 (68,3% verjetnost) nih keramičnih posod, 2 odlom- 2∑ cal AD 467–481 (1,9% verjetnost) ki dnov rimskodobnih keramičnih 534–640 (93,5% verjetnost) posod (G718), 3 odlomki okraše- SE 150/149 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 7–8 in 15–16. Dobro vidna jama nepravilnega tlo- A risa in ovalnega preseka, velika B 4,00 × 2,35 m, je bila vkopana 0,25 m globoko v plast SE 124. Za- polnjena je bila s sivo rjavim do te- mno sivim trdnim peščenim meljem A B z 10 % grušča (0,5–2 cm) in z 8 od- lomki ustij (G719–725), 6 odlomki dnov (G726), 4 odlomki okrašenih ostenij (G727, G728), 4 držaji, 1 ro- sode, 6 odlomki ostenij zgodnje- čajem, 147 ostenji prazgodovinskih srednjeveških keramičnih posod, keramičnih posod, 2 odlomkoma 17 kosi žlindre, drobci oglja in 8 kosi Radiokarbonski datum (sl. 59) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). ostenij rimskodobne keramične po- ožgane gline. radiokarbonska starost BP 1578±25 1∑ cal AD 433–465 (26,6% verjetnost) 482–498 (13,7% verjetnost) 501–534 (28,9% verjetnost) 2∑ cal AD 422–542 (95,4% verjetnost) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 84 Srednjeveško obdobje B SE 19/18 – jama (M 1:100) SE 21/20 – jama Odkrita je bila v kv. 28. Dobro vi- Odkrita je bila v kv. 28. Dobro vidna dna jama nepravilnega ovalnega jama ovalnega tlorisa in ovalnega B tlorisa in ovalnega preseka, velika preseka, z dolžino 3,32 m, je bila 2,57 × 2,24 m, je bila vkopana vkopana 0,17 m globoko v plast SE 3. 0,12 m globoko v plast SE 3. Zapol- Zapolnjena je bila s sivo črno me- njena je bila s temno sivo rahlo pe- ljasto glino in s 5 odlomki ostenij ščeno glino in s 7 odlomki ostenij srednjeveških keramičnih posod ter A A bronastodobnih posod, 2 odlomko- 7 kosi ožgane gline. A B ma ustij (G731, G732), 22 odlomki A B ostenij, 6 odlomki okrašenih ostenij (G733), 2 odlomkoma dnov srednje- veških keramičnih posod, 2 kosoma Radiokarbonski datum (sl. 68) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). ožgane gline in ogljem. radiokarbonska starost BP 881±23 1∑ cal AD 1058–1064 (verjetnost 4,1 %) 1069–1071 (verjetnost 1,4 %) 1154–1211 (verjetnost 62,8 %) 2∑ cal AD 1046–1091 (verjetnost 21,7 %) 1121–1140 (verjetnost 6,6 %) 1148–1218 (verjetnost 67,1 %) SE 13/12 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 28. Slabše vidna stojka ovalnega tlorisa in ovalnega A preseka, velika 0,65 × 0,54 m, je bila B vkopana 0,27 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s čvrsto sivo pe- ščeno glino in z 1 odlomkom ostenja A B bakrenodobne keramične posode, 1 odlomkom ostenja, 1 odlomkom okrašenega ostenja srednjeveških keramičnih posod ter drobci ožga- ne gline. SE 29/28 – jama B Odkrita je bila v kv. 25. Srednje do- bro vidna jama nepravilnega tlo- risa in nepravilnega preseka, veli- ka 1,66 × 1,36 m, je bila vkopana 0,23 m globoko v plast SE 3. Za- polnjena je bila s sivo rjavim meh- kim finim peskom in z 1 odlomkom prevrtane kamnite sekire (G738), A 10 odlomki ostenij prazgodovinskih A B keramičnih posod (od tega 1 grafi- tni - latenski), 7 odlomki ustij (G735, G737), 1 odlomkom okrašenega ustja Radiokarbonski datum (sl. 64) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz (G734), 41 odlomki ostenij, 9 od- Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). lomki okrašenih ostenij, 1 odlomkom radiokarbonska starost BP 1033±26 dna srednjeveških keramičnih posod, 1∑ cal AD 992–1020 (68,3% verjetnost) 40 kosi ožgane gline ter drobci oglja. 2∑ cal AD 904–913 (1,9% verjetnost) 970–1032 (93,5% verjetnost) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 85 SE 31/30 – jama Odkrita je bila v kv. 25. Dobro vi- B dna jama nepravilnega tlori- sa in nepravilnega preseka, veli- ka 2,14 × 1,26 m, je bila vkopana A 0,21 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim mehkim peščenim meljem in s 4 odlom- A B ki ostenij bronastodobnih posod, 1 celim srednjeveškim loncem (G739), 8 odlomki ustij (G745–775), 6 od- lomki okrašenih ustij (G740–744), 97 odlomki ostenij, 48 odlom- ki okrašenih ostenij (G752, G753), Radiokarbonski datum (sl. 63) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). 16 odlomki dnov (G754) srednjeve- radiokarbonska starost BP 1065±23 ških keramičnih posod, 61 kosi ožga- 1∑ cal AD 972–1016 (68,3% verjetnost) ne gline in ogljem. 2∑ cal AD 898–920 (15,3% verjetnost) 945–1020 (80,1% verjetnost) SE 33/32 – jama Odkrita je bila v kv. 25. Slabo vi- dna jama nepravilnega ovalnega A tlorisa in ovalnega preseka, veli- B ka 0,87 × 0,70 m, je bila vkopana 0,22 m globoko v plast SE 3. Zapol- A B njena je bila s sivo rjavim mehkim peščenim meljem in z 2 odlomko- ma ostenij srednjeveških keramič- nih posod. SE 53/52 – jama de, 1 odlomkom ustja, 1 odlomkom Odkrita je bila v kv. 22–23. Srednje okrašenega ustja (G755), 2 odlom- dobro vidna jama nepravilnega tlo- koma ostenij in 2 odlomkoma dnov risa in nepravilnega preseka, velika srednjeveških keramičnih posod. 2,72 × 1,90 m, je bila vkopana 0,22 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim do rumeno B rjavim mehkim peščenim meljem in z 1 odlomkom ustja bakrenodobne keramične posode (G756), 3 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 odlomkom ostenja zgo- dnjesrednjeveške keramične poso- A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 86 SE 129/128 – jama Odkrita je bila v kv. 16. Srednje dobro vidna jama ovalnega tlorisa in oval- nega preseka, velika 1,90 × 1,30 m, B je bila vkopana 0,51 m globoko v plast SE 124. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim me- A ljem s 15 % grušča in z 1 ostenjem posode z bradavico (G761), 2 roča- A B jema posod in 16 ostenji prazgodo- vinskih keramičnih posod, 4 odlomki ustij (G757–760), 38 odlomki oste- nij, 2 odlomkoma okrašenih ostenij, 1 odlomkom dna srednjeveških kera- mičnih posod ter 3 kosi ožgane gline. Sekala je jamo SE 131. SE 131/130 – jama škim loncem (G762), 4 odlomki ustij Odkrita je bila v kv. 16. Srednje do- (G763), 50 odlomki ostenij, 3 od- bro vidna jama ovalnega tlorisa lomki okrašenih ostenij, 1 odlomkom B in nepravilnega preseka, velika dna srednjeveških keramičnih posod 1,36 × 0,92 m, je bila vkopana ter 3 kosi ožgane gline. A 0,27 m globoko v plast SE 124. Za- Presekana je bila z jamo SE 129. polnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem z 10 % grušča in A B z 2 odlomkoma dna posod (G765), 1 odlomkom ustja posode (G764) in 19 ostenji prazgodovinskih kera- mičnih posod, 1 celim srednjeve- SE 140/139 – jama B Odkrita je bila v kv. 9. Slabo vi- dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, veliko- sti 1,50 × 0,88 m, je bila vkopa- na 0,17 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s svetlo sivo rja- vim trdnim peščenim meljem in z A A B 2 odlomkoma ostenij srednjeveških keramičnih posod. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 87 SE 142/141 – jama Odkrita je bila v kv. 8. Dobro vidna jama okroglega tlorisa in nepravil- A nega preseka, velika 2,22 × 3,13 m, je bila vkopana 0,19 m globoko v plast SE 124. Zapolnjena je bila s si- vim mehkim meljastim peskom in B z 2 odlomkoma ustij (G767), 2 od- lomkoma okrašenih ostenj (G768), 45 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 2 odlomkoma ustij (G766), 1 odlomkom okrašene- A B ga ostenja ter 7 odlomki ostenij sre- dnjeveške keramike. Radiokarbonski datum (sl. 65) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel) radiokarbonska starost BP 1015±25 1∑ cal AD 995–1025 (68,3% verjetnost) 2∑ cal AD 976–1043 (93,5% verjetnost) 1105–1118 (1,9% verjetnost) SE 144/143 – jama A Odkrita je bila v kv. 8. Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalne- ga preseka, velika 1,27 × 2,25 m, je bila vkopana 0,17 m globoko v plast SE 124. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem z nekaj manjšimi kamni in z 2 od- B lomkoma ustij, 12 odlomki ostenij A B prazgodovinskih keramičnih posod, 1 odbitkom (G774), 11 odlomki ustij (G769–772), 34 odlomki ostenij, 7 odlomki okrašenih ostenj in 2 od- lomkoma dnov srednjeveške kerami- ke (G773) ter 2 kosoma ožgane gline. Sekala je jami SE 146 in 148. SE 289/288 – jama Odkrita je bila v kv. 7. Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega A preseka, velika 1,50 × 0,85 m, je bila vkopana 0,12 m globoko v plast B SE 302. Zapolnjena je bila s temno rjavim trdnim meljastim peskom s A B 5 % grušča in z 1 odlomkom ustja srednjeveške keramične posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 88 SE 146/145 – jama Odkrita je bila v kv. 8. Srednje do- bro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 1,88 × 1,70 m, je bila vkopana B 0,17 m globoko v plast SE 124. Za- polnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem z nekaj manjši- mi kamni in z 1 odlomkom ročaja, A 15 odlomki ostenij prazgodovin- skih keramičnih posod, 2 odlomko- ma ustij (G775, G777), 1 odlomkom A B okrašenega ustja (G776), 19 odlom- ki ostenij, 2 odlomkoma okrašenih ostenij, 3 odlomki dna srednjeveških keramičnih posod ter 13 kosi ožga- ne gline. Presekana je bila z jamo SE 144 in je sekala jamo SE 148. SE 293/292 – vodnjak Odkrit je bil v kv. 3 in 6. Dobro viden vodnjak okroglega tlorisa in ovalne- B ga preseka, velik 1,75 × 0,75 m, je bil vkopan 0,68 m globoko v plast SE 302. Ohranjeni so bili sledovi le- senega opaža vodnjaka. Zapolnjen je bil s sivim zbitim glinenim peskom in A z 9 odlomki ostenij bakrenodobnih keramičnih posod, 4 odlomki ustij A B (G779, G780), 1 odlomkom okraše- nega ustja (G778), 11 odlomki oste- nij, 8 odlomki okrašenih ostenij in 2 odlomkoma dna srednjeveških ke- ramičnih posod, večjimi kosi zogle- nelega lesa (lesen opaž) ter z ogljem. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 89 SE 154/153 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 13. Dobro vidna stojka okroglega tlorisa in ovalnega B preseka, velika 0,36 m v premeru, je A bila vkopana 0,12 m globoko v plast SE 124. Zapolnjena je bila z rjavim A B trdnim peščenim meljem in z 1 od- lomkom okrašenega ostenja srednje- veške keramične posode. SE 156/155 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 13. Dobro vidna stojka ovalnega tlorisa in ovalnega A preseka, velika 0,38 × 0,35 m, je bila vkopana 0,10 m globoko v plast B SE 125. Zapolnjena je bila z rjavim A B trdnim peščenim meljem in z 1 od- lomkom ustja srednjeveške keramič- ne posode. SE 161/160 – jama A Odkrita je bila v kv. 34. Dobro vi- dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 2,16 × 1,50 m, je bila vkopana 0,16 m globoko v plast SE 124. Za- polnjena je bila s temno sivo rja- vim mehkim peščenim meljem z nekaj manjšimi kamni in z 2 odlom- koma ustij (G793, G794), 11 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 3 celimi srednjeveškimi po- B A B sodami (G782, G783, G784), 10 od- Radiokarbonski datum (sl. 67) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz lomki ustij (G786–789), 1 odlomkom Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). okrašenega ustja (G785), 79 odlomki radiokarbonska starost BP 952±21 ostenij, 35 odlomki okrašenih ostenj, 1∑ cal AD 1029–1048 (19,1% verjetnosti) 10 odlomki dnov (G790) srednjeve- 1087–1122 (37,6% verjetnosti) ških keramičnih posod, 2 železnima 1138–1150 (11,6% verjetnosti) predmetoma (ključavniška kretnica 2∑ cal AD 1024–1059 (27,7% verjetnosti) G792, nož G791), 3 kosi ožgane gline 1066–1072 (1,9% verjetnosti) ter 3 kosi žlindre. 1075–1154 (65,8% verjetnosti) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 90 SE 197/196 – jama Odkrita je bila v kv. 34. Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, velika 1,51 × 1,43 m, je B bila vkopana 0,23 m globoko v plast SE 124. Zapolnjena je bila s temno A sivo rjavim trdnim peščenim meljem z nekaj grušča in s 7 odlomki ostenij A B prazgodovinskih keramičnih posod (od tega 1 latenski), 3 odlomki oste- nij, 2 odlomkoma okrašenih ostenij, 1 odlomkom dna (G795) srednjeve- ških keramičnih posod ter 5 % drob- cev oglja. SE 309/308 – jama Odkrita je bila v kv. 34. Dobro vidna Radiokarbonski datum (sl. 66) oglja iz jame je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). jama nepravilnega podolgovatega A radiokarbonska starost BP 1008±23 tlorisa in nepravilnega preseka, ve- 1∑ cal AD 996–1007 (18,4% verjetnost) lika 1,64 × 0,62 m, je bila vkopana B 1011–1029 (49,9% verjetnost) 0,05 globoko v plast SE 303. Zapol- 2∑ cal AD 985–1044 (90,6% verjetnost) njena je bila s temno rjavim do si- A B 1100–1119 (3,8% verjetnost) vim mehkim drobnim peskom in z 1143–1146 (1,0% verjetnost) 1 odlomkom ustja (G797) ter 4 od- lomki ostenij prazgodovinskih kera- mičnih posod. SE 181/180 – jama A Odkrita je bila v kv. 35. Dobro vi- dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, veli- ka 3,00 × 1,60 m, je bila vkopa- na 0,15 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s temno sivo rja- vim mehkim peščenim meljem z nekaj kamni (3–10 cm) in z 1 od- lomkom ustja, 26 ostenji prazgodo- vinskih keramičnih posod, 1 odlom- kom ustja (G796), 3 odlomki ostenja, B 2 odlomkoma okrašenih ostenij sre- A B dnjeveških keramičnih posod. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 91 Novi vek Pod SE 2 SE 385/384 – jarek SE 383/382 – jarek Odkrit je bil v kv. 37. Manjši jarek, Odkrit je bil v kv. 37. Dobro viden ja- velik 0,95 × 0,69 m, je bil vkopan v rek, velik 3,28 × 0,85, m je bil vko- plast SE 3. pan v plast SE 3. SE 173/172 – jarek Odkrit je bil v kv. 37, velik 2,23 × 1,50 m, je bil vkopan v plast SE 3. SE 175/174 – jarek SE 169/168 – jarek Odkrit je bil v kv. 37. Pravokotna Odkrit je bil v kv. 37–38. Jarek, ve- jama, velika 1,02 × 0,52 m, je bila lik 2,27 × 0,53 m, je bil vkopan v vkopana v plast SE 3. plast SE 3. SE 171/170 – jarek SE 167/166 – jarek Odkrit je bil v kv. 37. Jarek, velik Odkrit je bil v kv. 37–38. Jarek, ve- 3,06 × 0,59 m, je bil vkopan v plast lik 2,54 × 0,75 m, je bil vkopan v SE 3. plast SE 3. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 92 SE 163/162 – jarek SE 165/164 – jarek Odkrit je bil v kv. 37–38 in Odkrit je bil v kv. 38. Jarek, velik 49–50. Dobro viden jarek, velik 2,31 × 0,65 m, je bil vkopan v plast 2,60 × 0,62 m, je bil vkopan v plast SE 3. V polnilu je bil odlomek ostenja SE 3. prazgodovinske keramične posode. SE 179/178 – jarek SE 134/133 – jarek Odkrit je bil v kv. 50. Jarek, velik Odkrit je bil v kv. 18. Dobro viden ja- 1,92 × 0,72 m, je bil vkopan v plast rek, velik 1,72 × 0,79 m, je bil vko- SE 3. pan v plast SE 3. Nad plastjo SE 88 SE 102/101 – jama SE 356/355 – jarek (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 18. Dobro vi- Odkrit je bil v kv. 41. Jarek, velik dna jama pravokotnega tlori- 4,06 × 0,56 m, je bil vkopan v plast sa in pravokotnega preseka, veli- SE 88. ka 1,87 × 0,75 m, je bila vkopana A 0,25 m globoko v plast SE 88. Za- B polnjena je bila s sivo rjavim meh- kim peščenim meljem in z 1 odlom- kom ustja, 1 odlomkom dna (G807), 15 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod ter 1 odlomkom A B srednjeveške keramične posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 93 SE 94/93 – jama (M 1:100) 92 Odkrita je bila v kv. 19. Dobro vi- dna jama pravokotnega tlori- 94 sa in pravokotnega preseka, veli- B ka 2,48 × 0,91 m, je bila vkopana 0,38 m globoko v plast SE 88. Zapol- A njena je bila s svetlo rjavim meh- kim peščenim meljem in s prazgo- dovinskimi najdbami: 19 odlomkov ustij posod (G808–811, G813, G814,G816), 2 skledici (G812, G815), A B 1 odlomek cedila (G817), 6 odlomkov dnov posod (G818, G819), 9 ročajev posod, 1 držaj posode, 5 okraše- nih ostenj posod, 130 ostenj posod, Je novejši vkop v jamo SE 92. Ko je 1 odbitek (G820), 1 kos ožgane gline bila zasuta, je vanjo prišlo veliko in 2 kosa opeke. prazgodovinskih najdb. SE 252/251 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 19–20. Srednje dobro vidna jama nepravilnega tlo- A risa in nepravilnega preseka, veli- ka 4,70 × 2,50 m, je bila vkopana B 0,23 m globoko v plast SE 88. Zapol- njena je bila s sivo rjavim trdnim pe- ščenim meljem in z 9 odlomki ustij (G824, 825, G833–839), 18 odlom- ki dnov (G826–829, G840, G841), 5 odlomki ročajev (G830), 1 držajem, A B 10 okrašenimi ostenji (G842–845), 250 ostenji prazgodovinskih kera- mičnih posod (bakrena in brona- Radiokarbonski datum (sl. 69) oglja iz jame (polnilo SE 381) je pokazal starost (Leibniz Labor für Alterbestimmung und Isotopenforschung, Kiel). sta doba), 2 odlomkoma zajemalk Radiokarbonski datum jamo dati- radiokarbonska starost BP 258±20 (G831, G832), 1 piramidalno utež- ra v 17. oziroma 18. stoletje, vendar 1∑ cal AD 1642–1661 (68,3% verjetnost) jo (G846), kamnitim odbitkom ter je verjetno nastala že v prazgodovini 2∑ cal AD 1528–1550 (6,7% verjetnost) 6 kosi ožgane gline. (bakrena in bronasta doba). 1634–1666 (80,1% verjetnost) 1783–1796 (8,6% verjetnost) SE 63/62 – jama (M 1:100) Čeprav so najdbe iz jame zgolj praz- Odkrita je bila v kv. 21. Dobro vi- godovinske, lahko zaradi sestave in dna jama pravokotnega tlorisa konsistence polnila in zelo jasnih A in pravokotnega preseka, velika robov vkopa sklepamo, da gre za 3,00 × 0,80 m, je bila vkopana novejši vkop. Jama je sekala jamo B 0,14 m globoko v plast SE 88. Zapol- SE 61. njena je bila s svetlo rjavim mehkim peščenim meljem in z 1 odlomkom ustja, 1 odlomkom ročaja, 6 odlom- A B ki ostenij prazgodovinskih keramič- 60 62 nih posod ter 2 odlomkoma kamni- 159 63 61 tih žrmelj. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 94 Pod SE 2 B SE 55/54 – jarek (M 1:100) A Odkrit je bil v kv. 22. Dobro viden ra- ven jarek (z enim »izrastkom«) oval- nega preseka, velik 8,48 × 0,63 m, je bil vkopan 0,46 m globoko v plast SE 3. Zapolnjen je bil z rumenim do rdeče rjavim togim peščenim meljem A B in z 1 odlomkom ustja, 3 odlom- ki dnov (G821, G822), 2 odlomkoma okrašenih ostenij (G823), 17 odlomki ostenij bronastodobnih keramičnih posod ter 2 odlomkoma novoveških keramičnih posod. Jarek je sekal jamo SE 57/56. SE 45/44 – jarek (M 1:100) Odkrit je bil v kv. 23. Dobro viden ja- rek tlorisa v obliki črke Y in pravoko- B tnega preseka, s širino 0,92 m, je bil A vkopan 0,62 m globoko v plast SE 3. Zapolnjen je bil s svetlo sivim do ru- meno rjavim togim finim peskom. A B Jarek je sekal jamo SE 41. SE 47/46 – jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 23. Dobro vi- dna jama pravokotnega tlorisa in pravokotnega preseka, velika 1,40 m × 0,82 m, je bila vkopana 0,12 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s svetlo sivim mehkim finim peskom. Presekana je bila z jarkom SE 43. SE 43/42 – jarek (M 1:100) prazgodovinske keramične posode, Odkrit je bil v kv. 23 in 24. Dobro 1 odlomkom ustja, 8 odlomki oste- B viden jarek cik-cakastega tlorisa nij srednjeveških keramičnih posod, in pravokotnega preseka, s širino 1 kosom ožgane gline ter odlomkom 1,08 m, je bil vkopan 0,73 m glo- železne pile. A boko v plast SE 3. Zapolnjen je bil s Jarek je sekal jami SE 39 in SE 47. svetlo sivim do rumeno rjavim to- A B gim finim peskom in z 1 odlomkom Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 95 SE 15/14 – jama (M 1:100) A Odkrita je bila v kv. 28. Zelo do- bro vidna jama okroglega tlorisa in pravolotnega preseka, velika 3,20 × 2,95 m, je bila vkopana 0,36 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim meljastim peskom z rumenimi lisami in z 1 od- B lomkom ostenja srednjeveške kera- A B mične posode, 1 kosom ožgane gline ter 5 kosi opeke. SE 17/16 – jarek (M 1:100) Odkrit je bil v kv. 28. Dobro viden A raven jarek ovalnega do V preseka, velik 3,30 × 0,30 m, je bil vkopan B 0,09 m globoko v plast SE 3. Zapol- njen je bil s sivim mehkim finim pe- skom in z 1 odlomkom ostenja ba- A B krenodobne keramične posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 96 Neopredeljene arheološke ostaline SE 380/379 – jarek (M 1:100) Odkrit je bil v kv. 2 in 5. Slabo vi- den podolgovat raven jarek ovalne- ga preseka, velik 8,83 × 0,60 m, je A bil vkopan 0,20 m globoko v plast B SE 304. Zapolnjen je bil s temno črno sivim mehkim glinenim peskom z 20 A B % grušča. A SE 306/305 – jama SE 285/284 – jama B Odkrita je bila v kv. 2. Dobro vi- Odkrita je bila v kv. 13. Dobro vidna dna jama nepravilnega tlorisa B jama nepravilnega tlorisa in ovalne- in nepravilnega preseka, velika ga preseka, velika 2,76 × 0,92 m, je 1,80 × 1,20 m, je bila vkopana A bila vkopana 0,11 m globoko v plast 0,18 m globoko v plast SE 304. Za- SE 304. Zapolnjena je bila s temno polnjena je bila s temno sivim meh- sivim rahlim meljastim peskom. kim glinenim peskom. A B A B SE 283/282 – jama za stojko SE 281/280 – jama za stojko A Odkrita je bila v kv. 13. Slabo vi- Odkrita je bila v kv. 13. Srednje do- A dna stojka ovalnega tlorisa in pli- bro vidna stojka nepravilnega tlo- B tvega ovalnega preseka, velika risa in nepravilnega preseka, veli- A B B 0,31 × 0,23 m, je bila vkopana ka 0,50 × 0,46 m, je bila vkopana 0,02 m globoko v plast SE 304. Za- 0,15 m globoko v plast SE 304. Za- A B polnjena je bila s temno sivim tr- polnjena je bila s temno sivim tr- dnim meljastim peskom z drobcem dnim meljastim peskom s 25 % keramike. grušča. SE 158/157 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 13. Dobro vidna A stojka ovalnega tlorisa in ovalne- ga preseka, velika 0,30 × 0,25 m, je B bila vkopana 0,08 m globoko v plast A B SE 125. Zapolnjena je bila s temno rjavim trdnim peščenim meljem. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 97 SE 238/237 – jarek (M 1:500) SE 369/368 – jama za stojko Odkrit je bil v kv. 2, 5 in 13. Zelo Odkrita je bila v kv. 33. Slabo vidna A slabo viden jarek rjave barve, velik stojka ovalnega tlorisa in ovalne- B 23 × 0,68 m, je bil vkopan v plast ga preseka, velika 0,30 × 0,18 m, A B SE 124 in SE 125. je bila vkopana 0,20 m globoko v plast SE 302. Zapolnjena je bila s te- mno sivo rjavim mehkim glinenim peskom. SE 367/366 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 33. Slabo vidna A stojka ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, velika 0,40 × 0,22 m, je B bila vkopana 0,27 m globoko v plast A B SE 302. Zapolnjena je bila s temno sivo rjavim mehkim glinenim peskom z 2 večjima kosoma zoglenelega lesa. SE 371/370 – jama za stojko SE 327/326 – jama B (M 1:20) A Odkrita je bila v kv. 33. Dobro vi- Odkrita je bila v kv. 33. Slabo vidna dna jama nepravilnega tlorisa B stojka ovalnega tlorisa in ovalne- in nepravilnega preseka, velika ga preseka, velika 0,22 × 0,19 m, A B 0,99 × 0,56 m, je bila vkopana A je bila vkopana 0,07 m globoko v 0,12 m globoko v plast SE 304. Za- plast SE 304. Zapolnjena je bila s te- polnjena je bila s temno rjavim rahlo A B mno sivo rjavim mehkim glinenim sprijetim grobim peskom. peskom. SE 321/320 – jama Odkrita je bila v kv. 33. Dobro vidna B jama ovalnega tlorisa in nepravilne- ga preseka, velika 1,10 × 0,88 m, je bila vkopana 0,15 m globoko v plast SE 304. Zapolnjena je bila s temno sivo rjavim trdnim meljastim peskom A s temno oranžnimi oksidi in z ne- A B kaj manjšimi kamni. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 98 Pod SE 124 SE 299/298 – jama za stojko SE 301/300 – jama za stojko (M 1:20) Odkrita je bila v kv. 3. Dobro vidna Odkrita je bila v kv. 3. Dobro vidna B stojka nepravilnega tlorisa in ovalne- B A stojka ovalnega tlorisa in ovalnega ga preseka, velika 0,38 × 0,16 m, je A preseka, velika 0,25 × 0,15 m, je bila vkopana 0,14 m globoko v plast A B bila vkopana 0,04 m globoko v plast A B SE 303. Zapolnjena je bila s temno SE 303. Zapolnjena je bila s temno sivim trdnim meljastim peskom. sivim trdnim meljastim peskom. SE 297/296 – jama za stojko SE 295/294 – jama za stojko A Odkrita je bila v kv. 3. Dobro vi- Odkrita je bila v kv. 3. Dobro vidna B dna stojka nepravilnega tlorisa stojka ovalnega tlorisa in ovalnega A in nepravilnega preseka, velika preseka, velika 0,26 × 0,20 m, je B 0,49 × 0,45 m, je bila vkopana A B bila vkopana 0,09 m globoko v plast A B 0,22 m globoko v plast SE 302. Za- SE 302. Zapolnjena je bila s temno polnjena je bila s temno sivim tr- sivim trdnim meljastim peskom. dnim meljastim peskom. SE 152 – jama za stojko SE 276/275 – jama Odkrita je bila v kv. 13. Dobro vidna B Odkrita je bila v kv. 13–14. Do- stojka ovalnega tlorisa in ovalnega bro vidna jama nepravilnega tlo- B preseka, velika 0,52 × 0,41 m, je A risa in ovalnega preseka, velika bila vkopana 0,10 m globoko v plast A B 2,50 × 0,65 m, je bila vkopana SE 124. Polnilo (SE 151) je bilo iz rja- 0,10 m globoko v plast SE 303. Za- A vega trdnega peščenega melja. polnjena je bila s temno sivim zbi- tim meljastim peskom z nekaj drobci A B keramike. SE 265/264 – jama za stojko SE 269/268 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 14. Dobro vidna Odkrita je bila v kv. 14. Dobro vidna A B stojka okroglega tlorisa in trikotne- stojka okroglega tlorisa in ovalnega B ga preseka, velika 0,32 × 0,24 m, je preseka, velika 0,29 m v premeru, je A B A bila vkopana 0,08 m globoko v plast bila vkopana 0,22 m globoko v plast A B SE 302. Zapolnjena je bila s sivim tr- SE 302. Zapolnjena je bila s temno dnim peščenim meljem. sivim zbitim meljastim peskom. SE 185/184 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 35. Srednje A dobro vidna stojka ovalnega tlo- risa in nepravilnega preseka, veli- ka 0,52 × 0,48 m, je bila vkopana B 0,07 m globoko v plast SE 3. Zapol- A B njena je bila s sivo rjavim trdnim pe- ščenim meljem z drobci oglja in ož- gane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 99 Pod SE 2 SE 195/194 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 36. Srednje dobro B vidna stojka ovalnega tlorisa in oval- A nega preseka, velika 0,34 × 0,30 m, je bila vkopana 0,20 m globoko v A B plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem z drobci oglja. SE 229/228 – jama Odkrita je bila v kv. 48. Slabo vi- B dna manjša jama ovalnega tlo- risa in ovalnega preseka, velika A 0,71 × 0,57 m, je bila vkopana A B 0,11 m globoko v plast SE 3. Polnilo (SE 228) je bilo iz sivo rjavega trdne- ga peščenega melja. SE 121 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 18. Srednje dobro A vidna stojka ovalnega tlorisa in oval- B nega preseka, velika 0,27 × 0,25 m, A B je bila vkopana 0,16 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim mehkim peščenim meljem. Pod SE 88 SE 250/249, SE 357 – jama Odkrita je bila v kv. 20. Jame oval- nega tlorisa in ovalnega preseka, ve- lika 0,67 × 0,66 m, je bila vkopana A 0,18 m globoko v plast SE 3. Jama je B imela dve plasti: 1. plast (SE 249) ovalnega tlori- A B sa in nepravilnega preseka, velika 0,67 × 0,66 m, je bila iz sivo rjavega trdnega peščenega melja. 2. plast (SE 357) je bila iz manjših prodnikov (3–7cm), velika 0,50 × 0,40 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 100 Pod SE 2 SE 85/84 – jama za stojko A Odkrita je bila v kv. 21. Dobro vidna B stojka ovalnega tlorisa in ovalnega A B preseka, velika 0,37 × 0,25 m, je bila vkopana 0,20 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim tr- dnim peščenim meljem z drobci ož- gane gline in oglja. SE 87/86 – jama B Odkrita je bila v kv. 21. Slabo vidna A jama ovalnega tlorisa in nepravilne- ga preseka, velika 0,94 × 0,59 m, je A B bila vkopana 0,19 m globoko v plast SE 3. Zapolnjena je bila s sivo rjavim trdnim peščenim meljem. SE 51/50 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. 23. Srednje do- bro vidna manjša jama ovalnega B tlorisa in nepravilnega preseka, ve- A lika 0,58 × 0,32 m, je bila vkopana A B 0,17 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim togim pe- ščenim meljem. SE 39/38 – jama B Odkrita je bila v kv. 23 in 24. Sre- dnje dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, ve- lika 1,95 × 1,52 m, je bila vkopana 0,16 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim trdnim pe- ščenim meljem. Jama je bila prese- A kana z jarkom SE 43. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 101 SE 35/34 – jama Odkrita je bila v kv. 24. Slabo vi- dna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 2,00 × 1,50 m, je bila vkopana A B 0,30 m globoko v plast SE 3. Zapol- njena je bila s sivo rjavim mehkim peščenim meljem. A B SE 25/24 – jama Odkrita je bila v kv. 27. Slabo vi- dna jama nepravilnega tlorisa in A plitvega nepravilnega preseka, ve- B lika 1,50 × 1,20 m, je bila vkopana 0,08 m globoko v plast SE 3. Za- polnjena je bila s sivo rjavim meh- A B kim meljastim peskom. V dno jame je bila vkopana stojka SE 223. SE 223/222 – jama za stojko (M 1:20) Odkrita je bila v kv. 27. Slabo vidna A stojka ovalnega tlorisa in ovalnega B preseka, velika 0,31 × 0,20 m, je bila vkopana 0,03 m globoko v plast SE 3. A B Zapolnjena je bila s sivo rjavim tr- dnim peščenim meljem. Stojka je bila vkopana v dno jame SE 25. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 102 Katalog gradiva V katalogu so navedeni osnovni najdiščni podatki za vsako najd- Okrajšave bo. Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. kv. kvadrant Katalog predmetov sta uredila Irena Šavel (prazgodovinska ob- mkv. mikorokvadrant dobja) in Samo Sankovič (zgodnji srednji vek, srednji vek). Kata- SE stratigrafska enota log kamnitih predmetov je uredil Boris Kavur. vel. velikost Risbe so v merilu 1:2, 1:3 in 1:4, kamniti predmeti pa v merilu 1:1. dl. dolžina db. debelina v. višina š. širina pr. premer u. ustje d. dno ost. ostenje inv. št. inventarna številka, Pokrajinski muzej Murska Sobota Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 103 Bakrena doba SE 2 – paleoornica, plast 1 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 13640 6 Kv. 8, SE 124, inv. št. AI 13246 12 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13286/4 Retuširan odbitek iz temno sivega Odlomek ročaja posode, okrašen s pa- Odlomek ustja z ostenjem sklede z roženca. Talon je gladek. Na distal- sovi vodoravnih vrezov, ki jih zaklju- blagim klekom, groba keramika, sive nem delu desnega lateralnega roba čujejo drobni podolgovati vtisi, drob- barve na zunanji, rjave na notranji na dorzalni strani so izdelane retuše. nozrnata keramika, sivo rjave barve, strani, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, Vel. 4,2 × 4 × 0,9 cm. prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. u. 18,8 cm. š. 2,5 cm, db. 1,1 cm. 13 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13286/1 Odlomek ustja z ostenjem polkro- glaste sklede, groba keramika, sve- tlo rjave barve, prostoročna izdela- va, v. 6,1 cm, š. 7,2 cm. 7 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13261/1 Odlomek dna lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va, v. 4,5 cm, pr. d. 11,6 cm. SE 124 – naplavinska plast na severnem delu najdišča 8 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13261/2 Odlomek dna lonca, groba keramika, 2 Kv. 6, SE 124, inv. št. AI 13228/2 sive barve na zunanji, svetlo sive na Odlomek ustja posode, groba kera- notranji strani, prostoročna izdela- mika, rdeče barve, prostoročna iz- va, v. 2,9 cm, pr. d. 13,7 cm. delava, v. 2,4 cm, š. 3,5 cm. 9 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13263/1 3 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13235/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek noge posode, groba kera- s podolgovato bradavico, groba ke- mika, rjavo rdeče barve, prostoročna ramika, oranžno sive barve na zuna- izdelava, v. 4 cm, pr. noge 13,3 cm. nji, temno sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, 4 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13235/2 š. 4,6 cm. Odlomek dna posode, groba kerami- ka, svetlo oranžne barve, prostoroč- 10 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13286/6 na izdelava, v. 1,9 cm, pr. d. 7,8 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, rjave barve na zu- 5 Kv. 8, SE 124, inv. št. AI 13243/2 nanji, sivo rjave na notranji strani, Odlomek dna posode, groba kerami- prostoročna izdelava, v. 4 cm, ka, rjavo sive barve, prostoročna iz- š. 3,8 cm. delava, v. 3,3 cm, pr. d. 12,9 cm. 11 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13286/10 Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžno rjave bar- ve na zunanji, rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 104 M 1:1 1, 6 M 1:2 1 2 4 3 6 5 8 7 11 9 10 13 12 SE 2 1 SE 124 2–13 105 Bronasta doba SE 2 – paleoornica 14 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13290 SE 113 – jama 23 Kv. 7, SE 2, inv. št. AI 12572 Odlomek ustja bikonične skodele z Odlomek dna z odlomljeno nogo ročajem, ki izhaja iz ustja in je pritr- 19 Kv. 17, SE 113 Inv. št. AI 13210 posode, drobnozrnata keramika, jen na ostenje na kleku, groba kera- Odlomek ustja konične sklede, groba na zunanji svetlo rjave, na notranji mika, oranžno rjave barve, prosto- keramika, oranžne barve na zunanji, strani sivo rjave barve, prostoročna ročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,2 cm. rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, pr. noge 11,2 cm. izdelava, v. 2,8 cm, š. 5,8 cm. 15 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13288 24 Kv. 9, SE 2, inv. št. AI 12576 Odlomek konične noge posode, gro- SE 27 Odlomek ostenja posode, okraše- ba keramika, svetlo rjave barve, no z dvema vzporednima poševnimi prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, 20 Kv. 27, SE 27, inv. št. AI 12638 rebroma, drobnozrnata keramika, pr. noge 12 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, svetlo rjave barve, prostoročna iz- drobnozrnata keramika, svetlo rjave delava, v. 5,1 cm, š. 4,8 cm. 16 Kv. 46, SE 124, inv. št. AI 13297/2 barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, Odlomek ustja lonca z ostenjem, š. 5,7 cm. 25 Kv. 16, SE 2, inv. št. AI 12580 groba keramika, oranžno rjave bar- Odlomek ustja z ostenjem posode, ve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, 21 Kv. 27, SE 27, inv. št. AI 12639 drobnozrnata keramika, sivo rjave š. 7,8 cm. Odlomek dna posode z ostenjem, barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, groba keramika, svetlo rjave barve š. 5,5 cm. 17 Kv. 46, SE 124, inv. št. AI 13299/1 na zunanji, sive na notranji strani, Odlomek dna posode z ostenjem, prostoročna izdelava, v. 5 cm, 26 Kv. 17, SE 2, inv. št. AI 12583 drobnozrnata keramika, svetlo rjave pr. d. 10,5 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z barve na zunanji, rdeče sive na no- rebrom z odtisi prstov, drobnozrnata tranji strani, prostoročna izdelava, 22 Kv. 27, SE 27, inv. št. AI 12640 keramika, oranžne barve na zunanji, v. 2,7 cm, pr. d. 12,3 cm. Odlomek konične noge posode, sive na notranji strani, prostoročna drobnozrnata keramika, oranžno izdelava, v. 2,7 cm, š. 3,5 cm. SE 117 – jama sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. noge 13,3 cm. 18 Kv. 17, SE 117, inv. št. AI 13215 Odlomek ustja posode, rob ustja je okrašen z drobnimi vtisi, drobnozr- nata keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 3,2 cm. 27 Kv. 18, SE 2, inv. št. AI 12585 Odlomek ustja z ostenjem lonca, pod ustjem je okras rebra z odtisi prstov, drobnozrnata keramika, rjavo oran- žne barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, š. 6,2 cm. 28 Kv. 18, SE 2, inv. št. AI 12586/2 Odlomek ustja posode, drobnozrna- ta keramika, temno sive barve, pro- storočna izdelava, v. 1,1 cm, š. 4,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 106 M 1:2 15 14 16 17 20 18 19 21 22 24 26 23 27 25 28 SE 124 14–17 SE 117 18 SE 113 19 SE 27 20–22 SE 2 23–28 107 29 Kv. 18, SE 2, inv. št. AI 12587 36 Kv. 35, SE 2, inv. št. AI 12618 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžno drobnozrnata keramika, svetlo rjave rjave barve na zunanji, sivo rjave na barve na zunanji, temno sive na no- notranji strani, prostoročna izdela- tranji strani, prostoročna izdelava, va, v. 3,2 cm, pr. d. 9,5 cm. v. 3,9 cm, pr. d. 17 cm. 30 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 12592 37 Kv. 39, SE 2, inv. št. AI 12620/1, 2 Odlomek ustja z ostenjem lon- Odlomek zgornjega dela lonca z od- ca, groba keramika, sivo rjave bar- lomljenim ročajem, pritrjenim na ve, prostoročna izdelava, v. 7,8 cm, rebro, grobozrnata keramika, rjave š. 8,9 cm. barve na zunanji, temno sive na no- tranji strani, prostoročna izdelava, 31 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 12591/2 v. 12,2 cm, pr. u. 32,3 cm. Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prosto- ročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 3,2 cm. 32 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 12591/3 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 4,6 cm. 33 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 12594/1 Odlomek ostenja posode, okrašen z rebrom z odtisi prstov, drobnozrna- ta keramika, oranžno rjave barve na zunanji, sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4,8 cm. 34 Kv. 23, SE 2, inv. št. AI 12598 Odlomek zgornjega dela trebušaste- ga lonca, drobnozrnata keramika, oranžno rjave barve, prostoročna iz- delava, v. 13,4 cm, pr. u. 26,8 cm. 35 Kv. 35, SE 2, inv. št. AI 12617 Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 5,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 108 M 1:2 M 1:3 34 29 30 31 32 34 33 35 36 37 SE 2 109 38 Kv. 39, SE 2, inv. št. AI 12621 42 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13233/1 48 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13237/3 Odlomek ostenja posode z odlomlje- Odlomek ustja lonca, groba kerami- Odlomek ostenja posode, okrašeno nim ročajem, ki je pritrjen na rebro, ka, rdeče barve, prostoročna izdela- z rebrom, groba keramika, oranžno drobnozrnata keramika, oranžne va, v. 3,4 cm, š. 6 cm. sive barve na zunanji, sive na notra- barve, prostoročna izdelava, nji strani, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, š. 8,2 cm, db. 1,2 cm. v. 2,8 cm, š. 4,3 cm. SE 361 – jama 49 Kv. 8, SE 124, inv. št. AI 13242 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata 39 Kv. 5, SE 361, inv. št. AI 13632 keramika, rjavo sive barve, prosto- Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- 43 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13233/2 ročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 4,8 cm. ba keramika, rdeče rjave barve, pro- Odlomek ustja lonca, drobnozrna- storočna izdelava, v. 3,5 cm, ta keramika, sivo rjave barve na zu- 50 Kv. 8, SE 124, inv. št. AI 13245/1 pr. d. 9,5 cm. nanji, temno sive na notranji stra- Odlomek ostenja posode, okrašeno z ni, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, vodoravnim rebrom, razčlenjenim z SE 124 – naplavinska plast š. 7,3 cm. odtisi ostrega predmeta, groba ke- ramika, sivo rjave barve na zunanji, 40 Kv. 5, SE 124, inv. št. AI 13221/1 44 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13233/3 sive na notranji strani, prostoročna Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja lonca, groba kerami- izdelava, v. 2,4 cm, š. 3,3 cm. groba keramika, rjave barve na zu- ka, oranžno rjave barve na zunanji, nanji, sivo rjave na notranji stra- sivo rjave na notranji strani, prosto- 51 Kv. 8, SE 124, inv. št. AI 13245/2 ni, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, ročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 4,4 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno š. 6 cm. z rebrom, groba keramika, sive bar- 45 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13233/4 ve na zunanji, oranžne na notranji 41 Kv. 5, SE 124, inv. št. AI 13223 Odlomek bikonične sklede, groba strani, prostoročna izdelava, Odlomek dna lonca, groba keramika, keramika, sivo rjave barve na zu- v. 5,2 cm, š. 5,3 cm. rdeče sive barve na zunanji, sive na nanji, svetlo rjave na notranji stra- notranji strani, prostoročna izdela- ni, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, 52 Kv. 8, SE 124, inv. št. AI 13245/3 va, v. 4,7 cm, pr. d. 8,4 cm. š. 7,9 cm. Odlomek ostenja lonca, okrašen s polkrožnim rebrom, razčlenjenim z 46 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13237/1 odtisi prstov, drobnozrnata kerami- Odlomek ostenja posode, okrašeno s ka, oranžne barve na zunanji, oran- pasovi poševnih vrezov, groba kera- žno sive na notranji strani, prosto- mika, svetlo oranžne barve, prosto- ročna izdelava, v. 5 cm, š. 7,9 cm. ročna izdelava, v. 6 cm, š. 5,1 cm. 47 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13237/2 Odlomek ostenja posode, okrašeno z rebrom, groba keramika, oranžno sive barve na zunanji, sive na notra- nji strani, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 4,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 110 M 1:1 40, 50 M 1:2 38 39 41 40 42 43 44 46 45 47 50 48 49 51 52 SE 2 38 SE 361 39 SE 124 40–52 111 53 Kv. 14, SE 124, inv. št. AI 13252 62 Kv. 16, SE 124, inv. št. AI 13273/1 Odlomek dna posode, groba kerami- Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ka, sivo rjave barve, prostoročna iz- ba keramika, sivo rjave barve, pro- delava, v. 3 cm, pr. d. 6,8 cm. storočna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 13 cm. 54 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13259/1 in AI 13268 63 Kv. 16, SE 124, inv. št. AI 13273/2 Odlomek ustja lonca, groba kerami- Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ka, oranžno sive barve, prostoročna ba keramika, oranžne barve na zu- izdelava, v. 5,9 cm, š. 7,2 cm. nanji, rjavo oranžne na notranji strani, prostoročna izdelava, 55 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13261/5 v. 3,6 cm, pr. d. 8,5 cm. Odlomek dna lonca, groba kerami- ka, oranžno sive barve na zunanji, 64 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13285 oranžne na notranji strani, prosto- Odlomek ustja lonca z ostenjem, pod ročna izdelava, v. 4,6 cm, ustjem je okras vodoravnega in pol- pr. d. 10,5 cm. krožnega rebra, groba keramika, te- mno rjave barve na zunanji, sive na 56 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13262/3 notranji strani, prostoročna izdela- Odlomek ostenja posode, okrašeno z va, v. 6,7 cm, š. 8,4 cm. vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi topega predmeta, drobnozr- nata keramika, rjave barve na zuna- nji, sive na notranji strani, prosto- ročna izdelava, v. 2,1 cm, š. 3,1 cm. 57 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13263/2 Odlomek ostenja posode, okraše- no z bradavico, ki jo obkroža dvojna kanelura, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, 65 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13286/5 š. 5,4 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, rjave barve na zu- 58 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13264/1 nanji, sive na notranji strani, pro- Odlomek ostenja posode z ročajem, storočna izdelava, v. 2,1 cm, groba keramika, rjavo sive barve, š. 3,9 cm. prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, š. 7,7 cm, db. 1 cm. 59 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13264/4 Odlomek ustja z ostenjem lonca z ro- čajem, drobnozrnata keramika, sve- tlo rjave barve, prostoročna izdela- va, v. 7,1 cm, š. 4,7 cm, db. 0,9 cm. 60 Kv. 16, SE 124, inv. št. AI 13270 Odlomek ustja lonca z ostenjem, pod ustjem je okras dveh navpičnih re- ber, razčlenjenih z odtisi prstov, gro- ba keramika, oranžne barve, prosto- ročna izdelava, v. 5,9 cm, š. 8,5 cm. 61 Kv. 16, SE 124, inv. št. AI 13271/4 Odlomek ustja polkroglaste sklede z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 5,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 112 M 1:2 54 53 55 58 57 56 59 60 61 62 63 64 65 SE 124 113 66 Kv. 34, SE 124, SE 272 – krožna jama inv. št. AI 13289/1, 3 Odlomek dna lonca, groba keramika, 74 Kv. 14/15, SE 272, oranžne barve na zunanji, sive na inv. št. AI 13551/1 notranji strani, prostoročna izdela- Odlomek ustja polkroglaste sklede, va, v. 5,6 cm, pr. d. 11,6 cm. drobnozrnata keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, 67 Kv. 34, SE 124, inv. št. AI 13291/2 š. 3,8 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z rebrom, groba keramika, rjavo rde- SE 291 – jama če barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, 75 Kv. 7, SE 291, inv. št. AI 13571 v. 4,7 cm, š. 4,8 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z navpičnim rebrom, ki se zaključi z 68 Kv. 46, SE 124, inv. št. AI 13297/1 okroglim vtisom, groba keramika, Odlomek ustja lonca z ostenjem, oranžne barve, prostoročna izdela- groba keramika, rjave barve na zu- va, v. 4,7 cm, š. 4,1 cm. nanji, sive na notranji strani, pro- storočna izdelava, v. 6,2 cm, š. 7,4 cm. 69 Kv. 46, SE 124, inv. št. AI 13299/2 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. d. 11 cm. SE 287 – jama 70 Kv. 46, SE 124, inv. št. AI 13299/4 76 Kv. 7, SE 287, inv. št. AI 13566/1 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče groba keramika, sive barve, prosto- barve, prostoročna izdelava, ročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4,1 cm. v. 4,2 cm, pr. d. 10 cm. SE 274 – jama 71 Kv. 47, SE 124, inv. št. AI 13305/1 Odlomek ostenja lonca, okrašeno z 77 Kv. 16, SE 274, inv. št. AI 13557 rebrom, groba keramika, rjave bar- Odlomek uteži, groba keramika, sive ve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, barve, prostoročna izdelava, š. 6,4 cm. v. 6,7 cm, š. 5 cm. SE 240 – jama 78 Kv. 16, SE 274, inv. št. AI 13556 Odlomek vretenca, drobnozrnata 72 Kv. 5/6 in 13/14, SE 240, keramika, sive barve, prostoročna inv. št. 13489 izdelava, v. 1,6 cm, š. 2,2 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, oranžno rjave bar- ve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 11,4 cm. 73 Kv. 5/6 in 13/14, SE 240, inv. št. 13491 Odlomek ostenja posode, okrašeno z rebrom, groba keramika, rumeno sive barve na zunanji, oranžno ru- mene na notranji strani, prostoroč- na izdelava, v. 7,2 cm, š. 7,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 114 M 1:1 78 M 1:2 66 67 68 69 71 70 73 72 74 75 78 77 76 SE 124 66–71 SE 291 75 SE 240 72, 73 SE 287 76 SE 272 74 SE 274 77, 78 115 SE 127 – jama Bakrenodobna najdba v SE 315 – krožna jama 92 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, bronastodobni jami SE 127 inv. št. AI 13545/1 79 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13312/1 88 Kv. 45/46, SE 315, Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja lonca z ostenjem, 86 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13315/2 inv. št. AI 13591 groba keramika, rjavo sive barve, groba keramika, rjavo sive barve Odlomek ostenja posode, okrašeno z Odlomek ostenja lonca, okrašen z prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, na zunanji, sive na notranji stra- vodoravnimi vtisi podolgovatih ja- rebrom razčlenjenim z odtisi prstov, š. 6,7 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, mic, drobnozrnata keramika, rjave groba keramika, rjavo oranžne bar- š. 4,8 cm. barve, prostoročna izdelava, ve na zunanji, sive na notranji stra- 93 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, v. 3,9 cm, š. 7,4 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, inv. št. AI 13545/2 80 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13312/5 š. 6 cm. Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo sive drobnozrnata keramika, rjavo sive SE 311 – jama barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, barve, prostoročna izdelava, š. 5,9 cm. v. 2,8 cm, š. 4,1 cm. 89 Kv. 34/46, SE 311, inv. št. AI 13584/1 94 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, 81 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13312/8 Odlomek dna z ostenjem lonca, inv. št. AI 13545/3 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Srednjeveška najdba v jami drobnozrnata keramika, oranžne Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sive barve, prosto- SE 127 barve, prostoročna izdelava, drobnozrnata keramika, oranžne ročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 3,4 cm. v. 3,3 cm, pr. d. 9,1 cm. barve na zunanji, rjave na notranji 87 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13313 strani, prostoročna izdelava, 82 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13312/4 Odlomek dna lonca, na spodnjem SE 311 – bakrenodobna najdba v v. 3,7 cm, š. 5,9 cm. Odlomek ustja sklede z ostenjem, delu ima lončarski znak, grobozrna- bronastodobni jami drobnozrnata keramika, rjavo sive ta keramika, na notranji strani te- barve, prostoročna izdelava, mno sivo rjave, na zunanji oranžne 90 Kv. 34/46, SE 311, v. 1,9 cm, š. 4,8 cm. barve, izdelan na lončarskem vre- inv. št. AI 13581 – bakrena doba tenu, v. 5,7 cm, š. 5,9 cm, db. 0,8 cm. Odlomek zajemalke s preluknjanim 83 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13312/3 držajem, groba keramika, sivo rjave Odlomek ustja polkroglaste sklede, barve, prostoročna izdelava, drobnozrnata keramika, rjave bar- v. 3,2 cm, š. 5,5 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 5,4 cm. 84 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13314/1 Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- ba keramika, rjave barve, prostoroč- na izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 10,6 cm. SE 263 – jama 91 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, inv. št. AI 13545/4 Odlomek zgornjega dela lonca s kle- kom, drobnozrnata keramika, sive 85 Kv. 16, SE 127, inv. št. AI 13315/5 barve, prostoročna izdelava, Odlomek ostenja posode, okrašeno v. 4,9 cm, pr. u. 15,4 cm. z rebrom, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 3,9 cm, š. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 116 M 1:2 79 80 81 84 82 83 85 86 87 89 88 90 91 93 92 94 SE 127 79–87 SE 315 88 SE 311 89, 90 SE 263 91–94 117 95 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, 101 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, 107 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, SE 338 – jama inv. št. AI 13545/5 inv. št. AI 13547/3 inv. št. AI 13547/15 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ostenja lonca, okrašen z Odlomek ostenja lonca, okrašen s 111 Kv. 34, SE 338, inv. št. AI 13600 drobnozrnata keramika, sive bar- rebrom, groba keramika, sivo rjave pasovi vodoravnih vrezov, groba ke- Odlomek ustja z ostenjem lonca, na ve na zunanji, oranžne na notranji barve na zunanji, rjave na notranji ramika, rjave barve, prostoročna iz- ustju in pod njim je okras vodorav- strani, prostoročna izdelava, strani, prostoročna izdelava, v. 6 cm, delava, v. 1,6 cm, š. 2,6 cm. nega rebra, razčlenjenega z odtisi v. 3,7 cm, š. 4,6 cm. š. 5,2 cm. topega predmeta, groba keramika, Bakrenodobne najdbe v rjavo oranžne barve, prostoročna iz- 96 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, 102 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, bronastodobni jami SE 263 delava, v. 9,1 cm, š. 8,6 cm. inv. št. AI 13545/6 inv. št. AI 13547/4 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ostenja lonca, okrašen z 108 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, drobnozrnata keramika, svetlo rjave rebrom razčlenjenim z odtisi prstov, inv. št. AI 13544/1 barve, prostoročna izdelava, groba keramika, sivo rjave barve Odlomek ustja z ostenjem lonca z v. 2,8 cm, š. 3,9 cm. na zunanji, svetlo rjave na notranji odlomljenim ročajem pod ustjem, strani, prostoročna izdelava, groba keramika, oranžne barve, 97 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, v. 5,2 cm, š. 6 cm. prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, inv. št. AI 13545/11 š. 7,9 cm, db. 1,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem lonca, 103 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, groba keramika, svetlo rjave barve, inv. št. AI 13547/6 109 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, prostoročna izdelava, Odlomek ostenja lonca, okrašen z inv. št. AI 13547/2 v. 3,8 cm, š. 5,6 cm. rebrom, groba keramika, sivo rja- Odlomek ostenja lonca, okrašen z ve barve na zunanji, sive na notranji vrezano vodoravno črto, nad kate- 98 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, strani, prostoročna izdelava, ro so šrafirani trikotniki, pod njo pa inv. št. AI 13544/2 v. 5,2 cm, š. 4,3 cm. navpični kratki vrezi, drobnozrna- Odlomek ustja z ostenjem polkro- ta keramika, sive barve, prostoročna glaste skodelice z ročajem, ki izha- 104 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, izdelava, v. 5,4 cm, š. 5,6 cm. ja iz ustja in je pritrjen na največji inv. št. AI 13547/9 obod, drobnozrnata keramika, rjave Odlomek ostenja lonca, okrašen z barve na zunanji, sivo rjave na no- rebrom, groba keramika, oranžne tranji strani, prostoročna izdelava, barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3,9 cm, db. 0,7 cm. v. 3,5 cm, š. 3,5 cm. 105 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, inv. št. AI 13547/7 Odlomek ostenja lonca, okrašen z rebrom, razčlenjenim z odtisi tope- 110 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, ga predmeta, groba keramika, rjave inv. št. AI 13543 barve, prostoročna izdelava, Odbitek iz svetlo sivega prosojnega v. 4,1 cm, š. 4 cm. roženca. Talon je fasetiran. 99 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, Vel. 1,7 × 1,2 × 0,4 cm. inv. št. AI 13546/1 106 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- inv. št. AI 13547/13 ba keramika, oranžne barve, prosto- Odlomek ostenja lonca, okrašen s ročna izdelava, v. 5,1 cm, pasovi poševnih reber, groba kera- pr. d. 7,7 cm. mika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 3,5 cm. 100 Kv. 34/35 in 46/47, SE 263, inv. št. AI 13547/1 Odlomek ostenja lonca, okrašen z rebrom razčlenjenim z odtisi pr- stov, groba keramika, oranžne bar- ve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, š. 6,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 118 M 1:1 107, 110 M 1:2 95 97 96 99 98 101 100 102 103 105 104 107 106 108 111 109 110 SE 263 95–110 SE 338 111 119 112 Kv. 34, SE 338, 118 Kv. 46/47, SE 261, SE 259 – jama inv. št. AI 13601/1 inv. št. AI 13538/2 Odlomek ustja z ostenjem polkro- Odlomek ustja z ostenjem lonca, 125 Kv. 47, SE 259, inv. št. AI 13535 glaste sklede, drobnozrnata kerami- rob ustja je okrašen z odtisi tope- Odlomek ostenja posode z odlo- ka, rjave barve, prostoročna izdela- ga predmeta, groba keramika, rjave mljenim ročajem, ostenje je okraše- va, v. 6,5 cm, š. 5,2 cm. barve, prostoročna izdelava, no z vodoravnim in s poševnimi re- v. 3,9 cm, š. 4,1 cm. bri, groba keramika, oranžne barve, 113 Kv. 34, SE 338, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, inv. št. AI 13601/2 š. 11,2 cm, db. 0,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem konične sklede, groba keramika, rjavo sive barve na zunanji, svetlo rjave na no- tranji strani, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 6,2 cm. 119 Kv. 46/47, SE 261, 114 Kv. 34, SE 338, inv. št. AI 13539/1 inv. št. AI 13602/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ostenja lonca, okrašen z rob ustja je okrašen z odtisi prstov, rebrom, groba keramika, rjavo oran- groba keramika, rjave barve na zu- žne barve na zunanji, sivo rjave na nanji, rdeče rjave na notranji stra- notranji strani, prostoročna izdela- ni, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, 126 Kv. 47, SE 259, va, v. 5,5 cm, š. 6,1 cm. š. 4,5 cm. inv. št. AI 13534/1 Odlomek ostenja posode, okrašena z 115 Kv. 34, SE 338, 120 Kv. 46/47, SE 261, rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, inv. št. AI 13602/3 inv. št. AI 13539/3 groba keramika, oranžne barve na Odlomek ostenja lonca, okrašen z Odlomek ustja z ostenjem lonca, zunanji, sive na notranji strani, pro- rebrom, drobnozrnata keramika, groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava, v. 5,3 cm, š. 7 cm. rjavo sive barve na zunanji, svetlo storočna izdelava, v. 2,6 cm, rjave na notranji strani, prostoročna š. 4,5 cm. izdelava, v. 4,5 cm, š. 5,5 cm. 121 Kv. 46/47, SE 261, 116 Kv. 34, SE 338, inv. št. AI 13540/1 inv. št. AI 13602/4 Odlomek dna lonca, groba keramika, Odlomek ostenja posode, okrašeno oranžne barve, prostoročna izdela- z okroglo bradavico, drobnozrnata va, v. 3,6 cm, š. 4,7 cm. keramika, rjavo sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 4,1 cm. 122 Kv. 46/47, SE 261, inv. št. AI 13541/2 Odlomek ostenja lonca z odlomlje- nim ročajem na rebru, groba kera- mika, oranžno rjave barve, prosto- ročna izdelava, v. 6,4 cm, š. 7,3 cm. SE 261 – jama 123 Kv. 46/47, SE 261, inv. št. AI 13541/1 117 Kv. 46/47, SE 261, Odlomek ostenja lonca, okrašen z inv. št. AI 13538/1 rebrom, groba keramika, rjavo rdeče Odlomek ustja z ostenjem lonca, rob barve na zunanji, svetlo rjave na no- ustja je okrašen z rebrom, razčlenje- tranji strani, prostoročna izdelava, nim z odtisi prstnih konic, groba ke- v. 3,9 cm, š. 7,9 cm. ramika, sive barve, prostoročna iz- delava, v. 3,8 cm, š. 5,6 cm. 124 Kv. 46/47, SE 261, inv. št. AI 13540/2 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava, v. 2 cm, š. 4,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 120 M 1:1 124 M 1:2 112 115 113 114 116 117 118 119 120 122 121 123 124 126 125 SE 338 112–116 SE 261 117–124 SE 259 125, 126 121 SE 193 (1. plast SE 328) – krožna 132 Kv. 35/36, SE 190, jama – bakrenodobna najdba inv. št. AI 13417/3 Odlomek ostenja lonca, okrašen z 127 Kv. 35/36, SE 328, vodoravnim rebrom, z modelira- inv. št. AI 13425 nim držajem, nad katerim izhajata Odlomek ustja z ostenjem lonca, dve poševni rebri, groba keramika, groba keramika, sive barve na zu- oranžno rjave barve na zunanji, sive nanji, oranžno sive na notranji stra- na notranji strani, prostoročna izde- ni, prostoročna izdelava, v. 7,5 cm, lava, v. 12,3 cm, š. 14 cm. š. 5,3 cm. SE 193 (4. plast SE 190) – krožna jama 128 Kv. 35/36, SE 190, inv. št. AI 13422 Odlomek ustja z ostenjem lonca, pod robom ustja je okras navpičnih pla- stičnih reber, groba keramika, oran- žno rjave barve na zunanji, rjave na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 3,8 cm, š. 6,1 cm. 133 Kv. 35/36, SE 190, 136 Kv. 36/48, SE 213, SE 138 – jama inv. št. AI 13417/1 inv. št. AI 13466/1 Odlomek ostenja lonca, okrašen z Odlomek ustja polkroglaste sklede, 139 Kv. 9, SE 138, inv. št. AI 13339 rebrom, groba keramika, rjave bar- drobnozrnata keramika, rjave bar- Odlomek ustja z ostenjem sklede, 129 Kv. 35/36, SE 190, ve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, ve na zunanji, sivo rjave na notranji groba keramika, sivo oranžne bar- inv. št. AI 13415/1 š. 6,1 cm. strani, prostoročna izdelava, ve na zunanji, sive na notranji stra- Odlomek ustja z ostenjem lon- v. 4,2 cm, š. 5,4 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, ca, groba keramika, oranžne bar- 134 Kv. 35/36, SE 190, š. 6,4 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, inv. št. AI 13417/2 137 Kv. 36/48, SE 213, š. 5,1 cm. Odlomek ostenja lonca, okrašen z inv. št. AI 13467/1 SE 123 – jama rebrom, razčlenjen s prstnimi odti- Odlomek dna z ostenjem posode, 130 Kv. 35/36, SE 190, si, groba keramika, rdeče barve na groba keramika, svetlo rjave bar- 140 Kv. 18, SE 123, inv. št. AI 13344 inv. št. AI 13415/2 zunanji, sive na notranji strani, pro- ve na zunanji, sivo rjave na notranji Odbitek iz rjavega roženca. Talon je Odlomek ustja z ostenjem lonca, storočna izdelava, v. 3,5 cm, š. 5 cm. strani, prostoročna izdelava, gladek. Vel. 1,8 × 1 × 0,4 cm. groba keramika, oranžno sive bar- v. 2,6 cm, pr. d. 8,4 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, SE 213 – krožna jama š. 3,4 cm. Mlajše železnodobna najdba v 135 Kv. 36/48, SE 213, krožni jami SE 213 131 Kv. 35/36, SE 190, inv. št. AI 13466/2 inv. št. AI 13423 Odlomek ustja z ostenjem lonca, 138 Kv. 36/48, SE 213, Odlomek ostenja lonca, okrašen z drobnozrnata keramika, sivo rja- inv. št. AI 13468 vodoravnim rebrom, iz katerega iz- ve barve na zunanji, sive na notranji Odlomek ostenja posode, grafitna haja manjši držaj, groba keramika, strani, prostoročna izdelava, keramika z žlebljenim okrasom, sive rjave barve na zunanji, svetlo rjave v. 3,5 cm, š. 5,5 cm. barve, prostoročna izdelava, na notranji strani, prostoročna izde- v. 3,3 cm, š. 3 cm. lava, v. 7,9 cm, š. 7,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 122 M 1:1 140 M 1:2 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 138 137 139 140 SE 193 127–134 SE 213 135–138 SE 138 139 SE 123 140 123 SE 88 – kulturna plast, kv. 19 148 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12726 155 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/9 Skodelica z odlomljenim ročajem na Odlomek dna posode z ostenjem, 141 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 13201/1 največjem obodu, drobnozrnata ke- groba keramika, svetlo oranžne bar- Odlomek ustja posode, drobnozrna- ramika, svetlo rjave barve, prosto- ve na zunanji, rjave barve na notra- ta keramika, rjavo sive barve, pro- ročna izdelava, v. 3,7 cm, nji strani, prostoročna izdelava, storočna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 5,2 cm, pr. d. 1,9 cm. v. 5,2 cm, pr. d. 13,2 cm. š. 3,4 cm. 142 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12728/2 149 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/1 Odlomek ustja lonca, na robu ustja Odlomek dna posode z ostenjem, je okras prstnih odtisov, groba kera- groba keramika, svetlo rjave bar- mika, rjavo oranžne barve na zuna- ve na zunanji, sive na notranji stra- nji, rjave na notranji strani, prosto- ni, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, ročna izdelava, v. 8 cm, š. 7,5 cm. pr. d. 15 cm. 143 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12727/2 150 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/2 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne groba keramika, sive barve, prosto- barve na zunanji, sive na notranji ročna izdelava, v. 2,7 cm, strani, prostoročna izdelava, pr. d. 6,8 cm. v. 3,5 cm, š. 6,1 cm. 151 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/4 144 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12727/3 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžne barve na drobnozrnata keramika, rjave bar- zunanji, sive na notranji strani, pro- ve na zunanji, sive na notranji stra- storočna izdelava, v. 3,2 cm, ni, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. d. 11,7 cm. š. 3,5 cm. 152 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/5 145 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12727/4 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžne barve na groba keramika, sivo rjave barve, zunanji, sivo rjave na notranji stra- prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, ni, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 5,5 cm. pr. d. 9 cm. 146 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12727/7 153 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/6 Odlomek ustja lonca, groba kerami- Odlomek dna posode z ostenjem, ka, rjave barve na zunanji, sive na groba keramika, svetlo rjave barve notranji strani, prostoročna izdela- na zunanji, sive na notranji strani, va, v. 4,2 cm, š. 3,2 cm. prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, pr. d. 12,5 cm. 147 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12727/1 Odlomek ustja vrča z ostenjem, z od- 154 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/7 lomljenim ročajem na ustju, drob- Odlomek dna posode z ostenjem, nozrnata keramika, rjave barve, groba keramika, svetlo rjave bar- prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, ve na zunanji, sive barve na notranji š. 6,6 cm. strani, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, pr. d. 9,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 124 M 1:2 142 143 141 144 145 146 147 148 149 151 150 153 152 155 154 SE 88 125 156 Kv. 19, SE 88, 163 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/2 inv. št. AI 12732/10 Odlomek ostenja posode z okrasom s Odlomek dna posode z ostenjem, prstnimi odtisi razčlenjenega rebra, groba keramika, svetlo oranžne bar- groba keramika, oranžne barve na ve na zunanji, rjave barve na notra- zunanji, sivo rjave na notranji stra- nji strani, prostoročna izdelava, ni, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, v. 3,3 cm, pr. d. 8,6 cm. š. 6,4 cm. 157 Kv. 19, SE 88, 164 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/3 inv. št. AI 12732/11 Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek dna posode z ostenjem, rebra, groba keramika, oranžne bar- groba keramika, oranžne barve, ve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 6,7 cm. pr. d. 11,2 cm. 165 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/7 158 Kv. 19, SE 88, Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. AI 12732/12 rebra, groba keramika, oranžne bar- Odlomek dna posode z ostenjem, ve na zunanji, sivo rjave na notranji groba keramika, oranžne barve na strani, prostoročna izdelava, zunanji, sive barve na notranji stra- v. 8,6 cm, š. 7,4 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 21,8 cm. 166 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/8 Odlomek ostenja posode z okrasom 159 Kv. 19, SE 88, rebra, groba keramika, sive bar- inv. št. AI 12732/13 ve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, Odlomek dna posode z ostenjem, š. 5,1 cm. drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,6 cm, pr. d. 7 cm. 160 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/19 Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, oranžne barve na zunanji, sive barve na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 13,4 cm. 161 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12732/22 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. d. 8,7 cm. 162 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/1 Odlomek ostenja posode z okrasom s prstnimi odtisi razčlenjenega re- bra, groba keramika, oranžne bar- ve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 126 M 1:2 156 157 158 160 159 162 161 163 164 165 166 SE 88 127 167 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/9 Bakrenodobne najdbe v plasti 177 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12737/3 Odlomek ostenja posode z okrasom SE 88 Odlomek ustja posode z ostenjem, rebra, groba keramika, oranžne bar- pod ustjem je okras vodoravnega ve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, 173 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 13202/3 rebra, pod njim pa poševnih reber, š. 4,5 cm. Odlomek dna posode, groba kerami- drobnozrnata keramika, oranžne ka, svetlo rjave barve, prostoročna barve, prostoročna izdelava, 168 Kv. 19, SE 88, izdelava, v. 3,4 cm, pr. d. 15,1 cm. v. 4,3 cm, š. 4,7 cm. inv. št. AI 12733/11 Odlomek ostenja posode z okrasom s 174 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 13203/3 prstnimi odtisi razčlenjenega rebra, Odlomek ostenja lonca z odlomlje- drobnozrnata keramika, oranžne nim ročajem, groba keramika, rjavo barve na zunanji, sivo rjave na no- rdeče barve, prostoročna izdelava, tranji strani, prostoročna izdelava, v. 8,7 cm, š. 6,4 cm, 1,1 db. v. 2,3 cm, š. 2,9 cm. SE 88 - kulturna plast, kv. 20 169 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/12 175 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12738 178 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12737/4 Odlomek ostenja posode, okrašen s Odlomek zgornjega dela lonca, na Odlomek ustja posode z ostenjem, prstnimi odtisi razčlenjenega rebra, trebuhu je okras navpičnih žleblje- pod ustjem je okras vodoravnega s groba keramika, oranžne barve na nih črt, drobnozrnata keramika, sivo prstnimi odtisi razčlenjenega rebra, zunanji, sivo rjave na notranji stra- rjave barve, prostoročna izdelava, drobnozrnata keramika, svetlo rjave ni, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, v. 13,2 cm, š. 11 cm. barve, prostoročna izdelava, š. 4,8 cm. v. 3,4 cm, š. 5,3 cm. 170 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 12733/13 Odlomek ostenja posode, okrašeno s prstnimi odtisi razčlenjenega rebra, groba keramika, oranžne barve na zunanji, sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 4,8 cm. 171 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 13204/1 Odlomek ostenja posode, okrašene s snopi nepravilno razporejenih žle- bljenih črt, groba keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 4,9 cm. 176 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12737/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, na robu ustja je okras vtisnjenih ja- mic, drobnozrnata keramika, oran- žne barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 3,2 cm. 172 Kv. 19, SE 88, inv. št. AI 13203/2 Odlomek ostenja skodele z odlo- mljenim ročajem na največjem obo- du, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, š. 5,2 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 128 M 1:2 167 168 169 171 170 172 173 175 174 177 176 178 SE 88 129 179 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/1 188 Kv. 20, SE 88, Odlomek ustja lonca z ostenjem, inv. št. AI 12736/16 groba keramika, rjavo sive barve, Odlomek ustja lonca z ostenjem, prostoročna izdelava, v. 11,6 cm, groba keramika, oranžno rjave barve š. 11 cm. na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 6 cm, 180 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/3 š. 7,6 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo sive 189 Kv. 20, SE 88, barve, prostoročna izdelava, inv. št. AI 12736/17 v. 3,9 cm, š. 7,3 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, svetlo sive barve na 181 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/6 zunanji, sivo rjave na notranji stra- Odlomek ustja lonca z ostenjem, ni, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, groba keramika, temno sive bar- š. 4,8 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 5,1 cm. 190 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/19 182 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/7 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, drobnozrnata keramika, sivo oran- prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, žne barve, prostoročna izdelava, š. 4,2 cm. v. 3,8 cm, š. 5,4 cm. 191 Kv. 20, SE 88, 183 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/8 inv. št. AI 12736/20 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, sivo oranžne bar- groba keramika, temno sive bar- ve na zunanji, sive na notranji stra- ve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, ni, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 6,2 cm. š. 6,1 cm. 192 Kv. 20, SE 88, 184 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/9 inv. št. AI 12736/24 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, drobnozrnata keramika, oranžne prostoročna izdelava, v. 5 cm, barve, prostoročna izdelava, š. 5,1 cm. v. 1,8 cm, š. 5,4 cm. 185 Kv. 20, SE 88, 193 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/10 inv. št. AI 12736/34 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, sivo rjave barve drobnozrnata keramika, oranžne na zunanji, sive na notranji stra- barve, prostoročna izdelava, ni, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, v. 3,3 cm, š. 5,5 cm. š. 7,8 cm. 194 Kv. 20, SE 88, 186 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/40 inv. št. AI 12736/11 Odlomek ustja lonca, groba kerami- Odlomek ustja lonca z ostenjem, ka, sive barve, prostoročna izdelava, groba keramika, sive barve, prosto- v. 3,2 cm, š. 3,5 cm. ročna izdelava, v. 4,8 cm, š. 6,4 cm. 187 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/13 Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžne barve na zunanji, sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, š. 7,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 130 M 1:1 190 M 1:2 179 180 181 184 182 183 185 186 189 190 187 188 193 191 192 194 SE 88 131 195 Kv. 20, SE 88, 204 Kv. 20, mkv. 24, SE 88, inv. št. AI 12736/56 inv. št. AI 12829 Odlomek ustja lonca, groba kerami- Odlomek ustja posode z ostenjem, ka, sive barve, prostoročna izdelava, drobnozrnata keramika, rjavo sive v. 2,7 cm, š. 4,5 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 3 cm. 196 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12792/1 Odlomek ustja lonca z ostenjem, 205 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12767 groba keramika, oranžne barve na Odlomek ustja posode, groba kera- zunanji, sivo rjave na notranji stra- mika, sivo rjave barve, prostoročna ni, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, izdelava, v. 1,7 cm, š. 4,3 cm. š. 5,4 cm. 206 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12820/1 197 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12792/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, temno sive bar- drobnozrnata keramika, sivo rjave ve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, barve, prostoročna izdelava, š. 6,6 cm. v. 2,6 cm, š. 3,5 cm. 207 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12820/2 198 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12797/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, rjavo sive barve, groba keramika, rjave barve, pro- prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, storočna izdelava, v. 3 cm, š. 5,3 cm. š. 7,9 cm. 199 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12975 208 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12834/2 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, groba keramika, temno rjavo rjavo prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, sive barve, prostoročna izdelava, š. 5,9 cm. v. 3,6 cm, š. 10,9 cm. 200 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12964/2 209 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12834/3 Odlomek ustja lonca, z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, pod vratom je odlomljen držaj, gro- drobnozrnata keramika, rjavo sive ba keramika, sivo rjave barve, pro- barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, storočna izdelava, v. 5,9 cm, š. 3,8 cm. š. 7,9 cm. 210 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12866/1 201 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12998/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžno sive bar- groba keramika, oranžne barve, ve na zunanji, sive na notranji stra- prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, ni, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,9 cm. š. 4,8 cm. 202 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12815/1 211 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12880/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžno pod ustjem je odlomljen ročaj, drob- sive barve, prostoročna izdelava, nozrnata keramika, rjavo sive barve, v. 3,8 cm, š. 4,6 cm. prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4,9 cm. 203 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12815/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, 212 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12880/2 groba keramika, rjavo sive barve, Odlomek ustja posode z ostenjem, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, groba keramika, rjavo sive barve, š. 3,3 cm. prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 4,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 132 M 1:2 196 195 197 198 201 199 200 202 203 204 205 207 206 209 208 212 211 210 SE 88 133 213 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12852 221 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12945/3 229 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13039/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, rjave sive barve na drobnozrnata keramika, sivo rjave na robu ustja je okras okroglih od- zunanji, sivo rjave na notranji stra- barve, prostoročna izdelava, tisov topega predmeta, groba ke- ni, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, v. 3,8 cm, š. 4,2 cm. ramika, sivo rjave barve na zunanji, š. 4,6 cm. temno sive na notranji strani, pro- 222 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12949/2 storočna izdelava, v. 4,4 cm, 214 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12861/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, š. 5,7 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžno rjave bar- groba keramika, sivo rjave barve, ve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 5,8 cm. š. 4,8 cm. 223 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12958 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžne barve na zunanji, sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 5 cm. 230 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13039/2 215 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12861/3 Odlomek ustja posode, rob ustja in Odlomek ustja posode z ostenjem, 224 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13002 ostenje pod njim je okrašeno s pr- drobnozrnata keramika, oranžno Odlomek ustja posode z ostenjem, stnim odtisi razčlenjenega vodo- sivo rjave barve na zunanji, sive na drobnozrnata keramika, rjavo sive ravnega rebra, groba keramika, sivo notranji strani, prostoročna izdela- barve, prostoročna izdelava, rjave barve na zunanji, temno sive va, v. 3,5 cm, š. 4,2 cm. v. 2,5 cm, š. 6,6 cm. na notranji strani, prostoročna izde- lava, v. 1,5 cm, š. 2,5 cm. 216 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12907/1 225 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13004 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, Bakrenodobna najdba groba keramika, temno sive bar- drobnozrnata keramika, rjavo sive ve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, barve na zunanji, rjave na notranji 231 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12970 š. 4,3 cm. strani, prostoročna izdelava, Odlomek zgornjega dela vrča z roča- v. 3,3 cm, š. 3,7 cm. jem, ki izhaja iz ustja in je pritrjen na 217 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12907/2 ostenje na največjem obodu, drob- Odlomek ustja posode z ostenjem, 226 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13008/1 nozrnata keramika, sivo rjave barve, groba keramika, oranžno sive bar- Odlomek ustja posode z ostenjem, prostoročna izdelava, v. 8,3 cm, ve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, groba keramika, rjave barve, pro- š. 6,9 cm, š. roč. 1,5 cm. š. 4,2 cm. storočna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,3 cm. 218 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12889/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, 227 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13008/2 na robu ustja je okras prstnih odti- Odlomek ustja posode z ostenjem, sov, groba keramika, oranžne bar- groba keramika, sivo rjave barve, ve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 3,7 cm. š. 5,1 cm. 219 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12889/2 228 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13017 Odlomek ustja posode, pod katerim Odlomek ustja posode, drobnozrna- je okras s prstnimi odtisi razčlenje- ta keramika, sivo rjave barve, pro- nega rebra, groba keramika, rjavo storočna izdelava, v. 1,6 cm, sive barve, prostoročna izdelava, š. 5,2 cm. v. 4,3 cm, š. 6,2 cm. 220 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12945/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, š. 4,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 134 M 1:1 230 M 1:2 213 215 214 216 217 218 219 221 220 223 224 222 226 227 225 228 230 231 229 SE 88 135 232 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/2 240 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12786/1 246 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12838/1 Odlomek ustja konične sklede, groba Odlomek ustja sklede z ostenjem, Odlomek bikonične sklede, drobno- keramika, rjavo sive barve, prosto- groba keramika, rjavo oranžne bar- zrnata keramika, rjavo sive barve, ročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 9,1 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 3,9 cm. š. 5,1 cm. 233 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/4 Odlomek ustja sklede z ostenjem, 241 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12886 247 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12979/2 drobnozrnata keramika, rjavo sive Odlomek ustja sklede z ostenjem, Odlomek ustja sklede z ostenjem, na barve, prostoročna izdelava, groba keramika, oranžne barve na ustju in pod njim je okras poševnih v. 2,7 cm, š. 4,6 cm. zunanji, svetlo rjave na notranji vrezov, drobnozrnata keramika, sivo strani, prostoročna izdelava, rjave barve, prostoročna izdelava, 234 Kv. 20, SE 88, v. 2,4 cm, š. 6,6 cm. v. 2,4 cm, š. 3,8 cm. inv. št. AI 12736/23 Odlomek ustja sklede z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 4,4 cm. 235 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12736/29 242 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12901/3 Odlomek ustja sklede z ostenjem, Odlomek ustja sklede, groba kerami- drobnozrnata keramika, sivo rjave ka, rjavo oranžne barve, prostoročna 248 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12985 barve, prostoročna izdelava, izdelava, v. 2,2 cm, š. 4,1 cm. Odlomek ustja sklede z ostenjem, v. 3,4 cm, š. 4,6 cm. drobnozrnata keramika, oranžne 243 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13026 barve, prostoročna izdelava, 236 Kv. 20, SE 88, Odlomek ustja sklede, drobnozrnata v. 2,9 cm, š. 5 cm. inv. št. AI 12736/33 keramika, sivo rjave barve, prosto- Odlomek ustja sklede, drobnozr- ročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 3,7 cm. 249 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12797/5 nata keramika, oranžno sive bar- Odlomek skodelice z odlomlje- ve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, 244 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12951/2 nim ročajem na največjem obodu, š. 2,6 cm. Odlomek ustja sklede, groba kera- drobnozrnata keramika, sive bar- mika, oranžne barve, prostoročna ve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, 237 Kv. 20, SE 88, izdelava, v. 3 cm, š. 5,1 cm. š. 2,4 cm. inv. št. AI 12736/39 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata 250 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12815/2 keramika, sivo rjave barve, prosto- Odlomek ustja sklede, groba kerami- ročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,8 cm. ka, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 3,4 cm. 238 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12797/1 Odlomek ustja sklede z ostenjem, 251 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12908 groba keramika, oranžne barve, 245 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12973/1 Odlomek lončka z okrasom vodorav- prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, Odlomek ustja sklede z ostenjem, nega žleba na ostenju, drobnozrnata š. 5,7 cm. drobnozrnata keramika, rjavo sivo keramika, sivo rjave barve, prosto- barve, prostoročna izdelava, ročna izdelava, v. 5,3 cm, š. 4,1 cm. 239 Kv. 20, SE 88, v. 2,2 cm, š. 3,6 cm. inv. št. AI 12736/57 Odlomek ustja sklede z ostenjem, groba keramika, oranžno sive barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 4,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 136 M 1:1 247 M 1:2 232 233 235 234 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 247 246 248 251 249 250 SE 88 137 252 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12936 (bakrenodobna najdba) Odlomek lončka, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna iz- delava, v. 5,4 cm, š. 4,4 cm. 253 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12939/1 Bikonična skleda, drobnozrnata ke- ramika, rjavo sive barve, prostoroč- na izdelava, v. 9,7 cm, pr. u. 23,4 cm. 254 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12939/2 259 Kv. 20, SE 88, 262 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12801 266 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12740/5 Odlomek ustja posode, drobnozrna- inv. št. AI 12736/21 Skodelica z odlomljenim ročajem na Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ta keramika, rjavo sive barve, pro- Odlomek ustja sklede, groba kera- ustju, drobnozrnata keramika, sivo ba keramika, rjavo sive barve na storočna izdelava, v. 3,1 cm, mika, svetlo rjave barve na zunanji, rjave barve, prostoročna izdelava, zunanji, oranžno rjave na notranji š. 3,4 cm. oranžne na notranji strani, prosto- v. 3,5 cm, pr. u. 7,8 cm, pr. d. 2,6 cm. strani, prostoročna izdelava, ročna izdelava, v. 3 cm, š. 2,7 cm. v. 3,2 cm, pr. d. 9,6 cm. 255 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12998/1, 3 260 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12735 Zgornji del bikonične sklede, drob- Skledica na prstanasti nogi, drobno- nozrnata keramika, rjavo sive barve, zrnata keramika, oranžno sive bar- prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, ve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 6,4 cm. pr. u. 5,9 cm, pr. noge 3,4 cm. 256 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13011/1 263 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12740/1 Del polkroglaste sklede, drobno- Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- zrnata keramika, rjavo sive barve, ba keramika, rjavo oranžne barve na prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, zunanji, sivo rjave na notranji strani, š. 5,4 cm. prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 16,2 cm. 257 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12872/2 Odlomek ustja sklede, drobnozr- 261 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12938 264 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12740/2 nata keramika, svetlo rjave barve Bikonična skledica, drobnozrnata Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- na zunanji, sive na notranji stra- keramika, sive barve, prostoročna ba keramika, oranžne barve na zu- ni, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 8,3 cm, nanji, sivo rjave na notranji strani, š. 4,9 cm. pr. d. 2,7 cm. prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. d. 10,6 cm. 258 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12843 Odlomek ustja sklede, drobnozr- 265 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12740/3 nata keramika, sivo oranžne bar- Odlomek dna lonca z ostenjem, ve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, drobnozrnata keramika, sive barve, š. 6,3 cm. prostoročna izdelava, v. 1,7 cm, pr. d. 3,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 138 M 1:2 252 253 254 256 255 257 258 259 260 261 262 263 265 264 266 SE 88 139 267 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12740/9 276 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12818/4 Odlomek vbočenega dna posode, Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo oran- groba keramika, oranžne barve na žne barve, prostoročna izdelava, zunanji, sive na notranji strani, pro- v. 1,3 cm, pr. d. 5,4 cm. storočna izdelava, v. 3,6 cm, š. 4,1 cm. 268 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12740/12 277 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12830/1 Odlomek dna lonca z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive barve, drobnozrnata keramika, rjavo sive prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, barve, prostoročna izdelava, pr. d. 13,6 cm. v. 2,4 cm, pr. d. 8 cm. 269 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12780 278 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12836/1 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, rjave barve, pro- groba keramika, oranžno sive na zu- storočna izdelava, v. 2,9 cm, nanji, temno sive na notranji strani, pr. d. 14,7 cm. prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. d. 10,8 cm. 270 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12789 Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- 279 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12836/2 ba keramika, oranžne barve na zu- Odlomek dna posode z ostenjem, nanji, sivo rjave na notranji stra- groba keramika, rjavo sive barve, ni, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, š. 8,1 cm. pr. d. 7,8 cm. 271 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12798/1 Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, oranžno sive barve na zunanji, sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. d. 9,1 cm. 272 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12798/3 Spodnji del skledice, drobnozrna- ta keramika, sivo rjave barve na zu- nanji, sivo rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. d. 2,2 cm. 273 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12818/1 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, š. 4,9 cm. 274 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12818/2 Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 11,4 cm. 275 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12818/3 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, pr. d. 8,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 140 M 1:2 268 267 269 271 270 272 275 273 274 276 277 278 279 SE 88 141 280 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12842/2 289 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13005/1 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 8,2 cm. v. 3,3 cm, pr. d. 4,1 cm. 281 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12905 290 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13009 Odlomek vbočenega dna posode z Odlomek dna posode z ostenjem, ostenjem, drobnozrnata keramika, groba keramika, oranžne barve na rjavo sive barve, prostoročna izdela- zunanji, sivo rjave na notranji stra- va, v. 3,2 cm, pr. d. 3,4 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 7,9 cm. 282 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12917/1 Vbočeno dno posode z ostenjem, 291 Kv. 20, 88, SE 88, drobnozrnata keramika, svetlo rjave inv. št. AI 13034 barve, prostoročna izdelava, Odlomek dna posode z ostenjem, v. 1,9 cm, pr. d. 3,1 cm. groba keramika, rjave barve na zu- nanji, sive na notranji strani, pro- 283 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12955 storočna izdelava, v. 2 cm, Odlomek dna posode z ostenjem, pr. d. 8,9 cm. groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, 292 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13040/1 pr. d. 9,1 cm. Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, rjave barve, pro- 284 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12969/1 storočna izdelava, v. 3,3 cm, Odlomek dna posode z ostenjem, pr. d. 10,5 cm. groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, 293 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13040/2 pr. d. 7,5 cm. Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, rjave barve na zu- 285 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12969/3 nanji, sive na notranji strani, pro- Odlomek dna posode z ostenjem, storočna izdelava, v. 4,5 cm, drobnozrnata keramika, temno sive š. 4,4 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. d. 7,8 cm. 294 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12877 Del prstanaste noge posode, drob- 286 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12999/1 nozrnata keramika, svetlo oranžne Odlomek dna posode z ostenjem, barve, prostoročna izdelava, groba keramika, rjavo sive barve, v. 2,4 cm, pr. noge 10,9 cm. prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. d. 5,5 cm. 295 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12900 Prstanasta noga posode, drobnozr- 287 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12999/3 nata keramika, oranžne barve, pro- Odlomek dna posode z ostenjem, storočna izdelava, v. 3,4 cm, groba keramika, oranžno rjave bar- pr. d. 6,5 cm. ve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 5,2 cm. 288 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13005/2 Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, oranžno rjave bar- ve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 7,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 142 M 1:2 280 281 283 282 284 285 286 287 288 289 290 291 293 292 294 295 SE 88 143 296 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12836/3 301 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12739/2 Odlomek dna posode z odlomljeno Držaj na ostenju posode, groba ke- nogo, groba keramika, sive barve na ramika, oranžne barve, prostoročna zunanji, oranžne na notranji strani, izdelava, v. 4,4 cm, š. 7 cm. prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 9 cm. 302 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12739/4 Držaj na ostenju posode, drobno- 297 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12742 zrnata keramika, sivo rjave barve, Odlomek ročaja posode, okrašen s prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pasovi cikcak reber, drobnozrnata š. 4,8 cm. keramika, sivo oranžne barve, pro- storočna izdelava, v. 4 cm, š. 4,6 cm, db. 0,8 cm. 303 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12739/5 Držaj na ostenju posode, drobnozr- nata keramika, oranžno rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 6,7 cm. 298 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12743/6 Ročaj na ostenju posode, groba ke- 304 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12739/6 ramika, oranžne barve, prostoročna Držaj na ostenju posode, drobnozr- izdelava, v. 9,2 cm, š. 5,4 cm, nata keramika, oranžne barve, pro- db. 1,3 cm. storočna izdelava, v. 2,7 cm, š. 7 cm. 299 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12904 305 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12739/7 Tunelasti ročaj na ostenju posode, Držaj na ostenju posode, drobnozr- groba keramika, sivo rjave barve na nata keramika, rjave barve, prosto- zunanji, oranžne na notranji strani, ročna izdelava, v. 4,1 cm, š. 6 cm. prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 306 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12739/8 Držaj s čepkom za pritrjevanje na ostenje posode, drobnozrnata kera- mika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, š. 4 cm. 307 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12913 Držaj na ostenju posode, groba ke- ramika, sivo rjave barve, prostoroč- 300 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12739/1 na izdelava, v. 2,4 cm, š. 6,1 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom z modeliranim držajem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, š. 8,2 cm. 308 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12971 Držaj na ostenju posode, groba ke- ramika, oranžne barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 144 M 1:2 297 296 298 299 300 301 302 303 304 305 306 308 307 SE 88 145 309 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12940/6 313 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12744/5 319 Kv. 20, SE 88, Odlomek zgornjega dela lonca, na Odllomek ostenja posode, okrašeno inv. št. AI 12744/27 ustju je okras prstnih odtisov, na z vrezi v obliki trikotnika, drobno- Odlomek ostenja posode, okrašeno največjem obodu pa okras rebra z zrnata keramika, oranžne barve na z dvojnima vodoravnima rebroma, okroglimi odtisi topega predmeta, zunanji, temno sive na notranji stra- razčlenjenima s prstnimi odtisi, gro- groba keramika, rdeče rjave bar- ni, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, ba keramika, svetlo rjave barve na ve na zunanji, sivo rjave na notranji š. 4,1 cm. zunanji, sive na notranji strani, pro- strani, prostoročna izdelava, storočna izdelava, v. 5 cm, š. 5,2 cm. v. 11,5 cm, š. 12,2 cm. 314 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12744/10 320 Kv. 20, SE 88, 310 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12979/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno s inv. št. AI 12744/31 Odlomek ostenja lonca z okrasom pasovi vodoravnih reber, groba ke- Odlomek ostenja posode, okraše- vodoravnega rebra, pod katerim so ramika, sive barve, prostoročna iz- no s snopi poševnih vrezanih črt, pasovi polkrožnih reber, groba ke- delava, v. 4,8 cm, š. 2,9 cm. drobnozrnata keramika, sive bar- ramika, sivo oranžne barve, prosto- ve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, ročna izdelava, v. 4 cm, š. 4,6 cm. 315 Kv. 20, SE 88, š. 4,2 cm. inv. št. AI 12744/11 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim in s pasovi poševnih re- ber, groba keramika, oranžne bar- ve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 3,3 cm. 316 Kv. 20, SE 88, 311 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12744/2 inv. št. AI 12744/22 Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek ostenja posode, okrašeno s z vodoravnim rebrom, razčlenjenim poševnim rebrom, groba keramika, z odtisi ostrega predmeta, drobno- rjave barve na zunanji, sivo rjave na zrnata keramika, oranžne barve na notranji strani, prostoročna izdela- zunanji, sive barve na notranji stra- va, v. 5,8 cm, š. 8,4 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 4,3 cm. 317 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12744/24 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdela- va, v. 7,2 cm, š. 9,3 cm. 318 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12744/25 312 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12744/4 Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek ostenja posode, okrašeno z s pasovi poševnih vrezov, ki jih zgo- vodoravnim rebrom, razčlenjenim z raj zaključujejo vodoravno in pošev- odtisi prstov, groba keramika, oran- na rebra, drobnozrnata keramika, žno rjave barve na zunanji, sivo rjave oranžne barve na zunanji, rjave na barve na notranji strani, prostoroč- notranji strani, prostoročna izdela- na izdelava, v. 7,5 cm, š. 9,5 cm. va, v. 4,7 cm, š. 4,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 146 M 1:2 309 310 311 313 312 314 315 317 316 318 319 320 SE 88 147 321 Kv. 20, SE 88, 326 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12807/1 332 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12831/1 inv. št. AI 12744/34 Odlomek ostenja posode, okrašeno z Odlomek ostenja posode, okraše- Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, groba kerami- no z vodoravnim rebrom, drobnozr- vodoravnim rebrom, razčlenjenim z ka, oranžne barve na zunanji, rjave nata keramika, oranžno rjave barve odtisi prstov, groba keramika, svetlo na notranji strani, prostoročna izde- na zunanji, svetlo rjave na notranji rjave barve, prostoročna izdelava, lava, v. 6,9 cm, š. 4,4 cm. strani, prostoročna izdelava, v. 5 cm, š. 6,8 cm. v. 5 cm, š. 6 cm. 327 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12807/2 322 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12777/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno s Odlomek ostenja posode, okrašeno z pasovoma vrezanih črt, pod kateri- vodoravnim rebrom, groba kerami- ma so pasovi poševnih vrezanih črt, ka, rjavo sive barve, prostoročna iz- drobnozrnata keramika, sivo rjave delava, v. 3,8 cm, š. 5,1 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 7,2 cm, š. 4,2 cm. 323 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12803 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 333 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12839 vodoravnim rebrom, drobnozrnata Odlomek ostenja posode, okrašeno keramika, rjave barve, prostoročna z vodoravnim rebrom, razčlenjenim izdelava, v. 5 cm, š. 5,4 cm. z odtisi prstov, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, 324 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12784 v. 7,8 cm, š. 8,3 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z Bakrenodobna najdba odtisi prstov, groba keramika, oran- žno sive barve na zunanji, sive na 334 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12844/1 notranji strani, prostoročna izdela- 328 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12811 Odlomek ustja z ostenjem posode, va, v. 6,7 cm, š. 7,1 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, pod ustjem je podolgovata bradavi- pod ustjem je okras vodoravnega ca, groba keramika, sivo rjave barve rebra, razčlenjenega z odtisi prstov, na zunanji, svetlo rjave na notranji groba keramika, oranžne barve na strani, prostoročna izdelava, zunanji, svetlo sive na notranji stra- v. 4,9 cm, š. 4,9 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, š. 4,5 cm. 329 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12817/3 Odlomek ostenja posode, na naj- večjem obodu je okras vodoravne- 325 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12795/2 ga rebra, drobnozrnata keramika, Odlomek ostenja posode, okrašeno oranžno rjave barve, prostoročna iz- z okroglo bradavico, ki jo obdaja re- delava, v. 7,7 cm, š. 6,9 cm. bro v obliki trikotnika, drobnozrnata keramika, oranžne barve na zunanji, 330 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12819 sivo rjave na notranji strani, prosto- Odlomek ostenja posode, okrašeno ročna izdelava, v. 5,9 cm, š. 6,7 cm. z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 3,8 cm. 331 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12827 Odlomek ostenja posode, okrašeno s pasovi polkrožnih vrezanih črt, gro- ba keramika, rjave barve, prostoroč- na izdelava, v. 3,6 cm, š. 4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 148 M 1:2 323 321 322 327 325 324 326 329 328 332 330 331 333 334 SE 88 149 335 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12844/2 341 Kv. 20, mkv. 36, SE 88, 345 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12875/5 Držaj na ostenju posode, groba ke- inv. št. AI 12875/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno ramika, sivo oranžne barve, prosto- Odlomek ostenja posode, okrašeno s polkrožnim rebrom, razčlenjenim z ročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 5,3 cm. z navpičnimi žlebovi, drobnozrnata odtisi prstov, groba keramika, oran- keramika, rjave barve, prostoročna žne barve na zunanji, sive na notra- izdelava, v. 5,7 cm, š. 4,9 cm. nji strani, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, š. 4,8 cm. 346 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12875/8 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z 336 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12848 odtisi prstov, groba keramika, oran- Držaj na ostenju posode, groba ke- žne barve, prostoročna izdelava, ramika, rjave barve na zunanji, sive v. 6,7 cm, š. 4,8 cm. na notranji strani, prostoročna izde- lava, v. 4,5 cm, š. 6 cm. 337 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12847/2 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 342 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12875/2 vodoravnim rebrom, pod katerim je Odlomek ostenja posode, okraše- okras poševnih kanelur, groba kera- no s poševnimi in z navpičnimi re- mika, oranžne barve na zunanji, sive bri, groba keramika, oranžne barve na notranji strani, prostoročna izde- na zunanji, rjave na notranji stra- lava, v. 7,8 cm, š. 9,1 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 5,7 cm. 338 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12858/1 Odlomek ostenja posode, okraše- no z vodoravnim in s poševnim re- brom, groba keramika, rjave barve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 3,3 cm. 343 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12875/3 339 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12858/2 Odlomek ostenja posode, okraše- Odlomek ostenja posode, okrašeno z no z vodoravnimi kanelurami, drob- vodoravnim rebrom, razčlenjenim z nozrnata keramika, oranžne barve odtisi prstov, groba keramika, oran- na zunanji, rjave na notranji stra- žne barve na zunanji, sive na notra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, nji strani, prostoročna izdelava, š. 6,2 cm. v. 5,5 cm, š. 6,8 cm. 340 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12863/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno z navpičnimi žlebovi, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prosto- ročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 5 cm. 344 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12875/4 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim in s polkrožnimi rebri, razčlenjenimi z odtisi prstov, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 4,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 150 M 1:2 335 336 337 339 341 340 338 342 343 344 345 346 SE 88 151 347 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12873 353 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12940/7 Odlomek ostenja posode z držajem, Odlomek ostenja lonca, okrašeno z ostenje je okrašeno z navpičnimi ka- vodoravnim rebrom, razčlenjenim z nelurami, drobnozrnata keramika, odtisi prstov, groba keramika, rdeče rjave barve na zunanji, svetlo rjave barve na zunanji, sivo rjave na no- na notranji strani, prostoročna izde- tranji strani, prostoročna izdelava, lava, v. 9,1 cm, š. 8,4 cm. v. 9,9 cm, š. 9,7 cm. 348 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12881 Odlomek ostenja posode, na preho- du iz ramena v trebuh je okras vo- doravnega žleba, pod njim so plitke poševne kanelure, drobnozrnata ke- ramika, sivo rjave barve, prostoroč- na izdelava, v. 5 cm, š. 5,6 cm. 354 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12946/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno s pasovi cikcak reber, drobnozrnata 349 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12890/2 keramika, sivo oranžne barve na zu- Odlomek ostenja posode, okrašeno z nanji, svetlo rjave na notranji stra- vodoravnim rebrom, razčlenjenim z ni, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, odtisi prstov, groba keramika, sve- š. 8,6 cm. tlo oranžne barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 6,4 cm, š. 6,7 cm. 350 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12902/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, groba kera- mika, oranžne barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izde- lava, v. 6,4 cm, š. 6,6 cm. 355 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12946/2 351 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12921/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno z Odlomek ostenja posode, okrašeno s vodoravnim rebrom, razčlenjenim z pasovi poševnih reber, drobnozrna- odtisi prstov, groba keramika, oran- ta keramika, svetlo rjave barve, pro- žne barve na zunanji, rjave na no- storočna izdelava, v. 3,9 cm, š. 3 cm. tranji strani, prostoročna izdelava, v. 6,4 cm, š. 6,8 cm. 356 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13006/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, drobnozrna- ta keramika, sivo rjave barve na zu- nanji, svetlo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, š. 7,1 cm. 352 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12928/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno s pasovi poševnih reber, groba kera- mika, svetlo rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, š. 5,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 152 M 1:2 347 348 350 349 351 352 353 354 356 355 SE 88 153 357 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13006/2 363 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12860 370 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12748 Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek vretenca, groba keramika, Odbitek iz svetlo rjavega roženca. s pasovi vodoravnih reber, drobno- sivo rjave barve na zunanji, svetlo Talon je točkovit. zrnata keramika, svetlo rjave bar- oranžne na notranji strani, prosto- Vel. 2,2 × 1,1 × 0,3 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, ročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 4,7 cm. š. 3,3 cm. 364 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12871 Odlomek zgornjega dela piramidalne uteži, groba keramika, svetlo rjavo oranžne barve, prostoročna izdela- va, v. 5,2 cm, š. 4,8 cm. 358 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13029 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, drobnozrna- ta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, š. 8,7 cm. Bakrenodobne najdbe v plasti SE 88, kv. 20 359 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13037 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 365 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13011/2 vodoravnim rebrom, groba kerami- Odlomek ustja lonca z ostenjem, ka, rjavo oranžne barve, prostoročna drobnozrnata keramika, oranžne izdelava, v. 7,1 cm, š. 7,1 cm. barve na zunanji, rjavo sive na no- tranji strani, prostoročna izdelava, 360 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13041 v. 5,4 cm, pr. u. 18,6 cm. Odlomek ostenja posode, okraše- no s pasovi reber v obliki trikotnika, 366 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12770/1 groba keramika, rjavo oranžne bar- Odlomek ustja posode z ostenjem, ve na zunanji, sivo rjave na notranji groba keramika, rjave barve, pro- strani, prostoročna izdelava, v. 4 cm, storočna izdelava, v. 3,2 cm, š. 7,1 cm. š. 3,9 cm. 367 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13008/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 4,1 cm. 361 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12808/2 368 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12835/2 Odlomek bikonične sklede, drobno- Odlomek bikonične sklede z gumba- zrnata keramika, sivo rjave barve, stim nastavkom na robu ustja, groba prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, keramika, sivo rjave barve, prosto- pr. odl. 16 cm. ročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 6 cm. 362 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 12833 369 Kv. 20, SE 88, inv. št. AI 13012 Vretence, drobnozrnata keramika, Odlomek dna posode z ostenjem, rjavo sive barve, prostoročna izdela- groba keramika, svetlo rjave bar- va, v. 2,4 cm, š. 3,6 cm. ve na zunanji, sivo rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 6,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 154 M 1:1 370 M 1:2 362 358 357 359 360 361 363 364 367 366 365 368 369 370 SE 88 155 SE 88 - kulturna plast, kv. 21 376 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/9 379 Kv. 21, SE 88, 382 Kv. 21, SE 88, Odlomek ustja lonca z ostenjem, inv. št. AI 12755/13 inv. št. AI 12755/18 371 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/1 groba keramika, sivo rjave barve, Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode, groba kera- prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, drobnozrnata keramika, oranžne groba keramika, rjavo sive barve mika, sivo rjave barve, prostoročna š. 13,1 cm. barve, prostoročna izdelava, na zunanji, sive na notranji stra- izdelava, v. 3,1 cm, š. 6,9 cm. v. 2,6 cm, š. 4,4 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, 377 Kv. 21, SE 88, š. 6,6 cm. 372 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/5 inv. št. AI 12755/10 380 Kv. 21, SE 88, Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, na inv. št. AI 12755/14 383 Kv. 21, SE 88, drobnozrnata keramika, oranžno največjem obodu je del odlomljene Odlomek ustja posode, groba kera- inv. št. AI 12755/19 rjave barve, prostoročna izdelava, bradavice, groba keramika, oranžne mika, rjave barve na zunanji, sivo Odlomek ustja posode z ostenjem, v. 4,7 cm, š. 4,6 cm. barve na zunanji, sive na notranji rjave na notranji strani, prostoročna groba keramika, svetlo sive bar- strani, prostoročna izdelava, izdelava, v. 2,5 cm, š. 4,2 cm. ve na zunanji, sive na notranji stra- 373 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/6 v. 6,2 cm, š. 4,5 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, Odlomek ustja posode z ostenjem, 381 Kv. 21, SE 88, š. 2,9 cm. drobnozrnata keramika, rjavo sive 378 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/17 barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, inv. št. AI 12755/12 Odlomek ustja posode z ostenjem, š. 5,9 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, rjave barve na zu- groba keramika, oranžne barve, nanji, oranžno rjave na notranji 374 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/7 prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, strani, prostoročna izdelava, Odlomek ustja posode z ostenjem, š. 4,6 cm. v. 3,1 cm, š. 6 cm. drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, š. 7 cm. 375 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/8 Zgornji del lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va, v. 7,5 cm, pr. u. 27,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 156 M 1:2 372 373 371 374 376 375 377 378 379 381 380 382 383 SE 88 157 384 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13047/3 392 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13122/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, barve na zunanji, rjavo sive na no- v. 4,9 cm, š. 5,1 cm. tranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4,3 cm. 385 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13047/4 Odlomek ustja lonca z ostenjem, 393 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13129/2 groba keramika, sivo rjave barve, Odlomek ustja lonca z ostenjem, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, groba keramika, rjave barve, pro- š. 3,7 cm. storočna izdelava, v. 3,3 cm, š. 4,2 cm. 386 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13067/1 Odlomek ustja lonca z ostenjem, pod 394 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13129/4 ustjem je odlomljen ročaj, groba ke- Odlomek ustja lonca z ostenjem, ramika, rjavo rdeče barve na zuna- drobnozrnata keramika, svetlo rjave nji, oranžno sive na notranji stra- barve, prostoročna izdelava, ni, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, v. 6,2 cm, š. 6,6 cm. š. 7,3 cm. 395 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13129/5 387 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13067/2 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave drobnozrnata keramika, rjave bar- barve, prostoročna izdelava, ve na zunanji, sive na notranji stra- v. 5,2 cm, š. 7,6 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 3,4 cm. 396 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13128 Odlomek ustja lonca z ostenjem, na 388 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13081 robu ustja je okras rebra, razčlenjen Odlomek ustja posode z ostenjem, z okroglimi odtisi topega predme- groba keramika, svetlo rjave bar- ta, groba keramika, svetlo rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, ve na zunanji, sive na notranji stra- š. 5 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 8,4 cm, š. 11,4 cm. 389 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13112/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, pod ustjem je odlomljen ročaj, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 6,3 cm, db. 0,9 cm. 390 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13112/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 5,4 cm. 391 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13098/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 3,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 158 M 1:2 384 386 385 388 389 387 390 391 392 394 393 396 395 SE 88 159 397 Kv. 21, mkv. 75, SE 88, 404 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12754/1 inv. št. AI 13134/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, rob in notranja stran ustja sta okra- groba keramika, rjave barve na zu- šena z vodoravnimi rebri, razčle- nanji, sivo rjave na notranji strani, njenimi z okroglimi odtisi topega prostoročna izdelava, v. 12,9 cm, predmeta, drobnozrnata kerami- š. 23,2 cm. ka, oranžne barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, prostoročna 398 Kv. 21, SE 88, izdelava, v. 2,3 cm, š. 4,2 cm. inv. št. AI 13134/2 in 4 Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. u. 36,6 cm. 399 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13134/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, 405 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13134/3 drobnozrnata keramika, sivo rjave Del bikonične sklede, drobnozrnata barve na zunanji, svetlo rjave na no- keramika, sivo rjave barve, prosto- tranji strani, prostoročna izdelava, ročna izdelava, v. 6,5 cm, v. 4,6 cm, š. 4 cm. pr. u. 32,2 cm. 400 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13134/6 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžne barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 6,5 cm. 401 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13134/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,5 cm, š. 6,6 cm. 402 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13129/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, š. 4,8 cm. 403 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13050 Odlomek posode z odlomljenim ro- čajem na ustju, drobnozrnata ke- ramika, sivo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, pro- storočna izdelava, v. 1,6 cm, š. 4,6 cm, db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 160 M 1:2 M 1:3 398 397 398 399 400 401 404 402 403 405 SE 88 161 406 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13058 414 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13047/2 Zgornji del sklede, drobnozrnata ke- Odlomek ustja sklede z ostenjem, ramika, rjave barve, prostoročna iz- drobnozrnata keramika, svetlo rjave delava, v. 6,1 cm, š. 5,6 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 5,1 cm. 407 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13138/1 Del bikonične sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prosto- ročna izdelava, v. 6,9 cm, pr. u. 21,1 cm. 408 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13047/1 Odlomek skledice, drobnozrnata ke- ramika, sivo rjave barve, prostoroč- na izdelava, v. 2,8 cm, š. 3 cm. 415 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13138/2 Odlomek bikonične sklede, drob- 409 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13129/1 nozrnata keramika, sivo rjave bar- Odlomek sklede, drobnozrnata ke- ve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, ramika, rjavo sive barve na zunanji, š. 5,3 cm. temno sive na notranji strani, pro- storočna izdelava, v. 5,1 cm, 416 Kv. 21, SE 88, š. 6,9 cm. inv. št. AI 13122/1 in 2 Odlomek ustja sklede z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve na zunanji, temno sive na no- tranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 6,8 cm. 410 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13078 Odlomek polkroglaste sklede, drob- nozrnata keramika, sivo rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 4,1 cm. 411 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13085 Odlomek ustja sklede z ostenjem, 417 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12759 groba keramika, svetlo oranžne bar- Odlomek dna posode z ostenjem, ve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, okrašenim s pasovi poševnih re- š. 5 cm. ber, groba keramika, oranžne bar- ve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, 412 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/2 š. 6,3 cm. Odlomek ustja posode, groba kera- mika, sivo rjave barve, prostoročna 418 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12758/1 izdelava, v. 1,7 cm, š. 11,9 cm. Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, rjave barve, pro- 413 Kv. 21, SE 88, storočna izdelava, v. 4,9 cm, inv. št. AI 12755/22 pr. d. 8,6 cm. Odlomek ustja sklede z ostenjem, groba keramika, rjave barve na zu- nanji, sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 162 M 1:2 406 407 408 409 410 411 412 413 414 415 416 418 417 SE 88 163 419 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12758/3 426 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13054 432 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13139/2 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne drobnozrnata keramika, rjavo sive groba keramika, rjavo oranžne bar- barve na zunanji, sivo rjave na no- barve na zunanji, oranžno rjave na ve na zunanji, rjavo sive na notranji tranji strani, prostoročna izdelava, notranji strani, prostoročna izdela- strani, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. d. 9,7 cm. va, v. 1,8 cm, pr. d. 2,8 cm. v. 3,8 cm, pr. d. 7,5 cm. 420 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12758/4 427 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13075 433 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12760 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek noge posode, groba kera- drobnozrnata keramika, oranžne groba keramika, svetlo rjave bar- mika, rjave barve na zunanji, temno barve, prostoročna izdelava, ve na zunanji, sive na notranji stra- sive na notranji strani, prostoročna v. 3,5 cm, š. 9,5 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 1,6 cm, izdelava, v. 3,2 cm, pr. noge 5,5 cm. pr. d. 9 cm. 421 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12758/7 Odlomek dna posode z ostenjem, 428 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13099 groba keramika, sivo rjave barve na Vbočeno dno posode z ostenjem, zunanji, oranžne na notranji strani, groba keramika, sive barve, prosto- prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, ročna izdelava, v. 1,9 cm, pr. d. 11,4 cm. pr. d. 3,4 cm. 422 Kv. 21, SE 88, 429 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13113 inv. št. AI 12758/11 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave groba keramika, rjave barve na zu- barve na zunanji, sivo rjave na no- nanji, sivo rjave na notranji strani, tranji strani, prostoročna izdelava, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, v. 6,3 cm, pr. d. 9,6 cm. pr. d. 9,6 cm. 423 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12758/17 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 5,3 cm. 424 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13048 Odlomek dna posode z ostenjem, 430 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13130 groba keramika, oranžno sive barve Odlomek dna posode z ostenjem, na zunanji, rjave na notranji strani, drobnozrnata keramika, svetlo rjave prostoročna izdelava, v. 3 cm, barve, prostoročna izdelava, pr. d. 16 cm. v. 3,5 cm, pr. d. 6,7 cm. 425 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13051 431 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13135/3 Odlomek dna posode, groba kera- Odlomek dna posode z ostenjem, mika, rjave barve na zunanji, temno drobnozrnata keramika, svetlo rja- sive na notranji strani, prostoročna ve barve na zunanji, sive na notranji izdelava, v. 2,1 cm, pr. d. 12,7 cm. strani, prostoročna izdelava, v. 1,3 cm, pr. d. 7,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 164 M 1:2 419 420 421 422 424 423 426 425 428 427 433 429 431 432 430 SE 88 165 434 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13094 439 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12756/1 Držaj na ostenju posode, groba ke- Odlomek ostenja lonca, okrašen z ramika, rjavo sive barve na zunanji, vzporednimi pasovi polkrožnih re- temno sive na notranji strani, pro- ber, razčlenjenimi z odtisi prstov, storočna izdelava, v. 3,6 cm, groba keramika, sivo rjave barve, š. 6,5 cm. prostoročna izdelava, v. 10,8 cm, š. 9,1 cm. 435 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13140 Držaj na ostenju posode, groba ke- ramika, oranžne barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 7 cm. 436 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13145 Držaj na ostenju posode, groba ke- 440 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12756/3 ramika, oranžne barve na zunanji, Odlomek ostenja lonca, okrašen z sive na notranji strani, prostoročna vodoravnim rebrom, razčlenjenim z izdelava, v. 2,7 cm, š. 3,4 cm. odtisi prstov, groba keramika, oran- žno sive barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 4,8 cm, š. 7,2 cm. 441 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12756/4 Odlomek ostenja lonca, okrašen z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, groba keramika, sive 437 Kv. 21, mkv. 65, SE 88, barve, prostoročna izdelava, inv. št. AI 13117 v. 5,9 cm, š. 8,3 cm. Odlomek ostenja posode z odlomlje- nim ročajem, drobnozrnata kera- mika, temno rjave barve, prosto- ročna izdelava, v. 7,2 cm, š. 5,4 cm, db. 0,7 cm. 438 Kv. 21, mkv. 75, SE 88, inv. št. AI 13136/1 in 2 Odlomek ostenja posode z ročajem, 442 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12756/7 groba keramika, sivo rjave barve, Odlomek ostenja posode, okrašen z prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, vodoravnim rebrom, razčlenjenim z š. 6,5 cm, db. 1 cm. odtisi prstov, groba keramika, oran- žno sive barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 3,6 cm, š. 4,6 cm. 443 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12756/8 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, groba keramika, oran- žno sive barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 4,4 cm, š. 5,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 166 M 1:2 434 435 436 437 439 438 440 442 441 443 SE 88 167 444 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12756/9 448 Kv. 21, mkv. 77, SE 88, Odlomek ostenja lonca, okrašeno z inv. št. AI 13144/2 vodoravnim rebrom, razčlenjenim Odlomek ostenja posode, okrašeno z z odtisi ostrega predmeta, drobno- vodoravnim rebrom, razčlenjenim z zrnata keramika, oranžno sive bar- odtisi ostrega predmeta, groba ke- ve na zunanji, sive na notranji stra- ramika, rjavo oranžne barve na zu- ni, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, nanji, sivo rjave na notranji strani, š. 6,9 cm. prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, š. 10,5 cm. 449 Kv. 21, mkv. 78, SE 88, inv. št. AI 13149 Odlomek ostenja posode, okrašeno z okroglo bradavico, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 4,9 cm. 445 Kv. 21, mkv. 30, SE 88, inv. št. AI 13068 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, groba keramika, oran- žno sive barve, prostoročna izdela- 450 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12751 va, v. 4,5 cm, š. 6,6 cm. Piramidalna utež, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna iz- 446 Kv. 21, mkv. 63, SE 88, delava, v. 13,7 cm, š. 8,5 cm. inv. št. AI 13114 Odlomek ostenja posode, okrašeno z dvema vzporednima vodoravni- ma rebroma, razčlenjenima z odtisi prstov, groba keramika, svetlo rja- ve barve na zunanji, temno rjave na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 5,4 cm, š. 6,4 cm. 447 Kv. 21, mkv. 74, SE 88, inv. št. AI 13131/1 Odlomek ostenja lonca, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, groba keramika, oran- žne barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 6,3 cm, š. 6,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 168 M 1:2 444 445 447 446 448 449 450 SE 88 169 451 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12752 Rimskodobne najdbe v 460 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/5 Piramidalna utež, odlomljena v SE 88, kv. 21 Odlomek ustja lonca z ostenjem, zgornjem delu, groba keramika, groba keramika, sivo rjave barve, oranžno rjave barve, prostoročna iz- 455 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13070 prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, delava, v. 10,7 cm, š. 8 cm. Odlomek prstanastega dna posode š. 4,4 cm. z ostenjem, groba keramika, svetlo sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, pr. d. 10,4 cm. SE 88 – kulturna plast, kv. 40 456 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13434 Vrč kroglaste oblike z ročajem na ustju, ročaj je pritrjen na ostenje tik pred največjim obodom, kjer je okras žleba, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdela- va, v. 12,4 cm, pr. u. 11,7 cm, pr. d. 6,8 cm, db. 1,1 cm. 452 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12753 Piramidalna utež, odlomljena v spo- dnjem delu, groba keramika, oran- žno rjave barve, prostoročna izdela- va, v. 9,9 cm, š. 6,1 cm. 457 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/2 Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, rdeče rjave barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,9 cm. 458 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/3 453 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 13102 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Spodnji del uteži, groba keramika, groba keramika, rdeče rjave bar- svetlo oranžne barve, prostoročna ve na zunanji, rjavo sive na notranji izdelava, v. 6,9 cm, š. 7,2 cm. strani, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 5,1 cm. Bakrenodobne najdbe v plasti SE 88, kv. 21 459 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/4 Odlomek ustja lonca z ostenjem, 454 Kv. 21, SE 88, inv. št. AI 12755/4 drobnozrnata keramika, sivo rjave Odlomek bikonične noge poso- barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, de, groba keramika, oranžne bar- š. 5,4 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, š. 4,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 170 M 1:2 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 SE 88 171 461 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/6 467 Kv. 40, SE 88, Odlomek ustja lonca z ostenjem, inv. št. AI 13433/14 groba keramika, svetlo rjave bar- Odlomek ustja posode, groba kera- ve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, mika, rjave barve, prostoročna izde- š. 3,9 cm. lava, v. 3 cm, š. 4,7 cm. 462 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/7 468 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13441 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave bar- okrašenim z žlebom, groba kerami- ve na zunanji, sive na notranji stra- ka, sive barve na zunanji, oranžno ni, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, sive na notranji strani, prostoročna š. 3,7 cm. izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,9 cm. 463 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/8 469 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13436/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, Ročaj posode, groba keramika, sivo drobnozrnata keramika, rjave bar- rjave barve, prostoročna izdelava, ve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, v. 5,1 cm, š. 3,4 cm, db. 0,9 cm. š. 3,1 cm. 470 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13440 464 Kv. 40, SE 88, Držaj na ostenju posode, preluknjan inv. št. AI 13433/13 s po dvema luknjicama, groba kera- Odlomek ustja posode z ostenjem, mika, svetlo rjave barve, prostoroč- pod ustjem je okras navpičnega re- na izdelava, v. 4,9 cm, š. 7,1 cm. bra, groba keramika, rjavo sive bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 4,3 cm. 465 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/1 Del bikonične sklede, groba kerami- ka, sivo oranžne barve na zunanji, svetlo sivo rjave na notranji strani, 471 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13435/1 prostoročna izdelava, v. 13,3 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom š. 11,1 cm. vodoravnega rebra, kjer je bil pritr- jen odlomljen ročaj, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdela- va, v. 8,9 cm, š. 12,3 cm. 466 Kv. 40, SE 88, inv. št. AI 13433/12 Del bikonične sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, š. 15,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 172 M 1:2 461 462 463 465 464 467 466 468 469 471 470 SE 88 173 SE 88 – kulturna plast, kv. 41 479 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13444/3 Odlomek dna posode z ostenjem, 472 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13443/1 groba keramika, oranžne barve na Odlomek ustja posode, drobnozr- zunanji, rjavo oranžne na notranji nata keramika, svetlo rjave bar- strani, prostoročna izdelava, ve, prostoročna izdelava, v. 1,5 cm, v. 3,5 cm, pr. d. 9,7 cm. š. 10 cm. 480 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13446/1 473 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13443/2 Odlomek ostenja posode, okrašeno z Odlomek ustja posode z ostenjem, vodoravnim rebrom, razčlenjenim z drobnozrnata keramika, svetlo rjave odtisi prstov, groba keramika, sve- barve, prostoročna izdelava, tlo rjavo oranžne barve na zunanji, v. 3,9 cm, š. 7,8 cm. rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 7,5 cm, š. 10,3 cm. 474 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13443/4 Odlomek ustja lonca z ostenjem, 481 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13446/2 groba keramika, svetlo rjave barve Odlomek ostenja posode, okrašeno na zunanji, temno rjave na notranji z vodoravnim in poševnim rebrom, strani, prostoročna izdelava, groba keramika, svetlo rjave bar- v. 3,5 cm, š. 2,7 cm. ve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, 475 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13443/6 š. 8,3 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rja- ve barve na zunanji, temno rjave na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 1,7 cm, š. 4,3 cm. 476 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13442 Skledica, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 3,8 cm, pr. u. 5,9 cm, 482 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13446/3 pr. d. 2,8 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, groba keramika, svetlo rjave bar- ve na zunanji, sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 7,8 cm, š. 7,9 cm. 483 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13448 Odlomek ostenja lonca, na najve- čjem obodu je žleb, pod njim ovalna 477 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13444/1 bradavica, groba keramika, svetlo Odlomek dna posode z ostenjem, rjave barve na zunanji, sive na no- groba keramika, oranžne barve na tranji strani, prostoročna izdelava, zunanji, rjave na notranji strani, v. 9,6 cm, š. 16 cm. prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. d. 11,5 cm. 478 Kv. 41, SE 88, inv. št. AI 13444/2 Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave barve na zunanji, rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. d. 8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 174 M 1:2 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 483 482 SE 88 175 484 Kv. 42, SE 88, inv. št. AI 13455 491 Kv. 18/19, SE 92, Odlomek prstanaste noge posode, inv. št. AI 13164/7 groba keramika, oranžne barve na Odlomek ustja lonca z ostenjem, zunanji, sivo rjave na notranji strani, groba keramika, rjavo oranžne bar- prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, ve na zunanji, sivo rjave na notranji pr. noge 7,8 cm. strani, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 4,2 cm. 485 Kv. 42, SE 88, inv. št. AI 13454/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 492 Kv. 18/19, SE 92, dvema vodoravnima rebroma, groba inv. št. AI 13164/8 keramika, oranžne barve na zunanji, Odlomek ustja lonca z ostenjem, sivo rjave na notranji strani, prosto- groba keramika, rjavo sive barve, ročna izdelava, v. 6,4 cm, š. 6,2 cm. prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,6 cm. 486 Kv. 42, SE 88, inv. št. AI 13454/6 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 493 Kv. 18/19, SE 92, vodoravnim rebrom, razčlenjenim z inv. št. AI 13164/9 odtisi prstov, groba keramika, oran- Odlomek ustja lonca z ostenjem, žno sive barve na zunanji, rjave na groba keramika, svetlo rjave bar- notranji strani, prostoročna izdela- ve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, va, v. 5,7 cm, š. 6,7 cm. š. 4 cm. Srednjeveška najdba v plasti 494 Kv. 18/19, SE 92, SE 88 inv. št. AI 13164/13 Odlomek ustja lonca z ostenjem, pod 487 Kv. 42, SE 88, inv. št. AI 13451 ustjem je okras vodoravnega rebra, Odlomek ustja z ostenjem lonca, zelo groba keramika, svetlo sive barve, grobozrnata keramika, oranžne bar- prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, ve, izdelan na lončarskem vretenu, pr. u. 21,6 cm. v. 3,8 cm, š. 3,2 cm. 495 Kv. 18/19, SE 92, SE 92 – jama inv. št. AI 13164/15 Odlomek ustja lonca z ostenjem, 488 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI drobnozrnata keramika, rjave bar- 13164/1 ve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, Odlomek lončka, pod ustjem je od- š. 5,3 cm. lomljen ročaj, drobnozrnata kerami- ka, rjave barve na zunanji, oranžne 496 Kv. 18/19, SE 92, na notranji strani, prostoročna izde- inv. št. AI 13164/16 lava, v. 6 cm, š. 4,6 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, 489 Kv. 18/19, SE 92, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, inv. št. AI 13164/3 š. 4,4 cm. Odlomek ustja vrča z ostenjem, iz ustja izhaja odlomljen ročaj, drob- 497 Kv. 18/19, SE 92, nozrnata keramika, oranžne barve inv. št. AI 13164/17 na zunanji, oranžno sive na notranji Odlomek ustja lonca z ostenjem, strani, prostoročna izdelava, groba keramika, sivo rjave barve na v. 6,2 cm, š. 7,9 cm. zunanji, oranžne na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, 490 Kv. 18/19, SE 92, š. 6,2 cm. inv. št. AI 13164/6 Odlomek ustja lonca z ostenjem, 498 Kv. 18/19, SE 92, groba keramika, rjave barve na zu- inv. št. AI 13164/19 nanji, sive na notranji strani, pro- Odlomek ustja lonca z ostenjem, storočna izdelava, v. 4,4 cm, groba keramika, oranžno rjave bar- š. 6,3 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 176 M 1:1 488 M 1:2 485 484 486 487 488 489 490 492 493 491 494 495 496 498 497 SE 88 484–487 SE 92 488–498 177 499 Kv. 18/19, SE 92, 507 Kv. 18/19, SE 92, 514 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13164/24 inv. št. AI 13164/29 inv. št. AI 13165/1 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja sklede z ostenjem, Prstnasta noga posode, groba kera- drobnozrnata keramika, oranžne drobnozrnata keramika, sivo rjave mika, oranžne barve na zunanji, sive barve, prostoročna izdelava, barve, prostoročna izdelava, na notranji strani, prostoročna izde- v. 3,4 cm, š. 4,9 cm. v. 2,6 cm, š. 3,2 cm. lava, v. 5,6 cm, pr. noge 8,7 cm. 500 Kv. 18/19, SE 92, 508 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13164/31 inv. št. AI 13164/30 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek skledice, drobnozrnata ke- drobnozrnata keramika, sivo rjave ramika, svetlo rjave barve, prosto- barve, prostoročna izdelava, ročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 2,2 cm. v. 3,9 cm, š. 3,5 cm. 509 Kv. 18/19, SE 92, 501 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13167/1 inv. št. AI 13164/42 Skodelica z ročajem, ki izhaja iz ustja Odlomek ustja lonca z ostenjem, in je na največjem obodu pritrjen 515 Kv. 18/19, SE 92, drobnozrnata keramika, rjave bar- na ostenje, drobnozrnata keramika, inv. št. AI 13169/2 ve na zunanji, sive na notranji stra- rjavo sive barve, prostoročna izdela- Odlomek ostenja posode, okrašeno z ni, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, va, v. 4,5 cm, pr. u. 9,6 cm, rebri v obliki trikotnika, groba kera- š. 3,8 cm. pr. d. 3,3 cm, db. ročaja 0,8 cm. mika, svetlo oranžne barve na zuna- nji, oranžno rdeče na notranji stra- 502 Kv. 18/19, SE 92, ni, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, inv. št. AI 13164/37 š. 3,7 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 3,8 cm. 503 Kv. 18/19, SE 92, 510 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13164/32 inv. št. AI 13166/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek dna lončka, groba kerami- drobnozrnata keramika, rjave bar- ka, rjave barve, prostoročna izdela- ve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, va, v. 4,9 cm, pr. d. 11,3 cm. š. 3,9 cm. 511 Kv. 18/19, SE 92, 504 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13166/2 inv. št. AI 13164/36 Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- Odlomek ustja posode z ostenjem, ba keramika, rjave barve, prostoroč- groba keramika, oranžno rjave bar- na izdelava, v. 4,8 cm, pr. d. 17,5 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 4,6 cm. 512 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13166/4 505 Kv. 18/19, SE 92, Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- inv. št. AI 13164/40 ba keramika, sive barve na zunanji, Odlomek ustja lonca z ostenjem, rjave na notranji strani, prostoročna drobnozrnata keramika, sivo rjave izdelava, v. 2,6 cm, pr. d. 8,7 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 4,6 cm. 513 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13166/13 506 Kv. 18/19, SE 92, Odlomek dna posode z ostenjem, inv. št. AI 13164/14 drobnozrnata keramika, sivo rjave Odlomek ustja sklede z ostenjem, barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, groba keramika, sive barve, prosto- pr. d. 4,3 cm. ročna izdelava, v. 5,5 cm, š. 7,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 178 M 1:2 499 500 501 504 502 503 506 505 507 508 509 513 510 515 511 514 512 SE 92 179 516 Kv. 18/19, SE 92, 520 Kv. 18/19, SE 92, 525 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13169/4 inv. št. AI 13169/16 inv. št. AI 13169/36 Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek ostenja posode, okraše- Odlomek ostenja posode, okrašeno z bradavico, ki jo obkrožata kanelu- no z vodoravnim rebrom, drobno- s poševnimi kanelurami, drobnozr- ra in žleb, drobnozrnata keramika, zrnata keramika, rjavo rdeče barve nata keramika, oranžno rjave barve svetlo rjave barve na zunanji, rjavo na zunanji, sive na notranji stra- na zunanji, rjave na notranji stra- sive na notranji strani, prostoročna ni, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, ni, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, izdelava, v. 5,4 cm, š. 9,5 cm. š. 5,6 cm. š. 5,1 cm. 521 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13169/18 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, nad katerim je rebro v obliki valovnice, drobno- zrnata keramika, rjave barve na zu- nanji, sivo rjave na notranji stra- 517 Kv. 18/19, SE 92, ni, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, 526 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13169/5 š. 4,6 cm. inv. št. AI 13167/14 Odlomek ostenja posode, okrašeno Zgornji del skodelice s presegajo- s poševnimi kanelurami, drobnozr- 522 Kv. 18/19, SE 92, čim ročajem, groba keramika, oran- nata keramika, oranžno rdeče rjave inv. št. AI 13169/21 žno rjave barve na zunanji, rjavo sive barve na zunanji, rjavo sive na no- Odlomek ostenja posode, okraše- na notranji strani, prostoročna iz- tranji strani, prostoročna izdelava, no s pasovi poševnih reber, drob- delava, v. 4,1 cm, š. 3,1 cm, š. roča- v. 4,8 cm, š. 3,4 cm. nozrnata keramika, oranžne barve ja 3,1 cm. na zunanji, sive na notranji stra- 518 Kv. 18/19, SE 92, ni, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, 527 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13169/11 š. 8,1 cm. inv. št. AI 13167/18 Odlomek ostenja posode, okraše- Odlomljen ročaj posode, groba kera- no z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, 523 Kv. 18/19, SE 92, mika, oranžno rjave barve, prosto- drobnozrnata keramika, sivo rjave inv. št. AI 13169/23 ročna izdelava, v. 5,4 cm, š. 5,8 cm, barve, prostoročna izdelava, Odlomek ostenja posode, okrašeno db. 2 cm. v. 1,8 cm, š. 2,4 cm. z vodoravnim rebrom, drobnozrna- ta keramika, sive barve, prostoročna 528 Kv. 18/19, SE 92, izdelava, v. 3,9 cm, š. 4 cm. inv. št. AI 13167/20 Odlomljen ročaj posode, groba kera- 524 Kv. 18/19, SE 92, mika, oranžno rjave barve, prosto- inv. št. AI 13169/30 ročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 6,1 cm, Odlomek ostenja posode, okrašeno db. 1,6 cm. z vodoravnim rebrom, razčlenjenim 519 Kv. 18/19, SE 92, z odtisi prstov, groba keramika, sivo 529 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13169/15 rjave barve, prostoročna izdelava, inv. št. AI 13167/19 Odlomek ostenja posode, okrašeno z v. 4,1 cm, š. 6,7 cm. Odlomljen ročaj posode, groba kera- vodoravnim rebrom, pod katerim so mika, oranžno rjave barve, prosto- pasovi poševnih reber, drobnozrna- ročna izdelava, v. 6,6 cm, š. 5,7 cm, ta keramika, rdeče barve, prostoroč- db. 2,5 cm. na izdelava, v. 4,1 cm, š. 7,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 180 M 1:1 518 M 1:2 516 517 518 519 520 521 522 523 524 525 527 526 529 528 SE 92 181 530 Kv. 18/19, SE 92, 536 Kv. 18/19, SE 92, SE 100 – jarek Jame in druge strukture na inv. št. AI 13167/27 inv. št. AI 13163/2 osrednjem delu najdišča pod Odlomljen ročaj posode, groba ke- Odlomljena klinica s hrbtom iz svetlo Bakrenodobna najdba v jarku plastjo SE 88 ramika, oranžne barve, prostoročna sivega roženca. Na levem lateralnem SE 100 izdelava, v. 6,9 cm, š. 7,5 cm. robu na dorzalni strani je s strmimi SE 244 – jama retušami izdelan hrbet. Vel. 1,5 × 0,5 540 Kv. 18 in 19, SE 100, 531 Kv. 18/19, SE 92, × 0,2 cm. inv. št. 13192 545 Kv. 20, SE 244, inv. št. AI 13504 inv. št. AI 13160 Odlomek ročaja posode s čepastim Del skodelice z odlomljenim roča- Vretence, groba keramika, sive bar- zaključkom, drobnozrnata kerami- jem, ki izhaja iz ustja in je pritr- ve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, ka, svetlo rjave barve, prostoročna jen na ostenje na največjem obodu, š. 4,8 cm. izdelava, v. 1,9 cm, š. 2,2 cm. drobnozrnata keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, SE 96 – jama š. 7,3 cm. 541 Kv. 19, SE 96, inv. št. AI 13183/1 Odlomek ustja posode, groba kera- 537 Kv. 18/19, SE 92, mika, svetlo rjave barve na zunanji, inv. št. AI 13163/3 sive na notranji strani, prostoročna Odbitek iz rdečkasto rjavega rožen- izdelava, v. 3,4 cm, š. 4 cm. ca. Talon je gladek. Vel. 0,5 × 0,6 × 532 Kv. 18/19, SE 92, 0,2 cm. 542 Kv. 19, SE 96, inv. št. AI 13183/2 inv. št. AI 13158 Odlomek ustja posode, drobnozrna- Tolčena nitka iz zlata, dl. 0,7 cm, 538 Kv. 18/19, SE 92, ta keramika, sive barve, prostoročna š. 0,1 cm. inv. št. AI 13161 izdelava, v. 3,3 cm, š. 3,8 cm. Jedro iz rjavega roženca. Udarni po- Bakrenodobne najdbe v SE 92 vršina sta zdrobljeni. Vel. 2,2 × 1,3 543 Kv. 19, SE 96, inv. št. AI 13182 × 0,7 cm. Glinasta preluknjana kroglica – obe- 533 Kv. 18/19, SE 92, sek, drobnozrnata keramika, sivo inv. št. AI 13164/4 oranžne barve, prostoročna izdela- Odlomek ustja posode z ostenjem, va, v. 1,7 cm, š. 2,1 cm. drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 4,7 cm. 534 Kv. 18/19, SE 92, inv. št. AI 13164/28 Odlomek bikonične sklede, drob- nozrnata keramika, oranžne barve na zunanji, sivo oranžne na notranji Srednjeveška najdba v jami strani, prostoročna izdelava, 539 Kv. 18/19, SE 92, SE 98 v. 2,6 cm, š. 5,7 cm. inv. št. AI 13162 Odlomek odbitka iz rdečkasto rjave- 544 Kv. 19, SE 98, inv. št. AI 13188 535 Kv. 18/19, SE 92, ga roženca. Odbitek je bil izposta- Železna puščica z votlim tulcem, inv. št. AI 13163/1 vljen visoki temperaturi. Vel. 0,8 × v. 1,3 cm, dl. 4,7 cm, db. 0,6 cm. Retuširan odbitek iz rdečkasto rja- 0,7 × 0,3 cm. vega roženca. Talon je zdrobljen. Na levem lateralnem robu in na sre- dnjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel. 1,3 × 0,7 × 0,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 182 M 1:1 535–539, 543, 544 M 1:2 530 531 533 534 532 538 536 535 537 540 541 539 544 542 543 545 SE 92 530–539 SE 100 540 SE 96 541–543 SE98 544 SE 244 545 183 SE 242 – jama 552 Kv. 20, SE 242, 559 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13496/19 inv. št. 13496/8 546 Kv. 20, SE 242, inv. št. 13496/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode, groba kera- Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave bar- mika, sivo rjave barve, prostoročna drobnozrnata keramika, svetlo rjave ve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, izdelava, v. 2,4 cm, š. 6,3 cm. barve, prostoročna izdelava, š. 4,1 cm. v. 7 cm, š. 6 cm. 560 Kv. 20, SE 242, 553 Kv. 20, SE 242, inv. št. 13496/10 547 Kv. 20, SE 242, inv. št. 13496/3 inv. št. AI 13496/22 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ustja posode, drobnozrna- groba keramika, oranžne barve, groba keramika, svetlo oranžne bar- ta keramika, sive barve na zunanji, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, ve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, oranžne na notranji strani, prosto- š. 7 cm. š. 6,9 cm. ročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 4,1 cm. 548 Kv. 20, SE 242, inv. št. 13496/4 554 Kv. 20, SE 242, Odlomek ustja lonca z ostenjem, inv. št. 13496/11 groba keramika, rjave barve, pro- Odlomek ustja posode, groba kera- storočna izdelava, v. 4,2 cm, mika, rjave barve na zunanji, sive na š. 7,8 cm. notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 2 cm, š. 5,1 cm. 549 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13496/1 555 Kv. 20, SE 242, Odlomek ustja lonca z ostenjem, inv. št. AI 13496/15 in16 drobnozrnata keramika, sivo rjave Del sklede, drobnozrnata kerami- barve, prostoročna izdelava, ka, oranžne barve na zunanji, svetlo v. 7,5 cm, š. 10 cm. rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 8,1 cm. 556 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13496/9 Del polkroglaste sklede, groba ke- ramika, oranžne barve na zunanji, rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 4,6 cm. 550 Kv. 20, SE 242, inv. št. 13496/12 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave bar- 557 Kv. 20, SE 242, ve na zunanji, sivo rjave na notranji inv. št. AI 13496/21 strani, prostoročna izdelava, Del skledice, drobnozrnata kerami- v. 3,3 cm, š. 5,5 cm. ka, rjavo sive barve, prostoročna iz- delava, v. 2,3 cm, š. 3,3 cm. 551 Kv. 20, SE 242, inv. št. 13496/13 558 Kv. 20, SE 242, Odlomek sklede, drobnozrnata ke- inv. št. 13496/7 ramika, svetlo rjavo oranžne barve Odlomek ustja sklede z ostenjem, na zunanji, rjave na notranji stra- groba keramika, rjave barve na zu- ni, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, nanji, sive na notranji strani, pro- š. 3,9 cm. storočna izdelava, v. 2,5 cm, š. 6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 184 M 1:2 547 546 549 548 550 551 552 553 555 554 556 557 558 559 560 SE 242 185 561 Kv. 20, SE 242, inv. št. 13496/6 Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 6,7 cm. 562 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13494 Skodelica z ročajem, ki izhaja iz ustja in je pritrjen na največji obod oste- nja, drobnozrnata keramika, oran- žno rjave barve na zunanji, rjavo sive na notranji strani, prostoročna izde- lava, v. 4,4 cm, pr. u. 9,3 cm, db. ro- čaja 0,9 cm. pr. d. 2,8 cm. 563 Kv. 20, SE 242, 565 Kv. 20, SE 242, 569 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13498/1 inv. št. AI 13497/5 inv. št. AI 13501/1 Del skodele z ročajem, ki izhaja iz Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ročaja posode, groba kera- ustja in je pritrjen na največji obod groba keramika, oranžne barve, mika, sivo rjave barve, prostoročna ostenja, groba keramika, svetlo sive prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, izdelava, v. 7,8 cm, š. 8 cm, barve, prostoročna izdelava, pr. d. 16 cm. db. 1,1 cm. v. 4,3 cm, š. 5,3 cm, db. 0,7 cm. 570 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13502/1 Držaj na ostenju posode, ki je mo- deliran iz vodoravnega rebra, gro- ba keramika, oranžno sive barve na zunanji, sivo rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, 566 Kv. 20, SE 242, š. 7,1 cm. 564 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13497/6 inv. št. AI 13497/3 Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- 571 Kv. 20, SE 242, Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, svetlo rjave barve, inv. št. AI 13500/1 ba keramika, rjave barve na zunanji, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, Odlomek ostenja posode, okrašeno s sivo rjave na notranji strani, prosto- pr. d. 11,5 cm. poševnimi kanelurami, drobnozrna- ročna izdelava, v. 4,1 cm, ta keramika, oranžne barve, prosto- pr. d. 19,8 cm. 567 Kv. 20, SE 242, ročna izdelava, v. 5,6 cm, š. 6,9 cm. inv. št. AI 13497/9 Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave bar- ve na zunanji, oranžne na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. d. 7,7 cm. 568 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13497/12 Odlomek dna posodice z ostenjem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. d. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 186 M 1:2 561 562 566 563 564 568 565 569 567 570 571 SE 242 187 572 Kv. 20, SE 242, 578 Kv. 20, SE 242, 582 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13515 inv. št. AI 13500/3 inv. št. AI 13500/12 Kamnite žrmlje, do polovice ohra- Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek ostenja posode, okrašeno z njene, v. 4,5 cm, š. 13,3 cm. z vodoravnim in navpičnim rebrom, grozdastimi aplikacijami, groba ke- razčlenjenima z odtisi ostrega pred- ramika, rjavo sive barve na zunanji, meta, groba keramika, rjave bar- oranžne na notranji strani, prosto- ve na zunanji, sive na notranji stra- ročna izdelava, v. 4 cm, š. 4,8 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, š. 7,3 cm. Bakrenodobne najdbe v jami 573 Kv. 20, SE 242, 579 Kv. 20, SE 242, SE 242 inv. št. AI 13500/4 inv. št. AI 13500/13 Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek ostenja posode, okrašeno 583 Kv. 20, SE 242, z vodoravnim rebrom, groba kera- z vodoravnim rebrom, razčlenjenim inv. št. AI 13496/14 mika, svetlo rjave barve na zunanji, z odtisi prstov, groba keramika, sivo Odlomek ustja lonca z ostenjem, sivo rjave na notranji strani, prosto- oranžne barve, prostoročna izdela- drobnozrnata keramika, svetlo rjavo ročna izdelava, v. 4 cm, š. 5,4 cm. va, v. 3,6 cm, š. 4,7 cm. oranžne barve na zunanji, rjave na notranji strani, prostoročna izdela- 574 Kv. 20, SE 242, va, v. 4,2 cm, š. 3,9 cm. inv. št. AI 13500/5 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 584 Kv. 20, SE 242, vodoravnim rebrom, drobnozrnata inv. št. AI 13496/18 keramika, sivo rjave barve, prosto- Odlomek ustja posode z ostenjem, ročna izdelava, v. 5 cm, š. 6,2 cm. groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava, v. 2,6 cm, 575 Kv. 20, SE 242, 580 Kv. 20, SE 242, š. 3,8 cm. inv. št. AI 13500/6 inv. št. AI 13500/21 Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek ostenja posode, okraše- 585 Kv. 20, SE 242, z vodoravnim rebrom, razčlenjenim no s poševnimi kanelurami, drob- inv. št. AI 13498/2 z odtisi prstov, drobnozrnata kera- nozrnata keramika, sivo rjave bar- Del skodele z ročajem, ki izhaja iz mika, oranžne barve na zunanji, sivo ve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, ustja in je pritrjen na največji obod rjave na notranji strani, prostoročna š. 3,3 cm. ostenja, drobnozrnata keramika, izdelava, v. 6 cm, š. 6,9 cm. svetlo sivo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, pro- 576 Kv. 20, SE 242, storočna izdelava, v. 4,4 cm, inv. št. AI 13500/7 š. 6,1 cm, db. 1 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, groba kerami- ka, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, š. 5,5 cm. 581 Kv. 20, SE 242, 577 Kv. 20, SE 242, inv. št. AI 13500/20 inv. št. AI 13500/8 Odlomek ostenja posode, okrašeno z Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnimi kanelurami, groba ke- vodoravnim rebrom, groba kerami- ramika, oranžne barve na zunanji, ka, oranžno rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna sivo rjave na notranji strani, prosto- izdelava, v. 3,3 cm, š. 2,6 cm. ročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 5,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 188 M 1:2 572 573 575 574 576 577 578 579 581 580 583 582 584 585 SE 242 189 Bakrenodobne najdbe v jami 591 Kv. 20, SE 248, 598 Kv. 20, SE 254, SE 242 inv. št. AI 13512/1 inv. št. AI 13527/1 Del sklede, drobnozrnata keramika, Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- 586 Kv. 20, SE 242, sivo rjave barve, prostoročna izdela- ba keramika, svetlo rjave barve na inv. št. AI 13502/2 va, v. 4,9 cm, š. 7,3 cm. zunanji, sivo rjave na notranji strani, Odlomek ostenja posode z odlo- prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, mljeno bradavico, groba kerami- 592 Kv. 20, SE 248, pr. d. 19,8 cm. ka, oranžne barve na zunanji, svetlo inv. št. AI 13512/2 rjave na notranji strani, prostoročna Odlomek ustja sklede z ostenjem, izdelava, v. 3,3 cm, š. 4,7 cm. pod ustjem je okras neenakomerno razporejenih plitkih poševnih žle- 587 Kv. 20, SE 242, bljenih črt, drobnozrnata keramika, inv. št. AI 13499/1 oranžne barve na zunanji, sive na Odlomek ostenja posode, okrašeno z notranji strani, prostoročna izdela- barbotinom, groba keramika, oran- va, v. 3,3 cm, š. 5,6 cm. žne barve na zunanji, sivo rjave na notranji strani, prostoročna izdela- 593 Kv. 20, SE 248, va, v. 11,8 cm, š. 11,6 cm. inv. št. AI 13512/4 Odlomek skledice, drobnozrnata ke- 588 Kv. 20, SE 242, ramika, sive barve, prostoročna iz- inv. št. AI 13500/23 delava, v. 2 cm, š. 2,9 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno s pasovi poševnih vrezov, groba ke- 594 Kv. 20, SE 248, ramika, oranžne barve, prostoročna inv. št. AI 13513/1 izdelava, v. 2,5 cm, š. 2 cm. Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. d. 11,5 cm. Bakrenodobna najdba v jami SE 248 595 Kv. 20, SE 248, inv. št. AI 13512/3 SE 246 – jama Del bikonične sklede, drobnozr- nata keramika, oranžno sive bar- 589 Kv. 20, SE 246, ve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, inv. št. AI 13508/1 š. 3,2 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, rjavo sive barve, SE 254 – jama prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 6,8 cm. 596 Kv. 20, SE 254, inv. št. AI 13526/1 SE 248 – jama Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, rjave barve na zu- 590 Kv. 20, SE 248, inv. št. AI 13511 nanji, sive na notranji strani, pro- Odlomek ustja lonca, na ustju je storočna izdelava, v. 4,1 cm, okras drobnih podogovatih vtisov, š. 8,4 cm. pod ustjem pa okras poševnih pla- stičnih reber, groba keramika, oran- 597 Kv. 20, SE 254, žne barve na zunanji, sive na notra- inv. št. AI 13526/2 nji strani, prostoročna izdelava, Odlomek ustja lonca z ostenjem, v. 5,4 cm, š. 6,4 cm. drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, š. 5,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 190 M 1:2 586 587 588 589 590 591 593 592 594 595 596 597 598 SE 242 586–588 SE 246 589 SE 248 590–595 SE 254 596–598 191 599 Kv. 20, SE 254, inv. št. AI 13528/1 Odlomek ostenja lonca, okrašen s poševnim rebrom, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,1 cm, š. 8,1 cm. Bakrenodobne najdbe v jami SE 254 600 Kv. 20, SE 254, inv. št. AI 13526/3 Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 3,1 cm. 601 Kv. 20, SE 254, inv. št. AI 13527/2 Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, oranžne barve, prosto- ročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. d. 15,7 cm. SE 235 – jama 602 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13481 Lonec, bikonične oblike, na najve- čjem obodu je okras vodoravnega rebra, groba keramika, rjavo oran- žne barve na zunanji, sive na notra- nji strani, prostoročna izdelava, v. 16 cm, pr. u. 18,4 cm, pr. d. 9,5 cm. 603 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13482/1 Del bikoničnega lonca, na največjem obodu je okras vodoravnega rebra, groba keramika, oranžno rdeče bar- ve na zunanji, rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 14,4 cm, pr. u. 18,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 192 M 1:2 599 600 601 602 603 SE 254 599–601 SE 235 602, 603 193 604 Kv. 21, SE 235, 610 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13482/3 inv. št. AI 13482/11 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek zgornjega dela sklede, groba keramika, sivo rjave barve na drobnozrnata keramika, sivo rjave zunanji, temno sive na notranji stra- barve na zunanji, rjave na notranji ni, prostoročna izdelava, v. 10,3 cm, strani, prostoročna izdelava, š. 13,4 cm. v. 3,2 cm, š. 2,9 cm. 605 Kv. 21, SE 235, 611 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13482/7 inv. št. AI 13482/15 Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek bikonične sklede, drobno- groba keramika, rjave barve na zu- zrnata keramika, sive barve na zu- nanji, sive na notranji strani, pro- nanji, rjave na notranji strani, pro- storočna izdelava, v. 4,8 cm, storočna izdelava, v. 2,6 cm, š. 5,1 cm. š. 2,5 cm. 606 Kv. 21, SE 235, 612 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13482/9 inv. št. AI 13483/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- groba keramika, oranžne barve ba keramika, sivo rjave barve, pro- na zunanji, sive na notranji stra- storočna izdelava, v. 3,7 cm, ni, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. d. 6,4 cm. š. 7,2 cm. 607 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13482/13 Odlomek ustja posode, drobnozrna- ta keramika, rjave barve, prostoroč- na izdelava, v. 4,3 cm, š. 3,9 cm. 608 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13482/2 in 6 Del bikonične sklede, drobnozrna- ta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 15,5 cm. 609 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13482/5 in 8 Del bikonične sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve na zuna- nji, rjave na notranji strani, prosto- ročna izdelava, v. 7,5 cm, pr. u. 29,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 194 M 1:1 607, 610, 611 M 1:2 604 605 606 607 610 608 609 611 612 SE 235 195 613 Kv. 21, SE 235, 618 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13487 inv. št. AI 13485/1 Bikonično vretence, drobnozrnata Del lonca, pod ustjem je ročaj, ki je keramika, rjavo sive barve, prosto- pritrjen na ostenje tik nad največjim ročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 5 cm. obodom, groba keramika, svetlo rja- ve barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 8,5 cm, š. 5,6 cm, db. 1,1 cm. 614 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13484/1 Odlomek ostenja lonca, okrašen z vodoravnim rebrom, groba kera- mika, svetlo rjavo oranžne barve na SE 344 – jama (1. plast SE 343) zunanji, rjavo sive na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 14,4 cm, 619 Kv. 21, SE 343, inv. št. AI 13605 š. 13 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z 615 Kv. 21, SE 235, odtisi prstov, groba keramika, oran- inv. št. AI 13484/2 žne barve na zunanji, svetlo rjave na Odlomek ostenja posode, okrašeno z notranji strani, prostoročna izdela- vodoravnim rebrom, groba kerami- va, v. 3,9 cm, š. 4,1 cm. ka, rjave barve na zunanji, rjavo sive na notranji strani, prostoročna izde- SE 344 – jama (2. plast SE 372) lava, v. 3,7 cm, š. 9,3 cm. 620 Kv. 21, SE 372, 616 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13606/1 inv. št. AI 13484/3 Zgornji del lonca, okrašen z žlebom, Odlomek ostenja posode, okrašeno z pod katerim so poševne kanelure, navpičnim rebrom, groba keramika, drobnozrnata keramika, svetlo rjave rjave barve na zunanji, rjavo sive na barve, prostoročna izdelava, notranji strani, prostoročna izdela- v. 10,4 cm, pr. u. 25,6 cm, va, v. 6,2 cm, š. 5,1 cm. pr. oboda 34,4 cm. 617 Kv. 21, SE 235, inv. št. AI 13484/8 Odlomek ostenja lonca, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z odtisi prstov, drobnozrnata kera- mika, rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdela- va, v. 1,8 cm, š. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 196 M 1:1 617 M 1:2 613 614 615 616 617 619 618 620 SE 235 613–618 SE 343 619 SE 372 620 197 621 Kv. 21, SE 372, SE 344 – jama (3. plast SE 381) inv. št. AI 13607/1, 4, 8, 9 Bikonična skleda, okrašena z brada- 627 Kv. 21, SE 381, vico na največjem obodu, drobnozr- inv. št. AI 13613/1 nata keramika, oranžno rjave barve, Odlomek ustja lonca, groba kerami- prostoročna izdelava, v. 14,2 cm, ka, rjavo oranžne barve na zunanji, pr. u. 23,7 cm, pr. d. 8 cm. temno sive na notranji strani, pro- storočna izdelava, v. 1,5 cm, š. 9 cm. 622 Kv. 21, SE 372, inv. št. AI 13607/2 628 Kv. 21, SE 381, Odlomek ustja posode z ostenjem, inv. št. AI 13613/5 drobnozrnata keramika, rjavo oran- Odlomek ustja lonca z ostenjem, žne barve, prostoročna izdelava, drobnozrnata keramika, sive rjave v. 2,8 cm, š. 4,9 cm. barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, prostoročna izdela- 623 Kv. 21, SE 372, va, v. 3,4 cm, š. 3,6 cm. inv. št. AI 13607/3 Odlomek ustja posode, pod ustjem 629 Kv. 21, SE 381, je okras okroglega odtisa s topim inv. št. AI 13613/3 predmetom, groba keramika, rjavo Odlomek ustja posode z ostenjem, oranžne barve, prostoročna izdela- drobnozrnata keramika, sive barve va, v. 1,9 cm, š. 4,8 cm. na zunanji, rjave na notranji stra- ni, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, 624 Kv. 21, SE 372, š. 4,5 cm. inv. št. AI 13608/1 Odlomek dna posode z ostenjem, 630 Kv. 21, SE 381, drobnozrnata keramika, temno sive inv. št. AI 13613/4 barve, prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem sklede, v. 2,3 cm, pr. d. 8,3 cm. drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, 625 Kv. 21, SE 372, v. 2,5 cm, š. 4,5 cm. inv. št. AI 13609/7 Odlomek ostenja posode, okrašeno 631 Kv. 21, SE 381, z vodoravnim rebrom, razčlenjenim inv. št. AI 13614/1 z odtisi topega predmeta, drobno- Odlomek dna lonca, groba keramika, zrnata keramika, svetlo rjave bar- oranžne barve, prostoročna izdela- ve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, va, v. 1,8 cm, pr. d. 9,5 cm. š. 3,7 cm. 632 Kv. 21, SE 381, Bakrenodobna najdba v jami inv. št. AI 13614/2 SE 344 (2. plast SE 372) Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, rjavo sive barve, pro- 626 Kv. 21, SE 372, storočna izdelava, v. 2,9 cm, inv. št. AI 13609/6 pr. d. 9,1 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno s pasovi vodoravnih vrezov, drob- 633 Kv. 21, SE 381, nozrnata keramika, sivo rjave bar- inv. št. AI 13614/3 ve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- š. 3,3 cm. ba keramika, rjavo sive barve, pro- storočna izdelava, v. 5,8 cm, š. 7,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 198 M 1:1 626 M 1:2 621 625 622 623 624 626 627 628 629 630 631 633 632 SE 372 621–626 SE 381 627–633 199 634 Kv. 21, SE 381, SE 187 – jama 645 Kv. 40, SE 189, inv. št. AI 13614/7 inv. št. AI 13409/4 Odlomek dna posode z ostenjem, 638 Kv. 39, SE 187, Odlomek ustja posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne inv. št. AI 13404/1 drobnozrnata keramika, sive barve, barve na zunanji, svetlo rjave na no- Del bikonične sklede, drobnozrnata prostoročna izdelava, v. 2 cm, tranji strani, prostoročna izdelava, keramika, rjavo sive barve na zuna- š. 3,3 cm. v. 3,3 cm, š. 6,4 cm. nji, sive na notranji strani, prosto- ročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,3 cm. 646 Kv. 40, SE 189, 635 Kv. 21, SE 381, inv. št. AI 13409/5 inv. št. AI 13615/1 639 Kv. 39, SE 187, Odlomek ustja lonca z ostenjem, Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. AI 13404/2 drobnozrnata keramika, rjave bar- dveh poševnih reber, razčlenjenih Odlomek ustja posode, groba kera- ve na zunanji, sive na notranji stra- z odtisi prstov, groba keramika, te- mika, oranžno rjave barve na zuna- ni, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, mno sive barve, prostoročna izdela- nji, sive na notranji strani, prosto- š. 2,9 cm. va, v. 7,3 cm, š. 6 cm. ročna izdelava, v. 2,3 cm, š. 4,9 cm. 640 Kv. 39, SE 187, inv. št. AI 13405 Odlomek dna posode, groba kerami- ka, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. d. 6,4 cm. SE 189 – jama 641 Kv. 40, SE 189, inv. št. AI 13408 Domnevni nadzemni objekt v Del zgornjega dela bikoničnega lon- kv. 40, pod plastjo SE 88 ca, pod ustjem je ročaj, ki je pritr- Bakrenodobna najdba v jami jen na največji obod, drobnozrnata SE 208 – jama za stojko SE 344 (3. plast SE 381) keramika, sivo rjave barve, prosto- ročna izdelava, v. 8,7 cm, š. 9,7 cm, 647 Kv. 40, SE 208, inv. št. AI 13460 636 Kv. 21, SE 381, db. 0,9 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, inv. št. AI 13615/3 drobnozrnata keramika, rjavo sive Odlomek ostenja posode, okrašeno s 642 Kv. 40, SE 189, barve, prostoročna izdelava, pasovi vodoravnih in navpičnih vre- inv. št. AI 13409/1 v. 2,5 cm, š. 4,7 cm. zov, drobnozrnata keramika, rjavo Odlomek ustja lonca z ostenjem, rdeče barve, prostoročna izdelava, groba keramika, oranžne barve, v. 3,2 cm, š. 3,3 cm. prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, š. 4,2 cm. 643 Kv. 40, SE 189, inv. št. AI 13409/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžno rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 6,9 cm. SE 346 – jama – bakrenodobna 644 Kv. 40, SE 189, najdba inv. št. AI 13409/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, 637 Kv. 21, SE 346, inv. št. AI 13618 drobnozrnata keramika, rjave bar- Odlomek lončka, groba keramika, ve na zunanji, sive na notranji stra- rjavo sive barve, prostoročna izdela- ni, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, va, v. 3,9 cm, š. 3,4 cm. š. 4,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 200 M 1:1 645 M 1:2 635 634 636 637 638 639 640 642 641 643 644 646 647 645 SE 381 634–636 SE 346 637 SE 187 638–640 SE 189 641–646 SE 208 647 201 Jame in druge strukture na osrednjem delu najdišča pod plastjo SE 88 SE 215 – jama 648 Kv. 40, SE 215, inv. št. AI 13470/1 Zgornji del lonca, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdela- va, v. 15,8 cm, š. 14,6 cm. 649 Kv. 40, SE 215, 653 Kv. 40, SE 215, 655 Kv. 40, SE 215, 659 Kv. 41, SE 350, inv. št. AI 13470/3 inv. št. AI 13471/1 inv. št. AI 13472/4 inv. št. AI 13623/4 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ostenja posode, okrašeno z Odlomek ustja posode, na ustju je drobnozrnata keramika, sivo rjave groba keramika, oranžno rjave bar- barbotinom, groba keramika, oran- okras odtisov prsta, groba keramika, barve, prostoročna izdelava, ve na zunanji, sive na notranji stra- žne barve, prostoročna izdelava, sive barve na zunanji, svetlo rjave na v. 3,5 cm, š. 4,1 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, v. 5,3 cm, š. 4,9 cm. notranji strani, prostoročna izdela- pr. d. 15,6 cm. va, v. 3 cm, š. 3,5 cm. 650 Kv. 40, SE 215, SE 350 – jama inv. št. AI 13470/4 Bakrenodobne najdbe v jami 660 Kv. 41, SE 350, Odlomek ustja posode z ostenjem, SE 215 656 Kv. 41, SE 350, inv. št. AI 13624/1 drobnozrnata keramika, rdeče rjave inv. št. AI 13623/1 Odlomek dna posode z ostenjem, barve, prostoročna izdelava, 654 Kv. 40, SE 215, Odlomek ustja posode, groba kera- groba keramika, rjavo rdeče barve v. 2,9 cm, š. 3,5 cm. inv. št. AI 13472/3 mika, sivo rjave barve, prostoročna na zunanji, svetlo rjave na notranji Odlomek ostenja posode, okrašeno izdelava, v. 1,8 cm, š. 4,6 cm. strani, prostoročna izdelava, 651 Kv. 40, SE 215, s pasovi navpičnih vrezov, drobno- v. 3,6 cm, pr. d. 11,6 cm. inv. št. AI 13470/2 zrnata keramika, sive barve, prosto- 657 Kv. 41, SE 350, Odlomek ustja sklede z ostenjem, ročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 3,6 cm. inv. št. AI 13623/2 groba keramika, oranžne barve, Odlomek ustja posode z ostenjem, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, groba keramika, sivo rjave barve, š. 7,8 cm. prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, š. 5,2 cm. 652 Kv. 40, SE 215, inv. št. AI 13471/2 658 Kv. 41, SE 350, Odlomek dna posode z ostenjem, inv. št. AI 13623/3 drobnozrnata keramika, sivo rjave Odlomek ustja posode, groba kera- barve, prostoročna izdelava, mika, sivo rjave barve, prostoročna v. 2,4 cm, pr. d. 8,8 cm. izdelava, v. 2,4 cm, š. 4,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 202 M 1:2 648 649 650 651 652 654 653 655 656 658 659 657 660 SE 215 648–655 SE 350 656–660 203 Rimsko obdobje Zgodnjesrednjeveško obdobje 661 Kv. 41, SE 350, Jame in druge strukture v SE 124 – plast SE 59 inv. št. AI 13626/1 osrednjem delu najdišča pod Odlomek ostenja lonca z odlomlje- plastjo SE 2 668 Kv. 47, SE 124, inv. št. AI 13309 669 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12684/1 nim ročajem, groba keramika, rjavo Odlomek ostenja posode, okrašeno Odlomek ustja z ostenjem lonca, sive barve na zunanji, temno sive na SE 57 – jama z metličenjem, groba keramika, sive okrašenega z žlebovi in vbodi, gro- notranji strani, prostoročna izdela- barve, izdelana na lončarskem vre- bozrnata keramika, temno sivo rjave va, v. 6,1 cm, š. 7,3 cm. 666 Kv. 22, SE 57, tenu, v. 4,8 cm, š. 5,2 cm. barve, izdelan prostoročno/dodelan inv. št. AI 12679/1 na lončarskem vretenu, 662 Kv. 41, SE 350, Odlomek ustja lonca z ostenjem, v. 8,7 cm, š. 5,6 cm. inv. št. AI 13626/2 drobnozrnata keramika, sivo rjave Ročaj posode, groba keramika, sve- barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, tlo rjave barve, prostoročna izdela- š. 10,5 cm. va, v. 6,8 cm, š. 3,9 cm, db. 1,4 cm. 667 Kv. 22, SE 57, inv. št. AI 12680 SE 374 – jama Dno posode z ostenjem, groba kera- mika, rjavo sive barve, prostoročna 663 Kv. 42, SE 374, inv. št. AI 13633 izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 7,9 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava, v. 2,3 cm, š. 3,8 cm. 664 Kv. 42, SE 374, inv. št. AI 13634 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 670 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12684/2 vodoravnim rebrom, razčlenjenim z Odlomek ustja z ostenjem lonca, odtisi prstov, drobnozrnata kerami- okrašenega z žlebom, grobozrna- ka, oranžne barve, prostoročna iz- ta keramika, na notranji strani te- delava, v. 3,2 cm, š. 4,7 cm. mno sive, na zunanji svetlo rjave barve, izdelan prostoročno/dodelan na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, š. 6,6 cm. 671 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12684/3 Odlomek ustja z ostenjem lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrnata keramika, temno rjave barve, izde- Mlajšeželeznodobna najdba v lan prostoročno/dodelan na lončar- jami SE 378 skem vretenu, v. 3,1 cm, pr. u. 11 cm. 665 Kv. 42, SE 378. Inv.št. AI 13638 Odlomek ostenja posode, okrašen z glavničenjem, groba grafitna kera- mika, sive barve, izdelana na lon- čarskem vretenu, v. 2,9 cm, š. 6,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 204 M 1:2 661 662 664 663 665 666 668 667 669 671 670 SE 350 661, 662 SE 378 665 SE 124 668 SE 374 663, 664 SE 57 666, 667 SE 59 669–671 205 672 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12685/2 676 Kv. 22, SE 59, 681 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/2 686 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/9 Odlomek ustja lonca, grobozrnata inv. št. AI 12691/42 Odbitek iz sivega roženca. Talon je Odlomek klinice iz rjavega roženca. keramika, na notranji strani temno Odlomek ostenja lonca, okrašene- gladek. Vel. 2 × 1,2 × 0,7 cm. Vel. 1,5 × 0,5 × 0,2 cm. sive, na zunanji rjave barve, izdelan ga z žlebovi, zelo grobozrnata kera- prostoročno/dodelan na lončarskem mika, na notranji strani svetlo rjave, vretenu, v. 2,5 cm, š. 4,4 cm. na zunanji sivo rjave barve, izdelan prostoročno/dodelan na lončarskem 673 Kv. 22, SE 59, vretenu, v. 4,9 cm, š. 6,5 cm. inv. št. AI 12691/12 Odlomek ostenja lonca, okrašene- 677 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12693 ga z žlebovi, grobozrnata kerami- Odlomek ostenja posode, steklo, ka, temno sivo rjave barve, izdelan prozorno, zelenkaste barve, prostoročno/dodelan na lončarskem v. 1,4 cm, š. 3,6 cm. 687 Kv. 22, SE 59, vretenu, v. 3,5 cm, š. 6,5 cm. inv. št. AI 12692/10 682 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/3 Odbitek iz sivega roženca. Talon je Bakrenodobne najdbe v jami Odlomek odbitka iz rjavega rožen- zdrobljen. Vel. 1,1 × 0,7 × 0,2 cm. SE 59 ca. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Vel. 1,7 × 1 × 0,5 cm. 678 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12687/1 Odlomek dna posode z ostenjem, 674 Kv. 22, SE 59, drobnozrnata keramika, rjavo sive inv. št. AI 12691/29 barve, prostoročna izdelava, Odlomek ostenja lonca, okrašenega v. 2,4 cm, pr. d. 8,6 cm. 688 Kv. 22, SE 59, z žlebovi in vbodi, drobnozrnata ke- inv. št. AI 12692/15 ramika, temno sivo rjave barve, iz- 679 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12687/2 Odbitek iz sivega roženca. Talon je delan prostoročno/dodelan na lon- Odlomek dna posode z ostenjem, gladek. Vel. 0,8 × 0,4 × 0,3 cm. čarskem vretenu, v. 5,6 cm, groba keramika, sive barve, prosto- š. 6,2 cm. ročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. d. 10,6 cm. 683 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/4 Odlomek odbitka iz svetlo sivega ro- 680 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/1 ženca. Vel. 1 × 1,4 × 0,2 cm. Retuširan odbitek iz rjavega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dor- zalni strani so izdelane retuše. Vel. 2,2 × 2,3 × 1,2 cm. 689 Kv. 22, SE 59, 675 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/17 inv. št. AI 12691/38 684 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/5 Odlomljen odbitek iz sivega rožen- Odlomek ostenja lonca, okrašenega Odbitek iz svetlo sivega roženca. Ta- ca. Talon je gladek. Vel. 0,7 × 1,2 × z žlebovi, zelo grobozrnata kerami- lon je fasetiran. Odbitek je bil izpo- 0,3 cm. ka, na notranji strani temno sive, na stavljen visoki temperaturi. zunanji rjave barve, izdelan prosto- Vel. 0,8 × 1,1 × 0,2 cm. ročno/dodelan na lončarskem vrete- nu, v. 10,6 cm, š. 8,5 cm. Rimskodobna najdba v jami SE 59 685 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12692/6 690 Kv. 22, SE 59, inv. št. AI 12683 Odbitek iz sivega roženca. Talon je Odlomek ustja sklede terre sigillate z gladek. Vel. 0,8 × 0,8 × 0,3 cm. ostenjem, v. 2,9 cm, š. 4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 206 M 1:1 680–689 M 1:2 673 674 672 675 676 677 680 678 681 679 682 683 686 684 685 690 687 689 688 SE 59 207 SE 61 Bronastodobne najdbe v jami 696 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12698/1 700 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12698/6 SE 61 (1. plast SE 60) Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, 691 Kv. 21, SE 61, groba keramika, sivo oranžne bar- drobnozrnata keramika, oranžne inv. št. AI 12697/1, 12685/11 694 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12699/1 ve na zunanji, sive na notranji stra- barve, prostoročna izdelava, Odlomek ustja lonca, okrašenega Odlomek ustja posode z ostenjem, ni, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, v. 2,9 cm, š. 2,4 cm. z vbodi, grobozrnata keramika, na pod ustjem je okras poševnih reber, š. 7 cm. notranji strani temno sive, na zuna- drobnozrnata keramika, svetlo rjave 701 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12699/3 nji rjave barve, izdelan prostoročno/ barve, prostoročna izdelava, 697 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12698/2 Odlomek ustja posode, rob ustja je dodelan na lončarskem vretenu, v. 3 cm, š. 4,8 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, okrašen z odtisi prsta, drobnozrnata v. 1,8 cm, š. 3,4 cm. pod ustjem je odlomljen ročaj, keramika, temno sive barve, prosto- 695 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12699/2 drobnozrnata keramika, rjave bar- ročna izdelava, v. 1,6 cm, š. 4,1 cm. 692 Kv. 21, SE 61, inv. št. AI 12700 Odlomek ustja lonca z ostenjem, ve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, Odlomek ustja z ostenjem lonca, okrašen s pasovi polkrožnih reber, š. 3,6 cm. okrašenega z žlebovi, drobnozrna- drobnozrnata keramika, rdeče rjave ta keramika, na notranji strani te- barve, prostoročna izdelava, 698 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12698/4 mno sive, na zunanji temno rjave v. 5,4 cm, š. 3,9 cm. Odlomek ustja posode, drobnozrna- barve, izdelan prostoročno/dodelan ta keramika, sive barve, prostoročna na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, izdelava, v. 2,3 cm, š. 3,9 cm. š. 7,9 cm. 699 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12698/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 4,1 cm. 693 Kv. 21, SE 61, inv. št. AI 12696 Lonec, okrašen z žlebovi, na dnu ima lončarski znak, groba keramika, te- mno sivo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 16,9 cm, pr. u. 15,8 cm, pr. d. 9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 208 M 1:1 691, 701 M 1:2 692 691 693 694 695 696 697 698 701 699 700 SE 61 209 702 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12706 709 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/6 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ostenja posode, okrašeno drobnozrnata keramika, oranžne s prepletom poševnih reber, drob- barve, prostoročna izdelava, nozrnata keramika, oranžne barve v. 3,3 cm, pr. d. 9 cm. na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 3 cm, 703 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/9 š. 2,8 cm. Odlomek dna posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna 710 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/8 izdelava, v. 1,9 cm, š. 5,4 cm. Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, razčlenjenim 704 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/1 z odtisi prstov, svetlo oranžne bar- Odlomek ostenja posode, okrašeno ve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, z vodoravnim in navpičnim rebrom, š. 3,6 cm. razčlenjenima z odtisi ostrega pred- meta, groba keramika, oranžne bar- Bronastodobne najdbe v jami ve na zunanji, sive na notranji stra- SE 61 (2. plast SE 159) ni, prostoročna izdelava, v. 7,2 cm, š. 7,6 cm. 711 Kv. 21, SE 159 Inv. št. AI 12720/1 Odlomek ostenja posode, okrašeno z 705 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/2 vodoravnim rebrom, razčlenjenim z Odlomek ostenja posode, okrašeno z odtisi prstov, groba keramika, rjavo vodoravnim in s polkrožnim rebrom, oranžne barve, prostoročna izdela- drobnozrnata keramika, rjavo oran- va, v. 6,7 cm, š. 6,5 cm. žne barve na zunanji, sive na notra- nji strani, prostoročna izdelava, 712 Kv. 21, SE 159, inv. št. AI 12725/1 v. 2,8 cm, š. 3,1 cm. Odlomek kamnitih žrmelj, v. 6,5 cm, š. 8,4 cm. 706 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/3 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim in s poševnimi rebri, drobnozrnata keramika, oranžne barve na zunanji, sive na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,2 cm. 707 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/4 Odlomek ostenja posode, okrašeno s prepletom poševnih reber, drobno- zrnata keramika, oranžno rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 4,4 cm. 708 Kv. 21, SE 60, inv. št. AI 12702/5 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, groba kerami- ka, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,8 cm, š. 7,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 210 M 1:2 702 703 704 705 706 708 707 709 710 712 711 SE 61 702–710 SE 159 711, 712 211 SE 136 713 Kv. 9, SE 136, inv. št. AI 13333/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, okrašenega z žlebovi, drobnozrna- ta keramika, temno sivo rjave bar- ve, izdelan prostoročno/dodelan na lončarskem vretenu, v. 6,5 cm, pr. u. 9,8 cm. 714 Kv. 9, SE 136, inv. št. AI 13333/3 716 Kv. 9, SE 136, inv. št. AI 13336/3 718 Kv. 9, SE 136, inv. št. AI 13333/4 720 Kv. 7 in 8, SE 150, Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ostenja lonca, okrašenega Odlomek ustja lonca z ostenjem, pod inv. št. AI 13368/3 okrašenega z žlebovi, drobnozrna- z glavničenjem, drobnozrnata kera- ustjem je okras glavničenja, grobo- Odlomek ustja lonca z ostenjem, ta keramika, na notranji strani rjave, mika, na notranji strani temno sive, zrnata keramika, sive barve, izdelan groba keramika, oranžne barve, na zunanji oranžno rjave barve, iz- na zunanji oranžno rjave barve, iz- na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, delan prostoročno/dodelan na lon- delan prostoročno/dodelan na lon- pr. u. 16 cm. š. 5,1 cm. čarskem vretenu, v. 6,4 cm, čarskem vretenu, v. 4,1 cm, š. 5,2 cm. š. 6,2 cm. Rimskodobna najdba v SE 136 721 Kv. 7 in 8, SE 150, Bronastodobne najdbe v jami inv. št. AI 13368/4 717 Kv. 9, SE 136, SE 150 Odlomek ustja posode z ostenjem, 715 Kv. 9, SE 136, inv. št. AI 13336/1 inv. št. AI 13334 mogoče 715 groba keramika, oranžne barve na Odlomek ostenja lonca, okrašenega Odlomek dna posode z ostenjem, 719 Kv. 7 in 8, SE 150, zunanji, sivo oranžne na notranji z glavničenjem, drobnozrnata kera- drobnozrnata keramika, sivo oran- inv. št. AI 13368/2 strani, prostoročna izdelava, v. 4 cm, mika, sive barve, izdelan prostoroč- žne barve, izdelana na lončarskem Odlomek ustja lonca z ostenjem, š. 5,7 cm. no/dodelan na lončarskem vretenu, vretenu, v. 1,9 cm, š. 3,4 cm. groba keramika, oranžno sive bar- v. 5,6 cm, š. 7,2 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, 722 Kv. 7 in 8, SE 150, š. 10,5 cm. inv. št. AI 13368/5 Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava, v. 3,2 cm, š. 6 cm. 723 Kv. 7 in 8, SE 150, inv. št. AI 13368/6 Odlomek ustja posode, groba kera- mika, sivo oranžne barve na zunanji, oranžne na notranji strani, prosto- ročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 5,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 212 M 1:1 713, 718 M 1:2 713 714 715 718 716 717 719 720 722 721 723 SE 136 713–718 SE 150 719–723 213 Srednjeveško obdobje SE 2 (kv. 25) SE 29 724 Kv. 7 in 8, SE 150, 729 Kv. 25, SE 2, inv. št. AI 12601 734 Kv. 25, SE 29, inv. št. AI 12652 inv. št. AI 13368/7 Odlomek ustja lonca, grobozrnata Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja posode, groba kera- keramika, sivo rjave barve, izdelan okrašenega z žlebovi, grobozrna- mika, sivo oranžne barve, prosto- na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, ta keramika, na notranji strani sve- ročna izdelava, v. 2 cm, š. 5,8 cm. š. 3,1 cm. tlo rjave, na zunanji rdečkasto rjave barve, izdelan na lončarskem vrete- 725 Kv. 7 in 8, SE 150, SE 2 (kv. 22) nu, v. 6 cm, š. 8,9 cm. inv. št. AI 13368/1 Del polkroglaste sklede, groba kera- 730 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 12593/2 735 Kv. 22, SE 29, mika, oranžne barve na zunanji, sivo Odlomek dna lonca, na spodnjem inv. št. AI 12645/5 in 7 oranžne na notranji strani, prosto- delu ima lončarski znak, grobozrna- Odlomek ustja lonca, grobozrnata ročna izdelava, v. 8,4 cm, š. 12,5 cm. ta keramika, sivo rjave barve, izde- keramike, na notranji strani temno lan na lončarskem vretenu iz grobo- sive in svetlo rjave na zunanji oran- 726 Kv. 7 in 8, SE 150, zrnate gline, v. 4,8 cm, š. 5 cm, žno rjave barve, izdelan na lončar- inv. št. AI 13369/3 db. 0,5 cm. skem vretenu, v. 3,7 cm, š. 12,2 cm. Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, oranžne barve na zu- nanji, sive na notranji strani, pro- storočna izdelava, v. 3,3 cm, pr. d. 11,5 cm. 727 Kv. 7 in 8, SE 150, inv. št. AI 13370/1 SE 19 Odlomek ostenja posode, okrašeno z vodoravnim rebrom, groba kerami- 731 Kv. 28, SE 19, inv. št. AI 12632/1 ka, sive barve, prostoročna izdelava, Odlomek ustja lonca, zelo grobozr- v. 4,4 cm, š. 5,3 cm. nata keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, 728 Kv. 7 in 8, SE 150, š. 11,6 cm. inv. št. AI 13370/4 Odlomek ostenja posode, okrašeno 732 Kv. 28, SE 19, inv. št. AI 12632/2 z dvema poševnima rebroma, groba Odlomek ustja lonca, okrašenega s keramika, oranžno rdeče barve na kratkimi vrezi, grobozrnate kerami- zunanji, sive na notranji strani, pro- ka, rjave barve, izdelan je na lončar- storočna izdelava, v. 5 cm, š. 6 cm. skem vretenu, v. 5,9 cm, š. 8,7 cm. 733 Kv. 28, SE 19, inv. št. AI 12634/1 Odlomek ustenja lonca, okrašene- ga z vrezi, grobozrnata keramika, na notranji strani temno sivo rja- ve, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,7 cm, š. 5,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 214 M 1:2 724 725 727 728 726 730 732 729 733 731 734 735 SE 150 724–728 SE 2 729, 730 SE 19 731–733 SE 29 734, 735 215 SE 31 736 Kv. 22, SE 29, inv. št. AI 12645/2 739 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12653 Odlomek ustja lonca, okrašenega s Lonec, okrašen z žlebovi, na dnu ima kratkimi vrezi, grobozrnata kerami- lončarski znak, groba keramika, sivo ka, na notranji strani temno rjave in rjave barve, izdelan na lončarskem rjave, na zunanji strani sive in oran- vretenu, v. 18,6 cm, pr. u. 14 cm, žne barve, izdelan na lončarskem pr. d. 8,8 cm. vretenu, v. 6,3 cm, š. 8,7 cm. 737 Kv. 22, SE 29, inv. št. AI 12645/1 Odlomek ustja lonca, grobozrnata keramika, na notranji strani temno sivo rjave, na zunanji strani oranžno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,2 cm, š. 7,8 cm. Prazgodovinska najdba v jami SE 29 740 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12654/1, 5 738 Kv. 25, SE 29, inv. št. AI 12651 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek glajene prevrtane sekire iz okrašenega z žlebovi, grobozrnata sivo zelene kamnine. Vel. 7,8 × 4,3 keramika, na notranji strani temno × 2,6 cm. sivo rjave, na zunanji oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,9 cm, pr. u. 20,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 216 M 1:2 736 737 739 738 741 740 SE 29 736–738 SE 31 739–741 217 741 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12654/2 Odlomek ustja z ostenjem lonca, okrašenega z žlebovi, grobozrnata keramika, na notranji strani oranžno rjave, na zunanji sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 8,9 cm, š. 12,2 cm. 742 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12654/3 745 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12655/2 748 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12655/5 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja lonca, zelo grobozr- Odlomek ustja lonca, grobozrna- okrašenega z žlebom in vbodi, zelo nata keramika, oranžne barve, izde- ta keramika, na notranji strani sive, grobozrnata keramika, svetlo rjave lan na lončarskem vretenu, na zunanji oranžne barve, izdelan barve, izdelan na lončarskem vrete- v. 3,8 cm, š. 5,3 cm. na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, nu, v. 5,2 cm, š. 10 cm. š. 6,8 cm. 746 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12655/3 743 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12654/4 Odlomek ustja lonca, zelo grobozr- 749 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12655/6 Odlomek ustja z ostenjem lonca, nata keramika, oranžno rjave barve, Odlomek ustja lonca, grobozrna- okrašenega z žlebovi, grobozrnata izdelan na lončarskem vretenu, ta keramika, na notranji strani sive, keramika, na notranji strani sive, na v. 4,1 cm, š. 7,3 cm. na zunanji oranžne barve, izdelan zunanji rjave barve, izdelan na lon- na lončarskem vretenu, v. 1,3 cm, čarskem vretenu, v. 7,5 cm, 747 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12655/4 š. 2,6 cm. š. 8,8 cm. Odlomek ustja lonca, zelo grobozr- nata keramika, svetlo rjave barve, 750 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12655/7 744 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12654/6 izdelan na lončarskem vretenu, Odlomek ustja lonca, grobozrnata Odlomek ustja z ostenjem lonca, v. 4,1 cm, š. 7,9 cm. keramika, oranžne in sive barve, iz- okrašenega z žlebovi, grobozrna- delan na lončarskem vretenu, ta keramika, rjave barve, izdelan na v. 2,7 cm, š. 3,9 cm. lončarskem vretenu, v. 9,4 cm, pr. u. 19,9 cm. 751 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12655/8 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata keramika, oranžno rjave barve, iz- delan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, š. 4,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 218 M 1:1 749 M 1:2 742 743 744 745 746 747 748 749 750 751 SE 31 219 752 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12657/7 Odlomek ostenja lonca, okrašenega z žlebovi in vtisi, grobozrnata kera- mika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 11,3 cm, pr. ost. 17,7 cm. SE 53 753 Kv. 25, SE 31, 755 Kv. 23, SE 53, inv. št. AI 12668 inv. št. AI 12657/39 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ostenja lonca, okrašenega okrašenega z žlebovi, grobozrnata z žlebovi, zelo grobozrnata kerami- keramika, temno sive barve, izdelan ka, na notranji strani sive, na zuna- na lončarskem vretenu, v. 5,4 cm, nji oranžne barve, izdelan na lon- š. 6,1 cm. čarskem vretenu, v. 5,3 cm, š. 8,8 cm. Bakrenodobna najdbe v jami SE 53 756 Kv. 23, SE 53, inv. št. AI 12670 Odlomek ustja posode z ostenjem, 754 Kv. 25, SE 31, inv. št. AI 12656/6 drobnozrnata keramika, svetlo rjave Odlomek dna z ostenjem lonca, na barve, prostoročna izdelava, spodnjem delu ima lončarski znak, v. 5 cm, š. 3,7 cm. zelo grobozrnata keramika, na no- tranji strani sivo rjave, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 7,9 cm, pr. d. 14,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 220 M 1:2 752 755 753 756 754 SE 31 752–754 SE 53 755, 756 221 SE 129 SE 131 757 Kv. 16, SE 129, 762 Kv. 16, SE 131, inv. št. AI 13324 inv. št. AI 13317/1 Lonec, okrašen z žlebovi, grobozrna- Odlomek ustja z ostenjem lonca, ta keramika, temno sivo rjave barve, grobozrnata keramika, oranžno rja- izdelan na lončarskem vretenu, ve barve, izdelan na lončarskem v. 8,8 cm, pr. u. 7,7 cm, pr. d. 6,4 cm. vretenu, v. 5,3 cm, š. 9,3 cm. 758 Kv. 16, SE 129, inv. št. AI 13317/2 Odlomek ustja lonca, grobozrnata keramika, temno sivo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, š. 4,3 cm. 759 Kv. 16, SE 129, inv. št. AI 13317/3 Odlomek ustja lonca, grobozrna- ta keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 3,9 cm. SE 142 SE 144 760 Kv. 16, SE 129, 763 Kv. 16, SE 131, 766 Kv. 8, SE 142, inv. št. AI 13347/1 769 Kv. 8, SE 144, inv. št. AI 13352/1 inv. št. AI 13317/4 inv. št. AI 13326/1, 13330 Odlomek ustja z ostenjem lonca, zelo Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja lonca, grobozrnata Odlomek ustja z ostenjem lonca, grobozrnata keramika, sivo rjave okrašenega s kratkimi vrezi, grobo- keramika, sivo rjave barve, izdelan grobozrnata keramika, na notranji barve, izdelan na lončarskem vrete- zrnata keramika, rjavo sive barve, na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, strani temno sive, na zunanji svetlo nu, v. 5,1 cm, š. 5,3 cm. izdelan na lončarskem vretenu, š. 3,2 cm. rjave barve, izdelan na lončarskem v. 4,4 cm, pr. u. 15 cm. vretenu, v. 6,1 cm, š. 7,7 cm. Bronastodobna najdba v jami SE 129 761 Kv. 16, SE 129, inv. št. AI 13319 Br ali CU Odlomek ostenja posode z okro- glo bradavico, groba keramika, sivo Bakrenodobna najdba v jami oranžne barve, prostoročna izdela- SE 142 va, v. 3,6 cm, š. 4,3 cm. Bakrenodobne najdbe v jami SE 767 Kv. 8, SE 142, 131 inv. št. AI 13346/1 cu Odlomek ustja lonca z ostenjem, 764 Kv. 16, SE 131, inv. št. AI 13325 groba keramika, temno sive bar- Odlomek ustja posode z ostenjem, ve, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, pod ustjem je odlomljen ročaj, groba š. 5,7 cm. keramika, rjavo sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 3,7 cm. Bronastodobna najdba v jami SE 142 765 Kv. 16, SE 131, inv. št. AI 13328/1 br ali cu 768 Kv. 8, SE 142, inv. št. AI 13348/1 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ostenja posode, okrašeno z groba keramika, oranžne barve na vodoravnim rebrom, razčlenjenim z zunanji, sive na notranji strani, pro- odtisi prstov, groba keramika, rjavo storočna izdelava, v. 3,8 cm, oranžne barve na zunanji, sivo rjave š. 5,8 cm. na notranji strani, prostoročna izde- lava, v. 7,4 cm, š. 7,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 222 M 1:2 757 758 759 761 760 762 763 765 764 766 767 768 769 SE 129 757–761 SE 131 762–765 SE 142 766–768 SE 144 769 223 770 Kv. 8, SE 144, inv. št. AI 13352/2 Prazgodovinska najdba v jami SE 293 Odlomek ustja lonca, zelo grobozr- SE 144 nata keramika, oranžno rjave barve, 778 Kv. 6, SE 293, izdelan na lončarskem vretenu, 774 Kv. 8, SE 144, inv. št. AI 13358 inv. št. AI 13573, 13576/1 in 4 v. 2,1 cm, pr. u. 17 cm. Retuširan odlomek odbitka iz svetlo Odlomek ustja in ostenja steklenice, sivega roženca. Na srednjem delu le- okrašene z žlebovi, zelo grobozrnata 771 Kv. 8, SE 144, inv. št. AI 13352/3 vega lateralnega roba so na ventral- keramika, na notranji strani oranžne Odlomek ustja z ostenjem lonca, ni strani izdelane retuše. Odbitek je in sive, na zunanji oranžne, rjave in okrašenega s kratkimi vrezi, grobo- bil izpostavljen visoki temperaturi. temno sive barve, izdelana na lon- zrnata keramika, rjave barve, izde- Vel. 2 × 1,3 × 0,8 cm. čarskem vretenu, v. 11,8 cm, lan na lončarskem vretenu, pr. u. 6,2 cm. v. 6,3 cm, š. 9,3 cm. 772 Kv. 8, SE 144, inv. št. AI 13352/7 in 10 Odlomek ustja z ostenjem lonca, grobozrnata keramika, rjavo sive barve, izdelan na lončarskem vrete- nu, v. 3,9 cm, š. 5,8 cm. SE 146 775 Kv. 8, SE 146, inv. št. AI 13359/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, grobozrnata keramika, oranžne bar- 773 Kv. 8, SE 144, inv. št. AI 13354/1 ve, izdelan na lončarskem vretenu, Odlomek dna z ostenjem lonca, na v. 4,2 cm, š. 8,5 cm. spodnji strani ima lončarski znak, zelo grobozrnata keramika, rjavo 776 Kv. 8, SE 146, inv. št. AI 13359/2 sive barve, izdelan na lončarskem Odlomek ustja z ostenjem lonca, vretenu, v. 8 cm, pr. d. 9,9 cm. okrašenega s kratkimi vrezi, grobo- zrnata keramika, temno sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, š. 8,4 cm. 777 Kv. 8, SE 146, inv. št. AI 13359/3 Odlomek ustja z ostenjem lonca, zelo grobozrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjave barve, izdelan na lončarskem vrete- nu, v. 3,4 cm, š. 6,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 224 M 1:2 770 771 772 773 774 775 778 776 777 SE 144 770–774 SE 146 775–777 SE 293 778 225 779 Kv. 6, SE 293, inv. št. AI 13574/2 Odlomek ustja z ostenjem lonca, grobozrnata keramika, sivo rjave in temno sive barve, izdelan na lončar- skem vretenu, v. 9,7 cm, š. 14 cm. 780 Kv. 6, SE 293, inv. št. AI 13574/3 782 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13379 Odlomek ustja lonca, grobozrna- Odlomek lonca (rekonstruiran), ta keramika, rjave barve, izdelan okrašen z žlebovoma, na dnu ima na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, lončarski znak, zelo grobozrnata ke- š. 5,2 cm. ramika, na notranji strani temno sive, na zunanji rjavo sive barve, iz- SE 161 delan na lončarskem vretenu, v. 38,2 cm, pr. u. 29,2 cm, 781 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13382 pr. d. 11,6 cm. Skledica, zelo grobozrnata keramika, rjavo sive barve, izdelana na lončar- skem vretenu, v. 3,6 cm, pr. u. 6,4 cm, pr. d. 4,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 226 M 1:2 M 1:3 782 779 780 781 782 SE 293 779, 780 SE 161 781, 782 227 783 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13380 Odlomek lonca (rekonstruiran), na dnu ima lončarski znak, zelo grobo- zrnata keramika, sivo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 21,5 cm, pr. u. 20,6 cm, pr. d. 9,5 cm. 784 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13381 Odlomek lonca (rekonstruiran), okrašenega z žlebovi, zelo grobozr- nata keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 19,4 cm, pr. u. 16,2 cm, pr. d. 10,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 228 M 1:2 783 784 SE 161 229 785 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13385 Odlomek ustja z ostenjem lonca, okrašenega z žlebom, grobozrnata keramika, na notranji strani svetlo rjave, na zunanji rjavo sive barve, iz- delan na lončarskem vretenu, v. 8 cm, š. 10,2 cm. 786 Kv. 34, SE 161, 790 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13389 inv. št. AI 13386/1 Odlomek dna z ostenjem lonca, na Odlomek ustja z ostenjem lonca, zelo spodnji strani ima lončarski znak, grobozrnata keramika, rjavo sive zelo grobozrnata keramika, rjavo barve, izdelan na lončarskem vrete- sive barve, izdelan na lončarskem nu, v. 10 cm, š. 10,8 cm. vretenu, v. 4,7 cm, pr. d. 10,8 cm. 787 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13386/5 Odlomek ustja z ostenjem lonca, zelo grobozrnata keramika, na notranji strani rjavo sive, na zunanji oranžno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 5,4 cm, š. 7,2 cm. 788 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13386/6 Odlomek ustja z ostenjem lonca, zelo 791 Kv. 34, SE 161, PN 9, grobozrnata keramika, rjave barve, inv. št. AI 13383 izdelan na lončarskem vretenu, Železen nož s trnastim nastavkom za v. 2,7 cm, š. 7,3 cm. ročaj, dl. 17,8 cm, š. 2,3 cm. 789 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13386/8 Odlomek ustja lonca, grobozrnata keramika, temno rjavo barve, izde- lan na lončarskem vretenu, 792 Kv. 34, SE 161, PN 10 v. 2,9 cm, š. 5,1 cm. inv. št. AI 13384 Ključavniška kretnica, dl. 8,3 cm, š. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 230 M 1:2 785 790 786 787 788 791 789 792 SE 161 231 Bronastodobne najdbe v jami SE 124 SE 161 798 Kv. 15, SE 124, inv. št. AI 13258 793 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13387 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja lonca z ostenjem, pod okrašenega s kratkimi vrezi, zelo ustjem je odlomljen ročaj, groba ke- grobozrnata keramika, rjave barve, ramika, sivo oranžne barve na zu- izdelan na lončarskem vretenu, nanji, temno sive na notranji stra- v. 5,9 cm, š. 9,9 cm. ni, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, š. 4,6 cm. 799 Kv. 7, SE 124, inv. št. AI 13234/3 Odlomek ustja z ostenjem lonca, 794 Kv. 34, SE 161, inv. št. AI 13388 okrašenega z žlebom, zelo grobo- Odlomek ustja posode, groba kera- zrnata keramika, na notranji strani mika, sivo rjave barve na zunanji, svetlo rjave, na zunanji temno sivo svetlo rjave na notranji strani, pro- rjave barve, izdelan na lončarskem storočna izdelava, v. 2,5 cm, vretenu, v. 5,7 cm, š. 5,8 cm. š. 4,3 cm. SE 197 795 Kv. 34, SE 197, inv. št. AI 13427 Odlomek dna z ostenjem lonca, na dnu ima lončarski znak, zelo grobo- zrnata keramika, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžne bar- ve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, pr. d. 10,5 cm. 800 Kv. 6, SE 124, inv. št. AI 13222 Odlomek ustja lonca, grobozrna- SE 181 ta keramika, rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, 796 Kv. 35, SE 181, š. 3,5 cm. inv. št. AI 13398/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, okrašenega z žlebom, zelo grobozr- nata keramika, rjavo sive barve, iz- delan na lončarskem vretenu, v. 6,6 cm, š. 11 cm. Bronastodobna najdba v jami SE 309 797 Kv. 34, SE 309, inv. št. AI 13579 Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, š. 7,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 232 M 1:2 793 794 796 795 797 798 799 800 SE 161 793, 794 SE 197 795 SE 181 796 SE 309 797 SE 124 798–800 233 Novi vek Bronastodobna najdba v jami SE 102 801 Kv. 33, SE 124, 807 Kv. 18 in 19, SE 102, inv. št. AI 13279/2 inv. št. AI 13196 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek dna posode z ostenjem, okrašenega z žlebom, zelo grobo- groba keramika, oranžno sive bar- zrnata keramika, na notranji strani ve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, temno sive, na zunanji oranžno rjave pr. d. 7,7 cm. barve, izdelan na lončarskem vrete- nu, v. 8,6 cm, š. 18,3 cm. Bronastodobne najdbe v jami SE 94 808 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13176/1 Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, oranžne barve na zunanji, sivo oranžne na notranji strani, prostoročna izdelava, v. 6 cm, š. 7,8 cm. 809 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13176/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, 802 Kv. 33, SE 124, 806 Kv. 16, SE 124, groba keramika, oranžne barve, inv. št. AI 13279/3 inv. št. AI 13269/2 prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, Odlomek ustja lonca, okrašene- Odlomek ustja z ostenjem lonca, š. 3,5 cm. ga z žlebom, grobozrnata kerami- grobozrnata keramika, temno sive ka, temno sivo rjave barve, izdelan barve, izdelan na lončarskem vrete- 810 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13176/8 na lončarskem vretenu, v. 2,9 cm, nu, v. 3 cm, š. 5,8 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, š. 3,5 cm. drobnozrnata keramika, rjave bar- ve na zunanji, sive na notranji stra- 803 Kv. 33, SE 124, ni, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, inv. št. AI 13282/1 š. 2,7 cm. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z žlebom, zelo grobozrnata kerami- ka, na notranji strani temno sive, na zunanji oranžno rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 14,3 cm, š. 17,2 cm. 804 Kv. 33, SE 124, inv. št. AI 13280 Odlomek ustja z ostenjem sklede, fina keramika, na notranji strani te- mno sivo črne, na zunanji sivo rjave barve, izdelana na lončarskem vre- tenu, v. 2,8 cm, š. 5,2 cm. 805 Kv. 16, SE 124, inv. št. AI 13269/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, grobozrnata keramika, sivo rjave barve, izdelan na lončarskem vrete- nu, v. 3,7 cm, š. 8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 234 M 1:2 802 801 804 803 805 806 807 808 810 809 SE 124 801–806 SE 102 807 SE 94 808–810 235 811 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13178/3 817 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13174 823 Kv. 22, SE 55, inv. št. AI 12677/1 Del vrča z ročajem, ki izhaja iz ustja Del cedila, drobnozrnata keramika, Odlomek posode z ostenjem, okra- in je pritrjen na največji obod, groba rjavo oranžne na zunanji, sivo rjave šen z vodoravnim rebrom, razčlenje- keramika, sivo rjave barve, prosto- na notranji strani, prostoročna izde- nim z odtisi topega predmeta, drob- ročna izdelava, v. 7 cm, š. 6 cm, lava, v. 3,7 cm, š. 3,8 cm. nozrnata keramika, oranžne barve, š. ročaja 2,9 cm. prostoročna izdelava, 818 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13173 v. 4,2 cm, š. 5 cm. Dno lončka z ostenjem, drobnozrna- ta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 4,7 cm. 812 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13172 Bakrenodobne najdbe v jami Bikonična skledica, drobnozrnata SE 252 keramika, sivo rjave barve, prosto- ročna izdelava, v. 4,8 cm, 824 Kv. 19/20, SE 252, pr. u. 8,9 cm, pr. d. 2,9 cm. inv. št. AI 13520/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, sivo oranžne bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 8,8 cm. 825 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13520/7 in 9 br ali cu Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, oranžno rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, 813 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13176/9 819 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13177/4 Bronastodobne najdbe v jami š. 7,7 cm. Odlomek ustja sklede z ostenjem, Odlomek dna posode z ostenjem, SE 55 groba keramika, oranžne barve na okrašeno s polkrožnima rebroma, zunanji, sive na notranji strani, pro- groba keramika, oranžne barve, 821 Kv. 22, SE 55, inv. št. AI 12676/1 storočna izdelava, v. 4,1 cm, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, Spodnji del lonca, groba keramika, š. 3,9 cm. pr. d. 6,4 cm. rjavo rdeče barve, prostoročna izde- lava, v. 5,2 cm, pr. d. 9,7 cm. 814 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13175/2 820 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13700 Odlomek ustja sklede z ostenjem, na Retuširana klina s poševno prečno ustju je okras odtisov prsta, groba retušo iz svetlo sivo rjavega roženca. keramika, rjavo oranžne barve, pro- Talon je fasetiran. Na distalnem delu storočna izdelava, v. 2,5 cm, na dorzalni stani je izdelana pošev- š. 3,1 cm. na prečna retuša. Na desnem late- ralnem robu na ventralni strani so 815 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13176/5 izdelane retuše. Na distalnem delu Del polkroglaste sklede, groba ke- desnega lateralnega roba na dorzal- ramika, oranžne barve, prostoročna ni in ventralni strani kot tudi na pro- 822 Kv. 22, SE 55, inv. št. AI 12676/2 izdelava, v. 3,6 cm, š. 2,9 cm. ksimalnem delu so vidne zagladitve. Odlomek dna posode z ostenjem, Vel. 3,1 × 1,2 × 0,3 cm. groba keramika, rjavo rdeče barve, 816 Kv. 19, SE 94, inv. št. AI 13176/6 prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, Odlomek ustja sklede z ostenjem, pr. d. 11,7 cm. groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, š. 8,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 236 M 1:1 818, 820 M 1:2 811 813 812 814 815 816 817 818 819 820 821 822 823 824 825 SE 94 811–820 SE 55 821–823 SE 252 824, 825 237 826 Kv. 19/20, SE 252, 832 Kv. 19/20, SE 252, 838 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13521/1 inv. št. AI 13518/2 inv. št. AI 13520/3 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek zajemalke s preluknjanim Del lončka, drobnozrnata keramika, groba keramika, rjavo sive barve držajem, groba keramika, sivo rjave sivo rjave barve, prostoročna izdela- na zunanji, rjavo rdeče na notranji barve, prostoročna izdelava, va, v. 5,8 cm, š. 5,5 cm. strani, prostoročna izdelava, v. 1,7 cm, dl. 3 cm, š. 3,4 cm. v. 2,9 cm, pr. d. 13,7 cm. 839 Kv. 19/20, SE 252, Bronastodobne najdbe v jami inv. št. AI 13520/4 827 Kv. 19/20, SE 252, SE 252 Del bikonične sklede, drobnozrnata inv. št. AI 13521/2 keramika, oranžno rjave barve, pro- Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- 833 Kv. 19/20, SE 252, storočna izdelava, v. 4,5 cm, š. 7 cm. ba keramika, rjave barve, prostoroč- inv. št. AI 13520/2 na izdelava, v. 7,2 cm, š. 7,8 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, groba keramika, sivo oranžne bar- 828 Kv. 19/20, SE 252, ve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, inv. št. AI 13521/5 š. 8,1 cm. Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, rjave barve na zunanji, 834 Kv. 19/20, SE 252, sive na notranji strani, prostoročna inv. št. AI 13520/6 izdelava, v. 3,8 cm, pr. d. 12,8 cm. Odlomek ustja lonca z ostenjem, groba keramika, temno sive bar- 829 Kv. 19/20, SE 252, ve, prostoročna izdelava, v. 6,3 cm, inv. št. AI 13521/7 š. 4,5 cm. Odlomek dna lonca z ostenjem, gro- ba keramika, oranžne barve na zu- 835 Kv. 19/20, SE 252, nanji, sive na notranji strani, pro- inv. št. AI 13520/5 storočna izdelava, v. 4,8 cm, Odlomek ustja posode, groba kera- š. 5,4 cm. mika, sivo oranžne barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, pro- 830 Kv. 19/20, SE 252, storočna izdelava, v. 1,5 cm, š. 6 cm. inv. št. AI 13523/1 Odlomek ročaja posode s ploščatim 836 Kv. 19/20, SE 252, čepastim zaključkom, drobnozrna- inv. št. AI 13520/8 ta keramika, rjave barve, prosto- Odlomek ustja posode z ostenjem, ročna izdelava, v. 4,8 cm, š. 2,5 cm, drobnozrnata keramika, sive bar- db. 1,1 cm. ve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 5 cm. 837 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13519 Odllomek ustja sklede z ostenjem, na robu ustja je okras reber, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 5,3 cm. 831 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13518/1 Odlomek zajemalke s preluknjanim držajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,3, dl. 6,7 cm, š. 6,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 238 M 1:2 827 826 828 831 830 829 832 834 833 835 837 838 836 839 SE 252 239 840 Kv. 19/20, SE 252, 845 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13521/3 inv. št. AI 13522/6 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek ostenja posode, okrašeno groba keramika, oranžne barve, z navpičnimi rebri, groba keramika, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, oranžne barve, prostoročna izdela- pr. d. 9,8 cm. va, v. 3,3 cm, š. 2,7 cm. 841 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13521/4 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 7,7 cm. 842 Kv. 19/20, SE 252, 846 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13522/1 inv. št. AI 13516 Odlomek ostenja posode, okrašeno z Piramidalna utež, preluknjana v vodoravnim rebrom, groba kerami- zgornjem delu, groba keramika, ka, rdeče barve na zunanji, oranžne oranžne barve, prostoročna izdela- na notranji strani, prostoročna izde- va, v. 7,4 cm, š. 5,2 cm. lava, v. 4,1 cm, š. 6,7 cm. 843 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13522/2 Odlomek ostenja posode, okraše- no s poševnimi rebri, razčlenjenimi z ostrim predmetom, drobnozrnata keramika, oranžne barve na zunanji, sivo rjave na notranji strani, prosto- ročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 6 cm. 844 Kv. 19/20, SE 252, inv. št. AI 13522/3 Odlomek ostenja posode, okrašeno s poševnimi rebri, groba keramika, oranžne barve na zunanji, sivo rjave na notranji strani, prostoročna izde- lava, v. 4,4 cm, š. 4,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 240 M 1:2 840 841 842 843 844 845 846 SE 252 241 Analize Analiza živalskih kostnih ostankov Mineraloško-petrografska analiza Zdravka Hincak žlindre Miloš Miler Analizirati je bilo mogoče manjše število ohranjenih kosti. Vsi Uvod vzorci so zelo fragmentirani. Lahko se določajo drobni odlomki diafiz dolgih kosti ( ossa longa) malih prežvekovalcev: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) Izvedena je bila mineraloško-petrografska analiza treh vzor-v SE 373/372 in SE 161/160. Določljiva sta tudi dva odlomka diafiz cev žlindre z arheološkega najdišča Nedelica z uporabo vrstič- dolgih kosti ( Sus scrofa sp.) v SE 274/273. nega elektronskega mikroskopa in energijsko disperzijskega spektrometra rentgenskih žarkov (SEM/EDS). Seznam vzorcev Namen raziskave je bila določitev semikvantitativne kemij- ske sestave posameznih zrn v žlindri, ocena mineralne sesta- 1. Sek. IV, kv. 21, SE 372/344, VZ. 37 ve vzorcev, določitev oblike in velikosti mineralnih zrn ter Masa vzorca: 3,4 g opredelitev vrste žlindre. Število vzorcev: mali prežvekovalci - ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 2 Vzorci in analitika Opis: ohranjena sta dva odlomka dolge kosti ( ossa longa) ma- lega prežvekovalca ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus ca- Priprava vzorcev preolus, L. ). Za SEM/EDS analizo so bili pripravljeni vzorci žlindre z oznaka- mi SE 61/60 (inv. št. 13653), SE 59/58 (inv. št. 13651-1) in SE 2 (inv. 2. Sek. IV, kv. 20 št. 13641), ki so bili vzorčeni v oktobru 2006. Za določitev se- Masa vzorca: 6,5 g mikvantitativne kemijske in mineralne sestave vzorcev s SEM/ Število vzorcev: fragmentirani odlomki kosti živalskega porekla; EDS je bilo treba pripraviti ravne in dobro polirane vzorce. V odlomki živalskih kosti. ta namen so bili vzorci žlindre po žaganju z diamantno žago Opis: žgani, zelo fragmentirani odlomki živalskih kosti. Barva je najprej brušeni z glinico frakcije 220, nato pa s karborundom rumeno bela do bela. frakcij 600 in 1000. Po brušenju so bili vzorci fino polirani z di- amantno polirno suspenzijo frakcij 6 µm in 3 µm. 3. Sek. V, kv. 34, SE 160/161, VZ. 10 Masa vzorca: 2 g Analitika Število vzorcev: mali prežvekovalci - ovca, koza, srna ( Ovis aries, Polirani vzorci so bili naparjeni s tanko plastjo ogljika za L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 1 večji odlomek boljšo prevodnost in analizirani v visokem vakuumu z vrstič- Opis: ohranjeni so zelo drobni odlomki diafiz dolgih kosti ( ossa nim elektronskim mikroskopom JEOL JSM-6490LV in energijsko longa) in večji odlomek distalne epifize stegnenice ( femur) ma-disperzijskim spektrometrom Oxford INCA Penta FETx3 v labo- lega prežvekovalca - ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hir- ratoriju Geološkega zavoda Slovenije. Oblika in velikost zrn cus, L., Capreolus capreolus, L. ). sta bili določeni v načinu povratno sipanih elektronov (BSE), semikvantitativna kemijska analiza posameznih zrn v žlindri 4. Sek. IV, kv. 16, SE 274/273, VZ. 34 pa je bila določena z EDS pri pospeševalni napetosti 20 kV, de- Masa vzorca: 5,6 g lovni razdalji 10 mm in času zajema podatkov 60 s. Mineralna Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa sp.): 2 sestava vzorcev je bila ocenjena na podlagi atomskih razme- Opis: ohranjena sta dva odlomka dolge kosti svinje ( Sus scrofa sp.). rij sestavnih elementov, izmerjenih s semikvantitativno EDS analizo, in s primerjavo z atomskimi razmerji sestavnih ele- 5. Sek. V, kv. 36, SE 338/337, VZ. 32 mentov v stehiometrino istih mineralih iz baze mineralov Masa vzorca: 2 g (Wünsch 2001). Porazdelitev elementov in mineralov v vzor- Število vzorcev: zelo drobni odlomki kosti živalskega porekla. cu je bila določena s površinsko EDS analizo s časom zajema Opis: zelo drobni odlomki kosti živalskega porekla. podatkov 300 s. Sistem je bil optimiziran za kvantifikacijo Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 242 s kobaltovim standardom, korekcije EDS podatkov pa so bile Rezultati opravljene s standardno ZAF korekcijo, ki je vključena v pro- Mineralna sestava vzorcev, ocenjena na podlagi EDS porazde- gramski opremi INCA Energy (OXFORD INSTRUMENTS 2006). litve posameznih elementov, je podana na sl. 41. Rezultati se- Natančnost semikvantitativne SEM/EDS analize je bila preverje- mikvantitativne SEM/EDS analize posameznih komponent v na s ponovitvijo analiz nekaterih mineralov in z izračunom re- vzorcih in meritve velikosti mineralnih zrn so podani v ta- lativne procentne razlike (% RPD) za vsak sestavni element po belah pri opisih posameznih vzorcev. V prilogah so podane formuli: SEM slike in EDS spektri posameznih komponent v vzorcih. | C %RPD 2 b- C c| 100% Opis vzorcev C b+ C c kjer sta C in C vsebnosti elementa v atomskih %, dobljeni iz Vzorec SE 61/60 1 2 prve meritve oziroma njene ponovitve. Iz mineralne sestave vzorcev (sl. 41) je razvidno, da je vzorec SE 61/60 sestavljen pretežno iz olivina in Fe-oksida in se po mi- Točnost analize je bila ocenjena s primerjavo kemijske sestave neralni sestavi močno razlikuje od vzorcev SE 59/58 in SE 2. nekaterih mineralov v vzorcih žlindre s pričakovano kemijsko Vzorec je porozen ter na površini in še posebej v notranjosti re- sestavo standardov naravnih mineralov in izračunom relativne lativno svež. Žlindra večinoma ne kaže znakov preperevanja. Le napake v % po formuli: ponekod ob robovih vzorca je osnova delno preperela, zato je opazna dokaj tanka plast preperine (sl. 42). Prevladujoči mi- C - C Relativna napaka (%) = m s 100% neral olivin nastopa v obliki relativno velikih letvastih in pali- C s častih kristalov ter ožjih skeletastih kristalov (sl. 43). Širina kri- kjer sta C in C vsebnosti elementa v atomskih % v analizira- stalov olivina je podana na sl. 42. m s nem mineralu oziroma standardu. 42 Velikost zrn v vzorcu SE 61/60. Rezultati meritev natančnosti in točnosti semikvantitativne mineral / velikost (μm) Povp. Min Max St. odkl. SEM/EDS analize so podani na sl. 40. Razvidno je, da je natanč- Olivin 85 40 149 32 nost metode zelo dobra, saj % RPD nikjer ne presega vrednosti Magnetit 32 13 64 12 10 % in le za elementa Al in Si v albitu preseže vrednost 5 %. Tudi Barit 24 16 31 6 točnost meritev je bila ocenjena kot dobra, saj relativna napaka Kroglasti vključki 169 110 247 62 v nobenem primeru ne presega 20 % in le za elemente Al in K v Preperinski rob 335 205 520 133 ortoklazu in Na v albitu preseže vrednost 10 %. Pore 595 59 6440 1083 Glede na elementno sestavo olivina (sl. 44) v vzorcu prevla- 40 Rezultati meritev natančnosti in točnosti semikvantitativne SEM/EDS duje z železom bogat olivinov različek fajalit. Po sestavi oli- analize. vina (fajalit) lahko sklepamo, da se je kristalizacija olivina mineral / element O Na Al Si K pričela pri temperaturi pod 1200° C (Tumiati et al. 2005). Oblika Albit meritev 66,30 6,41 6,62 20,67 - kristalov olivina pa nakazuje relativno počasno ohlajanje tali- ponovitev 64 6,48 7,15 21,96 - ne po prebodu taline s hitrostjo ohlajanja do nekaj 100° C/h standard 61,64 7,42 7,91 23,04 - (Ettler/Červinka/Johan 2009). V delu vzorca so kristali olivina %RPD 2,91 1,09 7,70 6,05 - na gosto preraščeni in vraščeni z dendriti Fe-oksida, po se- rel. nap. (%) 4,48 12,67 9,61 4,69 - stavi najverjetneje magnetita (sl. 44). Glede na porazde- Ortoklaz meritev 65,24 - 6,86 21,48 6,42 litev olivina in Fe-oksida je vzorec zelo heterogen (sl. 45). ponovitev 65,77 - 6,61 21,45 6,17 Način pojavljanja dendritov Fe-oksida kaže, da se je Fe-oksid standard 61,74 - 8,2 22,47 7,59 izločil tik pred olivinom oziroma sočasno z njim. Večja količi- %RPD 0,81 - 3,71 0,14 3,97 na Fe-oksidov (magnetit) nakazuje, da je proces taljenja pote- rel. nap. (%) 5,67 - 16,34 4,41 15,42 kal pri rahlo redukcijskih razmerah (Hauptmann 2007). Prostor Kremen meritev 69,58 - - 30,42 - med kristali olivina in Fe-oksidov je zapolnjen s steklasto fazo ponovitev 69,97 - - 30,03 - (osnovo) s sestavo. V nekaterih delih vzorca steklasto fazo na- standard 66,67 - - 33,33 - domešča osnova s sestavo levcita (sl. 44). Ponekod so se v lev- %RPD 0,56 - - 1,29 - citu izločili drobnodendritni Fe-oksidi v obliki pahljače. V rel. nap. (%) 4,36 - - 8,73 - vzorcu so številne okrogle votlinice (pore), ki so nastale za- - ni izmerjeno; vsebnosti elementov so v at% radi v talino ujetih plinskih mehurčkov. Ponekod so votlinice 41 Mineralna sestava vzorcev žlindre. Vzorec Mineralna komponenta (%) Olivin Fe-oksid Kremen K-glinenci Na-glinenci Ca-glinenci Sljude Osnova Ostala zrna SE 60–61 45 30 - - - - - 23 2 SE 58–59 - 19 15 2 3 2 3 55 1 SE 2 - - 29 5 5 - - 59 2 - ni določeno Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 243 43 Mikorostruktura olivina. Olivin (a) tvori večje letvaste in paličaste kri-45 Prehod med območjem, bogatim z olivinom, in območjem s Fe-oksidi. stale ter manjše steklaste kristale. Prostor med kristali zapolnjuje ste-Prostor med kristali olivina (a) zapolnjuje steklasta osnova (b). Večje klasta osnova (b). Pod sliko sta EDS spektra olivina (sp. 1) in steklaste kroglaste tvorbe (c) so votlinice, nastale zaradi ujetih plinskih me-osnove (sp. 2). hurčkov. Pod sliko je EDS spekter Fe-oksida (sp. 1), ki je bil posnet na mestu, označenim s puščico. Zrna kremena so ostroroba in nepravilnih oblik ter večinoma dobro ohranjena. Sljude so glede na sestavo (sl. 49) najverje- tneje zastopane z muskovitom, ki nastopa v obliki podolgova- tih lističastih zrn z dobro razkolnostjo (sl. 50). Med glinenci so najpogostejša ostroroba zrna Na-plagioklazov s sestavo albita (sl. 49), ki so mestoma delno preperela in razpadla. V vzorcu se pojavljajo tudi posamezna zrna amfibolov s sesta- zapolnjene (kroglasti vključki) (sl. 46) z osnovo s sestavo al- vo, podobno rogovači (sl. 49), zrna s sestavo trdnih raztopin mandina (sl. 44), igličastimi kristali Fe-oksida (goethita) in zrni klinopiroksenov, bogatih s kalcijem (Cpx(Ca)), in zrna redkih ak- barita. cesornih mineralov, kot sta cirkon in monazit. Elementna sestava Fe-oksidov ustreza sestavi goethita. Iz ele- Vzorec SE 59/58 mentne sestave osnove v vzorcu (sl. 49) je razvidno, da je se- Po količini osnove in glinencev je vzorec SE 59/58 zelo podo- stavljena večinoma iz železa in nižjih vsebnosti silicija, fosfor- ben vzorcu SE 2, od slednjega pa se razlikuje po sestavi osno- ja in aluminija. Glede na vsebnost silicija in aluminija lahko ve, količini kremena in prisotnosti Fe-oksidov (sl. 41). V vzor- sklepamo, da je bila prvotna osnova najverjetneje iz mešanice cu SE 59/58 prevladujejo osnova in zrna Fe-oksida in kremena. glinenih mineralov, ki je bila kasneje prepojena z raztopinami, Pogosta so tudi zrna sljud in glinencev, ostala zrna (amfiboli, bogatimi z železom. klinopirokseni, akcesorni minerali) pa so v podrejeni količini. Oblika in mineralna sestava zrn ne kažeta nobenih znakov viso- Vzorec je zelo porozen in tako na površini kakor v notranjosti kotemperaturnih sprememb. močno preperel. Zrna v vzorcu so slabo sortirana (sl. 47) in veči- noma oglata z izjemo zrn Fe-oksidov, ki so mestoma sferi na in slabo zaobljena do zaobljena (sl. 48). Kljub temu je vzorec dokaj homogen. 44 Elementna sestava posameznih komponent v vzorcu SE 61/60. mineral / element O Na Mg Al Si P S K Ca Fe Ba Olivin 61,87 - 1,43 - 13,05 - - - 0,25 23,4 - Almandin 67,4 - - 7,46 12,91 0,34 0,41 - 0,27 11,21 - Levcit 63,77 0,24 - 8,76 18,65 - - 8,29 - 0,3 - Magnetit 61,07 - - 0,63 - - - - - 38,29 - Barit 69,98 - - - - - 15,31 - - 0,81 13,91 Steklasta faza 63,6 1,12 - 8,22 14,51 0,6 - 3,42 3,92 4,6 - - ni izmerjeno; vsebnosti elementov so v at% Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 244 46 Kroglasti vključek v levcitni osnovi (a), zapolnjen z almadinom (b), 48 Iz SEM posnetka je razvidna slaba sortiranost vzorca. Pogosta so velika igličastimi kristali Fe-oksida (c) in zrnom barita (d). Pod sliko sta EDS zaobljena zrna Fe-oksida (a) in manjša zrna kremena (b). Pod sliko sta spektra barita (sp. 1) in almandina (sp. 2). EDS spektra Fe-oksida (sp. 1) in kremena (sp. 2). 47 Velikost zrn v vzorcu SE 59/58. Vzorec SE 2 je na površini in tudi v notranjosti precej preperel. mineral / velikost (μm) Povp. Min Max St. odkl. Zrna v vzorcu so večinoma oglata in slabo sortirana, kar je raz- Kremen 72 16 223 49 vidno iz visokih standardnih odklonov velikosti zrn na sl. 51. Albit 160 64 256 136 Vendar so zrna dokaj enakomerno porazdeljena, zato je vzo- Cpx (Ca) 48 35 55 11 rec po velikosti zrn relativno homogen (sl. 52). Zrna kreme- Rogovača 89 54 123 49 na so oglata do slabo zaobljena in nepravilnih oblik ter z izje- Muskovit 207 38 552 233 mo nekaterih večjih zrn, ki so lahko razpokana, večinoma dobro Goethit 658 14 2030 679 ohranjena. Cirkon 26 - - - Glinenci so zastopani s K-glinenci, ki po elementni sestavi Monazit 27 - - - ustrezajo ortoklazu (sl. 53), in Na-plagioklazi (albit). Zrna or- - ni določeno toklaza, predvsem pa Na-plagioklazov, so močno preperela in razpadla. Med pogostimi so tudi zrna s sestavo trdnih razto- Vzorec SE 2 pin klinopiroksenov, bogatih s kalcijem (Cpx(Ca)) in magnezi- S sl. 41 je razvidno, da v vzorcu SE 2 močno prevladuje osnova jem (Cpx(Mg)) (sl. 53). nad kremenom in glinenci. Ostalih zrn (akcesorni minerali, kli- nopirokseni) pa je okrog 2 %. 49 Elementna sestava posameznih komponent v vzorcu SE 59/58. mineral / element O Na Mg Al Si P K Ca Ti Mn Fe Ag La Ce Nd Kremen 69,54 - - - 30,46 - - - - - - - - - - Albit 66,02 6,45 - 6,63 20,66 - - - - - 0,24 - - - - Rogovača 65,11 0,78 4,36 5,63 14,61 - 0,34 3,99 0,17 - 5 - - - - Muskovit 70,51 0,69 0,38 11,15 13,11 - 3,03 - - - 1,12 - - - - Goethit 64,96 - - 0,5 1,53 1,14 - 0,35 - 0,93 30,57 - - - - Monazit 70,07 - - 0,59 1,17 14,13 - 0,47 - - 1,05 0,62 3,23 6,55 2,12 Osnova 62,95 - - 2,08 4,23 2,41 0,4 0,33 - 0,34 27,26 - - - - - ni izmerjeno; vsebnosti elementov so v at% Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 245 50 V osnovi, bogati z železom (a), prevladujejo podolgovata zrna sljude 52 V slabo sortiranem vzorcu so pogosta zrna kremena (a), sfena (b), ruti- (muskovita) (b) in ostroroba zrna kremena (c). Pod sliko sta EDS spek- la (c) in klinopiroksena z Mg (d). Pod sliko sta EDS spektra sfena (sp. 3) tra osnove (sp. 1) in sljude (sp. 5). in klinopiroksena z Mg (sp. 8). 51 Velikost zrn v vzorcu SE 2. Zrna klinopiroksenov s kalcijem so ostroroba do slabo zaob- mineral / velikost (μm) Povp. Min Max St. odkl. ljena in masivna s školjkastim lomom, le redko so korodirana. Kremen 198 17 1005 253 Zrna klinopiroksenov z magnezijem pa imajo dobro razkolnost Ortoklaz 276 111 423 144 in nasekan lom. Med akcesornimi minerali so najpogostej- Cpx (Ca) 170 48 474 130 ši s titanom bogati ilmenit (sl. 54), rutil in sfen, ki nastopa- Cpx (Mg) 138 80 195 81 jo v obliki oglatih, nepravilnih in dobro ohranjenih zrn. Redka Epidot 56 - - - večja zrna ilmenita kažejo znake sprememb na površini, kot so Rutil 161 84 238 109 votlinice in delna zaobljenost zrn, ki so najverjetneje posledi- Ilmenit 64 30 217 62 ca korozije. Cirkon se pojavlja v obliki idiomorfnih zrn. V vzorcu Sfen 49 39 59 14 sta bili prepoznani tudi drobni nepravilno oblikovani zrni dveh Cirkon 34 14 48 18 fosfatov redkih zemelj (sl. 55), katerih sestava ustreza minera- Monazit 24 - - - loma monazitu in florencitu (sl. 53). Osnova je drobnozrnata. Florencit 31 - - - Sestavljajo jo lističasti glineni minerali, ki tvorijo kosmičasto - ni določeno 53 Elementna sestava posameznih komponent v vzorcu SE 2. mineral / element O Mg Al Si P S K Ca Ti Fe Zr La Ce Nd Kremen 69,58 - - 30,42 - - - - - - - - - - Ortoklaz 65,24 - 6,86 21,48 - - 6,42 - - - - - - - Cpx (Ca) 66,83 1,33 8,4 12,93 - - - 2,26 - 8,24 - - - - Cpx (Mg) 59,73 9,89 10,52 10,45 - - - - - 9,4 - - - - Epidot 68,57 - 8,12 12,49 - - - 7,32 - 3,5 - - - - Rutil 71,89 - - - - - - - 28,11 - - - - - Ilmenit 66,24 - - - - - - - 17,4 16,36 - - - - Sfen 67,39 - 0,49 11,24 - - - 10,46 10,22 0,19 - - - - Cirkon 70,73 - - 14,46 - - - - - - 14,8 - - - Monazit 75,12 - - - 13,32 0,99 - 0,96 - - - 2,06 5,58 1,97 Florencit 72,33 - 12,15 2,49 7,04 0,27 0,23 0,30 - 1,24 - 1,03 2,19 0,73 Osnova 69,81 0,87 10,99 14,18 1,54 - 0,54 0,35 - 1,71 - - - - - ni izmerjeno; vsebnosti elementov so v at% Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 246 54 Močno korodirani zrni ilmenita (a) in klinopiroksena s Ca (b) v drobno-55 Zrno fosfata redkih zemelj, florencita (a), v drobnozrnati osnovi iz zrnati glineni osnovi. V ilmenitu je vidno zrno cirkona (c). Pod sliko sta glinenih mineralov (b). Pod sliko sta EDS spektra florencita (sp. 2) in EDS spektra ilmenita (sp. 1) in cirkona (sp. 5). osnove (sp. 3). strukturo osnove. Glede na sestavo (sl. 53) gre najverjetneje za mešanico illita in montmorillonita oziroma kaolinita. Ostroroba oblika in mineralna sestava zrn ter sestava osnove ne kažejo nobenih sprememb pod vplivom visokih temperatur. Sklepi Mineraloško-petrografska analiza treh arheoloških vzorcev žlindre je pokazala, da se vzorec SE 60/61 po strukturi in mine- ralni sestavi močno razlikuje od vzorcev SE 58/59 in SE 2. Glede na mineralno sestavo in strukturne značilnosti lahko skle- pamo, da je vzorec SE 60/61 metalurška, najverjetneje reduk- cijska žlindra, ki je nastala z relativno počasnim ohlajanjem v zgodnji fazi metalurškega procesa pri temperaturi okrog 1200 °C. Struktura in mineralna sestava vzorcev SE 58/59 in SE 2 ne kažeta nobenih znakov visokotemperaturnih sprememb. Glede na prisotnost fosforja v osnovi vzorca SE 58/59 bi lah- ko šlo za močno preperelo in prekristaljeno žlindro, vendar pa z raziskavo ni bilo možno enoznačno dokazati, da sta vzorca SE 58/59 in SE 2 dejansko žlindri. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 247 The results of the radiocarbon 56 Strat. Unit 344/381. analysis Alexander Dreves The charcoal samples were checked under the microscope and an appropriate amount of material was selected for dating. The selected material was then extracted with 1 % HCl, 1 % NaOH at 60°C, and again 1 % HCl (alkali residue). The combustion to CO 2 was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900 °C. The sample CO was reduced with H over 2 2 approx. 2 mg of Fe powder as a catalyst, and the resulting car- bon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sam- ple with those of Oxalic Acid standard CO and coal background KIA44372 4; SE 381/344, sek. IV, kv. 21 (SV 40) 2 material. Conventional 14C ages were calculated according to Charcoal Stuiver and Polach (Stuiver/Polach 1977, 355) with a δ13C correction Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by charcoal, alkali 66.44 ± 0.21 3285 ± 25 BP -25.31 ± 0.22 residue, 3.9 mg C our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio. (Note: this Radiocarbon Age: BP 3285 ± 25 δ13C includes the effects of fractionation during graphitization One Sigma Range: cal BC 1608–1570 (Probability 37.9 %) and in the AMS-system and, therefore, cannot be compared with (Probability 68.3 %) 1561–1546 (Probability 12.8 %) δ13C values obtained per mass spectrometer on CO .) 2 1541–1523 (Probability 17.6 %) For the determination of our measuring uncertainty (stand- Two Sigma Range: cal BC 1620–1501 (Probability 95.4 %) ard deviation σ) we observed both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as measuring uncertainty. To this we added the uncer- 57 Strat. Unit 242/241. tainty connected with the subtraction of our “blank”. The quot- ed 1σ uncertainty is thus our best estimate for the full measure- ment and not just based on counting statistics. “Calibrated” or calendar ages were calculated using “CALIB rev 5.01” (Data set: IntCal04, Reimer et al. 2004). All the samples gave enough carbon and produced a sufficient ion beam during the AMS measurement. The δ13C values lie in the normal range for organic samples and thus far the results are reliable. Results of Radiocarbon dating of samples: KIA 44369–44378 and KIA 32894–32897 (fig. 56–69). References for calibration: The calibrated age was calculated using “CALIB rev 5.01” Data set: IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46: 1029-1058. * »Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. KIA32896 3; SE 241/242, sek. IV, kv. 20 (SV 25) ** Please note that the d 13C includes the fractionation occur- Charcoal (carbon) ring in the sample preparation as well as in the AMS measure- Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ ment and therefore cannot be compared to a mass-spectrome- charcoal, alkali 68.08 ± 0.23 3090 ± 25 BP -24.28 ± 0.12 residue, 4.7 mg C ter measurement. Radiocarbon Age: BP 3088 ± 27 Results of Radiocarbon dating of your samples: KIA 44369-44378. One Sigma Range: cal BC 1411–1371 (Probability 41.0 %) (Probability 68.3 %) 1345–1316 (Probability 27.3 %) Two Sigma Range: cal BC 1427–1295 (Probability 95.4 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 248 58 Strat. Unit 235/234. 60 Strat. Unit 136/135. KIA32897 4; SE 234/235, sek. IV, kv. 21 (SV 17) KIA44376 8; SE 135/136, sek. III, kv. 9 (SV 30) Charcoal (carbon) Charcoal Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 68.84 ± 0.20 3000 ± 25 BP -24.87 ± 0.12 charcoal, alkali 83.01 ± 0.27 1495 ± 25 BP -26.35 ± 0.25 residue, 2.5 mg C residue, 4.1 mg C Radiocarbon Age: BP 2999 ± 23 Radiocarbon Age: BP 1496 ± 27 One Sigma Range: cal BC 1301–1211 (Probability 68.3 %) One Sigma Range: cal AD 550–599 (Probability 68.3 %) Two Sigma Range: cal BC 1371–1345 (Probability 4.7 %) Two Sigma Range: cal AD 467–481 (Probability 1.9 %) 1317–1188 (Probability 80.3 %) (Probability 95.4 %) 534–640 (Probability 93.5 %) 1181–1155 (Probability 5.7 %) 1145–1130 (Probability 4.7 %) 59 Strat. Unit 150/149. 61 Strat. Unit 61/159. KIA44370 2; SE 149/150, sek. III, IV, kv. 7/8, 15/16 (SV 16) KIA44371 3; SE 159/61, sek. IV (SV 8, 12) Charcoal Charcoal Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 82.16 ± 0.25 1580 ± 25 BP -26.74 ± 0.20 charcoal, alkali 83.27 ± 0.24 1470 ± 25 BP -25.78 ± 0.10 residue, 3.4 mg C residue, 4.1 mg C Radiocarbon Age: BP 1578 ± 25 Radiocarbon Age: BP 1471 ± 23 One Sigma Range: cal AD 433–465 (Probability 26.6 %) One Sigma Range: cal AD 568–617 (Probability 68.3 %) (Probability 68.3 %) 482–498 (Probability 13.7 %) Two Sigma Range: cal AD 554–641 (Probability 95.4 %) 501–534 (Probability 28.0 %) Two Sigma Range: cal AD 422–542 (Probability 95.4 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 249 62 Strat. Unit 58/59. 64 Strat. Unit 29/28. KIA32895 2; SE 58/59, sek. IV (SV 15) KIA44375 7; SE 28/29, sek. IV, kv. 25 (SV 11) Charcoal (carbon) Charcoal Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 86.00 ± 0.26 1210 ± 25 BP -28.89 ± 0.37 charcoal, alkali 87.93 ± 0.29 1035 ± 25 BP -26.98 ± 0.11 residue, 4.1 mg C residue, 4.2 mg C Radiocarbon Age: BP 1212 ± 25 Radiocarbon Age: BP 1033 ± 26 One Sigma Range: cal AD 775–830 (Probability 43.7 %) One Sigma Range: cal AD 992–1020 (Probability 68.3 %) (Probability 68.3 %) 837–868 (Probability 24.6 %) Two Sigma Range: cal AD 904–913 (Probability 1.9 %) Two Sigma Range: cal AD 714–745 (Probability 8.6 %) (Probability 95.4 %) 970–1032 (Probability 93.5 %) 767–888 (Probability 86.8 %) 63 Strat. Unit 31/30. 65 Strat. Unit 142/141. KIA44377 9; SE 30/31, sek. IV, kv. 25 (SV 4) KIA44374 6; SE 141/142, sek. III, kv. 8 (SV 18) Charcoal Charcoal Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 87.58 ± 0.25 1065 ± 25 BP -26.03 ± 0.11 charcoal, alkali 88.13 ± 0.27 1015 ± 25 BP -28.65 ± 0.09 residue, 4.1 mg C residue, 3.1 mg C Radiocarbon Age: BP 1065 ± 23 Radiocarbon Age: BP 1015 ± 25 One Sigma Range: cal AD 972–1016 (Probability 68.3 %) One Sigma Range: cal AD 995–1025 (Probability 68.3 %) Two Sigma Range: cal AD 898–920 (Probability 15.3 %) Two Sigma Range: cal AD 976–1043 (Probability 93.5 %) (Probability 95.4 %) 945–1020 (Probability 80.1 %) (Probability 95.4 %) 1105–1118 (Probability 1.9 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 250 66 Strat. Unit 309/308. 68 Strat. Unit 21/20. KIA44373 5; SE 308/309, sek. IV, kv. 34 (SV 41) KIA32894 1; SE 20/21, sek. IV, kv. 28 (SV 3) Charcoal Charcoal (carbon) Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 88.21 ± 0.26 1010 ± 25 BP -26.68 ± 0.10 charcoal, alkali 89.61 ± 0.26 880 ± 25 BP -28.28 ± 0.04 residue, 3.6 mg C residue, 4.7 mg C Radiocarbon Age: BP 1008 ± 23 Radiocarbon Age: BP 881 ± 23 One Sigma Range: cal AD 996–1007 (Probability 18.4 %) One Sigma Range: cal AD 1058–1064 (Probability 4.1 %) (Probability 68.3 %) 1011–1029 (Probability 49.9 %) (Probability 68.3 %) 1069–1071 (Probability 1.4 %) Two Sigma Range: cal AD 985–1044 (Probability 90.6 %) 1154–1211 (Probability 62.8 %) (Probability 95.4 %) 1100–1119 (Probability 3.8 %) Two Sigma Range: cal AD 1046–1091 (Probability 21.7 %) 1143–1146 (Probability 1.0 %) (Probability 95.4 %) 1121–1140 (Probability 6.6 %) 1148–1218 (Probability 67.1 %) 67 Strat. Unit 161/160. 69 Strat. Unit 252/251. KIA44378 10; SE 160/161, sek. V, kv. 34 (SV 9, 22) KIA44369 1; SE 251/252, sek. IV, kv. 19/20 (SV 21) Charcoal Charcoal Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 88.82 ± 0.23 950 ± 20 BP -25.13 ± 0.10 charcoal, alkali 96.84 ± 0.25 260 ± 20 BP -29.88 ± 0.18 residue, 3.0 mg C residue, 3.9 mg C Radiocarbon Age: BP 952 ± 21 Radiocarbon Age: BP 258 ± 20 One Sigma Range: cal AD 1029–1048 (Probability 19.1 %) One Sigma Range: cal AD 1642–1661 (Probability 68.3 %) (Probability 68.3 %) 1087–1122 (Probability 37.6 %) Two Sigma Range: cal AD 1528–1550 (Probability 6.7 %) 1138–1150 (Probability 11.6 %) (Probability 95.4 %) 1634–1666 (Probability 80.1 %) Two Sigma Range: cal AD 1024–1059 (Probability 27.7 %) 1783–1796 (Probability 8.6 %) (Probability 95.4 %) 1066–1072 (Probability 1.9 %) 1075–1154 (Probability 65.8 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 251 Sklep Najdišče, na katerem so bile pred arheološkim posegom njivske sod. Jame za stojke so bile posamične in razpršene, velike od površine, leži na peščeni rahli vzpetini južno od vasi Nedelica, 0,30 × 0,30 m do 0,65 × 0,56 m. med potokoma Ledavo in Črnec in na obeh straneh lokalne ceste V plasteh in jamah so bile slabo ohranjene keramične najdbe. Nedelica–Brezovica (sl. 1–5). Pri tipološki razdelitvi bakrenodobnega gradiva smo ugotovi- Med izkopavanjem smo ugotovili, da je bil prostor poseljen v li 4 tipe loncev, 1 tip vrča, 5 tipov skled, 1 tip skodel in 2 tipa nog času bakrene in bronaste dobe, v zgodnjem srednjem veku in vi- posod (sl. 24, 25). Dobre primerjave imajo na slovenskih najdi- sokem srednjem veku. Le za vzorec je bilo nekaj rimskodobnih in ščih bakrenodobne lasinjske kulture, prav tako so znane številne mlajšeželeznodobnih odlomkov keramičnih posod. primerjave z najdišč lasinjske kulture zahodnega dela Hrvaške, z Najdišče leži na peščeni sipini. Daljša os ima smer vzhod–zahod, najdišč kulture Balaton–Lasinja I jugozahodne Madžarske, pred- torej gre za vzdolžno longitudinalno rečno sipino, ki jo je obliko- vsem okrog Blatnega jezera, iz bližine Nagykanisze in okolice vala reka Mura s svojim tokom. Površino najdišča je pokrivala or- Zalaegerszega ter z najdišč vzhodne Avstrije. nica kot rjav do sivo rjav peščen melj (SE 1), ki ji je sledila preme- Nekatere keramične oblike, podobno kakor na bližnjih najdi- šana plast kot sivo rjav do rumeno rdeče rjav mehak peščen melj ščih tega časa, kažejo na vpliv poznolengyelskih elementov, to so (SE 2) z najdbami iz različnih obdobij. Pod njima je bila v kv. 10–11, predvsem zajemalke s predrtim ročajem (G90, G831, G932) in ko- 18–21, 40–43 plast rjavega trdnega peščenega melja (SE 88) z ve- nično oblikovane noge tipa N 2 (G15, G22). Odsev novih vplivov, ki čjim številom bronastodobnih najdb, v katero je bilo vkopano so prihajali z juga oziroma vzhoda preko kulture Vinča-Sopot II, pa večje število prazgodovinskih objektov (sl. 17). V kv. 3–4, 6–9, 15– predstavljajo ročaji s ploščatim čepastim zaključkom (G540, G830). 16, 33–35 in 44–47 je bila pod plastjo SE 2 naplavinska plast te- Večina keramičnih posod z našega najdišča je značilna za lasinjsko mno rjavega trdnega meljastega peska (SE 124) z večjim številom kulturo, na primer trebušasto-bikonični lonci tipa L 1, lonci s cilin- prazgodovinskih in srednjeveških najdb. Plast je prekrivala večje dričnim vratom tipa L 2 in lonci s stožčastim vratom tipa L 3, biko- število arheoloških ostalin. Na skrajnem severnem robu najdišča nične sklede tipa S 1, S 2 in S 3, bikonične skodele tipa Sk 1, trebuša- je bila v kv. 2, 5, 13, 32–34, 44–45 rjavo črna naplavinska plast iz ste noge posod tipa N 1 in okras vreza, vtisa in bradavic. Odlomek trdnega meljastega peska z 20 % grušča (SE 125) z nekaj najdba- bikonične sklede z gumbastim nastavkom na robu ustja tip S 1 mi. Na južnem delu najdišča je bila pod plastjo SE 2 od kv. 28 do (G368) in ročaji posod s ploščatim čepastim zaključkom (G540, kv. 31 naplavinska plast temno rjavega trdnega meljastega peska G830) pa povezuje najdišče z bližnjimi in istočasnimi najdišči, kot z 20 % grušča (SE 4), ki je ležala nad plastjo SE 3. V kv. 8–11, 16–28, so Pri Muri pri Lendavi, Popava 1 pri Lipovcih in Šafarsko. 35–41, 47–51 pa se je pod plastjo SE 2 pojavila geološka osnova Arheološke ostaline, opredeljene v čas bronaste dobe, so bile rumenega do rdeče rjavega mehkega peščenega melja, ponekod odkrite na severnem in osrednjem delu najdišča (sl. 19, 20, 26). z rdečimi oksidi (SE 3), v katero so bile vkopane arheološke osta- Na njihovi podlagi smo poskušali ugotoviti naselbinske ostali- line (sl. 19, 20). Na skrajnem severnem delu najdišča je bila pod ne, kakor so nadzemni objekti, večje in manjše jame in jame za plastjo SE 124 v kv. 3–4, 6–7, 14–15 plast temno rjavega trdnega stojke. Domnevamo tri nadzemne objekte, velike 4,50 × 3,00 m, peščenega melja s 40 % grušča (SE 302), v kv. 2–3, 5–6 in 13–14 pa 4,00 × 2,20 m, 4,00 × 2,00 m. Osnovo tlorisov objektov predsta- je bila pod plastema SE 124 in SE 125 rumena do sivo rjava trdna vljajo odkrite stojke, ki so bile okrogle oblike, v premeru so meri- plast peščenega melja (SE 303), delno v kv. 2, 5 in 13 pa je bila pod le 0,66 do 0,22 m in so bile dokaj plitvo (od 0,02 do 0,30 m) vko- istima plastema plast temno rjavega trdnega meljastega peska s pane v osnovo. V stavbah in njihovi bližini so bile večje in manjše 40 % grušča (SE 304). Pogled na stratigrafijo najdišča nam kažejo jame, katerih zgoščenost je bila največja pod plastjo SE 88 na preseki na njegovem severnem in južnem robu (sl. 21, 22). osrednjem delu najdišča. Bile so podolgovate in ovalne obli- Maloštevilne arheološke ostaline, opredeljene v čas bakrene ke, velike od 0,57 × 0,95 m do 2,90 × 4,70 m. Vkopane so bile od dobe, so bile odkrite na severnem in južnem delu najdišča (sl. 19, 0,06 m do 0,57 m globoko. V jamah so bili kosi keramičnih posod, 20, 23). V veliki meri, predvsem v osrednjem delu najdišča, pa so vretenca, uteži, kamnite žrmlje, del zlate tolčene nitke, keramič- verjetno bile bakrenodobne strukture močno poškodovane ozi- ni obesek in drobno kamnito orodje. roma uničene s poznejšo bronastodobno in srednjeveško po- V teh objektih so bile številne keramične najdbe, ki pa so bile za- selitvijo ter novodobnimi vkopi, kar je vzrok, da so bile bakre- radi poznejše zgodnje- in visokosrednjeveške poselitve ter za- nodobne najdbe odkrite tudi v jamah iz teh obdobij. Poskušali radi novodobnih vkopov precej uničene in zdrobljene. Pri tipo- smo ugotoviti naselbinske ostaline, ki smo jih opredelili kot jame loški razdelitvi gradiva smo ugotovili 8 tipov loncev, 2 tipa vrčev, in jame za stojke. Dokaj plitve jame so bile nepravilnih ovalnih 10 tipov skled, 3 tipe skodel, cedilo in 2 tipa nog posod (sl. 27–33). oblik, velike od 0,90 × 0,90 m do 4,14 × 1,83 m. Vkopane so bile Dobre primerjave imajo na slovenskih najdiščih in najdiščih se- od 0,17 do 0,37 m globoko. V jamah so bili kosi keramičnih po- verozahodne Hrvaške, zahodne Madžarske in jugovzhodne Avstrije, ki sodijo v čas od srednje do pozne bronaste dobe. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 252 S primerjavami posameznih keramičnih tipov posod in z radio- smo ločili od visokega srednjega veka (približno od 10. stole- karbonskimi datumi smo ugotovili, da so bile na najdišču najsta- tja naprej), saj so razlike vidne tako v načinu gradnje kakor tudi rejše jame SE 344 (njena tretja plast SE 381), SE 127, SE 263, SE 92, v samih najdbah, predvsem lončenini (sl. 35). Na severnem delu SE 96, SE 215, SE 350, SE 374 iz srednje bronaste dobe (stopnja Bd najdišča je bila namreč izkopana večja stavba, zgrajena iz nav- B/C1), v katerih so bili odkriti lonci s cilindričnim vratom tipa L 4/1, pičnih stebrov. Tudi lončenina kaže drugačno podobo. Lonci, ki lonci z močno izvihanim ustjem tipa L 7/1, polkroglaste sklede tvorijo veliko večino gradiva, so narejeni na lončarskem vretenu, tipa S 7/5, sklede z ravnim robom ustja S 8/1 in sklede z lijakastim ustja so bolj dovršeno dodelana, spremeni se okras, ki je večino- trupom S 10 ter odlomki posod z vrezanim okrasom in okrasom ma v obliki posameznih linij vodoravnih žlebov, valovnic, kratkih bradavic z dvojno kaneluro, ki jih lahko primerjamo z najdba- poševnih žlebov ali vbodov. Prav tako pa se spremeni tudi lon- mi bližnjih najdišč iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu, Gornjih njiv pri čarska glina, uporabljena za izdelavo posod. Popolnoma izgine Dolgi vasi, Šimna pri Gotovljah, s hrvaških najdišč Mačkovac- porozna keramika, v glini pa je več fino- ali drobnozrnatega pe- Crišnjevi in Moravče, s starejšo fazo zahodnomadžarskega naj- ska, površine posod so trše in bolj raskave ali hrapave na dotik. dišča Balatonmagyaród-Hídvégpuszta in z avstrijsko štajerskimi Ostanke iz srednjega veka lahko na podlagi primerjav kerami- najdišči, kakršni sta Retzner in Freidorf. ke in radiokarbonskih analiz oglja iz jam časovno opredelimo od Iz pozne srednje bronaste dobe (stopnja Bd C2) so bile jame konca 7. do najbrž začetka 13. stoletja z možnostjo kratkega pre- SE 242, SE 244, SE 248, SE 263, SE 252, SE 291, v katerih so bili od- sledka na koncu 9. in začetku 10. stoletja. kriti trebušasti lonci tipa L 2/2, lonci s stožčastim vratom tipa L 3/1, L 3/3, lonci s cilindričnim vratom tipa L 4/1, L 4/3, lonci z iz- razitim klekom tipa L 6/2, bikonične sklede tipa S 4/1, S 5/4, S 6/1, S 6/4, polkroglaste sklede tipa S 7/4, konične sklede tipa S 9/2 in bikonične skodele tipa Sk 1, ki jih lahko primerjamo z najdba- mi z bližnjih najdišč, kot so Oloris pri Dolnjem Lakošu, Rabelčja vas pri Ptuju, Pod Grunti-Pince, s hrvaškega najdišča Gaćište pri Virovitici, z zahodnomadžarskih najdišč Muraszemenye Aligvári-mező, Farkasgyepű-Pöröserdő in Bakonyjákó ter z najdbami z avstrijskih najdišč Großmugl, Groß St. Florian, Petzelsdorf, Freidorf, Lamperstäten in Hasreith. Iz pozne bronaste dobe (stopnja Bd D in začetek Ha A1) so bile jame SE 235, SE 344 (druga plast SE 372), SE 189, SE 187 in SE 57, v katerih so bili odkriti bikonični lonci tipa L 1, trebušasti lonci tipa L 2/1, lonci s stožčastim vratom tipa L 3/4, lonci z valjastim vratom tipa L 5/1, lonci z izrazitim klekom tipa L 6/1, L 6/3, lonci z moč- no izvihanim ustjem tipa L 7/2, bikonične sklede tipa S 1, S 2, S 3, S 5/1, S 5/2, S 5/3, manjše bikonične skledice tipa S 6/2 in sklede z ravnim robom ustja tipa S 8/3, ki jih lahko primerjamo z najdba- mi z bližnjih najdišč Oloris pri Dolnjem Lakošu, Pod Grunti-Pince in Pri Muri pri Lendavi, Pod Kotom-sever pri Krogu, Rabelčja vas pri Ptuju, s hrvaškimi najdišči Mačkovac-Crišnjevi, Kalnik-Igrišče in Gređani, z avstrijskimi najdišči Vorwald, Kainach pri Wildonu, Madstein in Freidorf in z najdbami z zahodnomadžarskih naj- dišč, kot so Balatonmagyaród-Hidvégpuszta, Vörs-Papkert in Sármellék, ter z moravskim najdiščem Moravský Pisek. Na najdišču Nedelica so bili odkriti tudi ostanki iz srednje- ga veka. V najzgodnejšo fazo srednjeveške poselitve (sl. 34) smo opredelili štiri večje vkope, ki smo jih označili kot morebitne ze- mljanke. Za to obdobje je značilna tudi precej porozna keramika z okrasom predvsem valovnic in vodoravnih črt, izvedenih s po- tegi glavniku podobnega lončarskega orodja. Keramika ima do- bre primerjave na sočasnih najdiščih. To najzgodnejše obdobje Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 253 Literatura BÁCSKAY, E. 1995, Chipped stone im- BERNHARD, A. 2007, Ausgewählte ETTLER, V., R. ČERVINKA in Z. JOHAN GUTJAHR, Ch. 2011, Mittel-bis früh- plements found at the sites of bronzezeitliche Funde aus Hö- 2009, Mineralogy of medie- spätbronzezeitliche Gruben aus Hahót-Szartóri I–II., Zalaszent- bing bei Deutschlandsberg und val slags from lead and silver dem Bereich des Gräberfeldes balázs-Pusztatető and Zala- Freidorf im Sulmtal. – V: G. Ti- smelting (Bohutín, Příbram di- Kainach bei Wildon, Gem. We- szentbalász-Szőlőhegyi mező. – efengraber (ur.), Studien zur strict, Czech Republic): Towards itendorf, Stmk. – V: Ch. Gutjahr Antæus 22, 119–143. Mittel- und Spätbronzezeit am estimation of historical smel- in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge BALEN, J. 1998, Nalazište lasinjske Rande der Südostalpen, Univer- ting conditions. – Archaeometry zur Mittel– und Spätbronzeze- kulture u Dubrancu. – Vjesnik sitätsforschungen zur Prähisto- 51/6, 987–1007. it sowie zur Urnenfelderzeit am Arheološkog muzeja u Zagrebu rischen Archäologie 148, Bonn, FUCHS, G. 2011, Mittel-bis spätbron- Rande der Südodtalpen. Akten 30–31, 13–31. 205–230. zezeitliche Siedlungen auf der des 1. Wildoner Fachgespräches BÁNFFY, E. 1994, A Balaton-Lasi- BÍRÓ, K. T. 1994, A Szentgál, füzi-kúti Trasse der Koralmbahn, West- vom 25. bis 26. Juni 2009 in nja-kultúra leletei Balatonma- későneolit település kőanyaga. steiermark (Österreich). Ein Ar- Wildon/Stmk. (= Internationa- gyaród-Homoki-dűlőről. – Z alai – A Veszprém megyei múzeumok beitsbericht. – V: Ch. Gutjahr in le Archäologie 15), Steiermark, Múzeum 5, 239–249. közleményei 19–20, 89–118. G. Tiefengraber (ur.), Beiträge 141–206. -. 1995, South-West Transdanu- ČREŠNAR, M. 2010, New research on zur Mittel– und Spätbronzeze- GUTJAHR, Ch. in G. TIEFENGRABER bia as a mediating area. On the the Urnfield period of Eastern it sowie zur Urnenfelderzeit am 2003, Die mittelalterliche Motte cultural history of the Early and Slovenia. A case study of Rogoza Rande der Südostalpen. Akten Alt-Hollenegg (Eine abgekom- Middle Chalcolithic. – Antaeus near Maribor. – Arheološki ve- des 1. Wildoner Fachgespräches mene Burganlage bei Deutsch- 22, 157–196. stnik 61, 7–120. vom 25. bis 26. Juni 2009 in landsberg, Steiermark). – Be- -. 1996, Újkőri és rézkori tele- ČUFAR, K. 2011, Preiskava lesa dveh Wildon/Stmk. (=Internationa- iträge zur Mittelalterarchäologie pülések Hahót és Zalaszent- vodnjakov. – Ljubljana (neobja- le Archäologie 15), Steiermark, in Österreich, Beiheft 4, Dunaj. balász határában. – Zalai Múze- vljeno poročilo). 119–139. HAMPL, F., H. KERCHLER in Z. BENKO- um 6, 97–147. DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Lasinjska kul- GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, VSKY PIVOVAROVA 1978/81 , Das BARNA, P. J. in E. KREITER 2006, tura. – V: Praistorija jugosla- Oblike in kronologija zgodnje- mittelbronzezeitliche Gräberfeld Középső rézkori települések Za- venskih zemalja III, Eneolitsko srednjeveške lončenine na Novi von Pitten in Niederösterreich. laegerszeg-Andráshida, Gébár- doba, Sarajevo, 137–181. tabli pri Murski Soboti. – V: M. – Mitteilungen der Prähistori- ti-tó (II) lelőhelyen. – Zalai DJURIĆ, B. 2006, MP 03 Cogetinci– Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. schen Kommission der Österre- Múzeum 15, 47–78. Radmožanci, pododsek Beltin- Zgodnjesrednjeveška lončenina ichischen Akademie der Wissen- BARTL, T. in J. FÜRNHOLZER 2007, Pe- ci–Lendava. Poročilo o rezulta- na obrobju vzhodnih Alp, Lju- schaften 19/20, Wien. tzelsdorf bei Deutschlandsberg tih ekstenzivnega arheološkega bljana, 46–62. HAUPTMANN, A. 2007, The archaeo- eine Fundstelle der Mittleren pregleda. – Ljubljana (neobja- GUŠTIN, M., V. TOMADIN, V. VIDRIH metallurgy of copper: Evidence Bronzezeit im Laßnitztal. – V: G. vljeno poročilo). PERKO in M. SAKARA 1997, Izko- from Faynan, Jordan. – Berlin- Tiefengraber (ur.), Studien zur DJURIĆ, B., B. KERMAN, I. ŠAVEL, A. pavanje na gradu Žamerk (Loka Heidelberg-New York. Mittel- und Spätbronzezeit am PLESTENJAK in R. MASARYK 2006, pri Žusmu). – V: M. Guštin in K. HEYMANS, H. 2007, Die Mittel- und Rande der Südostalpen, Univer- MP 03/2 Beltinci–Lendava. Po- Predovnik (ur.), Drobci nekega Spätbronzezeit im Gleinztal. – V: sitätsforschungen zur Prähisto- ročilo o rezultatih arheološkega vsakdana, Ljubljana, 59–76. G. Tiefengraber (ur.), Studien zur rischen Archäologie 148, Bonn, pregleda na potencialnem naj- GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR Mittel- und Spätbronzezeit am 163–182. dišču Nedelica. – Ljubljana (ne- 2005, Drulovka pri Kranju. – V: Rande der Südostalpen, Univer- BEKIĆ, L., D. KOMŠO in Z. MARKOVIĆ objavljeno poročilo). M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, sitätsforschungen zur Prähisto- 2006, Zaščitna arheologija u DONEUS, M. 1994, Das mittelbronze- Koper, 37–63. rischen Archäologie 148, Bonn, okolici Varaždina. – Zagreb. zeitliche Keramikdepot von Ma- GUŠTIN, M. in A. TOMAŽ 2008, Zatak, 143–162. isbirbaum, MG Ernstbrunn, p. B. pustota pri Lendavi. – V: M. Gu- HOMEN, Z. 1990, Lokaliteti lasinjske Korneuburg, Niederösterreich. – štin (ur.), Srednji vek. Arheološke kulture na križevačkom podru- Zalai Múzeum 5, 201–209. raziskave med Jadranskim mor- čju. – Izdanja Hrvatskog arheo- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- jem in Panonsko nižino, Ljublja- loškog društva 14, 51–68. LA 2002, Bronastodobno na- na, 95–102. selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 254 HONTI, S. 1993, Angaben zur Geschi- -. 1992b, Spätbronzezeitliche KARAVANIĆ, S. 2011, The End of the -. 2008a, Srednjeveško obdobje. chte der Urnenfelder-Kultur in Hügelgräber von Bakonyákó. – Middle Bronze Age and the Be- – V: I. Šavel in B. Kerman, Gornje Süwest-Transdanubien. – Actes Acta Archaeologica Academi- ginning of the Urnfield Culture in njive pri Dolgi vasi, AAS 6, Lju- du XII Congrès International des ae Scientiarum Hungaricae 44, Central Croatia. – V: Ch. Gutjahr bljana, 31–36. Sciences Préhistorques et Proto- 261–343. in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge -. 2008b, Srednjeveška lončenina z historiques 3, 147–155. JEVREMOV, B. 1988/89, Grobovi iz za- zur Mittel– und Spätbronzeze- najdišča Gornje njive 2 pri Dolgi HORVAT ŠAVEL, I. 1979, Kamnite seki- četka kulture žarnih grobišč iz it sowie zur Urnenfelderzeit am vasi. – V: M. Guštin (ur.), Srednji re iz Prekmurja. – Poročilo o raz- Ptuja. – Arheološki vestnik 39– Rande der Südodtalpen. Akten vek. Arheološke raziskave med iskovanju paleolita, neolita in 40, 171–180. des 1. Wildoner Fachgespräches Jadranskim morjem in Panonsko eneolita v Sloveniji 7, 81–96. KALAFATIĆ, H. 2009, Zaščitna istra- vom 25. bis 26. Juni 2009 in nižino, Ljubljana, 79–88. -. 1980, Rezultati sondiranj v Ša- živanja lokaliteta Čepinski Mar- Wildon/Stmk. (= Internationa- -. 2011a, Die spätbronzezeitli- farskem. – Poročilo o raziskova- tinci-Dubrava na trasi autoceste le Archäologie 15), Steiermark, che Siedlung Pod Grunti – Pin- nju paleolita, neolita in eneolita Beli Manastir-Osijek-Svilaj 2007. 11–36. ce (Slowenien). – V: Ch. Gutjahr v Sloveniji 8, 51–77. i 2008. – Annales Instituti Ar- KARAVANIĆ, S., M. MIHALJEVIĆ in H. in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge -. 1984, Poročilo o raziskovanju od chaeologici 5, 20–26. KALAFATIĆ 2002, Naselje Mačk- zur Mittel– und Spätbronzeze- leta 1981 do 1983 v Šafarskem. KALICZ, N. 1969, A rézkori balato- ovec – Crišnjevi kao prilog po- it sowie zur Urnenfelderzeit am – Poročilo o raziskovanju paleo- ni csoport Veszprém megyében. znavanju početka kulture polja Rande der Südodtalpen. Akten lita, neolita in eneolita v Slove- – Mitteilungen der Museen des sa žarama u slavonskoj Posavini. des 1. Wildoner Fachgespräches niji 12 , 39–70. Komitates Veszprém 8, 83–90. – Prilozi Instituta za arheologiju vom 25. bis 26. Juni 2009 in -. 1985, Raziskovanje v Šafarskem -. 1973, Über die chronologische u Zagrebu 19, 47–62. Wildon/Stmk. (= Internationa- od leta 1984 do 1988. – Poročilo Stellung der Balaton-Gruppe in KARO, Š. 2012, Zgodnjesrednjeveško le Archäologie 15), Steiermark , o raziskovanju paleolita, neolita Ungarn. – V: B. Chropovsk (ur.), obdobje. – V: I. Šavel, Popava 89–100. in eneolita v Sloveniji 13, 17–27. Symposium über die Entstehung pri Lipovcih 1, AAS 30, Ljublja- -. 2011b, Pod Kotom-sever pri -. 1988/89, Bronastodobna na- und Chronologie der Badener na, 53–66. Krogu. – AAS 24, Ljubljana. selbina Oloris pri Dolnjem Lako- Kultur, Bratislava, 131–165. KAVUR, B. 2006a, Prazgodovinsko -. 2011c, Kotare-Baza pri Murski šu. – Arheološki vestnik 39–40, -. 1991, Beiträge zur Kenntnis der naselje v Zagoncah. – V: A. To- Soboti. – AAS 17, Ljubljana. 127–145. Kupferzeit im ungarischen Tran- maž (ur.), Od Sopota do Lengye- KISS, V. 2011, Settlement of the Tu- HORVÁTH, L. 1994, Adatok Délnyu- sdanubien. – Saarbrücker Be- la. Koper, 109–112. mulus Culture at Ordacsehi gat-Dunátúl későbronzkorának iträge zur Altertumskunde 55/1, -. 2006b, The neolithic between (Hungary). – V: Ch. Gutjahr in történetéhez. – Zalai Múzeum 5, 347–387. the Adriatic and the Panonnian G. Tiefengraber (ur.), Beiträge 219–235. -. 1992, Die Balaton- Lasinja-Kul- plain. The stone tools in the Sto- zur Mittel– und Spätbronzeze- HORVÁTH, L. A. in K. H. SIMON 1997, A tur und ihre südlichen Bezie- ne Age. – Preistoria dell’Italia it sowie zur Urnenfelderzeit am neolitikum és rézkor Zalaeger- hungen. – Studia Praehistoric a Settentrionale, 373–380. Rande der Südodtalpen. Akten szeg környékén. – V: I. Kapiller 11–12, 313–333. -. 2007, Middle to Late Bronze Age des 1. Wildoner Fachgespräches (ur.), Zalaegerszeg évszázadai, -. 2003, Az újkőkorvégi és rézko- in Eastern Slovenia. The high- vom 25. bis 26. Juni 2009 in Várostörténeti tanulmányok, ri megtelepedés maradványai ways to Archaeological kno- Wildon/Stmk. (= Internationa- Zalaegerszeg, 7–48. a nagykanizsai Inkey-kápol- wledge. – Studien zur Mittel- le Archäologie 15), Steiermark, -. 2003, Das Neolithikum und die na mellett. – Zalai Múzeum 12, und Spätbronzezeit am Rande 101–108. Kupferzeit in Südwesttransda- 7–47. der Südostalpen 148, 51–65. KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o razisko- nubien. – Inventaria Praehisto- KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIĆ vanju v Ajdovski jami 1967. leta. rica Hungariae 8, Budapest. 2006, Sodolek – naselje ba- – Poročilo o raziskovanju paleo- JANKOVITS, K. 1992a, Spätbronzeze- krene dobe. – V: A. Tomaž (ur.), lita, neolita in eneolita v Slove- itliche Hügelgräber in der Ba- Od Sopota do Lengyela. Koper, niji 4, 170–209. kony-Gegend. – Acta Archaeo- 121–128. KRAMBERGER, B. 2010, Zgornje Rad- logica Academiae Scientiarum KERMAN, B. 2003, Pod Kotom–sever. vanje, Cluster 10-a Late Neo- Hungaricae 44, 3–81. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod lithic pit with a structure and vašimi nogami. Arheologija na smaller pits. – Documenta Prae- avtocestah Slovenije. Vodnik po historica 37, 311–337. najdiščih, Ljubljana, 213–215. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 255 KVASSAY, J. 2005, Árpád-kori tele- MINICHREITER, K. 1982/83, Pregled -. 1992, Neki novi nalazi Virovitič- SCHAMBERGER, E. 2007, Die Bron- pülésnyomok Letenye vidékén istraživanja nekropole grupe ke grupe iz Gaćišta kod Viroviti- zezeitlichen Siedlungsreste aus (Az M7 és M70 autópályák Gređani u Slavoniji. – Anali Za- ce. – Prilozi Instituta za arheo- Vorwald bei Wald am Schober- nyomvonalák 2003-ban végzett voda za znansteveni rad JAZU u logiju u Zagrebu, 49–62. pass, STMK. – V: G. Tiefengra- régiszéti kutatások ered- Osijeku, Osijek, 7–119. -. 1996, Kasnobrončanodobni na- ber (ur.), Studien zur Mittel- und ményei). – Zalai Múzeum 14, -. 1984, Brončanodobne nekro- lazi s područja Virovitičko-po- Spätbronzezeit am Rande der 245–261. pole s paljevinskim grobovima dravske županije. – Prilozi In- Südostalpen, Universitätsforsc- -. 2008, Ceramic finds from a 11– grupe Gređani u Slavoniji. – Hr- stituta za arheologiju u Zagrebu hungen zur prähistorischen Ar- 12th century feature at Leten- vatsko arheološko društvo, Ar- 10, 23–34. chäologie 148, Bonn, 235–326. ye-Korongi-tábla (Zala county, heološka istraživanja u istočnoj PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkul- SOKOL, V. 1996, Nekropola kulture Hungary). – V: M. Guštin (ur.), Slavoniji i Baranji, znanstve- tur in Transdanubien. – Archae- žarnih polja u Moravču kod Se- Srednji vek. Arheološke razi- ni skup Vukovar 1981, Zagreb, ologia Hungarica 44, Budapest. sveta. – Izdanja Hrvatskog ar- skave med Jadranskim morjem 91–105. PAULĺK, J. 1963, K problematike ča- heološkog društva 17, 29–57. in Panonsko nižino, Ljubljana, MINICHREITER, K. in Z. MARKOVIĆ kanskej kultúry v Karpatskej ko- SIMON, K. H. 1987, Neolit és rézkori 103–106. 2009, Prapovijesno i ranosre- tline. – Slovenská Archeológia települések Tekenye határában. LAUERMANN, E. in B. HAHNEL dnjovjekovno naselje Bentež 11/2, 269–338. – Zalai műzeum 1, 7–46. 1998/99, Die mittelbronze- kod Beketinaca. – Prilozi Insti- PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ 1998, SOMOGYI, K. 2000, A Balaton-Lasi- zeilichen Gefäßdepots von tuta za arheologijo u Zagrebu Slovenija. Pokrajina in ljudje. nja-Kultúra leletanyaga Somo- Großmugl in Niederösterreich. 26, 21–44. – Ljubljana. gy megyében. – Comunication- – Archäologie Österreichs 9/10, NATEK, K. 1991, Naravne geografske PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Tur- nes archaeologicae Hungariae, 88–102. značilnosti Prekmurja. – V: Ar- nišču. – AAS 12, Ljubljana. 5–48. LAZAR, E. 2005, Grofovsko pri Mur- heološka topografija Slovenije; PLETERSKI, A. 2008, Kuhinjska kul- STERING, M. 2007, Funde der Mittle- ski Soboti: analiza keramičnega topografsko področje XX (Prek- tura v zgodnjem srednjem veku. ren und Späten Bronzezeit aus gradiva iz zgodnjesrednjeve- murje), Ljubljana, 9–11. – Ljubljana. Groß St. Florian/Weststmk. – V: ških objektov. – Diplomsko delo. NEUGEBAUER, J. W. 1994, Bronze- PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kosta- G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Univerza v Ljubljani, Filozofska zeit in Ostösterreich. – Wissen- njevica na Starem trgu nad Pod- Mittel- und Spätbronzezeit am fakulteta, Oddelek za arheologi- schaftliche Schriftenreihe Nie- bočjem. – Archaeologia Histori- Rande der Südostalpen, Univer- jo, Ljubljana. derösterreich 98/99/100/101, St. ca Slovenica 4, Ljubljana. sitätsforschungen zur Prähisto- -. 2008, Nedelica – zgodnjesre- Pölten-Wien. RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija rischen Archäologie 148, Bonn, dnjeveško selišče. – V: M. Gu- OXFORD INSTRUMENTS 2006: INCA na vojaškem zemljevidu 1763– 183–204. štin (ur.), Srednji vek. Arheološke Energy EDS X-ray Microanalysis 1787, zv. 7. – Ljubljana. STRMČNIK GULIČ, M. 1988/89, Brona- raziskave med Jadranskim mor- System. – Oxford Instruments, REIMER, P. J. et al. 2004, IntCal04 stodobni naselitveni kompleks v jem in Panonsko nižino, Ljublja- Analytical Limited (Oxfordshi- Terrestrial radiocarbon age ca- Rabelčji vasi na Ptuju. – Arheo- na, 75–78. re), 1–19. libration. – Radiocarbon 46, loški vestnik 39–40, 147–170. LOCHNER, M. 1991, Studien zur Ur- PAHIČ, S. 1956, Neolitske jame v 1029–1058. -. 1996, Zanimivo bronastodob- nenfelderkultur im Waldviertel Brezju pri Zrečah. – Arheološki ŘĺHOVSKÝ, J. 1961, Počatky velaticke˘ no najdišče na Ptuju. – Ptujski (Niederösterreich). – Mitteilun- vestnik 7, 51–61. kultury na Morave˘. – Slovenská zbornik, 49–72. gen der prähistorischen Kom- -. 1976, Seliščne najdbe v zaho- Archeológia 9/1–2, 107–154. -. 2006, Malečnik – arheološko mission Österreichische Aka- dnih Slovenskih goricah - An- RUTTKAY, E. 1995, Jungneolithikum. najdišče. – V: A. Tomaž (ur.), demie der Wissenschaften 25, drenci, Spodnji Duplek, Spodnji – V: E. Lenneis, Ch. Neugebauer- Od Sopota do Lengyela. Koper, Wien. Porčič, Vumpah. – Poročilo o Maresch in E. Ruttkay (ur.), Jun- 195–201. LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito raziskovanju paleolita, neolita gsteinzeit im Osten Österreichs, STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Di- orodje v severovzhodni Sloveni- in eneolita v Sloveniji 5, 29–83. St. Pölten-Wien, 110–160. scussion: reporting of 14C data. – ji. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski ar- -. 1983, Zbelovo. – Poročilo o raz- SANKOVIČ, S. 2011, Srednjeveška vas Radiocarbon 19 (3), 355–63. heološki zbornik ob 100-letnici iskovanju paleolita, neolita in Ivankovci. – V: I. Šavel in S. San- SZÁRAZ, C. 2006, Késö bronzkori muzeja in muzejskega društva, eneolita v Sloveniji 11, 85–142. kovič, Pri Muri pri Lendavi, AAS fémleletek Muraszemenye-Ali- Ptuj, 31–158. PALÁTOVA, H. in M. SALAŠ 1998/99, 23, 54–67. gvári-mezö lelöhelyröl. – Zalai -. 2003, Žutreki pri Sp. Gorici. – V: Bronze- und urnenfelderzeitli- SCHRETTLE, B. in S. TSIRONI 2007, Die Múzeum 15, 65–78. D. Prešeren (ur.), Zemlja pod va- che Gefäßdepotfunde in Mä- Mittelbronzezeitliche Siedlung ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der šimi nogami. Arheologija na hren. – Archäologie Österreichs im Bereich der Villa Rustica von frühmittelaltrelichen slawi- avtocestah Slovenije. Vodnik po 9/10, 103–114. Retznei bei Leibnitz. – V: G. Ti- schen Welt. – Archaeologica Slo- najdiščih, Ljubljana, 283–284. PAVIŠIĆ, I. 1991, Prapovijesno na- efengraber (ur.), Studien zur vaca Monographiae 6, Nitra. MARKOVIĆ, Z. 1994, Sjeverna Hr- lazište Mali Zagreb u Špišić Bu- Mittel- und Spätbronzezeit am ŠAVEL, I. 1991, Arheološka topo- vatska od neolita do bronča- kovici – prilog poznavanju Viro- Rande der Südostalpen, Univer- grafija Slovenije; topograf- nog doba. Problem kontinuiteta vitičke grupe. – Prilozi Instituta sitätsforschungen zur Prähisto- sko področje XX (Prekmurje). stanovništva i kultura sjever- za povijesne znanosti Sveučilišta rischen Archäologie 148, Bonn, – Ljubljana. ne Hrvatske od ranog neoli- u Zagrebu, 5–16. 125–141. ta do početka brončanog doba. – Koprivnica. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 256 -. 1992a, Bukovnica – rezultati TOKAI, Z. M. 2007, A Balaton-Lasinja VRDOLJAK, S. 1995, Tipološka klasifi- terenskih raziskav v letih 1987– kultúra lelöhelyei Eszteregnye és kacija kasnobrončanodobne ke- 1988. – Poročilo o raziskovanju Rigyác határában. – Zalai Múze- ramike iz naselja Kalnik-Igrišče paleolita, neolita in eneolita v um 16, 7–24. (SZ Hrvatska). – Opuscula archa- Sloveniji 20, 57–85. TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. eologica 18, 7–86. -. 1992b, Poročilo o arheoloških KAVUR 2006a, Ormož - Škoršičev ZALAI-GAÁL, I. 2001, Typologie und izkopavanjih v Bukovnici leta vrt, bakrenodobna jama. – V: A. Chronologie des geschliffene 1991. – Zbornik soboškega mu- Tomaž (ur.), Od Sopota do Leng- Steingerätbestandes der Leng- zeja 2, 91–95. yela. Koper, 155–174. yel-kultur im südlichen Trans- -. 1994, Prazgodovinske naselbine -. 2006b, Neolitske in bakreno- danubien. – V: J. Regenye (ur.), v Pomurju. – Murska Sobota. dobne najdbe s Ptujskega gradu. Sites and Stones: Lengyel Cultu- ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do re in Western Hungary and Be- Lipovcih 1. – AAS 30, Ljubljana. Lengyela. Koper, 175–194. yond, Veszprém, 81–85. ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gor- TOMAŽ, A. 2006, Bakrenodobna na- ZELKO, I. 1982, Histori nje njive pri Dolgi vasi. – AAS 6, selbina v Turnišču. – V: A. Tomaž na topografija Slovenije I – Prek- Ljubljana. (ur.), Od Sopota do Lengyela. Ko- murje do leta 1500. – Murska ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri per, 103–108. Sobota. pri Lendavi. – AAS 23, Ljubljana. -. 2010, Gomile pri Lenartu v Slo- ŽIŽEK, I. 2006a, Bakrenodobna na- ŠAVEL, I. et al. 2008, Pri Muri: razsta- venskih goricah. – AAS 11, selbina Hardek. – V: A. Tomaž va o arheološkem najdišču pri Ljubljana. (ur.), Od Sopota do Lengyela. Ko- Lendavi: publikacija k razstavi. TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ 2009, Šiman pri per, 129–140. – Murska Sobota. Gotovljah. – AAS 9, Ljubljana. -. 2006b, Hajndl pri Ormožu, nase- ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi vi- TOMIČIĆ, Ž. 2002, Keramika iz (po- lje bakrene dobe. – V: A. Tomaž sokosrednjeveške kuhinje s ka- nekih) ranosrednjovjekovnih (ur.), Od Sopota do Lengyela. Ko- mniškega Malega Gradu. – Ar- grobalja kontinentalnog dije- per, 141–153. heološki vestnik 58, 375–390. la Hrvatske. – V: M. Guštin (ur.), WÜNSCH, K. G. 2001, Lithos 2000 ŠTULAR, B. 2009, Mali grad – viso- Zgodnji Slovani. Zgodnjesre- (Lithos Mineraliendatenbank) kosrednjeveški grad v Kamniku. dnjeveška lončenina na ob- (Verzija 2.3) [računalniški pro- – Opera Instituti Archaeologici robju vzhodnih Alp, Ljubljana, gram]. Dostopno na: http:// Sloveniae 15, Ljubljana. 129–141. www.lithos-mineralien.de. TERŽAN, B. 2010, Diskusijski prispe- TUMIATI, S., P. CASARTELLI, A. MAM- vek o srednji bronasti dobi v BRETTI in S. MARTIN 2005, The Prekmurju. – Zbornik Soboškega ancient mine of Servette (Saint- muzeja 15, 151–168. Marcel, Val d’Aosta, Western Ita- TIEFENGRABER, G. 2007, Zum Stand lian Alps): A mineralogical, me- der Erforschung der Mittel- und tallurgical and charcoal analysis Spätbronzezeit in der Steier- of furnace slags. – Archaeomet- mark. – V: G. Tiefengraber (ur.), ry 47/2, 317–340. Studien zur Mittel- und Spät- TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolit- bronzezeit am Rande der Sü- ska naselbina v Dragomlju. – V: dostalpen, Universitätsforsc- M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, hungen zur Prähistorischen Koper, 65–79. Archäologie 148, Bonn, 67–113. TUŠEK, I., B. KAVUR in A. TOMAŽ 2006, TIEFENGRABER G. in S. TIEFENGRABER Najstarejša poselitev v Ivankov- 2011, Spätbronzezeitliche Fun- cih. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopo- de vom Karnerkogel im Mürzt- ta do Lengyela. Koper, 113–119. tal und aus Madstein bei Traboch TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci in der Obersteiermark. – V: Ch. (Ivánkóc) pri Lendavi. – AAS 15, Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Ljubljana. Beiträge zur Mittel– und Spät- VERBIČ, T. 2006, Poročilo o geolo- bronzezeit sowie zur Urnenfe- škem ogledu arheološkega naj- lderzeit am Rande der Südod- dišča pri Nedelici. – Ljubljana talpen. Akten des 1. Wildoner (neobjavljeno poročilo). Fachgespräches vom 25. bis 26. VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura Juni 2009 in Wildon/Stmk. (= In- polja sa žarama u sjevernoj Hr- ternationale Archäologie 15), vatskoj. – Monografije 1, Zadar. Steiermark, 219–240. Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 257 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti Bakrena doba Bronasta doba Jame in druge strukture v SE 2 58 SE 117/116 59 Jame in druge strukture na osrednjem delu najdišča, vkopane SE 124 58 SE 113/112 59 severnem delu najdišča, vkopane v v plast SE 88 SE 119/118 59 plast SE 3, SE 302, SE 303, SE 304 SE 92/91 70 SE 27/26 59 SE 361/359/360 61 SE 100/99 71 SE 221/220 60 SE 336/333 61 SE 96/95 70 SE 23/22 60 SE 325/324 61 SE 11/10 60 Domnevni nadzemni objekt v kv. 19 SE 9/8 60 Jame in druge strukture na SE 98/97 71 severnem delu najdišča, vkopane v SE 104/103 71 plast SE 124 SE 106/105 71 SE 279/277, SE 278, SE 307 62 SE 108/107 71 SE 240/239 62 SE 267/266 62 Jame in druge strukture v SE 272/270, SE 271 63 osrednjem delu najdišča pod SE 291/290 63 plastjo SE 88 SE 287/286 63 SE 330/329 72 SE 148/147 63 SE 332/331 72 SE 274/273 64 SE 244/243 73 SE 127/126 64 SE 242/241 73 SE 315/312 64 SE 246/245 73 SE 323/322 65 SE 248/247 74 SE 340/339 65 SE 254/253 74 SE 363/362 65 SE 235/234 74 SE 365/364 64 SE 344/343, SE 372, SE 381 75 SE 311/310 65 SE 346/345 75 SE 263/262 66 SE 348/347 75 SE 338/337 66 SE 187/186 76 SE 261/260 66 SE 189/188 76 SE 259/258 65 SE 210/209 76 SE 257/255 66 SE 183/182 66 Domnevni nadzemni objekt v kv. 40 pod plastjo SE 88 Posamezne jame in druge strukture SE 217/216 76 na osrednjem delu najdišča, SE 219/218 77 vkopane v plast SE 3 SE 202/201 77 SE 233/232 67 SE 208/207 77 SE 193/328, SE 190–192 67 SE 206/205 77 SE 231/230 67 SE 204/203 77 SE 213/211 67 SE 199/198 68 SE 177/176 68 SE 138/137 68 SE 111/110 68 SE 115/114 69 SE 123/122 69 SE 88 69 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 258 SE stran SE stran SE stran SE stran Jame in druge strukture v Zgodnjesrednjeveško obdobje Novi vek Neopredeljene arheološke osrednjem delu najdišča pod SE 59/58 83 Pod SE 2 ostaline plastjo SE 88 SE 65/64 83 SE 385/384 92 SE 380/379 97 SE 215/214 78 SE 67/66 83 SE 383/382 92 SE 306/305 97 SE 350/349 78 SE 61/60, SE 159 84 SE 173/172 92 SE 285/284 97 SE 352/351 78 SE 136/135 84 SE 175/174 92 SE 283/282 97 SE 354/353 78 SE 150/149 84 SE 169/168 92 SE 158/157 97 SE 374/373 79 SE 171/170 92 SE 281/280 97 SE 376/375 79 Srednjeveško obdobje SE 167/166 92 SE 238/237 98 SE 378/377 79 SE 19/18 85 SE 163/162 93 SE 369/368 98 SE 21/20 85 SE 165/164 93 SE 367/366 98 Jame in druge strukture v SE 13/12 85 SE 179/178 93 SE 371/370 98 osrednjem delu najdišča pod SE 29/28 85 SE 134/133 93 SE 327/326 98 plastjo SE 2 SE 31/30 86 SE 321/320 98 SE 57/56 79 SE 33/32 86 Nad plastjo SE 88 SE 53/52 86 SE 102/101 93 Pod SE 124 Nadzemni objekt v kv. 22 in 23 SE 129/128 87 SE 94/93 94 SE 299/298 99 SE 49/48 80 SE 131/130 87 SE 252/251 94 SE 301/300 99 SE 83/82 80 SE 140/139 87 SE 63/62 94 SE 297/296 99 SE 81/80 80 SE 142/141 88 SE 356/355 93 SE 295/294 99 SE 77/76 81 SE 144/143 88 SE 152 99 SE 79/78 81 SE 146/145 89 Pod SE 2 SE 276/275 99 SE 69/68 81 SE 289/288 88 SE 55/54 95 SE 265/264 99 SE 71/70 81 SE 293/292 89 SE 45/44 95 SE 269/268 99 SE 73/72 81 SE 154/153 90 SE 47/46 95 SE 185/184 99 SE 75/74 81 SE 156/155 90 SE 43/42 95 SE 161/160 90 SE 15/14 96 Pod SE 2 Jame in druge strukture na južnem SE 197/196 91 SE 17/16 96 SE 195/194 100 delu najdišča, vkopane v plast SE SE 309/308 91 SE 229/228 100 3 in SE 4 SE 181/180 91 SE 121 100 SE 41/40 81 SE 37/36 82 Pod SE 88 SE 7/236, SE 6, SE 224, SE 5, SE 250/249, SE 357 100 SE 255 82 Pod SE 2 SE 85/84 101 SE 87/86 101 SE 51/50 101 SE 39/38 101 SE 35/34 102 SE 25/24 102 SE 223/222 102 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 259 Document Outline Nedelica pri Turnišču Kazalo Uvod Geografski in arheološki oris najdišča Intenzivni površinski pregled Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča Bakrena doba Naselbinske ostaline Tipološka in časovna opredelitev najdb Sklep Bronasta doba Naselbinske ostaline Sklep Tipološka in časovna opredelitev keramike Sklep Kamnita orodja Glajena sekira Orodja na odbitkih in odbitki Sklep Ostanki slovanske poselitve Naselbinski ostanki Najdbe Sklep Visoki srednji vek Naselbinski ostanki Lončenina Železne najdbe Datacija in sklep Katalog stratigrafskih enot Bakrena doba Bronasta doba Zgodnjesrednjeveško obdobje Srednjeveško obdobje Novi vek Neopredeljene arheološke ostaline Katalog gradiva Bakrena doba Bronasta doba Rimsko obdobje Zgodnjesrednjeveško obdobje Srednjeveško obdobje Novi vek Analize Analiza živalskih kostnih ostankov Mineraloško-petrografska analiza žlindre The results of the radiocarbon analysis Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot