MmmmLim > FEBRUAR 1997, LETNIK XXXV, CENA 260 SIT, ISSN: 0040-7712 V OBJEKTIVU 1. Christen Husky z razpetino 2164 mm in štiritaktnim motorjem 15 cm 3 na modelarskem mitingu v Gradišču (Gradiscal pri Gorici. 2. Maketa nemške ladje Margarete iz leta 1 840 v merilu 1 : 50 je izdelek Srečka Ornika iz Radizlja. 3. Nina Holc z modelom RV-čolna kategorije FSR ECO, s katerim je osvojila drugo mesto na lanskem evropskem prvenstvu v Duchcovu. 4. Med člani LC Maribor je Mibov model pilatus zelo priljubljen. Damijan Romih, Aleš Gašperič, Ivanček Zidarič in Zlatko Žižek so jih okrasili v barvah in oznakah različnih držav. 5. Letalo Heinkel P. 1076 večina slabo pozna. Med drugo svetovno vojno ga niso serijsko izdelovali, zato se mu ni uspelo izkazati v zračnih bojih. Služilo je predvsem za preizkus aerodinamike krila pri visokih hitrostih. Podolgovata oblika oblega trupa in zanj značilna oblika krila z naprej pomaknjenimi konicami sta idealni za maketo z električnim pogonom. Boris Sekirnik ga je izdelal po obstoječih načrtih in ga opremil z Graupnerjevim motorjem speed 400 brez reduktorja. Krmili ga s pomočjo višine, krilc ter vklopa motorja. Foto: J. Holc, M. Kos, S. Ornik, S. Puhar in A. Sekirnik 1 O /'-'7 1 ! o o o / I REPORTAŽA Raketno modelarstvo v letu 1996 Raketni modelarji so v minuli sezoni do¬ čakali domala vse, kar si športnik sploh lahko želi. V Sloveniji so potekala tek¬ movanja na vseh ravneh, od medklubskih in državnih prvenstev do mednarodnih tek¬ movanj FAI. Največji dogodek za slovenske raketne modelarje pa je bila organizacija 1 1. svetovnega prvenstva za mladince in člane septembra v Ljubljani. Tekmovalna sezona se je začela že konec aprila (20. 4.). V Ljubljani so se na 5. mladinskem državnem prvenstvu v organi¬ zaciji ARK Komorov mladi pomerili v treh kategorijah: S3A/2 - rakete s padali, S4A - raketoplani in S6A/2 - rakete s trakom. Hkrati je potekalo tudi odprto mestno tek¬ movanje, ki ima pri nas najdaljšo tradicijo. Spomladi so povsod po Sloveniji v okviru regijskih srečanj mladih tehnikov osnovnih šol potekala tudi tekmovanja raketnih mode¬ larjev v kategorijah S3A in S4A. Najboljši s teh tekem so se nato 1. junija zbrali v Vele¬ nju na državnem srečanju. Tradicionalna srečanja mladih tehnikov najlepše kažejo, kolikšno zanimanje vlada med mladimi za raketno modelarstvo. Udeležba regijskih ekip je bila popolna. Učitelji tehničnega pouka, ki v največji meri prevzemajo mentorstvo nad mladimi na osnovnih šolah, so izpopolnili svoje znanje, kar se kaže v kvaliteti modelov in varnosti Ekipa osnovne šole Vrhovci z učiteljem Miho Zorcem na mestnem tekmovanju. poletov. Tekmovanja najmlajših so zato postala zanimivejša in predvsem korektnej- ša. Število ur, ki jih za tovrstne interesne dejavnosti predvideva šolska zakonodaja, se vedno bolj krči, zato so učiteljem in men¬ torjem v veliko pomoč didaktični kompleti tekmovalnih modelov raket, po katerih radi posegajo. Kakovostni kompleti, ki jih z velikim entuziazmom izdelujejo domači proizvajalci, zagotavljajo možnost široke¬ mu krogu mladih, da se začno ukvarjati s to dejavnostjo in pri krožkih uspešno sestavijo in pripravijo modele za tekmovanja. Med zimskimi počitnicami se bodo učitelji lahko v okyiru svojega dodatnega izobraževanja udeležili, tudi modelarskih seminarjev ter si pridobiliViove izkušnje. Pereč prottlefK?,s katerim se srečujemo v modelarstvu jbaspldh, je^ivključevanje šolar- 'Ai. '■"/ jev, ki se želijo po končani osnovni šoli še izpopolnjevati in nadaljevati športno pot, v modelarska društva. Večina nima možnosti, da bi se vključili v klube, ker jih v njihovem okolišu preprosto ni. Več upanja imajo tisti, ki živijo blizu kraja, kjer deluje takšen klub ali modelarska šola. Pri omogočanju nadaljnega dela nekda¬ njih učencev bi lahko pomembno vlogo odi¬ grali prav osnovne šole s formiranjem klubov znotraj šol in klasični aeroklubi, ki raketnemu modelarstvu nasploh namenjajo veliko premalo pozornosti. Modelarji z OŠ Zalog so bili najuspešnejši pri raketoplanih. Vodi jih učitelj Bela Somi. Poletne mesece so raketni modelarji, predvsem člani državne reprezentance, izkoristili za intenzivne priprave na naj¬ pomembnejši dogodek doslej. Od 7. do 14. septembra je Slovenija gostila ude¬ ležence 1 1. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev, ki je potekalo v Ljubljani in na tekmovalnem poligonu pri Kamniku. Orga¬ nizacijski odbor, ustanovljen pri ljubljan¬ skem ARK Komarov, ki sta ga vodila Jože Čuden in Anton Sijanec, je dobro opravil zahtevno nalogo. Prvenstvo je uspešno privedel do konca in tekmovalci so domov poleg medalj odnesli tudi lepe spomine na našo deželo. Sedemdnevnega tekmovanja se je udel ežilo 22 državnih reprezentanc s skupaj skoraj 350 udeleženci. Naši reprezentanti, ki so bili obremenjeni tudi z organizacijo samega prvenstva, so kljub vsemu osvojili kar pet medalj v mladin¬ ski konkurenci. V kategoriji raket za doseganje višine Sl B je naslov svetovnega prvaka in prvo mesto osvojil Tomaž Kogej, drugo mesto pa Jernej Vrtačnik, Ob tem je treba posebej poudariti, da je naš svetovni prvak Tomaž Kogej, član ljubljanskega ARK Komarov, v tej kategoriji obranil naslov sve¬ tovnega prvaka, ki ga je prvič osvojil leta 1994, in se s tem zagotovo zapisal v zgodovino tega športa. V S6A sta srebro osvojila Igor Stricelj ter ekipa v sestavi Igor Stricelj, Matevž Dular in Tomaž Kogej. Enak uspeh so v S8E dosegli tudi Črt Nagode, Ivan Turk in Blaž Grgič. Urednikov predal Vsakdo ve, da se učimo vse življenje. Znanje sprejemamo od malih nog in ga nikoli ni dovolj. Ko končamo šolanje in začnemo opravljati delo v svojem pok¬ licu, kaj hitro ugotovimo, da smo komaj na začetku poti. Sele z izkušnjami, ki si jih pridobimo ob delu, in z nenehnim izpopolnjevanjem smo kos zahtevnim delovnim nalogam. Marsikdaj nam šola ne da vsega, kar je potrebno v poklicu, večinoma le temelj, ki ga je treba dograjevati. V poklicu učitelja, Čigar naloga je po¬ sredovanje znanja in vzgoja mladih, je stalno dodatno izobraževanje še po¬ sebej pomembno. Le tako bo sposoben izvajati kakovosten in vselej zanimiv pouk. Učitelji tehničnega pouka so še posebej izpostavljeni. Tematika učne snovi je ta¬ ko obsežna, da od učitelja zahteva širo¬ ko znanje in razgledanost, saj mora biti pripravljen na vprašanja učencev, ki posegajo na najrazličnejša področja, in nanja dajati ustrezne odgovore. Redni pouk pa je le del vzgojnoizobra- ževalnega procesa. Pomemben delež zajemajo tudi interesne dejavnosti, kjer lahko mentor naleti na precejšnje teža¬ ve. Prav za to področje študij ne zago¬ tavlja dovolj trdne osnove. Učitelj je običajno prepuščen samemu sebi ter odvisen od lastne iznajdljivosti in do¬ vzetnosti za sprejemanje novih znanj. Tu so v veliko pomoč seminarji, name¬ njeni dodatnemu izobraževanju učiteljev tehnične vzgoje in mentorjev tehničnih interesnih dejavnosti, ki jih že vrsto let organizirajo zavod za šolstvo, organi¬ zacije tehnične kulture in visokošolske ustanove. V zadnjem času se učitelji vse pogosteje odločajo za seminarje, ki prinašajo toč¬ ke za napredovanje, ne pa za tiste z za mlade privlačnejšo vsebino, na katerih bi morda pridobili več znanja, saj jih vo¬ dijo vrhunski^ inštruktorji z dolgoletnimi izkušnjami. Zal ti seminarji zdaj niso enakovredno obravnavani in točkovani. Vse to vodi v siromašenje izvenšolske ponudbe na nekaterih osnovnih šolah, največ škode zaradi tega pa bodo imeli naši šolarji. Doklej bo še tako? Jože Čuden, urednik TIM 6 • februar 1997 • 1 REPORTAŽA Dvokratni mladinski svetovni prvak v S1B Tomaž Kogej pred startom strimerskega mo¬ dela na DP Pred prvenstvom pri nas nismo imeli opreme, ki jo morajo zagotoviti organiza¬ torji vseh največjih tekmovanj, zato je bilo treba vse nanovo izdelati ali kupiti. Po končanem prvenstvu je tako organizatorju ostalo veliko tehničnih pripomočkov, ki bodo v prihodnosti pripomogli k še kakovostnejši izvedbi tekmovanj na vseh ravneh. Predvidoma bo razdeljena med slovenske klube, ki naj bi jo uporabljali za svoje potrebe in vzdrževali. Če bi pri nas spet organizirali kako večje tekmovanje, pa bi lahko spet služila svojemu namenu. Maketarja Matevž Dular in Andrej Vrbec s test¬ nim modelom višinske makete nike cajun Razveseljivo je, da je podjetje Mach industries, ki edino pri nas izdeluje mo¬ delarske raketne motorje, začelo s proiz¬ vodnjo t. i. minimoforjev, ki so običajno pol¬ njeni s kompozitnimi gorivi ter zaradi manj¬ šega premera in mase pri tekmovalcih zelo cenjeni. Preizkusi prvih serij so pokazali, da gre za motorje, ki bodo z manjšimi poprav¬ ki, predvsem pa ob zagotovljeni zanes¬ ljivosti in ustrezni ceni, zanimivi tako za široko uporabo kot za vrhunske tekmovalce. Ponudba podobnih tujih motorjev je namreč konkurenčna in vedno večja. Na našem trgu je tudi že precej različnih tipov raketnih modelov v kompletih, ki jih izdelujejo Mach industries, Mibo modeli in ljubljanski klub ARK Komarov. V sklopu svetovnega prvenstva je tokrat potekalo tudi tradicionalno mednarodno tekmovanje FAI, 18. pokal Ljubljane. Da je to tekmovanje v svetu zelo priljubljeno, potr¬ juje dejstvo, da se ga je udeleležila skoraj večina tekmovalcev in nekaterih drugih udeležencev svetovnega prvenstva, pa čeprav je bil ta dan predviden tudi za oddih in izlet. Jesenski del sezone v času po svetovnem prvenstvu je bil v znamenju državnih prven¬ stev za člane. Prvič so se zbrali na poligonu Zadovinek pri Krškem (28. 9.), kjer je bilo v organizaciji ARK Vega iz Sevnice 5. član¬ sko državno prvenstvo v treh kategorijah: S6A/2 (1. Rok Žunič, 2. Matevž Dular, 3. Jože Čuden), tretja_ tekma iz ciklusa v S8E (1. Blaž Grgič, 2. Črtornir Nagode, 3. Bog¬ dan Makuc), S8E/P (1. Črtomir Nagode, 2. Ivan Turk, 3. Bogdan Makuc) in v kategoriji S3B-nacional (1. Blaž Grgič, 2. Miha Kozjek, 3. Mateja Kozjek). Zadnje tekmovanje za državno prvenstvo članov v kategorijah S3A/2 in S4A so dolgo pripravljali člani ARK Apollo iz Novega mesta, vendar jim je smola z vre¬ menom preprečila popolno izvedbo. Kljub slabemu vremenu pa jim je uspelo izpeljati tekmo (22. 12.) v panogi S3A-nacional, v kateri je slavil Drago Perc. Uvedba nacionalne kategorije S3A je bila naš odgovor na globalne probleme tek¬ movanj raketnih modelarjev. Vrhunski tekmo¬ valni modeli letijo zelo visoko, v zraku jih je težko spremljati in se vse prevečkat izgubi¬ jo. Tekmovanja so zato postala prenaporna za tekmovalce in sodnike, hkrati pa manj zanimiva za gledalce. Zato je komisija za raketno modelarstvo LZS sprejela pravila, ki predpisujejo večje modele, kar vpliva na zmanjšanje višine letov in zato lažje sprem¬ ljanje. Modeli se redko izgubljajo in so uporabni za več tekmovanj. Ker so bistveno večji, jih lahko izdelajo tudi manj spretni in predvsem mlajši modelarji. S tem so dobili možnost za sodelovanje na tekmovanjih tudi t. i. rekreativci, ki jim je spuščanje raket predvsem zabava ne pa resen šport. Lani je tekmovanje za DP prvič potekalo v obliki ciklusa petih tekem. Udeležili so se jih stari in mladi, bratje in sestre, otroci in starši, skratka pisana druščina ljubiteljev raketnega modelarstva. Modele so izdelali sami ali pa so kupili komplete. Razcvet te kategorije potrjuje pravilno odločitev za njeno uvedbo, hkrati pa smiselnost in smer spreminjanja pravil tudi v mednarodnem merilu. Že predlani so naši modelarji uspešno nastopali na tekmah za svetovni pokal v ka¬ tegoriji raket s trakom (S6A), lanska sezona pa je bila v za nas še posebno uspešna. Mladi Igor Stricelj iz sevniškega kluba ARK Vega je naporno serijo nastopov na tekmah širom po Evropi, v kateri je v S6A nanizal tri zmage in še nekaj dobrih uvrstitev, kronal s skupno zmago v svetovnem pokalu. Stricel j je v mladinski konkurenci osvojil tudi naslov najuspešnejšega raketnega modelarja v letu 1996. Dobitniki medalj na DP v S6A/2: Matevž Dular (2.), Rok Žunič (1.) in Jože Čuden (3.) Mladi Igor Štricelj je z zmago v svetovnem pokalu v S6A dosegel enega svojih največjih uspehov. Rezultati svetovnega prvenstva in sve¬ tovnega pokala kažejo, da je generacija naših mladih tekmovalcev dosegla vrhunec v športnem udejstvovanju, kar potrjuje uspešnost dolgoletnega načrtnega dela z mladimi. Večina najboljših mladincev pa se bo že v letošnji sezoni soočila s prehodom v člansko konkurenco. Na tej točki bo prišlo vsaj do dveh tehtnih vprašanj: kako zapol¬ niti vrzeli v mladinski reprezentanci in na kakšen način vključiti nekdanje mladince v članske vrste. Prvi problem bo razmeroma lahko rešiti, saj v klubih ne primankuje mladih in perspektivnih modelarjev, ki bodo lahko ob izkušenih starejših kolegih kmalu nadomestili nekdanje reprezentante. Vstop 2 • TIM 6 • februar 1997 REPORTAŽA Državni prvak pri RV-raketoplanih za leto 1996 je Bogdan Makuc mladih v člansko reprezentanco pa bo nujno postopen. Ta se namreč določa za dve leti vnaprej, saj je le tako mogoče zagotoviti nemotene načrtne priprave. Prvi korak bo torej uvrstitev v B ekipe, iz katerih bodo postopoma prehajali v prve ekipe članske reprezentance. Obstaja pa tudi možnost usmeritve v deficitarne panoge, kjer je tudi konkurenca manjša (na primer kategorija maket raket S7, kjer so mladi že zabeležili nekaj vidnih rezultatov). Pre¬ hodno obdobje bo zato za nekdanje mla¬ dince nedvomno čas sistematičnega dela in potrjevanja v novi družbi. V rangiranju športnikov Letalske zveze Slovenije za leto 1996 so bili med raketni¬ mi modelarji pri članih najuspešnejši: 1. Drago Perc, 2. Jože Čuden in 3. Bogo Štem¬ pihar, pri mladincih pa so 1. Igor Štricelj, 2. Ivan Turk in 3. Matevž Dular, ki so na tek¬ movanjih zbrali skupno največ točk. Načrti za novo sezono so zelo obsežni. V spomladanskem delu naj bi izvedli večino državnih prvenstev v vseh kategorijah tako v mladinski kot članski konkurenci. Skozi vse leto se bosta odvijala dva cikla tek¬ movanj v kategoriji RV-raketoplanov S8E in nacionalni kategoriji raket s padalom S3A-nacional. Bogatejši pa bomo še za eno mednarodno tekmovanje FAI, ki naj bi ga prvič organiziral sevniški klub ARK Vega. Poletne mesece bodo reprezentanti izkoristili za intenzivne priprave na evrop¬ sko prvenstvo in prve olimpijske igre vseh letalskih športov, ki bodo v Turčiji. Naši tudi tam računajo na čim boljše rezultate. Seveda ne bodo zanemarili tudi tekmovanj po vsej Evropi za svetovni pokal v kategori¬ jah S6A, S8E in maket raket S7. Naporno sezono bodo sklenili s tradicional¬ nim mednarodnim tekmovanjem FAI za pokal Ljubljane in memorial Komarova, ki ga bodo organizirali ljubljanski komarovci in bo že devetnajsto po vrsti. Anton Sijanec Srečanja letalskih modelarjev v Gradišču v Italiji V sosednji Italiji se na poti med Tržičem in Gorico nahaja majhen kraj Villesse, kjer so si člani modelarskega kluba iz Gradišča (Gradišča) na kraški gmajni, poraščeni z akacijevimi drevesi, zgradili asfaltno stezo in manjši večnamenski klubski objekt. Tam vsako leto prirejajo mitinge letalskih modelarev, ki so vedno dobro obiskani. Lani so organizirali štiri srečanja z mednarodno udeležbo, od katerih sta bili dve še posebej zanimivi. Na enem so se predstavili graditelji mo¬ delov in maket s turbinskimi motorji, drugo pa je štelo za finale pokala Italije v kategorijah maket F4C, F4J, LSM, F4CS in F4CX. - 14. april 1996: srečanje letalskih modelarjev, - 3.-4. maj: Turbofan jet meeting - 7.-9. julij 1 996: Europa star cup - fi¬ nale pokala Italije, - 15. september 1996: srečanje letal¬ skih modelarjev. Za prireditve, ki jih organizirajo mode¬ larji iz Gradišča vlada tudi med našimi modelarji precejšnje zanimanje, tako za¬ radi atraktivnosti prikazanih modelov in maket, kakršnih je pri nas zelo malo ali jih sploh nihče ne izdeluje, kakor tudi zaradi bližine, saj je Gradišče le dobrih deset kilometrov oddaljeno od Gorice. Zal pa je med njimi malo takih, ki bi s svojimi modeli sodelovali v programu, večinoma so prisotni le kot opazovalci. Včasih, ko pri nas še ni bilo tolikšne ponudbe modelov, modelarskega materi¬ ala in opreme, so naši ljubitelji mode¬ larstva, predvsem iz obmejnih krajev, po¬ gosto romali v Gradišče, kjer je bila do¬ bro založena modelarska trgovina, ven¬ dar je to že preteklost. Zamejski prireditelji so veseli obiska vseh, ki jih zanima modelarstvo, tudi iz Slovenije, zato objavljamo nekaj slik atraktivnih modelov z lanskih srečanj, ki Domačin Fabrizio Marega z maketo akro¬ batskega letala SV-26M. Model ima razpetino 2350 mm, poganja pa ga motor Seidel 96 cm 3 . si jih je vredno tudi pobliže ogledati. Morda bodo koga spodbudile, da se bo letos popeljal na izlet v zamejstvo in si ogledal katerega od mitingov v Gradišču. Stanislav Puhar TIM 6 • februar 1997 • 3 PRILOGA Polikarpov 1-15 bis Vedno so me navduševala letala iz druge svetovne vojne, ki so sodelovala v bojih, pa čeprav so bila izdelana še pred njenim začetkom. Mednje se uvršča tudi ruski lovec 1-15 bis. Majhno dvokrilno letalo je bilo v svo¬ jem razvoju deležno nekaj inačic. Pro¬ jektirano je bilo leta 1932 z oznako 1-15 in je prvič poletelo leta 1933. Ko je na risalnih deskah dobivalo svojo obliko, so v tedanji Sovjetski zvezi letala imenovali po njihovem namenu, zato ni nosilo kra¬ tic svojega konstruktorja, Nikolaja Poli¬ karpova, kakor poznejša sovjetska letala, pač pa samo črko - I, kar pomeni "istre- bitelj" ali lovec. Novembra 1935 je z letalom 1-15 pilot Vladimir Kokkinaki po¬ stavil višinski rekord z doseženimi 14.580 m. Letalo ni imelo spojenega zgornjega krila, pač pa sta obe polovici prehajali v trup, tako da je pilot imel odprt pogled naprej. Za takratne čase je bilo to letalo čistih elegantnih oblik, ki ga je konstruk¬ tor namenil strmoglavemu bombardiranju in ga je nekoliko spremenjeno poimeno¬ val 1-15 bis (morda ta bis pomeni bomb¬ nik lovec). Poleg dveh strojnic je pod spodnjim krilom nosilo še dve 250-kilo- gramski bombi po zgledu takratnega nemškega strmoglavca Hs-1 23. Motor le¬ tala, ki je bilo opremljeno še z zunanjim podvozjem, je razvijal moč 715 KM. Na¬ slednja izvedenka 1-15 bis je nato imela normalno spojeno zgornje krilo, tretja z oznako 1-15 pa je imela spet prvotno izvedbo krila in vgrajen močnejši motor. Novost zadnje izvedenke, imenovane 1-153, ki je bila sicer enaka tretji, so bila uvlačljiva kolesa. Vse izvedenke so imele enako razpetino krila 10 m. 1-15 bis je uspešno prestal svoj bojni krst v bitkah med špansko državljansko vojno. Množično je bil zastopan tudi v rusko-finski vojni, in čeprav že močno zastarel je ob izbruhu druge svetovne vojne še vedno sodeloval v obrambnih akcijah na domačem nebu, braneč pros¬ tor za svoje modernejše naslednike, ki so v tovarnah za Uralom že zapuščali mon¬ tažne trakove. Letalo je nosilo oznake raznih letalskih enot, toda najlepše je bilo v zimski kamu¬ flaži. Bilo je popolnoma belo z rdečimi zvezdami na obeh straneh trupa, na vrhu zgornjega in prav tako na spodnji strani spodnjega krila. Ta inačica je tudi pri¬ kazana na načrtu modela. Morda samo še pripomba: med uporabo tega letala rdeča zvezda še ni bila rumeno obroblje¬ na, ker je rumeni rob dobila šele po bitki za Stalingrad, ko je armada dobila naslov herojska. Čeprav je model devetkrat manjši od pravega letala, tudi v rokah daje vtis pravega. Karakteristike 1-15 bis: razpetina kril 10 m dolžina 8, 65 m motor M-25 B, zvezdast, 775 KM masa v zraku 1650 kg max. hitrost 370 km/h število izdelanih letal 2408 Model Pred sedmimi leti sem za motor, ki sem ga imel na razpolago, pripravil načrt letala v merilu 1 : 9. Kmalu potem sva s rijateljem izdelala model in ga preiz- usila. Mali model se je elegantno odlepil od tal ter se v zraku vedel kot pravo leta¬ lo; končno je namen makete prav v tem, da daje vtis resničnega letala. Načrt za model se bo morda komu zdel pomanjkljiv, za drugega bo preza¬ hteven, nekomu pa bo služil le za osno¬ vo, po kateri si bo izdelal model v veliko¬ sti, primerni za drugačen, lahko tudi moč¬ nejši motor. Trup je vedno tisti del, ki daje letalu ele¬ ganco in je odločilnega pomena za celoten videz. Zato se pri njegovi izde¬ lavi splača nekoliko potruditi. Najprej moramo izrezati vsa rebra in jih tudi z notranje strani izžagati po črtkanih črtah, vendar jih ne smemo popolnoma izre¬ zati. Pomemben je tisti utor v obliki črke T na sredini vsakega rebra, kajti vanj prideta vstavljeni letvici 3 x 15 mm, postavljeni pravokotno ena na drugo. Še prej pa iz jeklene žice 0 3 mm nare¬ dimo podvozje, ki ga pritrdimo na rebro št. 2, tako da ga prilepimo med kose letalske vezane plošče in pritrdimo z vija¬ ki. Nato na pokončno letvico narišemo položaje reber in na ta mesta nataknemo rebra. Vodoravno letvico na zadnjem koncu zožimo toliko, kot je širina utora na rebru št. 7. Rebra morajo na letvicah stati pravokotno z vsake strani. V utore prilepimo štiri smrekove letvice 3x5 mm, po eno hkrati z vsake strani. S tem bomo trupu zagotovili osnovno obliko. Šele nato pričnemo z balzovimi letvicami 4 x 5 mm prekrivati trup. Letvice so debele 4 mm zato, da po brušenju trupa dobimo debelino stene 3 mm. Na enak način izdelamo tudi pokrov motorja, vendar z vsake strani ob trup prilepimo le toliko letvic, da imamo dostop do neprerezanih delov na rebrih trupa, ki jih prerežemo potem, ko smo iz trupa izvlekli obe letvi¬ ci, ki sta dotlej držali njegovo obliko. Nato nalepimo še preostale letvice in bo trup tako le votla lupina, v kateri bo pros¬ tor za vse elemente naprave za radijsko vodenje. Na spodnjem delu trupa napravimo odprtino za spodnje krilo, za katero lahko iz tanke letalske vezane plošče, debele 0,6 mm pripravimo sedež za kar- manov žleb, to je za prehod krila v trup. V trup vlepimo ojačitve za vse dele, ki bodo nanj pritrjeni (nosilci za krila in rep). Seveda to storimo šele potem, ko imamo vse izdelane dele že prilagojene trupu. Krilo je izdelano v klasični tehniki. Tako spodnje kot zgornje krilo sta v celoti narejeni iz lesa brez uporabe stiropora. Obe sta izdelani v enem kosu, zato s pre¬ važanjem modela ne bo težav. Spodnje krilo je zataknjeno v rebro št. 2 in privi- jačeno v ojačitev za rebrom št. 3. Zgornje krilo ima raven srednji del, na katerega sta prilepljeni obe v V-lom postavljeni polovici. Šrednji del je prav tako kot krilo izdelan z rebri, ki so ojače¬ na, da omogočajo pritrditev aluminijastih delov. Spodnje krilo je pritrjeno neposredno na trup, zgornje pa z dvema opornicama na spodnje krilo in s srednjim delom na trup pred kabino. Potek gradnje je sicer razviden iz načr¬ ta. Gibljiva dela krila sta pritrjena samo z lepilno folijo, ki služi namesto šarnirjev. RV-naprave v načrt nisem vrisal, saj bo vsakdo vgradil takšno, s kakršno razpo¬ laga. Potrebni so seveda krmilni mena- nizmi za vse tri osi in četrti za motor. Anton Pavlovčič 4 • TIM 6 • februar 1997 MODELARSTVO Višinski model rakete S prvim januarjem 1997 so začela ve¬ ljati dopolnila mednarodnega pravilnika FAI za raketne modele, ki med drugim predpisujejo drugačne dimenzije raket za doseganje višine kategorije Sl. še naprej ostaja v veljavi najmanjša dovo¬ ljena dolžina 350 mm in najmanjši pre¬ mer 30 mm na vsaj 50 % dolžine mo¬ dela. Zaradi izjemnih višin, ki jih ti mo¬ deli dosegajo že pri podkategoriji Sl B (z motorji do 5,00 Ns), zlasti v dvostopenj¬ skih izvedbah, so se na podkomisiji za leteče modele odločili predpisati naj¬ manjši dovoljeni premer trupa modela, ki poslej ne sme biti manjši od 1 8 mm. Pri tem gre seveda za premer druge stopnje modela, ki na rekordnih višinah okoli 1000 m pri dosedanjih dimenzijah (010 mm) praktično ni bil viden in ga je bilo tudi s preciznimi optičnimi merilnimi na¬ pravami skoraj nemogoče spremljati in opaziti na najvišji točki leta. Zato je bilo na tekmovanjih navadno zelo malo iz¬ merjenih letov, predvsem tistih najboljših. Odločitev je torej na mestu in smo jo že nekaj časa pričakovali, čeprav ne vzbuja pretiranega navdušenja, sai ob izredni kakovosti sedanjih modelarskih motorjev višine zato ne bodo toliko manjše, da bo težava odpravljena. O tem smo se že imeli priložnost prepričati, saj nekateri naši tekmovalci že dalj časa "letijo" z dvostopenjskimi modeli, ki ustrezajo no¬ vim predpisom, in to zelo visoko. Model, ki ga predstavljamo, so naši re¬ prezentanti prvič pripravili že za nastop na svetovnem prvenstvu v Kijevu leta 1990. Za osnovo so uporabili enosto¬ penjske modele, s kakršnimi so naši mo¬ delarji osvojili prve medalje na svetovnih prvenstvih. To je bilo leta 1987 v Beo¬ gradu, ko sta nam Marjan Čuden (1.) in Bogo Štempihar (2.) priborila dvojno zmago ter odločilno prispevala k zlati medalji tudi med ekipami. Temu modelu so dodali prvo stopnjo ustreznega pre¬ mera (0 30 mm) in nastala je nova ver¬ zija za doseganje vrhunskih rezultatov. Gradnja dvostopenjskih raket, s kateri¬ mi se zaradi specifičnih pravil srečujemo le pri višinskih kategorijah ter pri make¬ tah, je nedvomno zahtevnejša, saj vsaka stopnja zase predstavlja en model. Vžig motorja druge stopnje je običajno piro¬ tehničen s prenosom plamena iz motorja prve stopnje po cevki (tako v našem pri¬ meru), redkeje, v glavnem pri maketah, E a tudi s pomočjo elektronskega časovni- a. Za stabilnost leta dvostopenjske ra¬ kete je zelo pomembna natančna dolo¬ čitev težišča, saj se po vžigu motorja dru¬ ge stopnje ta loči od prvotne konfiguraci¬ je modela in leti samostojno in lahko zaradi napačno določenega težišča skre¬ ne iz vertikalne smeri. Gradnja modela Model je v celoti izdelan iz steklenih vlaken in epoksidne smole na način, ki se je uveljavil v raketnem modelarstvu - z laminiranjem na kovinskem kalupu - in smo ga v Timu že nekajkrat opisali. Na ta način so narejeni oba trupa za prvo in drugo stopnjo, cevka za prenos plamena med motorjema, sedež pri vrhu spodnje Dvostopenjski višinski model izdelan po novih pravilih stopnje, na katerega nalega "ladijski rep" zgornje ter cevka v notranjosti druge stopnje. Iz balze so le stabilizatorji prve stopnje, zgornji so iz pertinaksa, enako centrimi obroči v obeh stopnjah. Prva stopnja Zanjo potrebujemo natančen alumini¬ jast kalup, ki nam ga najbolj natančno izdela kovinostrugar. Isto velja za kalup druge stopnje. Kalup najprej temeljito očistimo, spoli- ramo, dvakrat premažemo z ločilnim vo¬ skom (formula five) in zgladimo s suho krpo. Trup navijemo iz treh slojev stek¬ lene tkanine s površinsko maso 30 g/m 2 , ki jo prepojimo z epoksidno smolo za laminiranje. Odmerimo tolikšen kos tka¬ nine, da bomo trup lahko navili naenkrat v enem kosu. Odrežemo jo tako, da vlak¬ na v njej potekajo pod kotom 45°. Na ta način bo manj težav z navijanjem na zoženih delih. Pripravimo zmes epoksid¬ ne smole in trdilca v predpisanem raz¬ merju, dobro premešamo in na ravni, najbolje stekleni podlagi z njo prepojimo tkanino. Na rob tkanine položimo kalup in začnemo z navijanjem. Med delom sproti iztiskamo morebitne zračne me¬ hurčke. Ko se smola strdi (pribl. 12 ur), trup toplotno obdelamo v pečici pri tem¬ peraturi okoli 60° C, kjer ga pustimo vsaj eno uro. Nato ga ohladimo ter gladko obrusimo grobo površino. Trup natančno odrežemo 50 mm pod vrhom in oba dela snamemo s kalupa. Sedež za drugo stop¬ njo izdelamo tako, da najprej prilagodi¬ mo kalup druge stopnje. Na njegov spod¬ nji del navijemo štiri sloje 30-gramske tkanine v dolžini okoli 100 mm. Laminata po strjevanju smole ne snamemo s kalu¬ pa, temveč ga le gladko obrusimo in obdelamo z modelarskim kitom (zmes nitrolaka in smukca). Tako pripravljen ka¬ lup ima enake dimenzije kot spodnji del druge stopnje in ga zdaj lahko uporabi¬ mo za izdelavo sedeža v notranjosti prve stopnje. Površino kalupa dvakrat pre¬ mažemo z ločilnim voskom in nanj navi¬ jemo sedež iz treh slojev 30-gramske tka¬ nine. Ko se smola strdi, del odrežemo na predvideno dolžino (brušenje ni potreb¬ no) in ga z epoksidnim lepilom prilepimo na cev za prenos plamena, ki smo jo na enak način navili na kalupu (kovinski pali¬ ci) z enakim premerom (+0,1 mm) kot motor, ki ga nameravamo uporabiti za pogon prve stopnje. Ob tem naj povemo, da imajo češki minimotorji Delta, kakršne običajno uporabljajo naši tekmovalci, premer 10,3 mm, domači motorji proiz¬ vajalca MACH pa 10,7 mm. Centrirna obročka izrežemo iz lahke 5 oziroma 2 mm debele balze s pomočjo rezila za iz¬ rezovanje krogov (olfa), ali pa ju izstruži- mo na lesni strušnici. Zgornjega, debelej¬ šega s cianoakrilatnim lepilom nalepimo na cev za prenos plamena natanko na višini spoja obeh delov trupa prve stop¬ nje, spodnjega, debeline 1 mm, pa 45 mm od spodnjega roba. Centrirna obroča, ki povezujeta zuna¬ nji in notranji trup, izdelamo na lesni stružnici. Stabilizatorji so iz 0,5 mm debelega pertinaksa (izotekt). Vse robove, razen tistega, ki bo prilepljen, obrusimo, da dobimo simetričen profil. TIM 6 • februar 1997 • 5 MODELARSTVO Cev s sedežem in nalepljenima cen- trirnima obročema z epoksidnim lepilom vlepimo v spodnji del trupa prve stopnje, ko se lepilo strdi, pa nataknemo še zgor¬ nji del trupa in ga prilepimo na centrirni obroč ter zgornji rob sedeža. Stabilizatorje izrežemo iz 1 mm debele balze in jih profilno obrusimo. Površino nekajkrat premažemo z redkim mode¬ larskim kitom in gladko zbrusimo. Stične robove stabilizatorjev prilagodimo obliki spodnjega dela trupa ter jih nato z lepi¬ lom UHU-harf prilepimo na trup. Spoje dodatno utrdimo s tankim nanosom hitro sušečega se epoksidnega lepila. Na zgornjem delu trupa označimo položaj utorov oziroma zarez, v katere sedejo stabilizatorji druge stopnje, in jih zamaknemo za 45° glede na spodnje. Zareze natančno naredimo s fino ozob- Ijeno širšo modelarsko žagico. Opravilo je dokaj zahtevno, saj moramo hkrati rezati dve steni. Zareze po potrebi obde¬ lamo še s tanko pilico za nohte, da se spodnji del druge stopnje natančno prile¬ ga v sedež spodnje, ko ju spojimo in se brez uporabe sile tudi ločita. Prva stopnja je tako izgotovljena, opremimo jo le še s pristajalnim trakom iz tanke poliestrske folije (mylar) velikosti 25 x 300 mm. Trak pritrdimo s tanko kevlarsko ali močnejšo poliestrsko vrvico dolžine 50 mm na trup tako, da vrvico z epoksidnim lepilom prilepimo ob enega od stabilizatorjev. Trak pred startom tesno zvijemo ter ga ob trup privežemo s tanko bombažno nitjo, ki jo potegnemo skozi trup in cev za prenos plamena prek luknjic premera 1 mm, ki smo jih zvrtali nekoliko nad pred¬ videnim položajem motorja (busterja) prve stopnje. Druga stopnja Kot smo že omenili, za drugo stopnjo služi že preizkušen enostopenjski model. Njegova značilnost je, da se odpira ne¬ koliko drugače kot običajni raketni mo¬ deli, in sicer na stiku glave in trupa. Zgornji del namreč tvori laminirana glava, ki se nadaljuje v trup in se natakne na spodnji del modela, tako da je spoj še blizu stabilizatorjev. Zato mora imeti že notranji trup z dvema centrirnima obroče¬ ma. Taka izvedba ima še nekoliko iz¬ boljšane aerodinamične lastnosti. Trup z glavo in ladijskim repom (zože- njem na spodnjem delu) navijemo na že omenjeni kalup, seveda brez dodanega dela, ki smo ga rabili za izdelavo se¬ deža, na enak način kot trup prve stopnje iz štirih slojev 30-gramske tkanine. Pred tem kalup ponovno očistimo, premažemo z ločilnim voskom in zloščimo s suho krpo. Pri rezanju tkanine ne pozabimo na smer vlaken pod kotom 45°! Odtehtamo natanko 3 g zmesi epo- ksidne smole in trdilca, s katero prepoji¬ mo tkanino in navijemo trup z glavo in ladijskim repom v enem kosu. Trup pusti¬ mo na kalupu, da se popolnoma utrdi, nato ga tudi toplotno obdelamo. Ohla¬ jenega zbrusimo, na predvidenem mestu natančno prerežemo in snamemo s kalu¬ pa. Površino gladko obdelamo z raz¬ redčenim modelarskim kitom. Pogled z zgornje strani 6 • TIM 6 • februar 1997 MODELARSTVO 2. STOPNJA del trupa trup, cevka 4 - glava 5 - zgornji centrirni obroč 6 - spodnji centrirni obroč 7 - stabilizatorji 8 - držalo motorja 9 - navezava Po enakem postopku izdelamo tudi notranjo cev trupa, le da fina površinska obdelava ni potrebna. Spodnji del z notranjim trupom in sta¬ bilizatorji je trdna celota. Sestavimo ga tako, da na notranji trup s cianoakrilat- nim lepilom nalepimo najprej centrirna obroča in varovalo motorja, ki ga zvije¬ mo iz jeklene žice premera 0,3 do 0,4 mm. Varovalo prilepimo na notranji trup samo na spodnjem delu, pod spodnjim obročem, zgornji del pa naj deluje kot vzmet. Nato na notranji trup nataknemo ladijski rep, da naleže do polovice cen- trirnega obroča, in ga prilepimo s ciano- akrilatnim lepilom. Stabilizatorje prilepi¬ mo na vsakih 120°. Spoj utrdimo z epok- sidnim lepilom. folije velikosti 30 x 2000 mm. Trak s selo¬ tejpom pritrdimo na vrvico med centrirni- ma obročema, torej v vmesni prostor, ki je zaščiten pred izpuhom odbojnega pol¬ njenja. Zaradi pravilnega položaja težišča in stabilnosti modela med letom v vrh glave v notranjosti trupa z epoksidnim lepilom čvrsto vlepimo še približno 4 g svinca. Priprava modela za let Običajno začnemo z drugo stopnjo, ker je priprava nekoliko zahtevnejša. Mo¬ tor z daljšim traserjem (7-9 s) vstavimo v notranji trup s spodnje ali pa z zgornje strani. Način vlaganja od zgoraj je možen, če imamo vgrajeno žično varova¬ lo motorja, ki ga zgoraj toliko od- Model se odpira na spodnjem delu blizu stabilizatorjev. Pristajalni trak je spravljen v vmesni prostor med centri rnima obročema. Oba dela druge stopnje, trup z glavo in spodnji del povežemo z navezavo. Za to je najprimernejša kevlarska vrvica, če te nimamo, pa močnejša lanena ali poliestrska, le da sta slednji bolj občutljivi za vroč izpuh odbojnega polnjenja. Vrvico dolžine 800 mm na spodnjem delu stopnje s cianoakrilatnim lepilom prilepimo v spodnji centrirni obroč k notranjemu trupu in povlečemo skozi pre¬ vrtan zgornji obroč, kjer jo prav tako prilepimo. Drugi konec vrvice prilepimo v glavo. Vsa lepljena mesta okrepimo z epoksidnim lepilom. Zgornja stopnja pristaja s trakom (strimerjem) iz poliestrske metalizirane maknemo, da potisnemo motor do spod¬ njega konca trupa oziroma do spodnje kljukice varovala. Nato zgornjo kljukico potisnemo nazaj skozi trup, da prime zgornji rob motorja in ga učvrsti v tem položaju. Motor vstavljamo s spodnje strani, kadar nimamo varovala. Na obi¬ čajen način ga ovijemo s selotejpom in ga z njim dodatno zaščitimo pred izmeta- vanjem ob vžigu odbojnega polnjenja. Preden oba dela stopnje sestavimo, nasujemo nad motor nekaj smukca in vložimo v cevko kosmič vate. Nato znova nasujemo smukec in čezenj položimo vato. V zgornji del v glavo zložimo vrvico navezave in jo zaščitimo s kosmom vate. Za drugo stopnjo je uporabljen že preizkušen enostopenjski model. Nato zgornji del potisnemo najprej čez prvi obroč in v vmesni prostor vstavimo zložen pristajalni trak, ki ga najprej ne¬ kajkrat preganemo na pol in nato ovije¬ mo okoli notranje cevke. Tja nasujemo še nekaj barve v prahu, ki bo pri odpiranju modela napravila dobro viden oblaček, in oba dela sestavimo. Za prvo stopnjo uporabimo buster motor, to je motor brez traserja in odboj¬ nega polnjenja. Motor ovijemo s selotej¬ pom in ga hkrati še zaščitimo pred izmetavanjem. Nato zvijemo pristajalni trak in ga privežemo ob trup z nitjo, ki jo potegnemo skozi luknjice v trupu in cevi za prenos plamena. Z zgornje strani v cev vsujemo nekaj zrnc smodnika, za vžig motorja druge stopnje. Količino do¬ ločimo s preskušanjem. Ob vžigu motorja bo hkrati pregorela nit in sprostila prista¬ jalni trak na prvi stopnji, ki bo tako varno pristala. Stopnji sta pripravljeni za let in ju lahko spojimo, tako da zgornjo do konca potisnemo v sedež prve stopnje. Višinske modele, še posebej dvosto¬ penjske, lansiramo z batnega lanserja ali rampe na dotik, redkeje z običajne pa- ličaste rampe. V tem primeru moramo na trup prve stopnje prilepiti dve vodili. Ker model doseže veliko višino leta, je pri- E oročljivo, da drugo stopnjo zaradi oljše vidljivosti pobarvamo rdeče ali oranžno. Za let priporočamo kombinaci¬ jo minimotorjev: A3-0 (A2-0) v prvi stop¬ nji in A2-8 (Al-8) v drugi stopnji. Jože Čuden TIM 6 • februar 1997 • 7 MODELARSTVO Vakuumirana plastična krila za model F1A Uvod Plastična krila imajo veliko dobrih pa tudi nekaj slabih lastnosti. Izdelava je dokaj preprosta, hitra ter primerna za večje serije. Lahko izdelamo več popol¬ noma enakih kril. Ta so močna; s trga¬ njem papirja za prekrivanje nimamo no¬ benih težav, saj krila nimajo reber. Po¬ pravljanje poškodb je preprosto, vendar se moramo precej potruditi, če želimo, da mesto poškodbe kasneje ne bo vidno. Pri vsakem popravilu se masa poveča za nekaj gramov. Prav večja masa pa je tisto, kar zavira uveljavitev takih kril pri modelih F1A. Skoraj nemogoče je izde¬ lati dovolj močna krila, primerna za "bunt" (izstrelitev modela ob pomoči več- funkcijskega časovnika pod 200 g. S klasično konstrukcijo "D-box" dosežemo, ob enaki trdnosti, maso borih 160 g, ven¬ dar za D-box porabimo precej več časa. Tej slabosti bi se verjetno lahko izognili z drugačno sredico. Namesto stiroaura bi morali uporabiti na primer rohacell ali conticell. Žal ju ne moremo rezati z vročo žico, se pa odlično brusita. Rohacell je snežno bela trda pena s fino, zaprto celično strukturo. Trdnost, elastičnost in strižni modul daleč presegajo vrednosti drugih trdih pen enake gostote. Edina sla¬ ba lastnost je precej visoka cena. Con¬ ticell je podobna pena, ki se uporablja pri izdelavi sodobnih jadralnih letal, ven¬ dar je bistveno cenejši. Morda ustreznej¬ ša, vendar zahtevnejša rešitev je dvojni sendvič. Tako so ponavadi izdelana pra¬ va jadralna letala. Lastnosti kril lahko zagotovo izboljšamo, če jih namesto s stekleno prekrijemo s tanko ogljikovo ali kevlarsko tkanino. Togost kril lahko pove¬ čamo tudi z dodatnim slojem tanke alu¬ minijaste folije tako modelarji pogosto povečajo togost cevi trupa. Krila bi posta¬ la lažja, trdnejša in skoraj neuničljiva. Se¬ veda so tudi stroški izboljšane gradnje neprimerno večji. Kljub vsemu mislim, da imajo plastična krila prihodnost; treba je le najti ustrezno kombinacijo polnila, kritine in nosilca. Tehnologijo gradnje plastičnih kril lahko še v marsičem izpopolnimo Znani so številni načini gradnje plas¬ tičnih kril za modele F1A. Mednje sodi tudi ta, ki ga bomo opisali. Od drugih se loči predvsem po drugačnem nosilcu kril. Namesto klasičnega sem uporabil kar cevi iz ogljikovih vlaken, kakršne tovarna Trival v Kamniku izdeluje za lokostrelske puščice. Z vgradnjo že gotove cevi je izdelava dosti manj zamudna. Lastnosti, kot so masa, odpornost proti upogibu ter torziji, so pri tovarniško izdelani cevi morda celo boljše kot pri klasičnem, doma izdelanem karbonskem nosilcu. Za preizkus sem izdelal troje geometrijsko enakih parov kril z različnimi razporedit¬ vami tkanin in nosilcev. Predstavljam vam zadnjo, doslej najuspešnejšo različico. Krila izdelamo v treh korakih: rezanje sredice, vgradnja nosilcev ter vakuumi- ranje. ® ,.a° ev v' 0 V 16 v"- VJ' 8 • TIM 6 • februar 1997 MODELARSTVO Rezanje sredice Za sredico uporabimo stirodur, ki ga lahko kupimo v najbližji trgovini z grad¬ benim materialom. Skoraj popolnoma enake lastnosti (gostota, trdnost in ka¬ kovost površine pri rezanju z vročo žico) imajo tudi druge penaste snovi s tržnimi imeni stirofom, termopan, polipan, roof- mate ... Razlikujejo se predvsem po barvi ter imenih. Žica za rezanje Za rezanje potrebujemo žago z upo¬ rovno žico dolžine približno 75 cm. Žica mora biti močno napeta, saj v nasprot¬ nem primeru pri rezanju na sredini zaostaja. Pri oblikovanju tankih in ukriv¬ ljenih profilov, kot jih imajo modeli F TA, zaostajanje žice pokvari obliko profila do te mere, da lahko vse skupaj takoj zavržemo. Za rezanje stiropora modelarji pogosto uporabljajo tanko uporovno žico cekas. Po nekaj poskusih rezanja sem ugotovil, da je 0,5 mm debel cekas praktično neu- oraben za rezanje stirodura. Zanj mora iti žica precej bolj napeta kot za stiro¬ por (stirodur ima večjo gostoto, zato žica raje zaostaja), hkrati se mora na njej sproščati več moči, saj mora zaradi večje gostote taliti več mase. Ce sem cekas močneje napel, se je s povečanjem tem¬ perature zelo raztegnil ali pa se je žica strgala prej, preden mi jo je uspelo primerno napeti. Hitrost rezanja je bila prvih nekaj milimetrov dokaj velika. Pozneje se je žica praktično ustavila, ker se je zaradi premajhne toplotne vztra¬ jnosti preveč ohladila. Poglejmo nekaj enačb: U = I x R, iz tega sledi tudi I = U/R; P = U x I iz česar sledi P = P x R. Cekas ima veliko upornost, kar pomeni pri določeni napetosti majhen tok. V enačbi za moč imamo tok kvadriran. Moč je torej odvisna predvsem od toka, ki ga lahko povečamo le z višjo napetostjo. V primeru rezanja s cekasom zato potrebujemo dokaj visoko napetost, ponavadi je to okoli 40 V. Zato sem za rezanje uporabil kar jekleno žico 0,8 mm. Tako debela žica ima veliko toplot¬ no vztrajnost. S tem dosežemo enakomerno hitrost rezanja. Prav tako ima jeklena žica večjo trdnost, zato jo lahko brez bojazni močno napnemo. S tem preprečimo nezaželeno zaostajanje žice. Jeklo ima približno devetkrat manj¬ šo specifično upornost kot cekas, zato že pri majhni napetosti teče velik tok. Za rezanje zadošča že nekaj voltov napetosti. Poleg tega ima jeklena žica približno 15-krat višji temperaturni koefi¬ cient upornosti. Posledica tega je, da so temperaturna nihanja pri rezanju z je¬ kleno žico mnogo manjša kot pri žici cekas. Na koncih (kjer ne reže pene) hitro zažari, nasprotno pa ima jeklena žica po celotni dolžini dokaj enakomerno temperaturo. Ugotovil sem, da se jeklena žica mnogo bolje obnese tudi pri rezanju stiropora. Ima pa še eno prednost. Dobimo jo lahko v vsaki modelarski trgovini in še cenejša je. Izdelava žage Okvir žage, primerne za rezanje, mora biti dovolj močan, lahek in preprost za izdelavo. Tak primer je prikazan na sliki 1. Slika 1. Preprosta žaga za rezanje stirodura Potrebujemo dve palici s prerezom 20 x 40 mm dolžine 780 mm in dve ena¬ kega prereza dolžine 450 mm. V krajši palici na koncu zvrtamo luknjici 0 1,5 mm, skozi kateri bomo napeljali jekleno žico. To pritrdimo kar z dvema vložkoma iz serijskih lestenčnih sponk. Žico nap¬ nemo z močno vrvjo, ki jo zvijamo s sred¬ njo letvico. Namesto vrvi uporabimo kar trak, ki se uporablja za dvigovanje rolet. Le malokatera vrv namreč zdrži napetost pošteno napete žice. Izvor napetosti Za izvor napetosti uporabljam majhen transformator moči 150 W z izhodno napetostjo 4 V, ki ravno zadošča za rezanje 70 cm dolgih plošč. Svetujem, Slika 2. Primer vpetja jeklene žice in priključitve napajalne napetosti da za izvor napetosti ne uporabljate sta¬ biliziranega usmernika. Skoraj gotovo boste uničili varovalko ali pa se bo pokadilo iz ohišja. Le malo usmernikov namreč prenese tokove, večje od nekaj amperov. Postopek rezanja Iz plošče stirodura z vročo žico izreže¬ mo obliko krila. Pri rezanju z nožem se pena preveč poškoduje. Pri rezanju si pomagamo s posebnimi šablonami iz vit- roplasta (slika 2), ki jih na ploščo stirodu¬ ra prilepimo z obojestranskim lepilnim trakom, ki ne sme biti premočan (primeren je le tisti brez tkanine). Profilna šablonska rebra prav tako naredimo iz vitroplasta, saj šablone iz vezane plošče za tanke profile niso dovolj močne. Pri Slika 3. Oštevilčena šablonska in končna rebra rezanju moramo upoštevati, da žica stali tudi nekaj stirodura okoli sebe. Zato moramo za 0,8 debelo žico pri šablon¬ skih rebrih upoštevati na vsaki strani 0,5 milimetra dodatka. Torej morajo biti šablone 1 mm debelejše od originalnega profila; hkrati morajo imeti zadnji rob nekoliko podaljšan (10 mm) zaradi naslona žice pred začetkom rezanja. Vse šablone na obeh straneh razdelimo na enako število delov, ki jih od zadnjega roba oštevilčimo z 1,2, 3, 4 ... (slika 3). Pripravljene šablone z obojestranskim samolepilnim trakom previdno prilepimo na krajše robove delov, pripravljenih za rezanje. Pri tem upoštevamo vse vedenje o zvitju krila, saj je s kotom nastavitve šablonskih reber to že določeno. Pozneje zvitja ne bo več mogoče spreminjati. Posamezni pripravljeni kos stirodura položimo med dve stekleni plošči velikosti 500 x 170 x 6 mm (ušesa) in 76 x 17 x 6 mm (centroplan). Te steklene plošče bomo rabili tudi pozneje, pri vakuumi- ranju, saj med celotnim postopkom izdelave zagotavljajo ustrezno togost in ravnost podlage. Pri rezanju potrebujemo pomočnika, ki bo vodil drugi konec žage. Najprej reže¬ mo po spodnji strani profila. Med reza¬ njem oba sporočata oznake, pri katerih se tisti hip nahajata. Najbolje je rezati od zadnjega roba proti prednjemu. Pri rezanju bodimo natančni, previdni in ne hitimo preveč. Prostor, v katerem režemo, mora imeti možnost zračenja, saj so plini, ki nastajajo pri taljenju stirodura, za zdravje škodljivi. Slika 4. Ostanke od rezanja sredice uporabi¬ mo pri vakuumiranju. Izrezane sredice previdno očistimo. Najbolje to storimo tako, da po površini rahlo podrgnemo z rezilom noža olfa. Površino lahko tudi rahlo zbrusimo, ven¬ dar to večinoma skoraj ni potrebno. Vgradnja nosilcev Na mestu, kjer bodo nosilci, sredico prerežemo. V centroplan bomo vlepili TIM 6 • februar 1997 • 9 MODELARSTVO cev. Z žico izrežemo primeren utor, ki ga pozneje še natančno pobrusimo. Kot nosilec kril uporabimo karbonsko cev z zunanjim premerom 8,2 mm in pre¬ merom odprtine 6,2 mm. Pred vgradnjo karbonske cevi vanjo vlepimo še 80 mm dolgo karbonsko cevko z luknjo 5 mm. V to cevko bomo pozneje vstavili glavni jekleni bajonet premera 5 mm. Cev je na bajonetnem delu priporočljivo oviti s slojem steklene tkanine ali pa še bolje s kevlarskim vlaknom. S tem pre¬ prečimo, da bi nam cev na najbolj obre¬ menjenem delu počila. Cev vlepimo z epoksidno smolo. V korenu kril prilepimo korenska rebra iz vitroplasta. V ušesi lahko vlepimo pokončen kar¬ bonski nosilec debeline 0,8 mm, ni pa nujno, saj na ušesa med letom delujejo le majhne sile. Prilepimo še prednjo letvico iz balze ter na ušesi končno rebro iz balze. Če želimo, lahko prilepimo tudi ozko zadnjo letvico, vendar to skoraj ni potrebno. Prednjo letvico lahko izdelamo tudi iz mikrobalona. Režo z okroglim nosilcem je skoraj nemogoče napraviti brez napak, ki pa jih lahko prikrijemo z 10 mm širokim trakom črnega debelega japonskega papirja. Prekrivanje s stekleno tkanino Krilo prekrivamo s stekleno tkanino, obvezno po postopku z vakuumiranjem. S ročnim polaganjem tkanine dosežemo bistveno slabšo kakovost. Površina ni tako gladka, trdnost je manjša, hkrati pa se poveča tudi masa konstrukcije. 0,4 mm. Poleg te je potreben še polivinil za izdelavo vakuumskih vreč, ter širok selotejp, s katerim zalepimo vreče na robovih. Vakuumske vreče najlaže izde¬ lamo iz polivinila, ki je namenjen izdelo¬ vanju vrečk za zamrzovanje živil. Do¬ bimo ga v vsaki trgovini z živili, navitega na tulcu. Krila prekrijemo z enim samim slojem steklene tkanine s površinsko maso 40 g/m 2 . Kril ne poskušajmo barvati, saj s tem le pridobimo na teži, ki si je ne more¬ mo privoščiti. Tudi dodajanje pigmenta ni priporočljivo, saj pri tako tanki tkanini ne bomo dosegli povsod enakomernega odtenka barve. Krila je najbolje pustiti nepobarvana. Slika 5. Pripravljena tkanina, epoksidna smola in celuloidna folija Izrežemo ustrezno velike kose tkanine trepezne oblike in jih na celuloidni foliji prepojimo s kvalitetno epoksidno smolo (slika 5). Pri prepajanju pazimo na pri¬ meren delež smole. Vlakna tkanine mora¬ jo obvezno potekati pod kotom 45° glede Slika 7. Vse skupaj priklopimo na vakuumski del kompresorja. selotejpom. Iz vreč naj segajo le konci cevk. Vse cevke nato spojimo in priključi¬ mo na kompresor (slika 7). Vreče morajo biti dobro zatesnjene. Naenkrat lahko vakuumiramo vse štiri sredice. Najprej prekrivamo spodnje strani, naslednji dan pa še zgornje. Pri tako tanki tkanini je namreč zelo težko kakovostno vakuumi- rati obe strani hkrati. Ko se smola dokončno strdi, lahko s kril odstranimo celuloid. Odvečno tkanino na robovih previdno obrežemo. Z brusilnim papir¬ jem na deščici pobrusimo spoj centroplan - uho. Ušesi prilepimo na centroplan z epoksidnim lepilom. Spoj kasneje ojači- Slika 6. Za vakuumiranje potrebujemo steklene plošče, polivinil za vaku¬ umske vreče, cevke in širok selotejp. Slika 8. Končni izdelek - plastično krilo Obstaja več načinov vakuumiranja, saj vsak modelar razvije svoj postopek z dobrimi in slabimi lastnostmi. Svoj po¬ stopek sem prilagodil vakuumiranju tanke tkanine na močno ukrivljen in tanek pro¬ fil, kjer je pomembno predvsem pravilno zvitje krila ter majhna teža. Za vakuumiranje potrebujemo v prvi vrsti vakuumsko črpalko (kompresor od hladilnika). Običajno se pri vakuumiranju uporablja tanek ultrapas. Zaradi velike ukrivljenosti površine ter tanke tkanine sem uporabil celuloidno folijo debeline na smer leta. Prav tako morajo biti vsa vlakna med seboj naravnana pod kotom 90°. Vakuumiramo tako, da okoli steklene plošče napeljemo plastično cevko preme¬ ra okoli 8 mm, v katero približno na vsa¬ kih 20 mm navrtamo luknjice s premerom 3 mm (slika 6). Te naj bodo obrnjene nav¬ zgor. Tako opremimo vse štiri steklene plošče. Nanje položimo izrezane sredice, nato pa še celuloidne folije s prepojeno stekleno tkanino. Vse skupaj položimo v vakuumske vreče, ki jih nato zalepimo s mo še z enim slojem steklene tkanine. Krila so tako končana (slika 8). Verjetno ste opazili, da je pri tem postopku za izdelavo plastičnih kril potrebna predvsem dobra priprava, za katero porabimo največ časa. Sama izdelava ne vzame veliko časa, taka krila pa so primerna predvsem za serijsko izdelavo. Pri gradnji vam želim veliko uspeha ter čim manj uničenega stirodura. Luka Žnidaršič 10 • TIM 6 • februar 1997 PRILOGA Timov test Burja - model RV-jadrnice Na našem trgu je zelo malo sestavljank modelov jadrnic. Večino jih modelarji izdelajo sami. Posebej priljubljene so jadrnice razreda G, ki jih modelarji izdelujejo pri krožkih na osnovnih šolah. Razlog za tolikšno priljubljenost so seve¬ da tekmovanja, ki jin je pri nas kar nekaj, od srečanj mladih tehnikov na vseh ravneh do državnih prvenstev. Na odprtih mestnih tekmovanjih v Ljubljani se zadnja leta zbere blizu sto tekmovalcev. Nedavno se je na trgu pojavil zanimiv domač izdelek z imenom burja. To je manjši radijsko voden model jadrnice, namenjen začetnikom in rekreativcem, ki ga lahko spuščamo na manjših vodnih površinah, v ribnikih in celo v bazenih. Vsi, ki so ga že izdelali, so pohvalili nje¬ gove dobre vozne lastnosti, model pa se je na tekmovanjih uvrščal med najboljše. Sestavljanko je mogoče dobiti pri ARK V. M. Komarov v Ljubljani. Sestavljanka Model jadrnice burja je kakovosten izdelek, ki je v celoti narejen iz epoksid- nega laminata. Burja je sicer 750 mm dolga RV-jadrnica, vendar je zaradi svoje dolžine primerna tudi za tekmova¬ nja v prosti vožnji. Z njo lahko tekmujemo v F5G (RV-modeli jadrnic) pa tudi v razre¬ du G (modeli jadrnic v prosti vožnji). Tehnični podatki: Dolžina: 750 mm Širina: 185 mm Površina glavnega jadra: 1260 cm 2 Površina rioka: 630 cm 2 Skupna površina jader: 1890 cm 2 Masa balasta (obtežila): od 600 do 1000 g V kartonski embalaži so spravljeni še izgotovljeni sestavni deli modela z vsemi dodanimi gradivi, ki jih potrebujemo za izdelavo. Vsi deli so natančno izdelani, zato je sestavljanje preprosto in hitro. V škatli najdemo trup modela s posebej izdelano palubo, (aminirano kobilico s kapljasto oblikovanim prostorom za ob¬ težilo in žep, ki ga vlepimo v dno trupa. Vanj vstavimo kobilico in jo učvrstimo z zatičem. Prednost snemljive kobilice je, da jo lahko kadarkoli preprosto zame¬ njamo s težjo ali lažjo, hkrati pa je model zato tudi prikladnejši za prevažanje. Jambor premera 6 mm je izdelan iz ogljikovih vlaken, v kompletu pa dobimo tudi par že izrezanih jader iz poliestrske folije (mylar) debeline 0,1 mm. Krmilo je rav tako laminirano in ga lahko upora- imo tako pri RV-izvedbi, povezano s ser- vomehanizmom kot nastavljivo za prosto vožnjo. Nanj je mogoče pritrditi meha¬ nizem za avtomatsko krmiljenje s po¬ močjo vetra. Kompletu so priloženi jasno narisan načrt in navodila za sestavljanje, tako da BURJA PODROČJE UPORABE: STOPNJA IZGOTOVITVE: GRADNJA: GLAVNE MERE: ŠIRINA MODELA: TIP JAMBORA IN JADER: MASA TESTNEGA MODELA KRMILA: x x MODEL JE PRIMEREN ZA: x x x X X JADRANJE x TEKMOVALNO JADRANIE G F5G x MODELI S POGONOM NA VETER VISOKA STOPNJA IZGOTOVITVE SESTAVUANKE LEPLJENJE IN SESTAVLJANJE IZDELANIH SESTAVNIH DELOV PO PRILOŽENIH NAVODILIH DOLŽINA MODELA: 750 mm 185 mm KLASIČEN 2000 g x SMER GLAVNO JADRO FLOK ZAČETNIKE UČENJE RV-JADRANIA IZKUŠENE JADRALCE TEKMOVALCE PROIZVAJALEC: NASLOV PROIZVAJALCA: ARK V. M. KOMAROV HUDOVERNIKOVA 8, UUBUANA TIM 6• februar 1997 • 11 NAGRADNA AKCIJA tudi začetniki, ki bodo navodila pazljivo prebrali, pri sestavljanju modela ne bodo imeli težav. Ker je model iz epoksidnega laminata, zadošča, da ga pobarvamo z barvnim lakom, ki ga izberemo po svojem okusu. Priporočam uporabo epoksidnih barvnih lakov ali sintetičnih lakov v pršilkah. Bar¬ vo nanašamo enakomerno in v čim tanj¬ šem sloju, pri čemer pazimo, da ne steče po površini. Jadralne lastnosti Burja ima dobre jadralne lastnosti, je zelo hitra in lahko vodljiva. Tistim, ki jad¬ ranje z modelom vsaj nekoliko obvlada¬ jo, ne bo povzročala večjih težav. Za¬ četnikom svetujem, da pri prvih pre¬ izkusih ne "odjadrajo" predaleč in si izkušnje nabirajo bliže bregu. S preizkušanjem bomo ugotovili, kako je treba nastaviti jadra in jambor, da model doseže največjo hitrost in da se med vožnjo drži predvidene smeri. Zaključek Vložena sredstva in čas, ki jih boste porabili za nakup in izdelavo burje, se vam bodo zaradi dobrih jadralnih last¬ nosti, zanesljivosti in vsestranske uporab¬ nosti modela ter užitkov pri jadranju več kot obrestovala. Opomba: Za vse tiste modelarje, ki bi želeli izdelati burjo na klasičen način iz lesnih gradiv, objavljamo pomanjšan načrt v Timovi prilogi. Roman Zupančič TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Spoštovani bralci! Na začetku šolskega leta smo vas povabili k sodelovanju v Timovi nagradni akciji pridobivanja novih naročnikov, ki jo tokrat organiziramo že tretjič in katere namen je spodbuditi zanimanje mladih za tehniko, jim približati domačo tehnično literaturo ter razširiti krog bralcev revije TIM. Preteklo je že nekaj mesecev oziroma polovica letnika, zato je čas, da vam sporoči¬ mo trenutni vrstni red najuspešnejših poverjenikov in druge podatke o sponzorjih, ki bodo tokrat prispevali nagrade. Pri zbiranju naročnikov so spet najprizadevnejši poverjeniki na šolah učitelji tehnične vzgoje, prav v vrhu pa isti kot lani, tisti, ki pod¬ pirajo našo akcijo in si prizadevajo mlade naučiti pri delu uporabljati tehnično strokovno literaturo. Največ naročnikov revije Tim so doslej zbrali poverjeniki na naslednjih osnovnih šolah: 1 . 0 . 2. O. 3.0. 4. O. 5.0. 6. O. 7. O. 8 . 0 . 9. O. 10. O. 11 . 0 . 13. O. 14. O. 15. O. Otočec (g. Marjan Jenko) 64 Križe (g. Janez Zazvonil) 58 Ljudski vrt, Ptuj (g. Jože Cvetko) 47 Jurij Dalmatin, Krško (ga. Marta Zorko) 31 Puconci (g. Ignac Ceh) 30 Murska Sobota I. (ga. Darija Golob) 28 Bojan Ilich, Maribor (g. Martin Knuplež) 26 Srečko Kosovel, Sežana (g. Miloš Škapin) 26 Gornja Radgona (ga. Jerica Zlatnik) 26 Davorin Jenko, Cerklje na Gorenjskem (ga. Mojca Milek) 25 Dušan Flis, Hoče (ga. Alenka Tomažin) 23 Pohorskega odreda, Slovenska Bistrica (ga. Andreja Novak) 21 Prof. dr. Josip Plemelj, Bled (g. Andrej Kecman) 21 Col (ga. Vera Podkrajšek) ] 9 zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov Seznam seveda ni zaključen in se bo do konca šolskega leta, ko bomo objavili tudi celotni spisek nagrad in donatorjev, ki bodo prispevali svoje izdelke v nagradni sklad akcije, najbrž še spremenil. Morda bo katerega od poverjenikov spodbudil, da bo še popravil uvrstitev ali se povzpel na mesta, ki prinašajo eno izmed privlačnih nagrad. Svoje izdelke in darilne pakete so v nagradni sklad že prispevali: GM&M iz Grosupljega, Unihem iz Ljubljane, MIBO-modeli iz Logatca, Prometej Art & Hobby iz Ljubljane, Rubico iz Celja ter MACH industries iz Loke pri Zidanem mostu. Akcija torej še ni zaključena in do junija, ko bomo razdelili nagrade, je še dovolj časa za vse, ki želijo v njej sodelovati in pomagati pri širjenju kroga bralcev revije TIM in tehnične kulture med mladino. Kdor se bo torej odločil za sodelovanje v akci¬ ji ali skušal povečati število doslej zbranih naročnikov, ima še vedno čas, da nam posreduje podatke o novih naročnikih. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, a. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. februarja 1997 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Marija Plantan, Ob težki vodi 74, 8000 Novo mesto, Peter Berce, Milčinskega 7, 3000 Celje, in Darko Jularič, Cesta 24. junija 78, 1231 Ljubljana-Crnuče. NAROČILNICA _ _ Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: __ Poštna številka in kraj: _ Datum: Podpis: Vse morebitno spore rešuje sodišče v Ljubljani. 12 • TIM 6 • februar 1997 REPORTAŽA Natečaj F Al za mlade likovnike Znamka Aeromanije Mednarodna aeronavtična zveza FAI je tudi za leto 1997 razpisala natečaj za mlade likovnike. Z njim naj bi vzbudili zanimanje za letalski šport in letalstvo ter vesoljsko tehniko nasploh. Tema letošnjega natečaja je: "Oblikovanje letalske ali vesoljske znamke namišljene države Aeromanije". Oblikovna zasnova znamke mora vsebovati: a) ime države ("Aeromania"), kar naj bi, v prenesenem pomenu, pomenilo zanimanje ali navdušenje za letalstvo, b) monetarna vrednost znamke - 10 enot, c) motiv je lahko letalski ali vesoljski, pri tem pa beseda letalski ne pomeni zgolj komercial¬ nih ali vojaških letal; FAI še posebej priporoča motive s področja športnega letalstva, kot so: - baloni, jadralna letala in padala, - akrobatska letala, - zmaji in motorni zmaji, - mikro in ultralahka letala, - leteči modeli, - letenje z lahkimi letali in helikopterji. Za zbiranje oblikovnih zasnov je zadolžena v svoji državi vsaka članica FAI posebej (pri nas Letalska zveza Slovenije). Vsaka država članica FAI lahko pošlje na natečaj največ 9 risb (po 3 za vsako kategorijo). Vsi predlogi morajo biti zbrani na sedežu FAI v Parizu do 30. aprila 1997. Poslane predloge bo ocenila mednarodna žirija. Zmagovalci v posameznih starostnih ka¬ tegorijah bodo prejeli zlate, srebrne in brona¬ ste medalje skupaj z diplomami. Podelili jih bodo na Generalni konferenci FAI v Rio de Ja- neriu oktobra 1998. Zmagovalcem, ki se pro¬ glasitve ne bodo mogli udeležiti, bodo prizna¬ nja in medalje na posebnih slovesnostih vročili predstavniki nacionalnih zvez. Vsa dela, oslana na FAI, postanejo in ostanejo last FAI, i jih lahko uporablja v različne namene. Pravila natečaja FAI za mlade umetnike za leto 1997 1. sodelovanje: Na natečaju lahko sodelujejo vsi otroci v okviru starostnih skupin, ne glede na to, ali so v kakršnem koli sorodstvu s člani nacionalnih letalskih zvez ali FAI ter katere koli druge orga¬ nizacije. 2. starostne skupine: I. starost od 6 do 9 let (datum rojstva od 1. maja 1987 do 30. aprila 1991). II. starost od 10 do 13 let (datum rojstva od 1. maja 1983 od 30. aprila 1987). III. starost od 14 do 17 let (datum rojstva od 1. maja 1979 do 30. aprila 1983). 3. Format: Zahtevani format je A 3 (297 x 420 mm) ali zelo podoben. 4. Materiali: Za znamko lahko uporabite: - vodene barvice, - akril, - oljna barva, - tuš, - črnilo, - flomaster, -drugi neizbrisljivi materiali. Ne smete uporabljati npr. oglja, svinčnikov in drugih zbrisljivih materialov. 5. Oznaka: Na hrbtno stran je treba napisati: - naziv, - priimek, - ime, - naslov, - datum rojstva, - državljanstvo, - naziv in naslov šole učenca, - potrdilo o identiteti. 6. Potrdilo o identiteti: "Potrjujem/potrjujemo, da je to izvirno in samostojno delo... (ime in priimek)". Potrdilo naj podpišejo starši ali skrbniki, učitelj ali druga primerna oseba. 7. Naslov za sodelujoče: Vsa dela morajo biti poslana na naslove nacionalnih letalskih zvez, članic FAI. Na natečaju FAI bodo sodelovala samo dela, naslovljena na nacionalne zveze, članice FAI, ki bodo prispela v Pariz do 30. aprila 1997 in bodo predana mednarodni žiriji. Ce ste se odločili za sodelovanje, pošljite svoje delo najkasneje do 30. marca 1997 na naslov: LETALSKA ZVEZA SLOVENUE Poštni predal 496 1001 Ljubljana 8. Nagrade: Devet najuspešnejših mladih likovnikov (po tri iz posameznih starostnih kategorij), katerih dela bodo izbrana za sodelovanje na med¬ narodnem natečaju FAI, bo Letalska zveza Slovenije nagradila z medaljami LZS, poseb¬ nimi priznanji, knjižnimi nagradami in obiskom letalskega mitinga ob dnevu letalstva. Timov portret Sevničan Drago Perc, ki bo letos dopolnil 30 let, se je raketnemu modelarstvu zapisal že v šestem razredu osnovne šole. Imel je to srečo, da je Sevnica eno središč slovenskega raket¬ nega modelarstva. Ko je opazoval, kako člani Astronavtično raketnega kluba Vega s sosed¬ njega griča izstreljujejo modelarske rakete, ga je to dogajanje tako prevzelo, da se jim je pridružil in se vključil v delo kluba. Dobro se še spominja prvega tekmovanja, ki se ga je udeležil na Ljubljanskem barju. Zase¬ del je namreč zadnje mesto z ničlami v vseh treh startih in to predvsem zaradi slabih motor¬ jev. Vendar ga to ni potrlo, temveč se je še bolj zagnano lotil modelarjenja. Svoje prve tek¬ movalne uspehe v raketnem modelarstvu je dosegel leta 1984, ko je na republiškem prvenstvu osvojil dve tretji mesti v kategoriji raket s padalom in raket s trakom. Odtlej se je le redko vrnil s kakšnega tekmovanja brez medalje. V jugoslovanski reprezentanci ni nikdar nasto¬ pil, čeprav je bil vedno med najboljšimi. V Sloveniji imamo preveč dobrih raketnih mode¬ larjev, tako da vsem ni uspelo priti v reprezen¬ tanco. Tako je Drago dobil prvo priložnost nastopiti v državni reprezentanci šele leta 1992 po osa¬ mosvojitvi Slovenije. Tedaj se je naša repre¬ zentanca tudi prvič samostojno udeležila sve¬ tovnega prvenstva na Floridi v ZDA. Že svojo prvo priložnost je izkoristil v najboljši možni meri, saj je osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji raket s padalom, z ekipo pa tretje mesto. Na naslednjem svetovnem prvenstvu bi mu skoraj uspelo ubraniti naslov. Osvojil je nam¬ reč srebrno medaljo. Poleg obeh svojih najboljših dosežkov pa se lahko pohvali tudi z drugimi vrhunskimi rezul¬ tati. Naj jih naštejemo samo nekaj: drugo mesto ekipno na evropskem prvenstvu leta 1995 v S6A, drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala tega leta v isti kategoriji ter več uvrstitev na stopničke za zmagovalce v različnih kategorijah na tekmovanjih FAI, državnih in nekdanjih republiških prvenstvih. Drago je športnik od glave do peta, saj se je včasih, razen z raketnim modelarstvom, ukvar¬ jal tudi z drugimi športi. Treniral je rokomet, bil je občinski prvak v teku na 60 metrov, dvakrat _pa celo občinski prvak v smučarskih skokih. Se vedno se rekreativno ukvarja z ma¬ lim nogometom, košarko, plavanjem in smu¬ čanjem. V matičnem klubu je ves čas zelo dejaven, med drugim je bil osem let njegov predsednik. Ima posluh za delo z mladimi, saj na tamkajšnji osnovni šoli že dvanajst let uspešno vodi raket- nomodelarski krožek. V državni reprezentanci občasno opravlja tudi funkcijo trenerja. Za svoje delo in športne rezultate je bil de¬ ležen vrste priznanj. Dvakrat je dobil plaketo Športne zveze Slovenije za tekmovalne do¬ sežke, trikrat zlato plaketo LZS, dvakrat sre¬ brno in enkrat bronasto. Tudi v domačem okolju cenijo njegove dosežke, saj je zanje prejel priznanje občine Sevnica. TIM 6 • februar 1997 • 13 RADIJSKO VODENJE Timov test Primerjava baterij Ni-Cd Sanyo N-SCRC-SP ter Panasonic SP in EX Dr. Jan I. Lokovšek Prihaja novi Panasonic EX Akumulatorske baterije velikosti sub C (043 x 23 mm) so predpisane za mnoge modelarske tekmovalne kategorije. Zato na tem področju že dolgo divja prava bitka med različnimi proizvajalci, za ka¬ tero se zdi, da jo ta trenutek dobiva ja¬ ponski proizvajalec Panasonic. Panasonic že nekaj časa opozarja nase; marsikateri naš modelar tekmuje s temi baterijami. Nedvomno je res, da imajo večjo kapaciteto od najhujše kon¬ kurence (Sanyo), so lažje, nekoliko draž¬ je, imajo pa tudi svoje muhe. Pri nas so zanimive zlasti na tekmovanjih v petmi¬ nutnih dirkah (FSR-ECO) in daljših (FSR- nacional), za katere je velikost celic pred¬ pisana. Nedvomno bodo nove baterije kmalu naprodaj tudi v naših trgovinah, predvidena cena pa znaša kar 15 DEM za kosi Na vprašanje, ali ponuja nova baterija več ali manj, naj odgovori na¬ slednji primerjalni test. Panasonic Crno-rumene celice so se pojavile že leta 1995. Uradno se imenujejo P 170 SCR »SP«. Čeprav na taki celici piše 1700 mAh, jih uradno prodajajo kot 1900 mAh; meni jih je uspelo »prignati« do 2100 mAh, kar je lepa vrednost! Se več pa obetajo rdeče-črne celice, ki nosi¬ jo oznako P 180 SCRZ »EX« in imajo uradno zagotovljeno kapaciteto 2050 mAh. Te so se pojavile ob koncu leta 1995. Po desetih ciklih sem jim izmeril kapaciteto 2280 mAh. Hkrati so te bate¬ rije še za 11 % lažje od konkurence. Sanyo Ta ugledna firma ima tudi nekoliko daljšo tradicijo. Njihova 56-gramska ce- Panasonicovi akumulatorski bateriji velikosti sub C SP in EX lica zmore uradno 1900 mAh, kar tudi drži. Ta baterija ima nižjo notranjo upor¬ nost, daljšo življenjsko dobo, hitreje jo lahko polnimo in je nasploh trpežnejša. Razne manjše specializirane mode¬ larske firme (LRP, Trinity, itd.) ponujajo t. i. selektirane, lahko bi jim rekli izbrane ali sortirane celice, ki premorejo še kakih 50 do 100 mAh več. Poleg tega imajo za seboj že po 10 do 12 ciklov in so že, kakor pravimo, formirane in pripravljene za dirke. Baterije na testu Zvezda testa je seveda novi Panasonic EX, ki je bil kupljen na sejmu v Stutgartu pri modelarjem znanih firmah LRP in Gundert. Del teh baterij je bil povsem nov, za seboj so imele le formiranje in test pa še nobene prave dirke. Preostala tipa, tj. sanyo in rumeno-zeleni Panaso¬ nic sta sicer imela za seboj že nekaj dirk, prav tako pa še ne cele tekmovalne sezone. Poleg tega sem meril le po en ali dva paketa baterij, kar statistično gle¬ dano ni najbolj ugodno. Da je to res, potrjuje tudi primerjava med enakimi paketi. Skoraj identični paket Sanyo, se v srednjem delu karakteristike ni tako pre¬ pričljivo odrezal, kot prvi vzorec! Meritve Meritve sem izvajal pri značilni obre¬ menitvi 20 A. V diagramu sem narisal odvisnost napetosti od obremenitve. V tabeli najdete natančne rezultate, kjer sem v rubriki »A« tudi izračunal, za koliko imajo celice Sanyo večjo napetost od novih črno-rdečih panasonicov. Za¬ nimiva je tudi rubrika o temperaturi, ki izda, da je tempe¬ ratura celic po dirki kar visoka, 56° do 58° C! Navadno ki je boljši od klasičnega polnjenja s kon¬ stantnim tokom. Tok polnjenja sem omejil na 3 A, kot ga za svoje celice predpisuje Panasonic. Pri tem moram poudariti, da lahko celice Sanyo polnimo tudi s tokom prek 8 A! Ker sem panasonice plačal iz svojega žepa, si nisem mogel privoščiti, da bi jih bolj »prignal« in ugotavljal, kdaj jih bo pobralo. Tako praksa kot teorija pravita, da baterija najbolje deluje takrat, ko sta tok polnjenja in praznjenja približno enaka. Z 20 A ni mogoče polniti niti celic Sanyo, se pa tej vrednosti lahko približamo z refleksnim načinom polnjenja (do 1 2 A!). Baterije Ni-Cd na testu: Sanyo SCRC-SP (1900), Panasonic Pl70 SCR SP (1900) IN Panasonic Pl 80 SCRZ EX (2050) Tabela I t(min.f USANYO (V) UPANSP (V) UPANEX~(V) a (V) t(°C) namreč štartamo s celicami, ogretimi na vsaj 32° C, da je notranja upornost primerno majhna. Meril sem komplet sedmih celic, ki je predpisan za kate¬ gorijo ECO. Baterije sem pred tem formi¬ ral po predpisanem postopku. Pri pol¬ njenju sem uporabil t. i. refleksni način, 14 • TIM 6 • februar 1997 U(V) 10,00 RADIJSKO VODENJE 9.00 8.00 7.00 6.00 6,00 4.00 3.00 2,00 1,00 0,00 0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 Diagram: Očitno je, da EX daje največ Potemtakem bi na tak način lahko polnil tudi panasonice s tokom vsaj 5 do 6 A. Po pričakovanju ima pri tej obremenitvi tudi najboljši panasonic v primerjavi s sanyom v povprečju še vedno 20 do 30 mV nižjo napetost na celico. Pač pa pokaže svojo prednost šele proti koncu, ko sanyu »poide sapa« To je pač posle¬ dica večje kapacitete. Na splošno je panasonic boljši pri nižjih tokovih. Največ, kar lahko pre¬ nese, pa je le 30 A, kar pomeni, da to ni baterija za tekmovanje letalskih modelov z eno- in polminutnim delovanjem pogon¬ skega motorja. Tam suvereno vladajo celice Sanyo! Formiranje S to besedo opisujemo obveznih nekaj ciklov polnjenja in praznjenja, ki so po¬ trebni, da celica doseže svoje lastnosti. Sanyo je bil nared že po treh do štirih cik¬ lih, panasonicu pa je razpoložljiva ka¬ paciteta rasla še vse do desetega cikla. V tem trenutku ne morem reči, ali je to 3,50 4,00 4,50 5,00 5,50 6,00 6,50 7,00 l= 20A dobr/s ali slabo, pomaga pa mi pri sklepanju, ko skušam napovedati »pri¬ hodnost« take baterije. S sanyom tekmu¬ jem namreč že dalj časa, rdeče-črni panasonici pa so šele prišli. Predhodniki teh (vijoličaste celice) so imeli podoben začetek, pa so zdržali le eno sezono, in to ne samo pri meni. V modelu Naj vas opozorim, da primerjava v modelu ni vedno pravilna. Če smo prej imeli model »uglašen« s celicami vrste Sanyo in vgradimo najlepše panasonice, opazimo najprej, da je start z rumeno- črnimi celicami manj oster, pa tudi vož¬ nja malce počasnejša, vozimo pa lahko za več kot 15 sekund dlje. Rdeče-črne celice so pri štartu skoraj tako hitre kot sanyo, pač pa imajo že po prvi minuti za desetinko volta do dve manjšo napetost. Trajanje pa je še daljše, tudi do pol mi¬ nute več. Zaključek je jasen: nedvomno je treba model prilagoditi novim celicam tj. izbrati primernejši ladijski vijak! Paket sedmih panasonicov je tudi neko¬ liko lažji (za 42 g), »mehkejši« in se za odtenek bolj segreje. Zaključek Nove celice Panasonic EX bodo ned¬ vomno baterije zmagovalcev v pet- in sedemminutnih dirkah. Pač pa bodo ti svoj uspeh drago plačali. Napovedo¬ vanje je sicer nehvaležno, pa vendarle lahko na podlagi dosedanjih izkušenj z vijoličastimi in rumeno-črnimi celicami rečemo naslednje. Celice moramo naprej formirati, če jih slučajno nismo kupili že take pri Kielu, Trinityju ali LRPju. Opra¬ vimo vsaj deset ciklov, pri čemer bomo začeli s 14-urnim ciklom in končali z enournim triamperskim. Sledilo bo tri do pet pravih voženj v modelu, da ga urav¬ namo, izberemo pravi vijak itd. Nato so baterije nared in lahko pričakujemo na¬ daljnjih dvajset voženj pod najboljšimi pogoji. Potem pa bodo začele lastnosti teh supercelic (po pričakovanju) slabeti. Ta napoved sledi iz dosedanjih izkušenj, vendar ni nujno, da se vedno uresniči. Nedvomno pa zahteva od modelarja tek¬ movalca posebno obnašanje. Celice EX torej niso baterije za trening, v ta namen uporabimo drugel Pri tem še posebej poudarjam, da lahko z vsakim paketom baterij vrste Panasonic EX dnevno oprav¬ imo le eno hitro polnjenje in eno vožnjo! Upoštevati moramo, da je model za¬ pletena kompleksna celota, kjer je enako pomembna cela vrsta sestavnih delov: elektromotor, trup, predvsem pa vijak, da o taktiki vožnje sploh ne govorimo. Dobra baterija je pač potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za zmago. Tudi če imamo za 1 0 do 15 % boljšo baterijo, nikoli ne zanemarimo drugih elementov. Novosti na modelarskem trgu Pri Nebcu imajo zelo privlačen model znanega športnega enomotornega letala piper arrow. To je zares prekrasen mo¬ del, prava maketa. Orjak ima razpetino čez 2 m, tehta malo več kot 5 kg, in če imate potrpljenje, lahko izdelate vse de¬ tajle vključno s pozicijskimi lučkami! Po¬ ganja ga lahko dvotaktni motor z de¬ lovno prostornino 10 do 15 cm 3 ali pa šti- ritakni 15 do 20 cm 3 . Komplet, ki vsebu¬ je prav vse razen motorja in RV-naprave, stane 39.000. SIT. Ko pogledamo k modelom avtomo¬ bilov, srečamo poleg drage future tudi cenejši, pa prav tako imeniten "off road buggy" v razmerju 1 : 8, magika xs. Se¬ stavite jo lahko tudi v izvedenki s štiri¬ kolesnim pogonom. Takrat tehta približno 3,4 kg. Pri Nebcu jo lahko kupite bodisi posamezno (62.000 SIT) ali pa skupaj z RV-napravo, baterijami, štarterjem in vsem drugim priborom (1 10.000 SIT). Samo natančen pogled izda, da gre za model in ne za pravo letalo. Leteča maketa piper arrow II. Magika XS je model vrste off road. TIM 6 • februar 1997 • 15 ZA SPRETNE ROKE ZA SPRETNE ROKE 1 ~7 220 20 260 Ptičj a krmilnica Kosovnica: 16 • TIM 6 • februar 1997 TIM 6 • februar 1997 • 25 ZA SPRETNE ROKE Ptičja krmilnica Ptice so koristne, česar se zaveda vsak sadjar. Postavlja jim hišice valilnice, da ptice v njih gnezdijo, te pa pridno pobi¬ rajo mrčes v sadovnjaku. Ptice selivke se pozimi preselijo v toplejše kraje, precej pa jih prezimuje pri nas. V hudi zimi si ne najdejo dovolj hrane in se približujejo naseljem. Pomagamo jim lahko tako, da jim pokladamo pičo. Hrana za ptice mora biti ustrezno sestavljena iz semen in maščob oziroma lojev. Krušne drobtinice niso primerne, ker zaradi vsebnosti kvasa pticam škodujejo in te lahko poginejo. Na potovanjih vedno z zanimanjem opazujem in si zabeležim, kakšne hišice in krmilnice ljudje postavljajo pticam v različnih krajih. Poglejmo si eno od zanimivejših izvedb. Ta ima strmo streho in je kar zahtevna za izdelavo. Mogoče pa nas bo ravno to spodbudilo, da se preizkusi¬ mo v sposobnosti in jo izdelamo. Za material uporabimo smrekove deščice, primerna pa je tudi vezana plošča ali podobno. V tem primeru se bomo morali nekoliko bolj potruditi z impregnacijo. Predlagam naravno luže- nje in nato voskanje. Kemični sestavki še dolgo izločajo neprijeten vonj in škod¬ ljive snovi, kar pticam ne ustreza in se take hišice izogibajo. Na hišico je postavljena dvokapna streha z velikimi nadstreški. Predlagana izvedba je predvidena za nasaditev na lesen količek. Zaradi mačk priporočam zelo visokega, še bolje pa bo, da krmilni¬ co obesimo. Izvedbo obešanja pre¬ puščam posamezniku. Pri tem naj vsakdo premisli, kako bo krmilnico polnil oziro¬ ma, kako jo bo lahko dosegel in pritegnil k sebi. Priporočljivo je, da znotraj pod vrh krmilnice vgradimo poličko ali paličico, da se ptica odpočije v njenem zavetju ter skrije pred roparicami. Sama izvedba se začne s preučitvijo načrtov in postopka sestavljanja. Načrt fotokopiramo ali prerišemo v pravi ve¬ likosti. Pritrdimo ga na večji kos lepenke in čezenj napnemo prozoren polivinil, ki bo načrt varoval pred umazanijo in poškodbami, pa vendar bo vedno pri roki za primerjavo pri izdelavi posa¬ meznih delov. V predloženem načrtu je predstavljena izvedba s stranicami, odprtimi na vse štiri strani, lahko pa naredimo tudi tako krmil¬ nico z zaprto zadnjo stranico. V tem pri¬ meru, in če želimo krmilnico obesiti na zid, je treba izžagati zadnjo steno ustrezne velikosti ter na zadnji strani odstraniti nadstrešek krmilnice. Naša kr¬ milnica je dvokapnica s strmo streho in zaprtim nadstrešjem. Na sprednji in zad¬ nji strani ima po dve paličici, na katere lahko ptič sede, ko prileti v krmilnico. Paličica naj bo obvezno oglata ali ozobljena (palica za moznike); lahko je debelejša kot v načrtu, vendar pri tem ne gre pretiravati. Pri izdelavi pazimo na simetrijo delov, ki imajo nasprotne nagibe stičnih po¬ vršin. Ze na začetku se tudi odločimo, ali bomo dele sestavili z žeblji ali privijačili z lesnimi vijaki, lahko jih tudi zlepimo s pomočjo moznikov. Vrh hišice ima sle- mensko korito za boljšo zaščito stika obeh delov strehe. Streho je mogoče tudi odpirati za dosipavanje piče ali čiščenje, teaaj vgradimo dva šamirja. Sestavne dele bomo tokrat izdelali s pomočjo manjše tračne žage (PROXXON MBS 220/E). Iz letve 1 0 x 45 mm pod kotom izža- gamo oba dela - robova (4) in v vsakega zavrtamo luknjo za paličico 0 5 mm (8). Za bočni steni (5) uporabimo desko 20 x 150 mm. Zarišemo središče polkroga in ga izrežemo. To lahko storimo s tračno žago, ali pa znotraj oboda zvrtamo v polkrogu niz lukenj, odstranimo les in z rašpo rob dokončno obdelamo. Nato odrežemo stranici ob dnu in zgoraj nad središčem (glej risbo), vendar z nadmero 10 mm (1 17 + 10), da laže skobljamo pod kotom. Najbolje, da to storimo še pred izrezovanjem polkroga. Naklon pri dnu krmilnice prilagodimo z brušenjem, da lahko stranice združimo z dnom (6). Dela strehe (2) izžagamo iz deske 20 x 220 mm. Nažagamo ju na dolžino z nadmero 2 mm in položimo enega poleg drugega, da laže obdelamo nagib stičnih ploskev. Pri skobljanju stičnih ploskev pazimo, da dobimo ustrezen kot naklona strehe. Prav tako uskladimo prileganje obeh bočnih sten (5) k strehi (2). Sedaj ko imamo osnovno konstrukcijo (iz delov 2, 4 in 5), ji prilagodimo dno (6) in prednji steni (3). Vanju zvrtamo še luknji 0 5 mm. Če se vse stične površine lepo prilega¬ jo, s skritimi žeblji ali mozniki sestavimo hišico, odvisno oa načina sestavljanja. V izvrtine vlepimo paličice, nato vse povr¬ šine obrusimo s finim brusilnim papirjem ter površino povoskamo in zgladimo. Mogoče jo je tudi pobarvati, vendar pri tem pazimo, da premaz ni strupen in nima neprijetnega vonja. Poleg zadovoljstva ob lepo narejenem izdelku nas veseli, da smo s krmilnico naredili tudi nekaj koristnega. Postavimo jo na vrt ali okensko polico, da bo v veselje tudi lačnim pticam. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Vinku Terkaju za oblikovni osnutek in izvedbo. Marjan Velechovsky Tračna žaga MBS 220/E Tehnični podatki: Napajalna napetost: Hitrost traku: Največja širina obdelovanca: Največja debelina obdelovanca: Velikost delovne mize: Nagib delovne mize: Mere traku: 1060 x 5,0 x 0,4 mm (za žaganje lesa) 1060 x 5,0 x 0,5 mm (za žaganje jekla in medenine) 1060 x 3,5 x 0,4 mm (za žaganje aluminija in umetnih mas) 1060 x 3,0 x 0,3 mm (za žaganje kamna, keramike in stekla) 220 V 120-250 m/min (nastavljiva) 150 mm 80 mm 200 x 200 mm 0-45° (nastavljiv) RUBICO TRADE d.o.o. Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje Telefon: 063/442-253, 442-449, faks: 063/26-820 n il i iv._v.y Zastopstvo za natančno električno orodje in druge stroje firme PROXXON - Kovinotehna, PC Celje - Kovinotehna, PC Mak Maribor - Kovinotehna, PC Ruda Izola - Kovinotehna, PC Brežice - Kovinotehna, PC Zelezninar Celje - Gasilska oprema, Trgovina Mladi tehnik, Ljubljana tel.: 063/432-000 tel.: 062/641427 tel.: 066/62421 tel.: 068/628-57 tel.: 063/443-188 tel.: 061/12-61-155 - Metalka Trgovina, Blagovnica Dalmatinova, Ljubljana tel.: 061/13-11-155 - Eurodom BTC, Ljubljana tel.: 061/14-02-036 - Promodel Remiko - Mladi tehnik, BTC - hala D, Ljubljana tel.: 061/18-51 -668 - Slovenijales Hobby, Ljubljana-Črnuče tel.: 061/16-13-566 - Elba, Šentjur tel.: 063/74-10-151 26 • TIM 6 • februar 1997 MAKETARSTVO N/ Sola plastičnega maketarstva (38. del) Akrilne barve Mitja Maruško Svoje prve letalske makete nisem po¬ barval. Pogled na lično pobarvan Revellov meseršmit Me 262 pa me je spodbudil k barvanju maket. Revellove barvice so bile na voljo v Mehano- tehnikini trgovini, vendar si za ceno treh pločevink lahko kupil že novo maketo, zato sem uporabil kar običajno stensko barvo sinkolit. Te je bilo v osnovnih tonih kar dovolj pri hiši, zato so bile moje makete še nekaj let deležne "zidnega barvnega oklepa", na katerem so se nalepke srebrile, srebrno barvo pa je nadomeščala mešanica sive in svetlo¬ modre. Toda zgledi vlečejo in fotografije v mojih prvin maketarskih revijah so vele¬ vale uporabo Humbrolovih barv. Tem so se v zbirki še neuporabljenih pločevink kmalu pridružile še cele palete drugih proizvajalcev, dokler me skušnjava ni prignala do uporabe akrilnih barv. Meglice neprijetnega vonja po uporabi zračnega čopiča so izginile, prav tako ni bilo več potrebno odpiranje oken v večer¬ nem zimskem mrazu. Kakšne so torej akrilne barve in ali res niso škodljive? Struktura akrilne barve se razlikuje od običajnih lakov. Sintetični nosilec pig¬ menta je v bistvu tekoča plastika, katere oprijemljivost je izvrstna. Voda v barvi je pravzaprav medij za nanos pigmenta. Akrilne barve vsekakor niso sinonim za neškodljivo, pa tudi vsaka akrilna barva nima vodne osnove. Verndarle pa so akrilne barve ene najmanj škodljivih in nevarnih barv. Z njihovo uporabo se bomo rešili škodljivih in vnetljivih hlapov topil v običajnih lakih. Akrilne barve zahtevajo posebno rav¬ nanje. Nekateri proizvajalci odsvetujejo njihovo hranjenje pri temperaturi pod lediščem, drugi pa zatrjujejo, da akrilni barvi zamrznitev ne bo škodila. Izkušnje potrjujejo tako prvo kot tudi drugo trditev. Praviloma lahko akrilne barve redčimo z alkoholom ali vodo. Z dodajanjem teko¬ čih detergentov, kot so običajni detergen¬ ti za pomivanje posode ali tekoča mila za vetrobranska stekla, povečamo viskoz¬ nost barve in omogočimo enakomernejšo porazdelitev pigmenta po površini. Tudi suši se barva počasneje. Toda pazite! Dodani detergent lahko v nekaterih akril¬ nih barvah povzroči nastanek barvnih grudic, ki jih ni mogoče raztopiti. Priprava površine plastične makete mora biti ob uporabi akrilnih barv še doslednejša. Sleherni oljni madež, prstni odtis in podobna nesnaga povzroči slab oprijem akrilne barve. Napako bomo za¬ sledili prepozno, najpogosteje šele ta¬ krat, ko bomo odstranjevali maskirni trak. Površino makete temeljito operemo z redko milnico in jo nekajkrat speremo pod tekočo vodo. Lahko jo očistimo tudi z alkoholom in vato. Skoraj vse akrilne barve je treba pred uporabo razredčiti. To velja tudi za tiste vrste barv, ki so že pripravljene za uporabo v zračnih čopičih. Alkohol je običajno primernejše razredčilo, saj je redkejši od vode. Nekateri proizvajalci barv pa ponujajo posebna razredčila, čeprav načeloma lahko v vseh akrilnih barvah kot razredčilo uporabite vodo. Pa še skrivnost: uporabljajte destilirano vo¬ do! Za čiščenje čopičev bo zadoščala navadna voda z dodatkom detergenta. Zračne čopiče očistimo z daljšim izpiha- vanjem vode po vsaki uporabi barve. Občasno pa za popolnejše čiščenje zračnega čopiča vseeno uporabimo nitrorazredčilo. Ob tem ne pozabimo temeljito prezračiti delovnega prostora. Alkohol je izvrstno čistilo za že neko¬ liko posušene barve na čopičih in vseh ti¬ stih mestih, kamor barva ne sodi. Hkrati pa je tudi agresivno topilo sleherne akrilne barve, zato z njim lahko z makete po mili voljo odstranimo že nanešeno in nekaj dni sušeno akrilno barvo. Preprosto vzamemo kos vate, jo namočimo v alko¬ hol in barvo obrišemo. Na tako obrisano in suho površino lahko znova nanesemo akrilno barvo. Ce uporaba akrilnih barv v zračnih čopičih sicer ni nikakršen problem, pa je ročno barvanje z akrilnimi barvami za neizkušenega maketarja lahko prava nočna mora. Veliko je takih, ki zatrjujejo, da akrilnih barv sploh ni mogoče upo¬ rabljati za ročno nanašanje. Nekaj težav je in tega ne gre zanikati. Za ročno bar¬ vanje potrebujemo nekoliko gostejšo barvo, ki pa se vendarle mora dobro razlivati. Težava pri ročnem nanašanju akrilnih barv je v tem, da se zelo hitro sušijo, zato jim dodajamo tekoči deter¬ gent. Tako pripravljene barve nikoli ne stresajmo, saj bi to v njej povzročilo na¬ stanek zračnih mehurčkov, ki se jih ne bomo zlahka znebili. Barvo vedno zmešamo v posebni po¬ sodici in jo nikoli ne vračamo v plo¬ čevinko s še neuporabljeno barvo. Pre¬ izkus barve na opuščeni maketi in na še nepobarvanem kosu plastike nam poma¬ ga pri pripravi primerno goste barve. Za barvanje vedno uporabljamo širši ploščat čopič, s katerim ne zajamemo preveč barve. Akrilne barve nikoli povsem ne razvlečemo. Z nekaj vaje bomo ob nana¬ šanju primerne količine barve dosegli rahlo prelivanje posameznih nanosov. Pri sušenju si lahko vedno pomagamo s sušil¬ nikom za lase, ki pa ne sme razpihovati še tekočih in nekoliko debelejših slojev barve. Zračnih curek ne sme biti prevroč. Običajno je potrebnih nekaj nanosov barve. Uporaba barve, ki je redčena z alkoholom, in nepazljivo ročno barvanje lahko načneta predhodni sloj. Popolno¬ ma suh sloj barve je seveda manj občutljiv. Akrilno barvo zaščitimo z nekaj nanosi prozornega akrilnega premaza, ki lahko vsebuje tudi zaščitna sredstva. Ta varuje¬ jo pigment v barvi pred vplivom ultravi¬ joličnih žarkov. Sloj svetlečega akrilnega laka zaščiti barvni sloj pred možnim škodljivim vplivom tekočin za nanašanje, TIM 6 • februar 1997 • 27 MAKETARSTVO mehčanje in utrjevanje nalepk. Čeprav večina tovrstnih sredstev ne učinkuje škodljivo, previdnost in predhodni preiz¬ kus nista odveč. Slovenski uvozniki plastičnih maket so poskrbeli za zadovoljivo oskrbo z običaj¬ nimi laki. Vsem, ki spremljate maketarsko šolo, so dobro znane barvne palete Revellovih, Humbrolovih in Testorsovih barv. Poleg barv so na voljo še razredči¬ la in topila, prozorni laki in premazi; pa tudi ostra n jevaIcev lakov ne smemo poza¬ biti. V Italerijev maketah bomo na navodilih za barvanje zasledili številčne oznake za Testorsove barve. Airfix in Heller sledita Humbrolovi paleti, Revell pa računa na svoje številne kupce. Le red¬ kokdaj bomo zasledili primerjalne ozna¬ ke, ki nam omogočajo uporabo barv različnih proizvajalcev. Pri maketah uglednih japonskih proizvajalcev pa bo¬ mo našli oznake akrilnih barv Gunze Sangyo, če ne bo šlo za Tamiyine ma¬ kete, kjer najdemo le oznake za izbor nji¬ hovih akrilnih barv. Čeprav lahko v red¬ kih specializiranih modelarskih trgovinah najdemo posebne modelarske barve, ki so odporne proti modelarskim gorivom in izpuhom motorjev, lahko trdimo, da res¬ ne ponudbe maketarskih akrilnih barv pri nas še ni. Torej, čemu to pisanje? Pred¬ staviti želimo najbolj razširjene palete akrilnih barv in navesti njihove osnovne značilnosti, na koncu pa predstaviti še izvrstne umetniške akrilne barve fran¬ coskega proizvajalca Pebeo, ki jih uvaža in distribuira Lacara d. o. o. iz Ljubljane. Pri predstavitvi barv in njihovih lastnostih se bomo oprli na članke Paula Boyerja v ameriški maketarski reviji Fine Scale Modeler, ki občasno zaide tudi na police slovenskih kioskov. Badger Accu-flex Proizvajalec izvrstnih zračnih čopičev, ki jih je do nedavna pod svojo blagovno znamko ponujal tudi Revell, izdeluje tudi serijo akrilnih barv. V paleti najdemo okrog 90 barv, namenjenih graditeljem šeleznic, 15 je vojaških barv, ki ustrezajo Federal Standardu 595 in še 15 barv za avtomobilske maketarje. Barve Accu-flex naj bi bile primerne gostote za neposred¬ no uporabo v zračnih čopičih, vendar so poskusi pokazali, da jih je vendarle treba dodatno razredčiti z 10 % vode ali po¬ sebnega razredčila. Alkohol bi povzročil strjevanje barve v grudice. Barva je embalirana v stekleničkah po 30 ml. Gunze Sangyo Aqueous Colors S številkami barv Gunze Sangyo so kodirani načrti za barvanje maket vseh japonskih proizvajalcev. Paleta obsega 73 splošnih barv, od tega šest transpa¬ rentnih, šest kovinskih, štiri fluorescentne in tri prozorne premaze. Kar 75 barv ustreza različnim kamuflažnim barvam Federal Standarda 595 ter britanskim, nemškim in japonskim kamuflažnim bar¬ vam. Paleto akrilnih barv dopolnjujejo običajni laki. Barve so na voljo v majhnih stekleničkah po 10 ml. Preden barve uporabimo v zračnem čopiču, jih je priporočljivo malce raz¬ redčiti z vodo, alkoholom ali posebnim razredčilom. Za ročno nanašanje so pre¬ redke. Podlage se dobro oprimejo, ven¬ dar so občutljive na nekatera sredstva za mehčanje nalepk in lakirne premaze. Testorsov Dullcote npr. bo načel sloj akrilne barve. Barve Gunze Sangyo vam priporočamo. Niche Niche je ameriški proizvajalec zelo izbranega števila letalskih kamuflažnih barv. Serijo akrilnih barv so začeli z avtentičnimi barvami za sodobna ruska letala in nadaljevali s priljubljenimi bar¬ vami nemške Luftvvaffe v zadnji svetovni vojni. Barve lahko mešamo z destilirano vodo ali alkoholom. Ker so primerno goste, je ročno barvanje precej olajšano. Za uporabo v zračnem čopiču pa jih bomo morali redčiti v razmerju 2/3 barve : 1 /3 razredčila. Pactra Pactrine barve so goste in zato zelo primerne za ročno barvanje. Tudi v zrač¬ nem čopiču se razredčene odlično obne¬ sejo. Barvna paleta obsega 20 splošnih barv, 26 nesvetlečih barv ustreznega Federal Standarda in svetleči ter ne- svetleči premaz. Polly S Polly S so najbolj razširjene akrilne barve v Združenih državah Amerike. Barvna lestvica obsega kar 248 barv. Iz¬ vrstne so za ročno barvanje, za uporabo v zračnem čopiču pa jih je treba raz¬ redčiti s posebnim razredčilom, vendar se slabo oprijemajo svetleče podlage. Sijajne barve se sušijo počasi, kar je za akrilne barve nenavadno. Barve Polly S lahko redčimo z vodo in alkoholom, pa tudi za mehčala nalepk niso občutljive, ko so suhe. Tamiya Tamiya je sinonim za kakovost v svetu lastičnih maket in to velja tudi za nji- ove akrilne barve. Barvna lestvica ob¬ sega le 67 barv, ki so na voljo v 23-mili- litrski embalaži. Redčimo jih lahko z vodo, alkoholom ali s posebnim Tamiyi- nim razredčilom. Z ameriškim Federal Standardom se posamezne barve pov¬ sem ne ujemajo. Barva se hitro suši, zato je ročno nanašanje kljub primerni gostoti barve nekoliko oteženo. Barvo lahko pred uporabo v zračnem čopiču razredči¬ mo z dodajanjem do 1 /3 razredčila. Tamiyine barve se v zračnem čopiču odlično obnesejo. Barva pa je izjemno občutljiva za neakrilne prozorne pre¬ maze, zato je uporaba lakov Gunze Sangyo (prozornih premazov) skoraj obvezna. Testors Model master Acrylic Testors je začel podvajati barvno lestvi¬ co običajnih lakov z lestvico akrilnih barv v stekleničkah po 15 ml. Testorsova akril¬ na paleta obsega okrog 60 barv. Od tega je 42 kamuflažnih barv, 1 0 avtomo¬ bilskih barv in trije prozorni premazi. Barva je dovolj gosta za ročno nanaša¬ nje, zato je pri uporabi v zračnem čopiču potrebno razredčilo. Oprijemljivost bar¬ ve je dobra. Testorsove barve so izjemno verna imitacija originalnih odtenkov in se večinoma ujemajo s Federal Standardovo paleto vzorcev. Uvoznik Tamiyinih maket, Metronic Ko¬ met iz Trbovelj, se je odrekel uvozu akril¬ nih barv,_saj ponuja Flumbrolovo barvno lestvico. Čeprav so v slovenskih trgovinah Testorsovi običajni laki na voljo, med nji¬ mi žal ne najdemo akrilnih barv. Škoda! Pomanjkanje maketarjem prilagojenih barvnih tonov navedenih proizvajalcev pa je mogoče dopolniti z uporabo akril¬ nih barv francoske firme Pebeo, ki so na voljo v trgovini Levček v ljubljanskem BTC. Firma Lacara d. o. o. uvaža vrsto slikarskih barv tega uglednega fran¬ coskega proizvajalca. Akrilne barve Pe¬ beo so na voljo v 69 odtenkih. Osnovna embalaža je plastična tuba 37 ml, ki je primerna za shranjevanje še nepo¬ rabljene barve. Iste barve dobimo tudi v tubah po 60 ml, nekaj manjša pa je izbi¬ ra v tubah po 1 50 ml. Tuba akrilne barve Pebeo (37 ml) lahko stane od 490,00 do 790,00 tolarjev. Poleg barv pa je tu še vrsta drugih izdelkov, ki jih je mogoče uporabiti v maketarstvu. Brezbarvni premazi so na voljo v večji in bolj ekonomični embalaži. Prozoren nesvetleč premaz (vernis matt) je ob polsijajnem (medium brillant) in sijajnem (vernis brillant) na voljo v stek¬ leničkah po 75 in 250 ml. Navedeni pre¬ mazi so nadvse primerni za nanašanje prek sleherne običajne maketarske bar¬ ve. Povsem gladko površino lahko do¬ sežemo z nekaj nanosi svetlečega pre- 28 • TIM 6 • februar 1997 MAKETARSTVO maža, ki ga je mogoče brusiti in rahlo polirati pred nanosom nalepk. Brušeni sloj se sicer rahlo zamegli, vendar ga nanos še enega sloja napravi znova popolnoma prozornega. Premazi Pebeo se nitro sušijo. Cena akrilnega premaza v embalaži 75 ml se giblje od 690,00 do 750,00 SIT. Kot vse barve Pebeo je tudi te premaze mogoče redčiti z destilirano vodo. Alkohol kot razredčilo ni primeren, saj se v nekaterih barvah pojavijo pigmentne grudice. Pač pa je alkohol odličen odstranjevalec vseh Pebeojevih akrilnih barv. Z uporabo posebnega razredčila "dif- fuseur" bomo razredčili tudi pigment barve, kar nam omogoča uporabo akril¬ nih barv tudi v poskusih staranja maket, pri čemer na akrilnih barvah običajno uporabljamo kar pastelni barvni prah. Za ročno barvanje si lahko zmešamo primerno gosto barvo. "Diffuseur" nam omogoča lažje nanašanje barve in počasnejše sušenje. Ker so akrilne barve Pebeo pravzaprav izdelane za slikarske potrebe, so temu primerne sestave. Odlič¬ no se obnesejo tudi v zračnem čopiču, čeprav jih moramo razredčiti včasih tudi do polovice. Nanosi so tanki in dobro prekrivajo. Oprijemljivost barve je sicer kritična lastnost barv Pebeo, zato je treba površino makete temeljito očistiti sleherne nesnage. Tanek nanos sivega običajne¬ ga maketarskega laka iz Humbrolove, Testorsove ali Revellove palete bo tudi primerna podlaga za naslednje sloje akrilne barve. Akrilne barve Pebeo niso občutljive za mehčalce nalepk, kakršna sta Super Scalov micro set in micro sol. Zanimive so tudi cenovno. Problematičen pa je izbor pravilnega odtenka barve, saj Pebeojeva barvna lestvica ni name¬ njena le maketarskim potrebam. Za pri¬ pravo ustreznega odtenka bomo potrebo¬ vali literaturo z originalnimi barvnimi vzorci ali pa zbirko barvnih vzorcev že omenjenih barvnih lestvic maketarskih barv Humbrol, Revell ali Testors. Maketarski fotostrip (2. del) MiG-29 fulcrum A Kolesna prostora na trupu Oba kolesna prostora za glavno_ pod¬ vozje sta šibkejši točki makete. Če je prostor za kolesa oblikovan pravilno, po¬ tem sta odprtini, kamor se umakne hi¬ dravlična noga podvozja, upodobljeni pregloboko. S popravki bomo zagotovili večjo verodostojnost makete in pravilno lego letala, saj so noge podvozja pri Academyjini maketi za 1,5 mm pre¬ kratke. Pa tudi sicer je notranjost kolesnih prostorov upodobljena brez slehernih detajlov. Cevno napeljavo, ki jo najdemo v obeh prostorih za kolesa, izdelamo iz tankih bakrenih žic, ki jih zlepimo s cia- noakrilatnim lepilom. Na sploščen snop žic z obeh strani nalepimo Kose plastike. Tanko plastiko reliefno oblikujemo z močnimi potezami običajnega svinčnika. Na nov strop zadnjega dela kolesnega prostora prilepimo še žične detajle in pripravimo novo ležišče za hidravlično nogo. Obstoječi utor nam služi kot vodi¬ lo. Oba prednja dela detajliramo z us¬ treznim razporedom številnih drobnih detajlov. Tudi predelne stene kolesnih piostorov terjajo detajliranje in preoblikovaje. Na spodnji del trupa prilepimo žično kon¬ strukcijo, nove predelne stene z reliefnimi detajli in vgradimo novo bočno oplato. Originalne stene kolesnih prostorov D 16 in D 1 7 utrdimo z dodatnimi kosi plastike ter preverimo kakovost spoja. Zadnji del trupa je nared za lepljenje. Tekoče lepilo temeljito nanesemo na vse stične robove in ojačitve, ki smo jih vgra¬ dili ob stiku s prednjim delom trupa. Na zgornji strani prilepimo še Verlindnov epoksidni nadomestek za vstopnik zraka in njegove stične robove pokitamo. S paz¬ ljivim brušenjem zagotovimo pravilno obliko. Krila Krila so pravilne oblike in točnih mer. Na zgornjih polovicah pazljivo v dveh delih izrežemo predkrilca, na spodnjih pa le zarežemo na stičnem robu in ukloni¬ mo predkrilca. Potem ko izrežemo še zakrilca in kril¬ ca, obe polovici krila zlepimo in na pred¬ njem robu pod predkrilca dodamo tanek E lastični trak. Na krilcih in zakrilcih manj- a bistven površinski detajl. Po načrtu iz tanke plastike oblikujemo spodnje in zgornje ojačitve sicer gladke strukture krilc in jih prilepimo ob stičnem robu krilc s krili. Tekoče lepilo pazljivo nanašamo, da se ne razlije po krilcih, in skrbno pazimo, da se dodatek dobro oprime podlage. Kasneje krilca in zakril¬ ca pazljivo brusimo in z nekaj kitanja TIM 6 • februar 1997 • 29 MAKETARSTVO dosežemo pravilno obliko. S konico os¬ trega šila ponazorimo še zakovice in vgraviramo črtne detajle. Stik kril in trupa Stik kril in trupa na pravem letalu pre¬ kriva več kovinskih opiat, ki jih pri Aca- demv niso ponazorili, saj bi to terjalo izdelavo zahtevnejšega kalupa. Krilo torej najprej prilepimo in počakamo, da lepilo dobro prime. Nad stik najprej nale¬ pimo po načrtu pravilno oblikovan plas¬ tični trak. Nanj prilepimo še nekoliko de¬ belejši, toda ožji trak, katerega vogale prej ovalno zbrusimo. Vse robove temelji¬ to pokitamo in kasneje pazljivo obrusimo z vodnobrusilnim papirjem. Slika 19 ilustrira bistvene dopolnitve na trupu letala. Ob prednjem prostoru za kolesa prilepimo Verlindnove ležaje za prednjo kolesno loputo in kovinski del trupa (del 37). Višinsko krmilo Po načrtu iz češke publikacije 4+ so vi¬ šinska krmila premajhna. Na zadnjem delu odrežemo 1 cm debel kos in prilepi¬ mo nov kos plastike primernih oblik. Stič¬ ni rob večkrat pokitamo in obrusimo z vodnobrusilnim papirjem. Na koncu upo¬ rabimo še cianoakrilatno lepilo za temel¬ jit preliv sicer poroznega kita. Površino krmil na novo pravilno graviramo. Na trupu zvrtamo nekoliko večjo odpr¬ tino, v katero pod ustreznim kotom prile¬ pimo Verlindnova epoksidna ležišča R 18 za nosilno os višinskega krmila. Obliko ležišča in prileganje delov večkrat preverimo, saj bo od natančnosti izdelave odvisen pravilni kot pritrditve višinskih krmil, ki jih bomo pritrdili s cianoakrilatnim lepilom. Montaža trupa Gradnja obeh vstopnikov zraka ni težavna. Odločili smo se, da zapremo vstopnike s kovinskimi zaporami iz Eduar- dovega kompleta, saj ima večina letal MiG-29 na tleh te lopute v zaprtem polo¬ žaju. Premer vstopnikov bi bilo treba po¬ večati za 1,5 mm, vendar bi se Eduar- dovi deli ne prilegali več, zato smo ta po¬ pravek opustili. Najprej zlepimo prednji in zadnji del trupa in stični rob temeljito pokitamo. S kitom prekrijemo tudi vse vgravirane de¬ tajle na tem delu, saj niso pravilno obliko¬ vani. Naslednji dan prilepimo še oba vstopnika za zrak z motorji. Nato sledita še obe smerni krmili s podaljški, v katerih so nameščeni metalci infrardečih vab. Ob smernih krmilih zarežemo in jih odklonimo v želeni smeri. Pazljivo obrusi¬ mo vse pokitane stične robove, ki jih na maketi ni malo. Nazadnje na krila prilepimo še zakrilca in krilca. TIMOVI OGLASI PRODAM RV-hidrogliser tornado dolžine 560 mm, z elektromotorjem, elektronskim re¬ gulatorjem, baterijmi, polnilnikom ter 2-ka- nalno RV-napravo. Skupna cena je 25.000 SIT. Borut Novšak Tel.: (064) 802-759 (od 14.-15. in 19.-21. ure) PRODAM kompletno 7-kanalno RV-napravo Robbe-Futaba F-14 (oddajnik, sprejemnik, oba akumulatorja, 2 x mix, 3 x dual rate, dodatni kanali). Sašo Santelj Ftrašče 85, 6230 Postojna Tel.: (067)53-143 PRODAM več knjig o letalih, tankih in ladjah (tudi modelarskih) ter načrtov letal, motorček 1 cm 3 z dvema ležajema in dvema uplinjače- ma (RIC in ST) za 1 1.600 SIT, motorček 1,5 cm 3 za 10.900 SIT, več elektromotorjev ter polnilnik za svinčeve akumulatorje do 10 Ah. Vse je novo. Marjan Hvalič Rožna dolina, Partizanske tehnike 1 5000 Nova Gorica Tel.: (065) 21-536 PRODAM RV-maketo letala spitfire (1670 mm za motor 10 cm 3 , jadralni RV-model disco (1380 mm), motor Enya 1,5 cm3 z nosilcem in tezervoarjem za jadralno letalo ter 20 I goriva R5 (Robbe). Rudi Škrajnar Tel.: (068) 45-235 PRODAM kompletno RV-elektrojahto key-lago firme Robbe, razen RV-naprave (elektromotor, elektronski regulator, celice, krmilo, os, kar- dan, elisa, stabilizatorji, vodno hlajenje). Prodam še pribor za vleko jadralnih letal: kolut za navijanje, žkripec, 200 m vrvice, padalo, klin; vse malo rabljeno. Prodam tudi prednje in zadnje, nove, nerabljene gume za model off- road v merilu 1:8. Ugodno! Tomaž Križnar Ul. Antona Kodra 6 4207 Cerklje Tel.: (064) 422-866 PRODAM komplet jadralnega letala great planeš spectra z razpetino kril 2 m, z elektro¬ motorjem goldfire 550, propelerjem (navaden + sonictronics, zložljiv z rezervnimi kraki) in veliko drobnarij. Prodam še model čolna hidro (za kategorijo hydro 1 ali 2) tak, kot je bil zanj objavljen načrt v Timu, avto Tamiya vanquish 4WD off-road, zmagovalec mnogih tekem v off-road elektro, s skoraj vsemi modifikacija¬ mi. Zraven dam veliko dodatnih in rezervnih delov. Prodam tudi polnilnik (int. vezje U2400) za 1-10 celic Ni-Cd (100-4400 mAh, tem¬ peraturni senzor, polnjenje nastavljivo po času) skupaj z usmernikom 15 V 5 A. Miha Holc Archinetova 9 1000 Ljubljana tel. 14-06-502 e-mail: janez.ho!c@ijs.si UGODNO prodam naslednja elektronska vezja za svetlobne efekte: light show, running light, stroboskop. Navedena elektronska vezja niso vgrajena v ohišje, na željo kupca pa jih tudi vgradim. Tomaž Bezjak Staneta Severja 5 2111 Maribor Tel.: (062) 303-492 30 • TIM 6 • februar 1997 ELEKTRONIKA Prenosno ozvočenje 2 x 50 W (5. del) Napajalnik Miha Zorec Na koncu serije člankov o prenosnem ozvočenju si oglejmo še napajalnik. Oja¬ čevalnik brez drugih enot ne more delo¬ vati, zato je napajalnik prav tako pomem¬ ben sestavni del ojačevalnega sistema, še posebno vlogo pa ima v našem ozvo¬ čenju, saj zagotavlja njegovo vsestransko uporabnost. Napajalnik omogoča izkoriščanje dveh različnih virov električne energije. Ozvočenje lahko napajamo z omrežno napetostjo ali z električnim tokom iz aku¬ mulatorja z napetostjo 12 V. Napajanje z omrežno napetostjo ni nič posebnega. Vezje, ki to omogoča, je preprost usmer¬ nik. Omrežni transformator, ki naj bo toroidnega tipa (zaradi najmanjšega se¬ vanja motenj - "bruma" v okolico), zniža omrežno napetost 220 V na 10 V. Se¬ kundarno napetost z močnim (10 A) graetzevim spojem usmerimo in z velikimi elektrolitskimi kondenzatorji zgladimo. Med graetzev spoj in gladilne kondenza¬ torje je priporočljivo vstaviti še dušilko, predvsem zaradi končnega ojačevalnika, ki je zelo občutljiv za brnenje napajalne napetosti. Dušilko lahko naredimo kar sami. Na feritno jedro toroidne oblike navijemo okoli 1 00 navojev bakrene laki¬ rane žice debeline 1 mm. Usmernik poleg zagotavljanja napa¬ jalne napetosti za ojačevalni sistem skrbi tudi za polnjenje akumulatorja. Glede na ceno akumulatorja in nezahteven proces polnjenja bomo uporabili svinčeni aku¬ mulator. Seveda mora biti zaprtega tipa, da pri prenašanju ozvočenja elektrolit ne izteče. Drugi pomembni parameter pri izbiri akumulatorja pa je seveda njegova kapaciteta. Če mislimo prenosno ozvo¬ čenje uporabljati pretežno na prostem, oziroma če bomo uporabljali akumula¬ torsko napajanje, moramo nabaviti aku¬ mulator z večjo kapaciteto - npr. 12-14 Ah. Če pa bomo akumulatorsko napaja¬ nje uporabljali le občasno in za krajši čas, je dovolj, če njegova kapaciteta znaša okoli 7 Ah. Pri izbiri kapacitite akumulatorja predvsem ne kaže pretira¬ vati, saj večja kapaciteta pomeni tudi večjo težo ojačevalnega sistema, kar je za prenosno ozvočenje izredno pomem¬ ben podatek. V praksi (šolski radio na OS Vrhovci, Ljubljana) se je izkazalo, da akumulator s kapaciteto 12 Ah popolno¬ ma zadošča za 5-6 ur delovanja pri 75- odstotni obremenitvi ozvočenja oziroma za 3-4 ure delovanja pri največji obre¬ menitvi ozvočenja. Kot smo že rekli, za vedno dovolj na¬ polnjen akumulator skrbi kar napajalniški usmernik. Akumulator preprosto vežemo na izhodne sponke napajalnika - vzpo¬ redno z ojačevalnim sistemom. To po¬ meni, da se akumulator začne polniti vsakokrat, ko ojačevalnik priklopimo na omrežno napetost. Dobra stran tega je tudi, da akumulator deluje kot kondenza- Ploščica tiskanega vezja s spodnje strani in s strani elementov tor z veliko kapacitivnostijo, ki dodatno gladi napajalno napetost (pomaga gla- dilnim kondenzatorjem pri odpravljanju brnenja), poleg tega pa skoraj popolno¬ ma odpravi sesedanje napajalne nape¬ tosti pri trenutnih močnih obremenitvah napajalnika. Žal pa to drži le, če je aku¬ mulator napolnjen, prazen pa približno pol ure (toliko časa akumulator potrebuje, da se za silo napolni) razmeroma močno bremeni napajalnik. Zato je priporočlji¬ vo, da pred resnejšo uporabo ojačeval¬ nik, ne glede na to, da ga bomo med delovanjem napajali z omrežno nape¬ tostjo, priključimo in akumulator vsaj del¬ no napolnimo. Ker veliko laže dobimo omrežne trans¬ formatorje s sekundarno napetostjo 1 2 V kot transformatorje s sekundarno nape¬ tostjo 10 V, lahko uporabimo kar te, ven¬ dar moramo izhodno napetost znižati. Napetost na izhodu napajalnika je nam¬ reč za približno 1,4-krat večja od sekun¬ darne napetosti na vhodu usmernika, kar pomeni, da pri sekundarni napetosti 12 V dobimo na izhodu napajalnika napetost okoli 17 V. To je nekoliko preveč za opti¬ malno delovanje ojačevalnega sistema, predvsem pa tako velika napajalna na¬ petost s prevelikim tokom polni izpraz¬ njeni akumulator. Zato moramo napajal¬ no napetost znižati na 14 V. To storimo kar z navadnimi usmerniškimi diodami (npr. PBY 267), k| prenesejo vsaj 8 A električnega toka. Če zaporedno vežemo 4 diode, vsaka od njih zagotovi padec napetosti za okoli 0,7 V, kar zniža napa¬ jalno napetost za 2,8 V. Ob nabavi diod moramo poleg nazivnega toka upoštevati tudi to, da se bo na njih, kljub malemu padcu napetosti, sproščala razmeroma velika moč (P = U x I), saj bo pri večjih obratovalnih močeh tekel skozi napajal¬ nik električni tok tudi do 8 A. Zato mora¬ jo biti diode v ohišju, ki omogoča pritrditev na hladilno rebro. Zaradi razmeroma nizke napajalne napetosti in kar precej velike moči ojače- TIM 6 • februar 1997 • 31 ELEKTRONIKA USMERNIK: © 220V Gr. (10A) 100W III e C1...C4 = 4700pF /25V valnika teče skozi napajalnik velik elek¬ trični tok. Zato morajo imeti stikala za vklop napajalne napetosti dovolj močne kontakte. Stikalo za vklop omrežne napetosti S 1 ni tako problematično, saj prek njegovih kontaktov teče precej manj¬ ši tok kot čez kontakte stikala za priklop ojačevalnega sistema na napajalnik S 2. Zadošča, če za stikalo S 2 uporabimo enako stikalo kot stikalo za priklop na omrežno napetost (kontakti prenesejo 3 A), le da pri stikalu S 1 dvojne kontakte vežemo vzporedno. Na koncu pa naj omenimo še preprost voltmeter na LED-diode, ki nam prikazuje stanje akumulatorja. Vezje je zgrajeno s pomočjo integriranega vezja LM3914. Vsebuje 10 primerjalnikov ("komparator- jev") napetosti, ki so vezani tako, da ob rastoči vhodni napetosti izhodi izmeno¬ ma spreminjajo napetostne nivoje. Vezje R1 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ »J D2 D1 D3 ^^F v D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10 13 12 LM 3914 T 4,7kn Voltmeter: J, P1 \ 4,7kQ I Z! na izhod usmernika zgornja meja(15V) je dimenzionirano tako, da vsako pove¬ čanje napetosti za 0,5 V prižge novo LED-diodo. Za nastavitev merilnega ob¬ močja pa služita trimerja Pl in P 2. S trimerjem P 1 določimo zgornjo mejo merilnega območja (15 V), s P 2 pa spodnjo mejo merilnega območja. Za umerjanje voltmetra rabimo usmer¬ nik z nastavljivo izhodno napetostjo vsaj do 15 V in univerzalni merilni inštrument (voltmeter). Napetost usmernika narav¬ namo na 15 V ter trimer P 1 vrtimo toliko spodnja meja (10,5V) časa, da zasveti LED-dioda z oznako D 10, nato zmanjšamo napetost na 10 V in s trimerjem P 2 dosežemo, da sveti LED dioda D 1. Zal se pri tem nekoliko poruši zgornja meja merilnega območja in moramo napetost na merilnem usmerniku spet dvigniti na 15 V ter nastavitev zgor¬ nje meje ponoviti. To pa spet vpliva na spodnjo mejo. Po nekajkratni ponovitvi umerjanja merilnega območja končno dosežemo želeno delovanje in napravico lahko vgradimo v ojačevalni sistem. PrihajaVersaPak Razvijalci firme Black & Decker, svetovno znanega proiz¬ vajalca električnih in akumulatorskih orodij za profesionalce in amaterje, so pred kratkim predstavili nov program aku¬ mulatorskih orodij, ki so ga poimenovali VersaPak. Temelji na povsem nanovo zasnovani in oblikovani univerzalni 3,6- -voltni akumulatorski bateriji, ki služi za napajanje vrtalnika, vijačnika, brusilnika, žage na lisičji rep, vrtnih Škarij, svetilke in sesalnika. Vse našteto bo mogoče že v kratkem kupiti tudi v naših trgovinah. Uradna predstavitev programa VersaPak, ki ga bo uvažala družba G-M&M iz Grosupljega, bo na Hitri p0 | n i|nik za dve 3,6- sejmu Alpe Adria DOM na Gospodarskem razstavišču v V oltni akumulatorski bateriji Ljubljani od 4. do 9. marca (hala A). Tečaji iz elektronike za osnovnošolce Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana organizira v šolskem letu 1996/97 tečaj iz elektrotehnike - elektronike za učenke in učence ljubljanskih osnovnih šol. Tečaj bo potekal v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/111. Program dela bo obsegal teoretično pripravo na delo in ures¬ ničevanje nalog iz analogne in digitalne elek¬ tronike s posebnim poudarkom na raziskoval¬ nem delu in iskanju novih rešitev. Teoretične priprave obsegajo naslednje teme: - osnove elektrotehnike, - tehnologija načrtovanja vezij, načrtovanje z računalnikom, - tehnologija gradnje vezij, - osnove preizkušanja in merjenja vezij v elektroniki. Praktične naloge so vezja; - usmernikov, napajalnikov, - ojačevalna vezja, - vezja za generacijo signalov, - krmilniki moči, - krmilniki motorjev, - osnovna preklopna vezja, - elektronska števna vezja. Tečaj bo enkrat tedensko, vsak ponedeljek od 16.00 do 19.00 ure do konca šolskega leta (skupaj 60 ur). Tečajnina znaša 15.000 SIT in se lahko plača v treh obrokih s položnico. Začetek tečaja je v ponedeljek, 27. januarja 1997, ob 16.00 uri. Prijavite se lahko vsak torek, sredo in petek od 15.00 do 17.00 ure v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/111 ali po telefonu 131-22-30. 32 • TIM 6 • februar 1997 ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: risalni papir (šeleshamer), plastična slamica Model avtomobila iz papirja - lada kombi Od 5. razreda dalje Čas izdelave: 4 šolske ure Naloga in motivacija: Ob izdelavi papirnatih modelov učenci spoznavajo tipe motornih vozil. Iz ploskovnega gradiva izdelajo prostorski model vozila. Pri njegovi izdelavi se naučijo zgibanja trših papirnih gradiv in znajo varno uporabljati nož za papir ter natančno razrezati sestavne dele. Ugotavljajo, katera lepila so najpri¬ mernejša pri lepljenju posameznih sestavnih delov, in jih tudi pravilno nanašajo. Spoznajo, da je papir mogoče tudi brusiti in oblikovati s fino pilico. Izdelajo papirnate valje in jih na modelu uporabijo za vrtljiva kolesca. Težišče učenja: - natančno barvanje predloge, - izrezovanje sestavnih delov, - zgibanje (zarezni pregib), - uporaba različnih lepil pri lepljenju sestavnih delov, - izdelava valja z lepljenjem, - brušenje in obdelava papirja s pilico, - izdelava vrtljivih koles, - sestavljanje modela. Gradiva, orodje in pripomočki: - fotokopija na šeleshamerju, plastična slamica, lepilo za papir UHU flinke flasche ali UHU alleskleber, (po želji: mo¬ delarsko lepilo UHU hart, cianoakrilatno lepilo UHU sekun- denkleber), - svinčnik, barvni svinčniki, modelarski nož (olfa), kovinsko ravnilo, okrogla iglasta pila (0 3 mm), pletilka, zobotrebec, fin brusilni papir, (po želji: košček okrogle palice, pinceta). Lada kombi - VAZ 2102 Avtomobili znamke Lada (imenovani tudi žiguli), ki jih izdelujejo v mestu Togliatti v Rusiji so bili na začetku izdelani na osnovi Fiatovih modelov 124 in 125. Od nekdaj so veljali za robustne in trpežne, saj so jih konstruktorji prilagodili slabim voznim razmeram v Sovjetski zvezi in deželah nekdan¬ jega vzhodnega bloka. Tudi pri nas so bile lade vedno priljubljena in cenovno dostopna vozila, kot so še danes, ko tudi ruska avtomobilska industrija s sodobnejšimi modeli Sama¬ ra in niva lovi stik z razvitim zahodom. Lado kombi bi danes težko srečali na naših cestah, saj bi bila že pravi oldtimer. Za izdelavo modela tega vozila smo se odločili, ker je oglatih oblik, kakršne so bile včasih moderne, in zato primerna za oblikovanje iz papirja. Današnje mehke zaobljene linije avtomobilov so v tej tehniki za modeliranje neprimerno zahtevnejše. Področje: preoblikovanje papirnih gradiv, lepljenje Nižja stopnja Izdelava modela Predlogo s sestavnimi deli moramo najprej prefotokopirati na šeleshamer, ali v skrajnem primeru običajno kopijo nalepi¬ ti na trši papir ali polkarton. Vse dele modela najprej poljubno pobarvamo z barvnimi svinčniki in šele potem z modelarskim nožem (olfa) izrežemo po zunanjih črtah razgrnjeni plašč karoserije ter druge se¬ stavne dele, pokrov motorja, podvozje in kolesa. Črtkane črte označujejo pregibe. Z nožem olfa ob kovin¬ skem ravnilu narahlo povlečemo po teh linijah, da nastanejo raze in papir laže zgibamo. Najprej izrežemo karoserijo in pokrov motorja, naredimo zarezne pregibe ter z lepilom za papir (UHU flinke flasche) konstrukcijo natančno zlepimo. Pred tem streho vozila na sprednjem in zadnjem delu upognemo prek tanke paličice, npr. pletilke, da se pri lepljenju tam ne bo zlomil. Enako na¬ redimo na zaključku zadnjega dela pod vrati prtljažnika. Lepimo lahko tudi z modelarskim lepilom UHU hart, ki se zelo hitro suši, ali pa univerzalnim lepilom UHU alleskleber. Lepilo postopoma nanašamo v tankem sloju in le na taki dolžini, ki jo še lahko stisnemo s prsti, dokler lepilo ne prime. Pri tem pazi¬ mo, da lepilo ne steče iz spoja in nam ne pokvari videza mod¬ ela. Nato prilepimo pokrov motorja. Tudi tega na vrhu maske upognemo prek pletilke. Pokrov do konca potisnemo pod ve- TIM 6 • februar 1997 • 33 34 • TIM 6 • februar 1997 ZA SPRETNE ROKE urnim imuni U n TIM - 6 trobransko steklo in ga najprej z ene, nato pa še z druge strani prilepimo na oba blatnika. Lepimo enakomerno in sproti pre¬ verjamo simetričnost modela. Ko je pokrov prilepljen, izboči¬ mo vetrobransko steklo in nanesemo lepilo na stik z notranje strani, da ostane v tem položaju. Podvozje izrežemo in s šilom prebodemo na označenih mestih, kjer bodo vstavljene osi. Po črtkanih linijah naredimo zarezne pregibe in vse štiri polkrožne nosilce osi upognemo navzgor. S fino okroglo iglasto pilico pobrusimo odprtine, da bodo imele enak premer kot osi za kolesa (0 3 mm). Zanje uporabimo plastične slamice od sadnih sokov, ki jih odrežemo na dolžino 70 mm, kolikor je široko tudi podvozje. TIM 6• februar 1997 • 35 IZDELEK ZA DOM Kolesa so najzahtevnejša za izdelavo. Za vsako kolo rabi¬ mo kar pet sestavnih delov: po dva osnovna prazna kroga, plašč koloteka ter notranji in zunanji krog z narisanim pla¬ tiščem v sredini. Vse dele, predvsem okrogle, natančno izre¬ žemo. Pri tem si lahko pomagamo s posebnim rezilom za re¬ zanje krogov (olfa) v obliki šestila. Vsakega izmed krogov natanko na sredini prebodemo s šilom in luknjo s tanko pletilko ali okroglim zobotrebcem nekoliko povečamo. Sestavljamo jih tako, da najprej s pomočjo koščka papirja, ki ga pritrdimo na spoj, zlepimo plašče koles oziroma koloteke. V vsakega nato vlepimo najprej z ene, nato pa še z druge strani osnovni krog, da dobimo obliko kolesa. To nare¬ dimo tako, da plašč kolesa položimo na ravno podlago, z vrha do dna potisnemo okroglo ploščico in spoj v notranjosti zalijemo z lepilom. Kolo obrnemo in z zunanje strani prilepi¬ mo še en krog. Pri naravnavanju spoja si pomagamo z zobo¬ trebcem, ki ga potisnemo poševno skozi odprtino za os. Na kolesa prilepimo notranje, poslikane kroge. Ko je lepilo suho, luknje v kolesih z okroglo iglasto pilico natančno zbrusimo, vendar le toliko, da spoj z osjo ostane tesen. Nato kolesa na¬ taknemo na osi in jih prilepimo, najlaže s cianoakrilatnim lep¬ ilom. Če slamice štrlijo iz platišč, jih odrežemo z nožem olra ali pobrusimo ter nalepimo še zunanje dele koles (UHU flinke flasche). Končno lahko podvozje prilepimo na karoserijo. Avtomobilček je izgotovljen, in če smo bili pri delu natančni, se bodo kolesca zavrtela, ko ga bomo potisnili po nekoliko hrapavi podlagi. Model bo še trajnejši, če ga na tanko pre- lakiramo z brezbarvnim lakom v pršilki. Najbolj zagreti lahko model obogatite še z vzvratnimi ogle¬ dali, brisalci stekel in radijsko anteno, ali pa izdelate prave izbočene odbijače in morda celo izrežete vrata, ki jih bo mogoče odpreti. Idej je veliko. Od vas pa pričakujemo tudi kako fotografijo uspešnega izdelka. Jože Čuden Kam s šivalnim priborom? Tisti - ali bolj pravilno: tiste ki jim je šivanje konjiček, imajo v stanovanju ali hiši gotovo kak stalen prostor za šivalni stroj, blago, trakove, sukance, krojne po¬ le in še marsikaj. Drugače je s tistimi, ki le sem in tja kdaj, ko je res že sila, na hitro zakrpajo strgano nogavico ali prišijejo gumb. Kljub temu da za take drobne šivalne posege ne potrebujejo drugega kot nekaj raznobarvnih sukancev ter šivanko, naprstnik in škarje, je vse našte¬ to največkrat raztreseno po škatlah in predalih, v katere niti najmanj ne sodi. Če želite tej zmešnjavi narediti konec, vam predlagamo, da izdelate 20 x 30 x 7 cm veliko leseno škatlico, v (in na) katero bo mogoče spraviti ves najpotreb¬ nejši šivalni pribor (slika 1). Ker boste morali že kmalu začeti razmišljati, kaj bi svoji mami podarili za njen praznik, do katerega ni več tako daleč, se rešitev ponuja kar sama od sebe. Poleg tega bo z vašimi rokami narejenega darila ne¬ primerno bolj vesela kot kupljenega. Material Da bi bila škatla za šivalni pribor čim bolj trdna, je v celoti narejena iz 9 mm debele vezane plošče. Poleg te potrebu¬ jete še nekaj okroglih letvic s premerom 4, 5 in 6 mm, ki jih prodajajo v mode¬ larskih trgovinah, en 8-milimetrski moznik in kos penaste gume oziroma kar pri¬ bližno 8 cm veliko žogico iz enakega materiala. Za lepljenje je najbolj primer¬ no belo lepilo UHU coli express, ker se hitro posuši, za zaščito izdelka pa upora¬ bite brezbarvni nitrolak. Orodje Brez risalnega orodja ne bo šlo, brez žage - najbolje električne krožne ali vbodne - tudi ne, električni brusilnik pa boste že laže pogrešili, čeprav je površin¬ ska obdelava stranic in robov škatle ozi¬ roma predalčka z njim neprimerno hitrej¬ ša in lažja kot pa brušenje vezane plošče Slika 1. z roko. Če nimate delovne mize Work- mate, ki jo opisujemo v posebnem okvir¬ ju, potem za stiskanje sestavnih delov pri lepljenju uporabite manjše mizarske svore. Rabili boste še vrtalnik z navpičnim stojalom, svedre za les (0 4, 5, 6, 8 in 26 mm) ter seveda manjši čopič. 36 • TIM 6 • februar 1997 IZDELEK ZA DOM Izdelava Mere sestavnih delov (v centimetrih) so napisane v risbi. Z risalnim orodjem jih prenesite na vezano ploščo in posa¬ mezne kose čim bolj natančno izžagajte. Velikost škatle seveda lahko spremenite, vendar morate potem prilagoditi tudi me¬ re pregradnih sten oziroma predalčkov za škarje, gumbe in druge drobnarije. Da bodo luknje za paličice res na svojih mestih in predvsem popolnoma pra¬ vokotne na površino pokrova, vrtalnik vpnite v navpično stojalo (slika 2). Sedaj Slika 2. iz okroglih letvic nažagajte potrebno število paličic (7 kosov 0 6 x 70 mm, 1 4 kosov 0 5 x 70 mm, 5 kosov 0 6 x 40 mm in 4 kose 0 4 x 40 mm); z brusilnim papirjem jim nekoliko zaoblite zgornji konec in jih vlepite v luknje. Moznik s pre¬ merom 8 mm, ki je namenjen odlaganju naprstnika, prilepite v luknjo na sredini, spredaj. Ko se lepilo posuši, z grobim brusilnim papirjem zgladite spodnjo stran pokrova, da se predal kasneje ne bo zatikal. Za odpiranje predalčka v njego¬ vo čelno stranico na sredini izvrtajte luk¬ njo s premerom 26 mm. Slika 3. Kako poteka sestavljanje škatle in predala, kaže slika 3. Na koncu izdelek dobro obrusite in vsaj dvakrat prelakira- jte. Na sredino prilepite še z nožem olfa nekoliko prirezano žogico iz penaste gume, ki bo služila za odlaganje šivank in bucik. .. _ . _ Mate/ Pavlic Delovne mize VVorkmate Ker zlasti v manjših stanovanjih za pravo delovno mizo največkrat ni prosto¬ ra, je najboljša rešitev prenosna in sestavl¬ jiva delovna miza, ki jo po končani upora¬ bi preprosto zložimo ter pospravimo npr. za omaro. Delovna miza Workmate je nepogrešljiv pripomoček pri vpenjanju orodij in obdelovancev najrazličnejših geometrijskih oblik. Pri Black & Deckerju izdelujejo dve različici teh miz: manjša ima oznako WM 300, večja pa WM 2000. Ker smo prvo podrobneje opisali v lanski 8. številki Tima (str. 33), si tokrat oglejmo še drugo. Delovna miza VVM 2000, katere nosil¬ no ogrodje je iz kovinskih cevi, ima poleg vsestransko uporabnih lesenih čeljusti tudi delovno desko in dodatne možnosti uporabe z ustrezno namestitvijo vpenjal- nih čeljusti. Priloženi štirje vložki so pri¬ merni za vodoravno vpenjanje večjih ob¬ delovancev nepravilnih oblik, dve zaščitni čeljusti za vpenjanje cevi in valjastih obdelovancev ter dva jeklena vložka za uporabo mize kot risalne deske. Višina mize je 800 mm, velikost delovne po¬ vršine 900 x 730 mm, širino zeva (od 0 do 495 mm) nastavljamo z dvema vijačn¬ ima svorama, največja dovoljena obre¬ menitev mize pa je kar 1000 kg. Razen obdelovanca lahko na delovno mizo VVM 2000 pritrdimo tudi orodje z ustreznim podstavkom (pri Black & Deckerju so to npr. električni oblič, tračni brusilnik in več¬ namenska stružnica), s čimer postane zlasti obdelovanje manjših kosov precej bolj učinkovito in predvsem varno. Električni vrtalnik KD 574 RE K osnovni opremi vsakega domačega mojstra in obrtnika sodi električni vrtalnik, ki je edino primemo orodje za opravila, kot so vrtanje različnih materialov, udarno vrtanje v zid, vijačenje, vrezovanje navo¬ jev ter ob uporabi posebnega pribora celo brušenje in poliranje površin. Udarni vrtalnik KD 574 RE je zaradi priročne oblike in moči 680 W primeren za delo v hiši in delavnici. Opremljen je s preklop¬ nikom za izbiro smeri vrtenja ter z elek¬ tronskim stikalom, s katerim nastavimo število udarcev in ustrezno hitrost vrtenja od 200 do 2600 vrtljajev v minuti. Izbiro hitrosti olajšuje preglednica na vrhnji strani vrtalnika; v njej so navedene pri¬ poročljive hitrosti glede na premer svedra in vrsto obdelovanca. Zaradi varnejšega in lažjega dela ima vrtalnik močan dodat¬ ni ročaj, ki ga nataknemo na vrat za vpen- jalno glavo ter obrnemo v najugodnejši položaj. Ročaj je kombiniran z nastavkom za omejitev globine vrtanja. Stroj je dvo¬ jno izoliran. Za vrtalnike (na splošno) obstaja izred¬ no veliko dodatnega pribora. Ne gre sa¬ mo za svedre, pač pa tudi za brusne kamne, brusilne in gumene kolute z brusil¬ nim papirjem različnih zrnatosti, žične ščetke, polirne prevleke in 900 mm dolgo gibljivo os z majhno vpenjalno glavo. Firma Black & Decker je večino večjih trgovin oziroma oddelkov z orodjem opre¬ mila s posebnimi stojali, na katerih je pre¬ gledno razstavljen pribor za posamezna orodja. Tam si lahko brez težav ogledate, kaj je na razpolago, saj marsikdaj prav bogata ponudba pribora vpliva na nakup kakega orodja. G-M&M, d.o.o., proizvodnja in marketing 1290 Grosuplje, Brvace 1 1 tel.: n,c. (061)763-511 fax: (061) 763-023 KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE Ime in priimek: - - -. Naslov: —- -—_______________________ Kraj in poštna št.: _____ #BLACKSl Prosim, pošljite mi: □ cenik za električno orodje □ cenik za natančno orodje Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov: G-M&M, d.o.o., Brvace 11, 1290 Grosuplje DECKER« < MINICBflFT > TIM 6 • februar 1997 • 37 ZA SPRETNE ROKE Pustne maske Pust širokih ust je letos pohitel. Lani ste pustovali med zimskimi počitnicami, letos pa boste morali s pripravo pustnih mask nekoliko bolj pohiteti. Upam, da boste Tim dobili v roke pravočasno in da boste v njem našli nekaj idej za "svoj drugi jaz". Ker je pričakovati dirko s časom, vam predlagam nekaj enostavnih pre¬ oblek. Oblačila poiščite v svoji omari in na podstrešju, pokukajte med zaklade ostalih članov drušine, za pomoč prosite prijatelje, sosede, daljne sorodnike in znance. Svoj pustni videz si lahko zami¬ slite vnaprej, vendar si za vsak primer pustite odprta vrata in pri iskanju pravš¬ njih oblačil ne bodite preveč miselno togi. Mogoče se vam bo med brskanjem porodila še boljša ideja za originalen pustni videz od načrtovane. K oblačilu sodi tudi ustrezna obrazna maska. Ker so plastične obrazne maske praviloma neudobne, se raje omejite na poslikavo obraza in manjšo masko, ki prekriva oči. Ne pozabite, da so poleg obraza in kretenj najbolj izdajalski glas, nasmeh in roke. Torej spremenite glas, če že morate govoriti, čim manj se smejte ali si spremenite nasmeh (počrnite zobe, nataknite srebrn zob iz folije, "nagačite" lica) ter ne pozabite na rokavice. Pustne obrazne barve, ki se preprosto nanašajo in zlahka odstranijo, lahko nabavite v trgovini Prometej Art & Hobby na Kers¬ nikovi ulici 7 v Ljubljani. Z uporabo ne¬ ustreznih barv in črtal tvegate, da boste pustno masko na obrazu proti svoji volji kazali še nekaj dni po pokopu pusta. Slika 1. Otožni klovn Za svojevrstnega otožnega klovna potrebujete črn klobuk, ki ga dopolnite ta¬ ko, da ga prevežete s tanko svileno ruto. Za obleko zadostujejo ozke črne hlače (lahko tudi pajkice ali smučarsko perilo) ter nagubana tanka pisana ali enobarv¬ na bluza s širokimi rokavi. Bluzi dodajte širok nabran ovratnik iz tila ali krep papirja. K oblačilu sodi obrazna maska, ki spremeni poteze obraza (slika 1). Če ste raje vesel klovn, si obraz pori¬ šite bolj veselo, okrog vratu pa si v pentl¬ je zavežite rute pisanih barv (slika 2). Slika 4. Prekratko majico lahko podaljšate v obleko z volanom iz pisanega tila. Slika 5. Norčavi klovn oiiica o. noianasKa gospoam- ja ima kosme vate na pred¬ pasniku ... Slika 2. Oblačilo in maska veselega klovna sta pisanih barv. Navadne bele majice s kratkimi rokavi vseh velikosti so zelo primerne za pre¬ delavo v pustna oblačila. Popestrite jih z raznobarvnimi pentljami iz tila (pripnite jih z varnostnimi zaponkami) ter enakim nagubanim ovratnikom. Zraven sodijo čr¬ taste nadkolenke, lasulja s klobukom ter nepogrešljivi pisani baloni (slika 3). Malce prekratko majico lahko podalj¬ šate z volanom iz pisanega tila, ogrlico iz gumbov ter ogromno tilasto pentljo v laseh (slika 4). Ogromna črtasta majica, velikanska pentlja za vratom, rdeča lička in nos, pre¬ velika usta ter mikroklobuček z rožo so zaščitni znak norčavega klovna (slika 5). Slika 3. K veseli maski sodijo baloni. Za ljubko holandsko gospodinjo potre¬ bujete široko obleko iz tankega blaga in bel predpasnik, ki ga pošijte s cofi ali kosmi vate (slika 6). Na glavo sodi ruta, zavezana nad čelom, v katero za rob 38 • TIM 6 • februar 1997 Slika 7. ... in v laseh. zataknete še naborek iz tila, pošitega z enakimi cofi ali kosmi vate kot predpas¬ nik. Obraz je "popackan" z belimi lisami (slika 7), v roke sodi kuhalnica, na noge pa cokle. Čeprav od božiča nista minila niti dva meseca, se bo kdo izmed vas morda pre¬ slika 8. Ali ni božič že zdavnaj za nami? oblekel v Božička in vrečo napolnil z hudomušnimi darili za tiste, ki se jim božična pričakovanja niso uresničila (slika 8). Alenka Pavko - Čuden ZA SPRETNE ROKE Valentinovo Nikar ne pozabite na ljubeznivi praznik v zna¬ menju srčkov. Ljudjem, ki so vam pri srcu, podarite drobno darilce. Kaj, ko bi se letos lotili sladkarij? Za medene piškote potrebujete: 125 g medu, 125 g sirupa, 60 g sladkorja, 60 g mar¬ garine, pomarančno ali limonino aromo (sladkor) po okusu, 375 g moke in pol zavitka pecilnega praška. Med, sirup, sladkor, aromo in margarino v posodi zmerno segrejte, zmešajte in pustite, da se ohladi. V drugi posodi dobro premešajte moko in pecilni prašek. Dodajte ohlajeno medeno zmes Slika 1. Sladki srčki za tiste, ki so nam pri srcu ter testo pregnetite z električnim mešalnikom. Zavijte ga v prozorno folijo in pustite počivati v hladilniku 2-3 ure. Na pomokani deski ga nato razvaljajte na pol centimetra debelo in s pomočjo modelčka v obliki srčka oblikujte piškote. Pecite jih 15 min na pomaščenem pekaču pri 180° C (srednja rešetka). Pečene in ohlajene okrasite z lazuro iz sladkorja v prahu in malce jajčnega eljaka. Za barvno glazuro dodajte barve za živi¬ la. Na vrh glazure potresite čokoladne ali razno¬ barvne mrvice, z beljakom "prilepite' bombone ipd. (slika 1). Piškote podarite v keramični posodi v obliki srčka ali vrečki, zavezani s pentljo in dodanim pisemcem v obliki srca. Z ljubeznijo izdelani piškoti so vedno najokusnejši. Če vam "pekoči" posli niso v veselje, izberite mehko darilo: okrasne blazine. Iz papirja si izrežite osnovno obliko srca. Velikost blazine pri¬ lagodite velikosti blaga, ki ga imate na razpola¬ go. Tudi prav majhen srček je prisrčno darilo, saj lahko služi kot šivalna blazinica. Blazino okrasite z vrtnicami: cvetove oblikujte iz nabranega svilenega traku, stebla in liste pa izvezite (slika 2, vrhnja blazina). Če se reliefnih cvetov ne upate lotiti, cvetove (npr. vijolice) izvezite (slika 2, desno zgoraj). Na nebesno modro blazino sodijo oblački, zvezde in luna (slika 2, blazina v sredini). Da se ne boste preveč mučili z vezenjem celotnih površin, oblake, luno in zvezde izrežite iz blaga ustreznih barv, jih s selotejpom pritrdite na pravo mesto in jih z gostim ploskim šivom našijte na blazino. Selojtejp nato odstranite. Belo blazino lahko okrasite s poševno našito reliefno bombažno čipko (slika 2, levo zgoraj), videti bo romantična. Za karirasto blazino potrebujete več časa in spretnosti (slika 2, desno spodaj). Izdelana je iz prepletenih svilenih trakov različne širine. Raznobarvne trakove prepletite (površina pre¬ pletenega blaga naj ustreza velikosti blazine srca) in robove prelepite s selotejpom, da se ne razpletejo. Prepleteno blago položite na podlogo ter čezenj s selotejpom prilepite papirni kroj v obliki srca. Prepleteno blago z drobnimi šivi ob Slika 2. Prisrčne blazine izražajo željo po mehko postlanem življenju. robu kroja prišijte na podlogo. Ukrojite pre¬ pleteno stranico blazine v obliki srca. Druga stranica blazine je lahko iz enobarvne podloge ali pa prav tako prepletena. Iz potiskanega blaga lahko izdelate prešito blazino. Preden sešijete srce in ga napolnite s polnilom, vsako izmed srčastih stranic strojno prešijte v obliki rombov (slika 2, spodaj). Blazine napolnite z ostanki volne, blaga ali sin¬ tetičnim polnilom. V stranski šiv lahko všijete etike¬ to - svilen trak, nanj pa z barvami za blago (dobite jih v Prometej Art & Hobby v Ljubljani in Celju) v spomin odbarovancu napišete posvetilo, datum obdarovanja ali svoje ime. Alenka Pavko - Čuden ART & H 0 B B Y PROMETEJ Art & Hobby, d.o.o. trgovina z materiali in pripomočki za likovno ustvarjanje in kreativne hobije KERSNIKOVA UL. 7, LJUBLJANA, telefon: (061) 13-10-200, faks: 316-564 GLEDALIŠKA UL. 9, CELJE, telefon: (063) 481-362, faks: 481-362 - Tečaji slikanja na svilo in bombaž, batika, slikanja na steklo, oblikovanja nakita in modeliranja - Slikarski tečaji TIM 6• februar 1997 • 39 UGANKARSKI KOTIČEK Kombinacijska križanka Spodnje besede, podane po abeced¬ nem redu, s kombiniranjem razvrstite v polja križanke. Začnite z najdaljšimi, že vpisane besede pa sproti prečrtujte v se¬ znamu. Ob pravilni rešitvi boste na ozna¬ čenih poljih dobili besedo, ki je po¬ vezana z zimskim časom. 2 črki: EM, EN, OB; 3 črke: AGA, ETA, LEA, NIL, PIA; 4 črke: ALEŠ, DREV, ERTL, GORE, IRKA, KLEK, NATO, OTOK, STAN; 5 črk: KAMEN, KANON, ME¬ TAN, METEŽ, NITKA, POTKA, RAVNE, SKIRO, ŠKRAT, VENEC; 6 črk: ANGLEŽ, ATENEC, NAKLEP, RAVNIK, SPARTA, ZDRAHE; 7 črk: KOZOROG, MNOŽI¬ NA, SPARINA, RAZJEDA; 8 črk: ALI- CANTE, IZNAJDBA, KRALJICA, LIMA¬ NICE; 9 črk: ZRAKOPLOV, SPREGATEV; 1 1 črk: TRANSPORTER Številčnica Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, in jih pripišite k številkam. Črke nato pre¬ nesite v lik tako, da vsaka številka vedno pomeni isto črko. Ob pravilni rešitvi boste v vodoravnih vrstah od leve proti desni dobili neko misel. 1 2345678 = posoda za smeti, 9 10 11= hčerka (okr.), 12 13 = nada, upanje. Revija za tehniško ustvarjalnost mladih FEBRUAR 1997, LETNIK XXXV, CENA 260 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POSTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo), 061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246. Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 252 SIT, polletna naročnina pa 1260 SIT. Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Aleksander Sekirnik, Roman Zupančič. Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Božidar Grabnar Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstofni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-10/95 z dne 10. 2. 1995. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI; Pomlad ni več daleč, zato je že čas, da pripravimo modele za bližajoča se tekmovanja Foto: Stanislav Puhar Rešitev nagradnih križank iz januarske številke revije TIM: Tematska osmerosmerka: Mercedes Zlogovna dopolnjevanka: Sila kola lomi Zlogovna veriga: Matura Nagrade za pravilno rešene uganke v 5. številki revije TIM prejmejo: 1. Miha Češarek, Lepovče 38, 1310 Ribnica 2. Tonček Jakšič, Gornja bistrica 48, 9232 Črenšovci 3. Tomaž Koren, Vuhred 8, 2365 Vuhred Rešitev obeh ugank prepišite na dopis¬ nico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. februarja pošljite na naslov Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1001 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timove uganke«). Trem izžrebanim reševalcem bomo po pošti poslali nagrade, ki jih prispevata podjet¬ je Nebec Hobi, d.o.o., C. Andreja Biten¬ ca 36, 1000 Ljubljana (komplet za izde¬ lavo plastične makete), in Tehniška založ¬ ba Slovenije, Lepi pot 6, 1111 Ljubljana (dve knjigi). KAZALO UREDNIKOV PREDAL 1 RAKETNO MODELARSTVO V LETU 1996 1 SREČANJA LETALSKIH MODELARJEV V GRADIŠČU V ITALUI 3 POLIKARPOV 1-15 BIS 4 VIŠINSKI MODEL RAKETE 5 VAKUUMIRANA PLASTIČNA KRILA ZA MODEL F1A 8 TIMOV TEST BURJA - MODEL RV JADRNICE 11 TIMOVA NAGRADNA AKCIJA 12 NATEČAJ F Al ZA MLADE LIKOVNIKE 13 TIMOV PORTRET 13 PRIMERJAVA BATERIJ NiCd SANYO N-SCRC TER PANASONIC SP IN EX 14 NOVOSTI NA MODELARSKEM TRGU 15 PTIČJA KRMILNICA 26 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (38. del)-AKRILNE BARVE 27 MAKETARSKI FOTOSTRIP (2. DEL) MIG 29 FULCRUM A 29 PRENOSNO OZVOČENJE 2x50 W (5. DEL) - NAPAJALNIK 31 PRIHAJA VERSAPAK 32 MODEL AVTOMOBILA IZ PAPIRJA - LADA KOMBI 33 KAM S ŠIVALNIM PRIBOROM? 36 PUSTNE MASKE 38 VALENTINOVO 39 UGANKARSKI KOTIČEK 40 40 • TIM 6 • februar 1997 Iz programa za konjičkarje Tehniške založbe Slovenije R. Zupančič LADIJSKO MODELARSTVO Ilustriran priročnik za mlade, ki se želijo ukvarjati z ladijskim modelarstvom. Opisani so postopki gradnje motornih modelov in jadrnic, namenjenih za tekmovanja mladih tehnikov. Načrti pa so narisani v merilu 1:1. 48 strani + 2 prilogi načrtov 20 x 28 cm R. Cajhen RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV Učbenik radijskega vodenja jadralnih in motornih letalskih modelov. 84 strani, črno-bele risbe in fotografije, 20 x 28 cm 202 strani, barvne risbe in fotografije 24,5 x 23 cm 338 strani, barvne risbe in fotografije 21,5 x 26,5 cm V. Zupan MALE ŽELEZNICE Priročnik z izčrpnimi napotki za gradnjo makete male železnice P. van Delft, J. Botermans, E. Oker MISELNE IGRE VSEGA SVETA Več kot 1000 iger s priloženimi rešitvami in navodili za izdelavo. B. Bagnall RISANJE IN SLIKANJE Priročnik za začetnike in ljubitelje z likovnimi osnovami in poukom o materialih, potrebščinah in tehnikah. MISELNE IGRE VSEGA SVETA Jože Čuden, Rasto Snoj RAKETNO MODELARSTVO 222 strani, črno-bele risbe, preglednice, načrti 21 x 27,4 cm Prvi kompleten priročnik za raketne modelarje v slovenščini. 54 strani, črno-bele risbe, skice in fotografije 20 x 28 cm T. Pochert DELA V HIŠI Popravila in obnavljanje Knjiga o tem, kako lahko skoraj vse v hiši popravimo sami. 434 strani, barvne fotografije, risbe in skice 20,5 x 21,5 cm DELA V iJIŽl Popravila in obnavljanie F. KieBling IZDELAJMO SAMI Bogato ilustrirana zbirka idej in načrtov za izdelavo zanimivih uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih materialov. 352 barvnih strani 19.5 x 24.5 cm IZDELAJMO SAMI 20 • TIM 6 • februar 1997 TIM 6 • februar 1997 • 21 BALZA B. ALUMINIJ AL. Polikarpov 1-15 bis Merilo: 1:18 Konstrukcija modela: A. Pavlovčič NJ H HH 2 rt cr & N M VO v© vi TIM 6 • februar 1997 • 17 18 • TIM 6 • februar 1997 TIM 6 . februar 1997 • 23 Merilo: 1:2 22 • TIM 6 • februar 1997