MmmmLim >


FEBRUAR 1997, LETNIK XXXV, CENA 260 SIT, ISSN: 0040-7712

V OBJEKTIVU

1. Christen Husky z razpetino 2164 mm in štiritaktnim motorjem
15 cm 3  na modelarskem mitingu v Gradišču (Gradiscal pri Gorici.

2. Maketa nemške ladje Margarete iz leta 1 840 v merilu 1 : 50 je
izdelek Srečka Ornika iz Radizlja.

3. Nina Holc z modelom RV-čolna kategorije FSR ECO, s katerim je
osvojila drugo mesto na lanskem evropskem prvenstvu v Duchcovu.

4. Med člani LC Maribor je Mibov model pilatus zelo priljubljen.
Damijan Romih, Aleš Gašperič, Ivanček Zidarič in Zlatko Žižek so jih
okrasili v barvah in oznakah različnih držav.

5. Letalo Heinkel P. 1076 večina slabo pozna. Med drugo svetovno
vojno ga niso serijsko izdelovali, zato se mu ni uspelo izkazati v zračnih
bojih. Služilo je predvsem za preizkus aerodinamike krila pri visokih
hitrostih. Podolgovata oblika oblega trupa in zanj značilna oblika krila
z naprej pomaknjenimi konicami sta idealni za maketo z električnim
pogonom. Boris Sekirnik ga je izdelal po obstoječih načrtih in ga
opremil z Graupnerjevim motorjem speed 400 brez reduktorja. Krmili
ga s pomočjo višine, krilc ter vklopa motorja.

Foto: J. Holc, M. Kos, S. Ornik, S. Puhar in A. Sekirnik

1 O /'-'7 1

! o o o / I

REPORTAŽA

Raketno modelarstvo
v letu 1996

Raketni modelarji so v minuli sezoni do¬
čakali domala vse, kar si športnik sploh
lahko želi. V Sloveniji so potekala tek¬
movanja na vseh ravneh, od medklubskih in
državnih prvenstev do mednarodnih tek¬
movanj FAI. Največji dogodek za slovenske
raketne modelarje pa je bila organizacija
1 1. svetovnega prvenstva za mladince in
člane septembra v Ljubljani.

Tekmovalna sezona se je začela že
konec aprila (20. 4.). V Ljubljani so se na 5.
mladinskem državnem prvenstvu v organi¬
zaciji ARK Komorov mladi pomerili v treh
kategorijah: S3A/2 - rakete s padali, S4A
- raketoplani in S6A/2 - rakete s trakom.
Hkrati je potekalo tudi odprto mestno tek¬
movanje, ki ima pri nas najdaljšo tradicijo.

Spomladi so povsod po Sloveniji v okviru
regijskih srečanj mladih tehnikov osnovnih
šol potekala tudi tekmovanja raketnih mode¬
larjev v kategorijah S3A in S4A. Najboljši s
teh tekem so se nato 1. junija zbrali v Vele¬
nju na državnem srečanju.

Tradicionalna srečanja mladih tehnikov
najlepše kažejo, kolikšno zanimanje vlada
med mladimi za raketno modelarstvo.
Udeležba regijskih ekip je bila popolna.
Učitelji tehničnega pouka, ki v največji meri
prevzemajo mentorstvo nad mladimi na
osnovnih šolah, so izpopolnili svoje znanje,
kar se kaže v kvaliteti modelov in varnosti

Ekipa osnovne šole Vrhovci z učiteljem Miho
Zorcem na mestnem tekmovanju.

poletov. Tekmovanja najmlajših so zato
postala zanimivejša in predvsem korektnej-
ša. Število ur, ki jih za tovrstne interesne
dejavnosti predvideva šolska zakonodaja,
se vedno bolj krči, zato so učiteljem in men¬
torjem v veliko pomoč didaktični kompleti
tekmovalnih modelov raket, po katerih radi
posegajo. Kakovostni kompleti, ki jih z
velikim entuziazmom izdelujejo domači
proizvajalci, zagotavljajo možnost široke¬
mu krogu mladih, da se začno ukvarjati s to
dejavnostjo in pri krožkih uspešno sestavijo
in pripravijo modele za tekmovanja.

Med zimskimi počitnicami se bodo
učitelji lahko v okyiru svojega dodatnega
izobraževanja udeležili, tudi modelarskih
seminarjev ter si pridobiliViove izkušnje.

Pereč prottlefK?,s katerim se srečujemo v
modelarstvu jbaspldh, je^ivključevanje šolar-
'Ai. '■"/

jev, ki se želijo po končani osnovni šoli še
izpopolnjevati in nadaljevati športno pot, v
modelarska društva. Večina nima možnosti,
da bi se vključili v klube, ker jih v njihovem
okolišu preprosto ni. Več upanja imajo tisti,
ki živijo blizu kraja, kjer deluje takšen klub
ali modelarska šola.

Pri omogočanju nadaljnega dela nekda¬
njih učencev bi lahko pomembno vlogo odi¬
grali prav osnovne šole s formiranjem
klubov znotraj šol in klasični aeroklubi, ki
raketnemu modelarstvu nasploh namenjajo
veliko premalo pozornosti.

Modelarji z OŠ Zalog so bili najuspešnejši pri
raketoplanih. Vodi jih učitelj Bela Somi.

Poletne mesece so raketni modelarji,
predvsem člani državne reprezentance,
izkoristili za intenzivne priprave na naj¬
pomembnejši dogodek doslej. Od 7. do
14. septembra je Slovenija gostila ude¬
ležence 1 1. svetovnega prvenstva raketnih
modelarjev, ki je potekalo v Ljubljani in na
tekmovalnem poligonu pri Kamniku. Orga¬
nizacijski odbor, ustanovljen pri ljubljan¬
skem ARK Komarov, ki sta ga vodila Jože
Čuden in Anton Sijanec, je dobro opravil
zahtevno nalogo. Prvenstvo je uspešno
privedel do konca in tekmovalci so domov
poleg medalj odnesli tudi lepe spomine na
našo deželo. Sedemdnevnega tekmovanja
se je udel ežilo 22 državnih reprezentanc s
skupaj skoraj 350 udeleženci.

Naši reprezentanti, ki so bili obremenjeni
tudi z organizacijo samega prvenstva, so
kljub vsemu osvojili kar pet medalj v mladin¬
ski konkurenci. V kategoriji raket za
doseganje višine Sl B je naslov svetovnega
prvaka in prvo mesto osvojil Tomaž Kogej,
drugo mesto pa Jernej Vrtačnik, Ob tem je
treba posebej poudariti, da je naš svetovni
prvak Tomaž Kogej, član ljubljanskega ARK
Komarov, v tej kategoriji obranil naslov sve¬
tovnega prvaka, ki ga je prvič osvojil leta
1994, in se s tem zagotovo zapisal v
zgodovino tega športa. V S6A sta srebro
osvojila Igor Stricelj ter ekipa v sestavi Igor
Stricelj, Matevž Dular in Tomaž Kogej. Enak
uspeh so v S8E dosegli tudi Črt Nagode,
Ivan Turk in Blaž Grgič.

Urednikov predal

Vsakdo ve, da se učimo vse življenje.
Znanje sprejemamo od malih nog in ga
nikoli ni dovolj. Ko končamo šolanje in
začnemo opravljati delo v svojem pok¬
licu, kaj hitro ugotovimo, da smo komaj
na začetku poti. Sele z izkušnjami, ki si
jih pridobimo ob delu, in z nenehnim
izpopolnjevanjem smo kos zahtevnim
delovnim nalogam.

Marsikdaj nam šola ne da vsega, kar je
potrebno v poklicu, večinoma le temelj,
ki ga je treba dograjevati.

V poklicu učitelja, Čigar naloga je po¬
sredovanje znanja in vzgoja mladih, je
stalno dodatno izobraževanje še po¬
sebej pomembno. Le tako bo sposoben
izvajati kakovosten in vselej zanimiv
pouk.

Učitelji tehničnega pouka so še posebej
izpostavljeni. Tematika učne snovi je ta¬
ko obsežna, da od učitelja zahteva širo¬
ko znanje in razgledanost, saj mora biti
pripravljen na vprašanja učencev, ki
posegajo na najrazličnejša področja, in
nanja dajati ustrezne odgovore.

Redni pouk pa je le del vzgojnoizobra-
ževalnega procesa. Pomemben delež
zajemajo tudi interesne dejavnosti, kjer
lahko mentor naleti na precejšnje teža¬
ve. Prav za to področje študij ne zago¬
tavlja dovolj trdne osnove. Učitelj je
običajno prepuščen samemu sebi ter
odvisen od lastne iznajdljivosti in do¬
vzetnosti za sprejemanje novih znanj.

Tu so v veliko pomoč seminarji, name¬
njeni dodatnemu izobraževanju učiteljev
tehnične vzgoje in mentorjev tehničnih
interesnih dejavnosti, ki jih že vrsto let
organizirajo zavod za šolstvo, organi¬
zacije tehnične kulture in visokošolske
ustanove.

V zadnjem času se učitelji vse pogosteje
odločajo za seminarje, ki prinašajo toč¬
ke za napredovanje, ne pa za tiste z za
mlade privlačnejšo vsebino, na katerih
bi morda pridobili več znanja, saj jih vo¬
dijo vrhunski^ inštruktorji z dolgoletnimi
izkušnjami. Zal ti seminarji zdaj niso
enakovredno obravnavani in točkovani.
Vse to vodi v siromašenje izvenšolske
ponudbe na nekaterih osnovnih šolah,
največ škode zaradi tega pa bodo imeli
naši šolarji. Doklej bo še tako?

Jože Čuden, urednik

TIM 6 • februar 1997 • 1

REPORTAŽA

Dvokratni mladinski svetovni prvak v S1B
Tomaž Kogej pred startom strimerskega mo¬
dela na DP

Pred prvenstvom pri nas nismo imeli
opreme, ki jo morajo zagotoviti organiza¬
torji vseh največjih tekmovanj, zato je bilo
treba vse nanovo izdelati ali kupiti. Po
končanem prvenstvu je tako organizatorju
ostalo veliko tehničnih pripomočkov, ki
bodo v prihodnosti pripomogli k še
kakovostnejši izvedbi tekmovanj na vseh
ravneh. Predvidoma bo razdeljena med
slovenske klube, ki naj bi jo uporabljali za
svoje potrebe in vzdrževali. Če bi pri nas
spet organizirali kako večje tekmovanje, pa
bi lahko spet služila svojemu namenu.

Maketarja Matevž Dular in Andrej Vrbec s test¬
nim modelom višinske makete nike cajun

Razveseljivo je, da je podjetje Mach
industries, ki edino pri nas izdeluje mo¬
delarske raketne motorje, začelo s proiz¬
vodnjo t. i. minimoforjev, ki so običajno pol¬
njeni s kompozitnimi gorivi ter zaradi manj¬
šega premera in mase pri tekmovalcih zelo

cenjeni. Preizkusi prvih serij so pokazali, da
gre za motorje, ki bodo z manjšimi poprav¬
ki, predvsem pa ob zagotovljeni zanes¬
ljivosti in ustrezni ceni, zanimivi tako za
široko uporabo kot za vrhunske tekmovalce.
Ponudba podobnih tujih motorjev je namreč
konkurenčna in vedno večja.

Na našem trgu je tudi že precej različnih
tipov raketnih modelov v kompletih, ki jih
izdelujejo Mach industries, Mibo modeli in
ljubljanski klub ARK Komarov.

V sklopu svetovnega prvenstva je tokrat
potekalo tudi tradicionalno mednarodno
tekmovanje FAI, 18. pokal Ljubljane. Da je
to tekmovanje v svetu zelo priljubljeno, potr¬
juje dejstvo, da se ga je udeleležila skoraj
večina tekmovalcev in nekaterih drugih
udeležencev svetovnega prvenstva, pa
čeprav je bil ta dan predviden tudi za oddih
in izlet.

Jesenski del sezone v času po svetovnem
prvenstvu je bil v znamenju državnih prven¬
stev za člane. Prvič so se zbrali na poligonu
Zadovinek pri Krškem (28. 9.), kjer je bilo v
organizaciji ARK Vega iz Sevnice 5. član¬
sko državno prvenstvo v treh kategorijah:
S6A/2 (1. Rok Žunič, 2. Matevž Dular, 3.
Jože Čuden), tretja_ tekma iz ciklusa v S8E
(1. Blaž Grgič, 2. Črtornir Nagode, 3. Bog¬
dan Makuc), S8E/P (1. Črtomir Nagode, 2.
Ivan Turk, 3. Bogdan Makuc) in v kategoriji
S3B-nacional (1. Blaž Grgič, 2. Miha
Kozjek, 3. Mateja Kozjek).

Zadnje tekmovanje za državno prvenstvo
članov v kategorijah S3A/2 in S4A so
dolgo pripravljali člani ARK Apollo iz
Novega mesta, vendar jim je smola z vre¬
menom preprečila popolno izvedbo. Kljub
slabemu vremenu pa jim je uspelo izpeljati
tekmo (22. 12.) v panogi S3A-nacional,
v kateri je slavil Drago Perc.

Uvedba nacionalne kategorije S3A je
bila naš odgovor na globalne probleme tek¬
movanj raketnih modelarjev. Vrhunski tekmo¬
valni modeli letijo zelo visoko, v zraku jih je
težko spremljati in se vse prevečkat izgubi¬
jo. Tekmovanja so zato postala prenaporna
za tekmovalce in sodnike, hkrati pa manj
zanimiva za gledalce. Zato je komisija za
raketno modelarstvo LZS sprejela pravila, ki
predpisujejo večje modele, kar vpliva na

zmanjšanje višine letov in zato lažje sprem¬
ljanje. Modeli se redko izgubljajo in so
uporabni za več tekmovanj. Ker so bistveno
večji, jih lahko izdelajo tudi manj spretni in
predvsem mlajši modelarji. S tem so dobili
možnost za sodelovanje na tekmovanjih
tudi t. i. rekreativci, ki jim je spuščanje raket
predvsem zabava ne pa resen šport.

Lani je tekmovanje za DP prvič potekalo v
obliki ciklusa petih tekem. Udeležili so se jih
stari in mladi, bratje in sestre, otroci in
starši, skratka pisana druščina ljubiteljev
raketnega modelarstva. Modele so izdelali
sami ali pa so kupili komplete. Razcvet te
kategorije potrjuje pravilno odločitev za
njeno uvedbo, hkrati pa smiselnost in smer
spreminjanja pravil tudi v mednarodnem
merilu.

Že predlani so naši modelarji uspešno
nastopali na tekmah za svetovni pokal v ka¬
tegoriji raket s trakom (S6A), lanska sezona
pa je bila v za nas še posebno uspešna.
Mladi Igor Stricelj iz sevniškega kluba ARK
Vega je naporno serijo nastopov na tekmah
širom po Evropi, v kateri je v S6A nanizal tri
zmage in še nekaj dobrih uvrstitev, kronal s
skupno zmago v svetovnem pokalu. Stricel j
je v mladinski konkurenci osvojil tudi naslov
najuspešnejšega raketnega modelarja v
letu 1996.

Dobitniki medalj na DP v S6A/2: Matevž
Dular (2.), Rok Žunič (1.) in Jože Čuden (3.)

Mladi Igor Štricelj je z zmago v svetovnem
pokalu v S6A dosegel enega svojih največjih
uspehov.

Rezultati svetovnega prvenstva in sve¬
tovnega pokala kažejo, da je generacija
naših mladih tekmovalcev dosegla vrhunec
v športnem udejstvovanju, kar potrjuje
uspešnost dolgoletnega načrtnega dela z
mladimi. Večina najboljših mladincev pa se
bo že v letošnji sezoni soočila s prehodom v
člansko konkurenco. Na tej točki bo prišlo
vsaj do dveh tehtnih vprašanj: kako zapol¬
niti vrzeli v mladinski reprezentanci in na
kakšen način vključiti nekdanje mladince v
članske vrste. Prvi problem bo razmeroma
lahko rešiti, saj v klubih ne primankuje
mladih in perspektivnih modelarjev, ki bodo
lahko ob izkušenih starejših kolegih kmalu
nadomestili nekdanje reprezentante. Vstop

2 • TIM 6 • februar 1997

REPORTAŽA

Državni prvak pri RV-raketoplanih za leto
1996 je Bogdan Makuc

mladih v člansko reprezentanco pa bo
nujno postopen. Ta se namreč določa za
dve leti vnaprej, saj je le tako mogoče
zagotoviti nemotene načrtne priprave. Prvi
korak bo torej uvrstitev v B ekipe, iz katerih
bodo postopoma prehajali v prve ekipe
članske reprezentance. Obstaja pa tudi
možnost usmeritve v deficitarne panoge,
kjer je tudi konkurenca manjša (na primer
kategorija maket raket S7, kjer so mladi že
zabeležili nekaj vidnih rezultatov). Pre¬
hodno obdobje bo zato za nekdanje mla¬
dince nedvomno čas sistematičnega dela in
potrjevanja v novi družbi.

V rangiranju športnikov Letalske zveze
Slovenije za leto 1996 so bili med raketni¬
mi modelarji pri članih najuspešnejši: 1.
Drago Perc, 2. Jože Čuden in 3. Bogo Štem¬
pihar, pri mladincih pa so 1. Igor Štricelj, 2.
Ivan Turk in 3. Matevž Dular, ki so na tek¬
movanjih zbrali skupno največ točk.

Načrti za novo sezono so zelo obsežni. V
spomladanskem delu naj bi izvedli večino

državnih prvenstev v vseh kategorijah tako
v mladinski kot članski konkurenci. Skozi
vse leto se bosta odvijala dva cikla tek¬
movanj v kategoriji RV-raketoplanov S8E
in nacionalni kategoriji raket s padalom
S3A-nacional. Bogatejši pa bomo še za
eno mednarodno tekmovanje FAI, ki naj bi
ga prvič organiziral sevniški klub ARK
Vega. Poletne mesece bodo reprezentanti
izkoristili za intenzivne priprave na evrop¬
sko prvenstvo in prve olimpijske igre vseh
letalskih športov, ki bodo v Turčiji. Naši tudi
tam računajo na čim boljše rezultate.
Seveda ne bodo zanemarili tudi tekmovanj
po vsej Evropi za svetovni pokal v kategori¬
jah S6A, S8E in maket raket S7.

Naporno sezono bodo sklenili s tradicional¬
nim mednarodnim tekmovanjem FAI za
pokal Ljubljane in memorial Komarova, ki
ga bodo organizirali ljubljanski komarovci
in bo že devetnajsto po vrsti.

Anton Sijanec

Srečanja letalskih modelarjev
v Gradišču v Italiji

V sosednji Italiji se na poti med Tržičem
in Gorico nahaja majhen kraj Villesse,
kjer so si člani modelarskega kluba iz
Gradišča (Gradišča) na kraški gmajni,
poraščeni z akacijevimi drevesi, zgradili
asfaltno stezo in manjši večnamenski
klubski objekt. Tam vsako leto prirejajo
mitinge letalskih modelarev, ki so vedno
dobro obiskani. Lani so organizirali štiri
srečanja z mednarodno udeležbo, od
katerih sta bili dve še posebej zanimivi.
Na enem so se predstavili graditelji mo¬
delov in maket s turbinskimi motorji,
drugo pa je štelo za finale pokala Italije v
kategorijah maket F4C, F4J, LSM, F4CS
in F4CX.

- 14. april 1996: srečanje letalskih
modelarjev,

- 3.-4. maj: Turbofan jet meeting

- 7.-9. julij 1 996: Europa star cup - fi¬
nale pokala Italije,

- 15. september 1996: srečanje letal¬
skih modelarjev.

Za prireditve, ki jih organizirajo mode¬
larji iz Gradišča vlada tudi med našimi
modelarji precejšnje zanimanje, tako za¬
radi atraktivnosti prikazanih modelov in
maket, kakršnih je pri nas zelo malo ali
jih sploh nihče ne izdeluje, kakor tudi
zaradi bližine, saj je Gradišče le dobrih
deset kilometrov oddaljeno od Gorice.
Zal pa je med njimi malo takih, ki bi s
svojimi modeli sodelovali v programu,
večinoma so prisotni le kot opazovalci.

Včasih, ko pri nas še ni bilo tolikšne
ponudbe modelov, modelarskega materi¬
ala in opreme, so naši ljubitelji mode¬
larstva, predvsem iz obmejnih krajev, po¬
gosto romali v Gradišče, kjer je bila do¬
bro založena modelarska trgovina, ven¬
dar je to že preteklost.

Zamejski prireditelji so veseli obiska
vseh, ki jih zanima modelarstvo, tudi iz
Slovenije, zato objavljamo nekaj slik
atraktivnih modelov z lanskih srečanj, ki

Domačin Fabrizio Marega z maketo akro¬
batskega letala SV-26M. Model ima razpetino
2350 mm, poganja pa ga motor Seidel 96
cm 3 .

si jih je vredno tudi pobliže ogledati.
Morda bodo koga spodbudile, da se bo
letos popeljal na izlet v zamejstvo in si
ogledal katerega od mitingov v
Gradišču.

Stanislav Puhar

TIM 6 • februar 1997 • 3

PRILOGA

Polikarpov 1-15 bis

Vedno so me navduševala letala iz
druge svetovne vojne, ki so sodelovala v
bojih, pa čeprav so bila izdelana še pred
njenim začetkom. Mednje se uvršča tudi
ruski lovec 1-15 bis.

Majhno dvokrilno letalo je bilo v svo¬
jem razvoju deležno nekaj inačic. Pro¬
jektirano je bilo leta 1932 z oznako 1-15
in je prvič poletelo leta 1933. Ko je na
risalnih deskah dobivalo svojo obliko, so
v tedanji Sovjetski zvezi letala imenovali
po njihovem namenu, zato ni nosilo kra¬
tic svojega konstruktorja, Nikolaja Poli¬
karpova, kakor poznejša sovjetska letala,
pač pa samo črko - I, kar pomeni "istre-
bitelj" ali lovec. Novembra 1935 je z
letalom 1-15 pilot Vladimir Kokkinaki po¬
stavil višinski rekord z doseženimi
14.580 m.

Letalo ni imelo spojenega zgornjega
krila, pač pa sta obe polovici prehajali v
trup, tako da je pilot imel odprt pogled
naprej. Za takratne čase je bilo to letalo
čistih elegantnih oblik, ki ga je konstruk¬
tor namenil strmoglavemu bombardiranju
in ga je nekoliko spremenjeno poimeno¬
val 1-15 bis (morda ta bis pomeni bomb¬
nik lovec). Poleg dveh strojnic je pod
spodnjim krilom nosilo še dve 250-kilo-
gramski bombi po zgledu takratnega
nemškega strmoglavca Hs-1 23. Motor le¬
tala, ki je bilo opremljeno še z zunanjim
podvozjem, je razvijal moč 715 KM. Na¬
slednja izvedenka 1-15 bis je nato imela
normalno spojeno zgornje krilo, tretja z
oznako 1-15 pa je imela spet prvotno
izvedbo krila in vgrajen močnejši motor.
Novost zadnje izvedenke, imenovane
1-153, ki je bila sicer enaka tretji, so bila
uvlačljiva kolesa. Vse izvedenke so imele
enako razpetino krila 10 m.

1-15 bis je uspešno prestal svoj bojni
krst v bitkah med špansko državljansko
vojno. Množično je bil zastopan tudi v
rusko-finski vojni, in čeprav že močno
zastarel je ob izbruhu druge svetovne
vojne še vedno sodeloval v obrambnih
akcijah na domačem nebu, braneč pros¬
tor za svoje modernejše naslednike, ki so
v tovarnah za Uralom že zapuščali mon¬
tažne trakove.

Letalo je nosilo oznake raznih letalskih
enot, toda najlepše je bilo v zimski kamu¬
flaži. Bilo je popolnoma belo z rdečimi
zvezdami na obeh straneh trupa, na vrhu
zgornjega in prav tako na spodnji strani
spodnjega krila. Ta inačica je tudi pri¬
kazana na načrtu modela. Morda samo
še pripomba: med uporabo tega letala
rdeča zvezda še ni bila rumeno obroblje¬
na, ker je rumeni rob dobila šele po bitki
za Stalingrad, ko je armada dobila
naslov herojska.

Čeprav je model
devetkrat manjši od
pravega letala, tudi v
rokah daje vtis
pravega.

Karakteristike 1-15 bis:

razpetina kril 10 m

dolžina 8, 65 m

motor M-25 B, zvezdast, 775 KM

masa v zraku 1650 kg

max. hitrost 370 km/h

število izdelanih letal 2408

Model

Pred sedmimi leti sem za motor, ki sem
ga imel na razpolago, pripravil načrt
letala v merilu 1 : 9. Kmalu potem sva s
rijateljem izdelala model in ga preiz-
usila. Mali model se je elegantno odlepil
od tal ter se v zraku vedel kot pravo leta¬
lo; končno je namen makete prav v tem,
da daje vtis resničnega letala.

Načrt za model se bo morda komu
zdel pomanjkljiv, za drugega bo preza¬
hteven, nekomu pa bo služil le za osno¬
vo, po kateri si bo izdelal model v veliko¬
sti, primerni za drugačen, lahko tudi moč¬
nejši motor.

Trup je vedno tisti del, ki daje letalu ele¬
ganco in je odločilnega pomena za
celoten videz. Zato se pri njegovi izde¬
lavi splača nekoliko potruditi. Najprej
moramo izrezati vsa rebra in jih tudi z
notranje strani izžagati po črtkanih črtah,
vendar jih ne smemo popolnoma izre¬
zati. Pomemben je tisti utor v obliki črke T
na sredini vsakega rebra, kajti vanj
prideta vstavljeni letvici 3 x 15 mm,
postavljeni pravokotno ena na drugo.

Še prej pa iz jeklene žice 0 3 mm nare¬
dimo podvozje, ki ga pritrdimo na rebro
št. 2, tako da ga prilepimo med kose
letalske vezane plošče in pritrdimo z vija¬
ki. Nato na pokončno letvico narišemo
položaje reber in na ta mesta nataknemo
rebra. Vodoravno letvico na zadnjem
koncu zožimo toliko, kot je širina utora
na rebru št. 7. Rebra morajo na letvicah
stati pravokotno z vsake strani. V utore
prilepimo štiri smrekove letvice 3x5 mm,
po eno hkrati z vsake strani. S tem bomo
trupu zagotovili osnovno obliko. Šele

nato pričnemo z balzovimi letvicami 4 x
5 mm prekrivati trup. Letvice so debele
4 mm zato, da po brušenju trupa dobimo
debelino stene 3 mm. Na enak način
izdelamo tudi pokrov motorja, vendar z
vsake strani ob trup prilepimo le toliko
letvic, da imamo dostop do neprerezanih
delov na rebrih trupa, ki jih prerežemo
potem, ko smo iz trupa izvlekli obe letvi¬
ci, ki sta dotlej držali njegovo obliko.
Nato nalepimo še preostale letvice in bo
trup tako le votla lupina, v kateri bo pros¬
tor za vse elemente naprave za radijsko
vodenje.

Na spodnjem delu trupa napravimo
odprtino za spodnje krilo, za katero
lahko iz tanke letalske vezane plošče,
debele 0,6 mm pripravimo sedež za kar-
manov žleb, to je za prehod krila v trup.
V trup vlepimo ojačitve za vse dele, ki
bodo nanj pritrjeni (nosilci za krila in
rep). Seveda to storimo šele potem, ko
imamo vse izdelane dele že prilagojene
trupu.

Krilo je izdelano v klasični tehniki.
Tako spodnje kot zgornje krilo sta v celoti
narejeni iz lesa brez uporabe stiropora.
Obe sta izdelani v enem kosu, zato s pre¬
važanjem modela ne bo težav. Spodnje
krilo je zataknjeno v rebro št. 2 in privi-
jačeno v ojačitev za rebrom št. 3.

Zgornje krilo ima raven srednji del, na
katerega sta prilepljeni obe v V-lom
postavljeni polovici. Šrednji del je prav
tako kot krilo izdelan z rebri, ki so ojače¬
na, da omogočajo pritrditev aluminijastih
delov.

Spodnje krilo je pritrjeno neposredno
na trup, zgornje pa z dvema opornicama
na spodnje krilo in s srednjim delom na
trup pred kabino.

Potek gradnje je sicer razviden iz načr¬
ta. Gibljiva dela krila sta pritrjena samo z
lepilno folijo, ki služi namesto šarnirjev.

RV-naprave v načrt nisem vrisal, saj bo
vsakdo vgradil takšno, s kakršno razpo¬
laga. Potrebni so seveda krmilni mena-
nizmi za vse tri osi in četrti za motor.

Anton Pavlovčič

4 • TIM 6 • februar 1997

MODELARSTVO

Višinski model rakete

S prvim januarjem 1997 so začela ve¬
ljati dopolnila mednarodnega pravilnika
FAI za raketne modele, ki med drugim
predpisujejo drugačne dimenzije raket
za doseganje višine kategorije Sl. še
naprej ostaja v veljavi najmanjša dovo¬
ljena dolžina 350 mm in najmanjši pre¬
mer 30 mm na vsaj 50 % dolžine mo¬
dela. Zaradi izjemnih višin, ki jih ti mo¬
deli dosegajo že pri podkategoriji Sl B (z
motorji do 5,00 Ns), zlasti v dvostopenj¬
skih izvedbah, so se na podkomisiji za
leteče modele odločili predpisati naj¬
manjši dovoljeni premer trupa modela, ki
poslej ne sme biti manjši od 1 8 mm. Pri
tem gre seveda za premer druge stopnje
modela, ki na rekordnih višinah okoli
1000 m pri dosedanjih dimenzijah (010
mm) praktično ni bil viden in ga je bilo
tudi s preciznimi optičnimi merilnimi na¬
pravami skoraj nemogoče spremljati in
opaziti na najvišji točki leta. Zato je bilo
na tekmovanjih navadno zelo malo iz¬
merjenih letov, predvsem tistih najboljših.
Odločitev je torej na mestu in smo jo že
nekaj časa pričakovali, čeprav ne vzbuja
pretiranega navdušenja, sai ob izredni
kakovosti sedanjih modelarskih motorjev
višine zato ne bodo toliko manjše, da bo
težava odpravljena. O tem smo se že
imeli priložnost prepričati, saj nekateri
naši tekmovalci že dalj časa "letijo" z
dvostopenjskimi modeli, ki ustrezajo no¬
vim predpisom, in to zelo visoko.

Model, ki ga predstavljamo, so naši re¬
prezentanti prvič pripravili že za nastop
na svetovnem prvenstvu v Kijevu leta
1990. Za osnovo so uporabili enosto¬
penjske modele, s kakršnimi so naši mo¬
delarji osvojili prve medalje na svetovnih
prvenstvih. To je bilo leta 1987 v Beo¬
gradu, ko sta nam Marjan Čuden (1.) in
Bogo Štempihar (2.) priborila dvojno
zmago ter odločilno prispevala k zlati
medalji tudi med ekipami. Temu modelu
so dodali prvo stopnjo ustreznega pre¬
mera (0 30 mm) in nastala je nova ver¬
zija za doseganje vrhunskih rezultatov.

Gradnja dvostopenjskih raket, s kateri¬
mi se zaradi specifičnih pravil srečujemo
le pri višinskih kategorijah ter pri make¬
tah, je nedvomno zahtevnejša, saj vsaka
stopnja zase predstavlja en model. Vžig
motorja druge stopnje je običajno piro¬
tehničen s prenosom plamena iz motorja
prve stopnje po cevki (tako v našem pri¬
meru), redkeje, v glavnem pri maketah,

E  a tudi s pomočjo elektronskega časovni-
a. Za stabilnost leta dvostopenjske ra¬
kete je zelo pomembna natančna dolo¬
čitev težišča, saj se po vžigu motorja dru¬
ge stopnje ta loči od prvotne konfiguraci¬
je modela in leti samostojno in lahko

zaradi napačno določenega težišča skre¬
ne iz vertikalne smeri.

Gradnja modela

Model je v celoti izdelan iz steklenih
vlaken in epoksidne smole na način, ki se
je uveljavil v raketnem modelarstvu - z
laminiranjem na kovinskem kalupu - in
smo ga v Timu že nekajkrat opisali. Na ta
način so narejeni oba trupa za prvo in
drugo stopnjo, cevka za prenos plamena
med motorjema, sedež pri vrhu spodnje

Dvostopenjski višinski model izdelan po novih
pravilih

stopnje, na katerega nalega "ladijski
rep" zgornje ter cevka v notranjosti druge
stopnje. Iz balze so le stabilizatorji prve
stopnje, zgornji so iz pertinaksa, enako
centrimi obroči v obeh stopnjah.

Prva stopnja

Zanjo potrebujemo natančen alumini¬
jast kalup, ki nam ga najbolj natančno
izdela kovinostrugar. Isto velja za kalup
druge stopnje.

Kalup najprej temeljito očistimo, spoli-
ramo, dvakrat premažemo z ločilnim vo¬
skom (formula five) in zgladimo s suho
krpo. Trup navijemo iz treh slojev stek¬
lene tkanine s površinsko maso 30 g/m 2 ,

ki jo prepojimo z epoksidno smolo za
laminiranje. Odmerimo tolikšen kos tka¬
nine, da bomo trup lahko navili naenkrat
v enem kosu. Odrežemo jo tako, da vlak¬
na v njej potekajo pod kotom 45°. Na ta
način bo manj težav z navijanjem na
zoženih delih. Pripravimo zmes epoksid¬
ne smole in trdilca v predpisanem raz¬
merju, dobro premešamo in na ravni,
najbolje stekleni podlagi z njo prepojimo
tkanino. Na rob tkanine položimo kalup
in začnemo z navijanjem. Med delom
sproti iztiskamo morebitne zračne me¬
hurčke. Ko se smola strdi (pribl. 12 ur),
trup toplotno obdelamo v pečici pri tem¬
peraturi okoli 60° C, kjer ga pustimo vsaj
eno uro. Nato ga ohladimo ter gladko
obrusimo grobo površino. Trup natančno
odrežemo 50 mm pod vrhom in oba dela
snamemo s kalupa. Sedež za drugo stop¬
njo izdelamo tako, da najprej prilagodi¬
mo kalup druge stopnje. Na njegov spod¬
nji del navijemo štiri sloje 30-gramske
tkanine v dolžini okoli 100 mm. Laminata
po strjevanju smole ne snamemo s kalu¬
pa, temveč ga le gladko obrusimo in
obdelamo z modelarskim kitom (zmes
nitrolaka in smukca). Tako pripravljen ka¬
lup ima enake dimenzije kot spodnji del
druge stopnje in ga zdaj lahko uporabi¬
mo za izdelavo sedeža v notranjosti prve
stopnje. Površino kalupa dvakrat pre¬
mažemo z ločilnim voskom in nanj navi¬
jemo sedež iz treh slojev 30-gramske tka¬
nine. Ko se smola strdi, del odrežemo na
predvideno dolžino (brušenje ni potreb¬
no) in ga z epoksidnim lepilom prilepimo
na cev za prenos plamena, ki smo jo na
enak način navili na kalupu (kovinski pali¬
ci) z enakim premerom (+0,1 mm) kot
motor, ki ga nameravamo uporabiti za
pogon prve stopnje. Ob tem naj povemo,
da imajo češki minimotorji Delta, kakršne
običajno uporabljajo naši tekmovalci,
premer 10,3 mm, domači motorji proiz¬
vajalca MACH pa 10,7 mm. Centrirna
obročka izrežemo iz lahke 5 oziroma 2
mm debele balze s pomočjo rezila za iz¬
rezovanje krogov (olfa), ali pa ju izstruži-
mo na lesni strušnici. Zgornjega, debelej¬
šega s cianoakrilatnim lepilom nalepimo
na cev za prenos plamena natanko na
višini spoja obeh delov trupa prve stop¬
nje, spodnjega, debeline 1 mm, pa
45 mm od spodnjega roba.

Centrirna obroča, ki povezujeta zuna¬
nji in notranji trup, izdelamo na lesni
stružnici.

Stabilizatorji so iz 0,5 mm debelega
pertinaksa (izotekt). Vse robove, razen
tistega, ki bo prilepljen, obrusimo, da
dobimo simetričen profil.

TIM 6 • februar 1997 • 5

MODELARSTVO

Cev s sedežem in nalepljenima cen-
trirnima obročema z epoksidnim lepilom
vlepimo v spodnji del trupa prve stopnje,
ko se lepilo strdi, pa nataknemo še zgor¬
nji del trupa in ga prilepimo na centrirni
obroč ter zgornji rob sedeža.

Stabilizatorje izrežemo iz 1 mm debele
balze in jih profilno obrusimo. Površino
nekajkrat premažemo z redkim mode¬
larskim kitom in gladko zbrusimo. Stične
robove stabilizatorjev prilagodimo obliki
spodnjega dela trupa ter jih nato z lepi¬
lom UHU-harf prilepimo na trup. Spoje
dodatno utrdimo s tankim nanosom hitro
sušečega se epoksidnega lepila.

Na zgornjem delu trupa označimo
položaj utorov oziroma zarez, v katere
sedejo stabilizatorji druge stopnje, in jih
zamaknemo za 45° glede na spodnje.
Zareze natančno naredimo s fino ozob-
Ijeno širšo modelarsko žagico. Opravilo
je dokaj zahtevno, saj moramo hkrati
rezati dve steni. Zareze po potrebi obde¬
lamo še s tanko pilico za nohte, da se
spodnji del druge stopnje natančno prile¬
ga v sedež spodnje, ko ju spojimo in se
brez uporabe sile tudi ločita. Prva stopnja
je tako izgotovljena, opremimo jo le še s
pristajalnim trakom iz tanke poliestrske
folije (mylar) velikosti 25 x 300 mm. Trak
pritrdimo s tanko kevlarsko ali močnejšo
poliestrsko vrvico dolžine 50 mm na trup
tako, da vrvico z epoksidnim lepilom
prilepimo ob enega od stabilizatorjev.
Trak pred startom tesno zvijemo ter ga ob
trup privežemo s tanko bombažno nitjo,
ki jo potegnemo skozi trup in cev za
prenos plamena prek luknjic premera 1
mm, ki smo jih zvrtali nekoliko nad pred¬
videnim položajem motorja (busterja)
prve stopnje.

Druga stopnja

Kot smo že omenili, za drugo stopnjo
služi že preizkušen enostopenjski model.
Njegova značilnost je, da se odpira ne¬
koliko drugače kot običajni raketni mo¬
deli, in sicer na stiku glave in trupa.
Zgornji del namreč tvori laminirana
glava, ki se nadaljuje v trup in se natakne
na spodnji del modela, tako da je spoj še
blizu stabilizatorjev. Zato mora imeti že
notranji trup z dvema centrirnima obroče¬
ma. Taka izvedba ima še nekoliko iz¬
boljšane aerodinamične lastnosti.

Trup z glavo in ladijskim repom (zože-
njem na spodnjem delu) navijemo na že
omenjeni kalup, seveda brez dodanega
dela, ki smo ga rabili za izdelavo se¬
deža, na enak način kot trup prve stopnje
iz štirih slojev 30-gramske tkanine. Pred
tem kalup ponovno očistimo, premažemo
z ločilnim voskom in zloščimo s suho
krpo. Pri rezanju tkanine ne pozabimo na
smer vlaken pod kotom 45°!

Odtehtamo natanko 3 g zmesi epo-
ksidne smole in trdilca, s katero prepoji¬
mo tkanino in navijemo trup z glavo in
ladijskim repom v enem kosu. Trup pusti¬
mo na kalupu, da se popolnoma utrdi,
nato ga tudi toplotno obdelamo. Ohla¬
jenega zbrusimo, na predvidenem mestu
natančno prerežemo in snamemo s kalu¬
pa. Površino gladko obdelamo z raz¬
redčenim modelarskim kitom.

Pogled z zgornje strani

6 • TIM 6 • februar 1997

MODELARSTVO

2. STOPNJA

del trupa
trup, cevka

4 - glava

5 - zgornji centrirni obroč

6 - spodnji centrirni obroč

7 - stabilizatorji

8 - držalo motorja

9 - navezava


Po enakem postopku izdelamo tudi
notranjo cev trupa, le da fina površinska
obdelava ni potrebna.

Spodnji del z notranjim trupom in sta¬
bilizatorji je trdna celota. Sestavimo ga
tako, da na notranji trup s cianoakrilat-
nim lepilom nalepimo najprej centrirna
obroča in varovalo motorja, ki ga zvije¬
mo iz jeklene žice premera 0,3 do 0,4
mm. Varovalo prilepimo na notranji trup
samo na spodnjem delu, pod spodnjim
obročem, zgornji del pa naj deluje kot
vzmet. Nato na notranji trup nataknemo
ladijski rep, da naleže do polovice cen-
trirnega obroča, in ga prilepimo s ciano-
akrilatnim lepilom. Stabilizatorje prilepi¬
mo na vsakih 120°. Spoj utrdimo z epok-
sidnim lepilom.

folije velikosti 30 x 2000 mm. Trak s selo¬
tejpom pritrdimo na vrvico med centrirni-
ma obročema, torej v vmesni prostor, ki
je zaščiten pred izpuhom odbojnega pol¬
njenja.

Zaradi pravilnega položaja težišča in
stabilnosti modela med letom v vrh glave
v notranjosti trupa z epoksidnim lepilom
čvrsto vlepimo še približno 4 g svinca.

Priprava modela za let

Običajno začnemo z drugo stopnjo,
ker je priprava nekoliko zahtevnejša. Mo¬
tor z daljšim traserjem (7-9 s) vstavimo v
notranji trup s spodnje ali pa z zgornje
strani. Način vlaganja od zgoraj je
možen, če imamo vgrajeno žično varova¬
lo motorja, ki ga zgoraj toliko od-

Model se odpira na
spodnjem delu blizu
stabilizatorjev.
Pristajalni trak je
spravljen v vmesni
prostor med
centri rnima
obročema.

Oba dela druge stopnje, trup z glavo
in spodnji del povežemo z navezavo. Za
to je najprimernejša kevlarska vrvica, če
te nimamo, pa močnejša lanena ali
poliestrska, le da sta slednji bolj občutljivi
za vroč izpuh odbojnega polnjenja.
Vrvico dolžine 800 mm na spodnjem
delu stopnje s cianoakrilatnim lepilom
prilepimo v spodnji centrirni obroč k
notranjemu trupu in povlečemo skozi pre¬
vrtan zgornji obroč, kjer jo prav tako
prilepimo. Drugi konec vrvice prilepimo v
glavo. Vsa lepljena mesta okrepimo z
epoksidnim lepilom.

Zgornja stopnja pristaja s trakom
(strimerjem) iz poliestrske metalizirane

maknemo, da potisnemo motor do spod¬
njega konca trupa oziroma do spodnje
kljukice varovala. Nato zgornjo kljukico
potisnemo nazaj skozi trup, da prime
zgornji rob motorja in ga učvrsti v tem
položaju. Motor vstavljamo s spodnje
strani, kadar nimamo varovala. Na obi¬
čajen način ga ovijemo s selotejpom in
ga z njim dodatno zaščitimo pred izmeta-
vanjem ob vžigu odbojnega polnjenja.

Preden oba dela stopnje sestavimo,
nasujemo nad motor nekaj smukca in
vložimo v cevko kosmič vate. Nato znova
nasujemo smukec in čezenj položimo
vato. V zgornji del v glavo zložimo vrvico
navezave in jo zaščitimo s kosmom vate.

Za drugo stopnjo je uporabljen že preizkušen
enostopenjski model.

Nato zgornji del potisnemo najprej čez
prvi obroč in v vmesni prostor vstavimo
zložen pristajalni trak, ki ga najprej ne¬
kajkrat preganemo na pol in nato ovije¬
mo okoli notranje cevke. Tja nasujemo še
nekaj barve v prahu, ki bo pri odpiranju
modela napravila dobro viden oblaček,
in oba dela sestavimo.

Za prvo stopnjo uporabimo buster
motor, to je motor brez traserja in odboj¬
nega polnjenja. Motor ovijemo s selotej¬
pom in ga hkrati še zaščitimo pred
izmetavanjem. Nato zvijemo pristajalni
trak in ga privežemo ob trup z nitjo, ki jo
potegnemo skozi luknjice v trupu in cevi
za prenos plamena. Z zgornje strani v
cev vsujemo nekaj zrnc smodnika, za
vžig motorja druge stopnje. Količino do¬
ločimo s preskušanjem. Ob vžigu motorja
bo hkrati pregorela nit in sprostila prista¬
jalni trak na prvi stopnji, ki bo tako varno
pristala.

Stopnji sta pripravljeni za let in ju
lahko spojimo, tako da zgornjo do konca
potisnemo v sedež prve stopnje.

Višinske modele, še posebej dvosto¬
penjske, lansiramo z batnega lanserja ali
rampe na dotik, redkeje z običajne pa-
ličaste rampe. V tem primeru moramo na
trup prve stopnje prilepiti dve vodili. Ker
model doseže veliko višino leta, je pri-

E oročljivo, da drugo stopnjo zaradi
oljše vidljivosti pobarvamo rdeče ali
oranžno. Za let priporočamo kombinaci¬
jo minimotorjev: A3-0 (A2-0) v prvi stop¬
nji in A2-8 (Al-8) v drugi stopnji.

Jože Čuden

TIM 6 • februar 1997 • 7

MODELARSTVO

Vakuumirana plastična
krila za model F1A

Uvod

Plastična krila imajo veliko dobrih pa
tudi nekaj slabih lastnosti. Izdelava je
dokaj preprosta, hitra ter primerna za
večje serije. Lahko izdelamo več popol¬
noma enakih kril. Ta so močna; s trga¬
njem papirja za prekrivanje nimamo no¬
benih težav, saj krila nimajo reber. Po¬
pravljanje poškodb je preprosto, vendar
se moramo precej potruditi, če želimo,
da mesto poškodbe kasneje ne bo vidno.
Pri vsakem popravilu se masa poveča za
nekaj gramov. Prav večja masa pa je
tisto, kar zavira uveljavitev takih kril pri
modelih F1A. Skoraj nemogoče je izde¬
lati dovolj močna krila, primerna za
"bunt" (izstrelitev modela ob pomoči več-
funkcijskega časovnika pod 200 g. S
klasično konstrukcijo "D-box" dosežemo,
ob enaki trdnosti, maso borih 160 g, ven¬
dar za D-box porabimo precej več časa.

Tej slabosti bi se verjetno lahko izognili
z drugačno sredico. Namesto stiroaura
bi morali uporabiti na primer rohacell ali

conticell. Žal ju ne moremo rezati z vročo
žico, se pa odlično brusita. Rohacell je
snežno bela trda pena s fino, zaprto
celično strukturo. Trdnost, elastičnost in
strižni modul daleč presegajo vrednosti
drugih trdih pen enake gostote. Edina sla¬
ba lastnost je precej visoka cena. Con¬
ticell je podobna pena, ki se uporablja
pri izdelavi sodobnih jadralnih letal, ven¬
dar je bistveno cenejši. Morda ustreznej¬
ša, vendar zahtevnejša rešitev je dvojni
sendvič. Tako so ponavadi izdelana pra¬
va jadralna letala. Lastnosti kril lahko
zagotovo izboljšamo, če jih namesto s
stekleno prekrijemo s tanko ogljikovo ali
kevlarsko tkanino. Togost kril lahko pove¬
čamo tudi z dodatnim slojem tanke alu¬
minijaste folije tako modelarji pogosto
povečajo togost cevi trupa. Krila bi posta¬
la lažja, trdnejša in skoraj neuničljiva. Se¬
veda so tudi stroški izboljšane gradnje
neprimerno večji.

Kljub vsemu mislim, da imajo plastična
krila prihodnost; treba je le najti ustrezno

kombinacijo polnila, kritine in nosilca.
Tehnologijo gradnje plastičnih kril lahko
še v marsičem izpopolnimo

Znani so številni načini gradnje plas¬
tičnih kril za modele F1A. Mednje sodi
tudi ta, ki ga bomo opisali. Od drugih se
loči predvsem po drugačnem nosilcu kril.
Namesto klasičnega sem uporabil kar
cevi iz ogljikovih vlaken, kakršne tovarna
Trival v Kamniku izdeluje za lokostrelske
puščice. Z vgradnjo že gotove cevi je
izdelava dosti manj zamudna. Lastnosti,
kot so masa, odpornost proti upogibu ter
torziji, so pri tovarniško izdelani cevi
morda celo boljše kot pri klasičnem,
doma izdelanem karbonskem nosilcu. Za
preizkus sem izdelal troje geometrijsko
enakih parov kril z različnimi razporedit¬
vami tkanin in nosilcev. Predstavljam vam
zadnjo, doslej najuspešnejšo različico.

Krila izdelamo v treh korakih: rezanje
sredice, vgradnja nosilcev ter vakuumi-
ranje.

<o'° <v  ?<'V e V e

v'


>® ,.a°



ev


v' 0 V 16



v"-


VJ'


8 • TIM 6 • februar 1997

MODELARSTVO

Rezanje sredice

Za sredico uporabimo stirodur, ki ga
lahko kupimo v najbližji trgovini z grad¬
benim materialom. Skoraj popolnoma
enake lastnosti (gostota, trdnost in ka¬
kovost površine pri rezanju z vročo žico)
imajo tudi druge penaste snovi s tržnimi
imeni stirofom, termopan, polipan, roof-
mate ... Razlikujejo se predvsem po barvi
ter imenih.

Žica za rezanje

Za rezanje potrebujemo žago z upo¬
rovno žico dolžine približno 75 cm. Žica
mora biti močno napeta, saj v nasprot¬
nem primeru pri rezanju na sredini
zaostaja. Pri oblikovanju tankih in ukriv¬
ljenih profilov, kot jih imajo modeli F TA,
zaostajanje žice pokvari obliko profila
do te mere, da lahko vse skupaj takoj
zavržemo.

Za rezanje stiropora modelarji pogosto
uporabljajo tanko uporovno žico cekas.
Po nekaj poskusih rezanja sem ugotovil,
da je 0,5 mm debel cekas praktično neu-
oraben za rezanje stirodura. Zanj mora
iti žica precej bolj napeta kot za stiro¬
por (stirodur ima večjo gostoto, zato žica
raje zaostaja), hkrati se mora na njej
sproščati več moči, saj mora zaradi večje
gostote taliti več mase. Ce sem cekas
močneje napel, se je s povečanjem tem¬
perature zelo raztegnil ali pa se je žica
strgala prej, preden mi jo je uspelo
primerno napeti. Hitrost rezanja je bila
prvih nekaj milimetrov dokaj velika.
Pozneje se je žica praktično ustavila, ker
se je zaradi premajhne toplotne vztra¬
jnosti preveč ohladila.

Poglejmo nekaj enačb:

U = I x R,

iz tega sledi tudi I = U/R;

P = U x I iz česar sledi

P = P x R.

Cekas ima veliko upornost, kar pomeni
pri določeni napetosti majhen tok. V
enačbi za moč imamo tok kvadriran.
Moč je torej odvisna predvsem od toka,
ki ga lahko povečamo le z višjo
napetostjo. V primeru rezanja s cekasom
zato potrebujemo dokaj visoko napetost,
ponavadi je to okoli 40 V. Zato sem za
rezanje uporabil kar jekleno žico 0,8
mm. Tako debela žica ima veliko toplot¬
no vztrajnost. S tem dosežemo
enakomerno hitrost rezanja. Prav tako
ima jeklena žica večjo trdnost, zato jo
lahko brez bojazni močno napnemo. S
tem preprečimo nezaželeno zaostajanje
žice. Jeklo ima približno devetkrat manj¬
šo specifično upornost kot cekas, zato že
pri majhni napetosti teče velik tok. Za
rezanje zadošča že nekaj voltov
napetosti. Poleg tega ima jeklena žica
približno 15-krat višji temperaturni koefi¬
cient upornosti. Posledica tega je, da so
temperaturna nihanja pri rezanju z je¬
kleno žico mnogo manjša kot pri žici
cekas. Na koncih (kjer ne reže pene)

hitro zažari, nasprotno pa ima jeklena
žica po celotni dolžini dokaj enakomerno
temperaturo. Ugotovil sem, da se jeklena
žica mnogo bolje obnese tudi pri rezanju
stiropora. Ima pa še eno prednost.
Dobimo jo lahko v vsaki modelarski
trgovini in še cenejša je.

Izdelava žage

Okvir žage, primerne za rezanje,
mora biti dovolj močan, lahek in preprost
za izdelavo. Tak primer je prikazan na
sliki 1.

Slika 1. Preprosta žaga za rezanje stirodura

Potrebujemo dve palici s prerezom 20
x 40 mm dolžine 780 mm in dve ena¬
kega prereza dolžine 450 mm. V krajši
palici na koncu zvrtamo luknjici 0 1,5
mm, skozi kateri bomo napeljali jekleno
žico. To pritrdimo kar z dvema vložkoma
iz serijskih lestenčnih sponk. Žico nap¬
nemo z močno vrvjo, ki jo zvijamo s sred¬
njo letvico. Namesto vrvi uporabimo kar
trak, ki se uporablja za dvigovanje rolet.
Le malokatera vrv namreč zdrži napetost
pošteno napete žice.

Izvor napetosti

Za izvor napetosti uporabljam majhen
transformator moči 150 W z izhodno
napetostjo 4 V, ki ravno zadošča za
rezanje 70 cm dolgih plošč. Svetujem,

Slika 2. Primer vpetja jeklene žice in
priključitve napajalne napetosti

da za izvor napetosti ne uporabljate sta¬
biliziranega usmernika. Skoraj gotovo
boste uničili varovalko ali pa se bo
pokadilo iz ohišja. Le malo usmernikov
namreč prenese tokove, večje od nekaj
amperov.

Postopek rezanja

Iz plošče stirodura z vročo žico izreže¬
mo obliko krila. Pri rezanju z nožem se
pena preveč poškoduje. Pri rezanju si
pomagamo s posebnimi šablonami iz vit-
roplasta (slika 2), ki jih na ploščo stirodu¬
ra prilepimo z obojestranskim lepilnim
trakom, ki ne sme biti premočan
(primeren je le tisti brez tkanine). Profilna
šablonska rebra prav tako naredimo iz
vitroplasta, saj šablone iz vezane plošče
za tanke profile niso dovolj močne. Pri

Slika 3. Oštevilčena šablonska in končna
rebra

rezanju moramo upoštevati, da žica stali
tudi nekaj stirodura okoli sebe. Zato
moramo za 0,8 debelo žico pri šablon¬
skih rebrih upoštevati na vsaki strani 0,5
milimetra dodatka. Torej morajo biti
šablone 1 mm debelejše od originalnega
profila; hkrati morajo imeti zadnji rob
nekoliko podaljšan (10 mm) zaradi
naslona žice pred začetkom rezanja. Vse
šablone na obeh straneh razdelimo na
enako število delov, ki jih od zadnjega
roba oštevilčimo z 1,2,  3, 4 ... (slika 3).
Pripravljene šablone z obojestranskim
samolepilnim trakom previdno prilepimo
na krajše robove delov, pripravljenih za
rezanje. Pri tem upoštevamo vse vedenje
o zvitju krila, saj je s kotom nastavitve
šablonskih reber to že določeno. Pozneje
zvitja ne bo več mogoče spreminjati.
Posamezni pripravljeni kos stirodura
položimo med dve stekleni plošči velikosti
500 x 170 x 6 mm (ušesa) in 76 x 17 x
6 mm (centroplan). Te steklene plošče
bomo rabili tudi pozneje, pri vakuumi-
ranju, saj med celotnim postopkom
izdelave zagotavljajo ustrezno togost in
ravnost podlage.

Pri rezanju potrebujemo pomočnika, ki
bo vodil drugi konec žage. Najprej reže¬
mo po spodnji strani profila. Med reza¬
njem oba sporočata oznake, pri katerih
se tisti hip nahajata. Najbolje je rezati od
zadnjega roba proti prednjemu. Pri
rezanju bodimo natančni, previdni in ne
hitimo preveč. Prostor, v katerem režemo,
mora imeti možnost zračenja, saj so
plini, ki nastajajo pri taljenju stirodura,
za zdravje škodljivi.

Slika 4. Ostanke od rezanja sredice uporabi¬
mo pri vakuumiranju.

Izrezane sredice previdno očistimo.
Najbolje to storimo tako, da po površini
rahlo podrgnemo z rezilom noža olfa.
Površino lahko tudi rahlo zbrusimo, ven¬
dar to večinoma skoraj ni potrebno.

Vgradnja nosilcev

Na mestu, kjer bodo nosilci, sredico
prerežemo. V centroplan bomo vlepili

TIM 6 • februar 1997 • 9

MODELARSTVO

cev. Z žico izrežemo primeren utor, ki ga
pozneje še natančno pobrusimo. Kot
nosilec kril uporabimo karbonsko cev z
zunanjim premerom 8,2 mm in pre¬
merom odprtine 6,2 mm. Pred vgradnjo
karbonske cevi vanjo vlepimo še 80 mm
dolgo karbonsko cevko z luknjo 5 mm.

V to cevko bomo pozneje vstavili
glavni jekleni bajonet premera 5 mm.
Cev je na bajonetnem delu priporočljivo
oviti s slojem steklene tkanine ali pa še
bolje s kevlarskim vlaknom. S tem pre¬
prečimo, da bi nam cev na najbolj obre¬
menjenem delu počila. Cev vlepimo z
epoksidno smolo. V korenu kril prilepimo
korenska rebra iz vitroplasta.

V ušesi lahko vlepimo pokončen kar¬
bonski nosilec debeline 0,8 mm, ni pa
nujno, saj na ušesa med letom delujejo le
majhne sile. Prilepimo še prednjo letvico
iz balze ter na ušesi končno rebro iz
balze. Če želimo, lahko prilepimo tudi
ozko zadnjo letvico, vendar to skoraj ni
potrebno. Prednjo letvico lahko izdelamo
tudi iz mikrobalona. Režo z okroglim
nosilcem je skoraj nemogoče napraviti
brez napak, ki pa jih lahko prikrijemo z
10 mm širokim trakom črnega debelega
japonskega papirja.

Prekrivanje s stekleno tkanino

Krilo prekrivamo s stekleno tkanino,
obvezno po postopku z vakuumiranjem.
S ročnim polaganjem tkanine dosežemo
bistveno slabšo kakovost. Površina ni
tako gladka, trdnost je manjša, hkrati pa
se poveča tudi masa konstrukcije.

0,4 mm. Poleg te je potreben še polivinil
za izdelavo vakuumskih vreč, ter širok
selotejp, s katerim zalepimo vreče na
robovih. Vakuumske vreče najlaže izde¬
lamo iz polivinila, ki je namenjen izdelo¬
vanju vrečk za zamrzovanje živil. Do¬
bimo ga v vsaki trgovini z živili, navitega
na tulcu.

Krila prekrijemo z enim samim slojem
steklene tkanine s površinsko maso 40
g/m 2 . Kril ne poskušajmo barvati, saj s
tem le pridobimo na teži, ki si je ne more¬
mo privoščiti. Tudi dodajanje pigmenta
ni priporočljivo, saj pri tako tanki tkanini
ne bomo dosegli povsod enakomernega
odtenka barve. Krila je najbolje pustiti
nepobarvana.

Slika 5. Pripravljena tkanina, epoksidna smola
in celuloidna folija

Izrežemo ustrezno velike kose tkanine
trepezne oblike in jih na celuloidni foliji
prepojimo s kvalitetno epoksidno smolo
(slika 5). Pri prepajanju pazimo na pri¬
meren delež smole. Vlakna tkanine mora¬
jo obvezno potekati pod kotom 45° glede

Slika 7. Vse skupaj priklopimo na vakuumski
del kompresorja.

selotejpom. Iz vreč naj segajo le konci
cevk. Vse cevke nato spojimo in priključi¬
mo na kompresor (slika 7). Vreče morajo
biti dobro zatesnjene. Naenkrat lahko
vakuumiramo vse štiri sredice. Najprej
prekrivamo spodnje strani, naslednji dan
pa še zgornje. Pri tako tanki tkanini je
namreč zelo težko kakovostno vakuumi-
rati obe strani hkrati. Ko se smola
dokončno strdi, lahko s kril odstranimo
celuloid. Odvečno tkanino na robovih
previdno obrežemo. Z brusilnim papir¬
jem na deščici pobrusimo spoj centroplan
- uho. Ušesi prilepimo na centroplan z
epoksidnim lepilom. Spoj kasneje ojači-

Slika 6. Za vakuumiranje potrebujemo steklene plošče, polivinil za vaku¬
umske vreče, cevke in širok selotejp.


Slika 8. Končni izdelek - plastično krilo

Obstaja več načinov vakuumiranja, saj
vsak modelar razvije svoj postopek z
dobrimi in slabimi lastnostmi. Svoj po¬
stopek sem prilagodil vakuumiranju tanke
tkanine na močno ukrivljen in tanek pro¬
fil, kjer je pomembno predvsem pravilno
zvitje krila ter majhna teža.

Za vakuumiranje potrebujemo v prvi
vrsti vakuumsko črpalko (kompresor od
hladilnika). Običajno se pri vakuumiranju
uporablja tanek ultrapas. Zaradi velike
ukrivljenosti površine ter tanke tkanine
sem uporabil celuloidno folijo debeline

na smer leta. Prav tako morajo biti vsa
vlakna med seboj naravnana pod kotom
90°.

Vakuumiramo tako, da okoli steklene
plošče napeljemo plastično cevko preme¬
ra okoli 8 mm, v katero približno na vsa¬
kih 20 mm navrtamo luknjice s premerom
3 mm (slika 6). Te naj bodo obrnjene nav¬
zgor. Tako opremimo vse štiri steklene
plošče. Nanje položimo izrezane sredice,
nato pa še celuloidne folije s prepojeno
stekleno tkanino. Vse skupaj položimo v
vakuumske vreče, ki jih nato zalepimo s

mo še z enim slojem steklene tkanine.
Krila so tako končana (slika 8).

Verjetno ste opazili, da je pri tem
postopku za izdelavo plastičnih kril
potrebna predvsem dobra priprava, za
katero porabimo največ časa. Sama
izdelava ne vzame veliko časa, taka krila
pa so primerna predvsem za serijsko
izdelavo.

Pri gradnji vam želim veliko uspeha ter
čim manj uničenega stirodura.

Luka Žnidaršič

10 • TIM 6 • februar 1997

PRILOGA

Timov test

Burja - model RV-jadrnice

Na našem trgu je zelo malo sestavljank
modelov jadrnic. Večino jih modelarji
izdelajo sami. Posebej priljubljene so
jadrnice razreda G, ki jih modelarji
izdelujejo pri krožkih na osnovnih šolah.
Razlog za tolikšno priljubljenost so seve¬
da tekmovanja, ki jin je pri nas kar nekaj,
od srečanj mladih tehnikov na vseh
ravneh do državnih prvenstev. Na
odprtih mestnih tekmovanjih v Ljubljani se
zadnja leta zbere blizu sto tekmovalcev.

Nedavno se je na trgu pojavil zanimiv
domač izdelek z imenom burja. To je
manjši radijsko voden model jadrnice,
namenjen začetnikom in rekreativcem, ki
ga lahko spuščamo na manjših vodnih
površinah, v ribnikih in celo v bazenih.
Vsi, ki so ga že izdelali, so pohvalili nje¬
gove dobre vozne lastnosti, model pa se
je na tekmovanjih uvrščal med najboljše.
Sestavljanko je mogoče dobiti pri ARK
V. M. Komarov v Ljubljani.

Sestavljanka

Model jadrnice burja je kakovosten
izdelek, ki je v celoti narejen iz epoksid-
nega laminata. Burja je sicer 750 mm
dolga RV-jadrnica, vendar je zaradi
svoje dolžine primerna tudi za tekmova¬
nja v prosti vožnji. Z njo lahko tekmujemo
v F5G (RV-modeli jadrnic) pa tudi v razre¬
du G (modeli jadrnic v prosti vožnji).

Tehnični podatki:

Dolžina: 750 mm

Širina: 185 mm

Površina glavnega jadra: 1260 cm 2

Površina rioka: 630 cm 2

Skupna površina jader: 1890 cm 2

Masa balasta (obtežila): od 600 do 1000 g

V kartonski embalaži so spravljeni še
izgotovljeni sestavni deli modela z vsemi
dodanimi gradivi, ki jih potrebujemo za
izdelavo. Vsi deli so natančno izdelani,

zato je sestavljanje preprosto in hitro. V
škatli najdemo trup modela s posebej
izdelano palubo, (aminirano kobilico s
kapljasto oblikovanim prostorom za ob¬
težilo in žep, ki ga vlepimo v dno trupa.
Vanj vstavimo kobilico in jo učvrstimo z
zatičem. Prednost snemljive kobilice je,
da jo lahko kadarkoli preprosto zame¬
njamo s težjo ali lažjo, hkrati pa je model
zato tudi prikladnejši za prevažanje.
Jambor premera 6 mm je izdelan iz
ogljikovih vlaken, v kompletu pa dobimo
tudi par že izrezanih jader iz poliestrske
folije (mylar) debeline 0,1 mm. Krmilo je
rav tako laminirano in ga lahko upora-
imo tako pri RV-izvedbi, povezano s ser-
vomehanizmom kot nastavljivo za prosto
vožnjo. Nanj je mogoče pritrditi meha¬
nizem za avtomatsko krmiljenje s po¬
močjo vetra.

Kompletu so priloženi jasno narisan
načrt in navodila za sestavljanje, tako da

BURJA

PODROČJE UPORABE:

STOPNJA IZGOTOVITVE:
GRADNJA:

GLAVNE MERE:

ŠIRINA MODELA:

TIP JAMBORA IN JADER:

MASA TESTNEGA MODELA
KRMILA:

x

x

MODEL JE PRIMEREN ZA: x

x

x

X

X JADRANJE

x TEKMOVALNO

JADRANIE
G

F5G

x MODELI S POGONOM

NA VETER

VISOKA STOPNJA
IZGOTOVITVE SESTAVUANKE

LEPLJENJE IN SESTAVLJANJE
IZDELANIH SESTAVNIH DELOV
PO PRILOŽENIH NAVODILIH

DOLŽINA MODELA: 750 mm

185 mm

KLASIČEN

2000 g

x SMER

GLAVNO JADRO
FLOK

ZAČETNIKE
UČENJE
RV-JADRANIA
IZKUŠENE
JADRALCE
TEKMOVALCE

PROIZVAJALEC:

NASLOV PROIZVAJALCA:

ARK V. M. KOMAROV

HUDOVERNIKOVA 8,
UUBUANA

TIM 6• februar 1997 • 11

NAGRADNA AKCIJA

tudi začetniki, ki bodo navodila pazljivo
prebrali, pri sestavljanju modela ne bodo
imeli težav.

Ker je model iz epoksidnega laminata,
zadošča, da ga pobarvamo z barvnim
lakom, ki ga izberemo po svojem okusu.
Priporočam uporabo epoksidnih barvnih
lakov ali sintetičnih lakov v pršilkah. Bar¬
vo nanašamo enakomerno in v čim tanj¬
šem sloju, pri čemer pazimo, da ne steče
po površini.

Jadralne lastnosti

Burja ima dobre jadralne lastnosti, je
zelo hitra in lahko vodljiva. Tistim, ki jad¬
ranje z modelom vsaj nekoliko obvlada¬
jo, ne bo povzročala večjih težav. Za¬
četnikom svetujem, da pri prvih pre¬
izkusih ne "odjadrajo" predaleč in si
izkušnje nabirajo bliže bregu.

S preizkušanjem bomo ugotovili, kako
je treba nastaviti jadra in jambor, da
model doseže največjo hitrost in da se
med vožnjo drži predvidene smeri.

Zaključek

Vložena sredstva in čas, ki jih boste
porabili za nakup in izdelavo burje, se
vam bodo zaradi dobrih jadralnih last¬
nosti, zanesljivosti in vsestranske uporab¬
nosti modela ter užitkov pri jadranju več
kot obrestovala.

Opomba: Za vse tiste modelarje, ki bi želeli
izdelati burjo na klasičen način iz lesnih
gradiv, objavljamo pomanjšan načrt v Timovi
prilogi.

Roman Zupančič

TIMOVA NAGRADNA AKCIJA

Spoštovani bralci! Na začetku šolskega leta smo vas povabili k sodelovanju v
Timovi nagradni akciji pridobivanja novih naročnikov, ki jo tokrat organiziramo že
tretjič in katere namen je spodbuditi zanimanje mladih za tehniko, jim približati
domačo tehnično literaturo ter razširiti krog bralcev revije TIM.

Preteklo je že nekaj mesecev oziroma polovica letnika, zato je čas, da vam sporoči¬
mo trenutni vrstni red najuspešnejših poverjenikov in druge podatke o sponzorjih, ki
bodo tokrat prispevali nagrade. Pri zbiranju naročnikov so spet najprizadevnejši
poverjeniki na šolah učitelji tehnične vzgoje, prav v vrhu pa isti kot lani, tisti, ki pod¬
pirajo našo akcijo in si prizadevajo mlade naučiti pri delu uporabljati tehnično
strokovno literaturo.

Največ naročnikov revije Tim so doslej zbrali poverjeniki na naslednjih osnovnih
šolah:

1 . 0 .
2. O.

3.0.
4. O.

5.0.

6. O.

7. O.

8 . 0 .
9. O.

10. O.
11 . 0 .

13. O.

14. O.

15. O.

Otočec (g. Marjan Jenko) 64

Križe (g. Janez Zazvonil) 58

Ljudski vrt, Ptuj (g. Jože Cvetko) 47

Jurij Dalmatin, Krško (ga. Marta Zorko) 31

Puconci (g. Ignac Ceh) 30

Murska Sobota I. (ga. Darija Golob) 28

Bojan Ilich, Maribor (g. Martin Knuplež) 26

Srečko Kosovel, Sežana (g. Miloš Škapin) 26

Gornja Radgona (ga. Jerica Zlatnik) 26

Davorin Jenko, Cerklje na Gorenjskem (ga. Mojca Milek) 25
Dušan Flis, Hoče (ga. Alenka Tomažin) 23

Pohorskega odreda, Slovenska Bistrica (ga. Andreja Novak) 21
Prof. dr. Josip Plemelj, Bled (g. Andrej Kecman) 21

Col (ga. Vera Podkrajšek) ]  9

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

zvodov

Seznam seveda ni zaključen in se bo do konca šolskega leta, ko bomo objavili tudi
celotni spisek nagrad in donatorjev, ki bodo prispevali svoje izdelke v nagradni
sklad akcije, najbrž še spremenil. Morda bo katerega od poverjenikov spodbudil,
da bo še popravil uvrstitev ali se povzpel na mesta, ki prinašajo eno izmed
privlačnih nagrad.

Svoje izdelke in darilne pakete so v nagradni sklad že prispevali: GM&M iz
Grosupljega, Unihem iz Ljubljane, MIBO-modeli iz Logatca, Prometej Art & Hobby
iz Ljubljane, Rubico iz Celja ter MACH industries iz Loke pri Zidanem mostu.

Akcija torej še ni zaključena in do junija, ko bomo razdelili nagrade, je še dovolj
časa za vse, ki želijo v njej sodelovati in pomagati pri širjenju kroga bralcev revije
TIM in tehnične kulture med mladino. Kdor se bo torej odločil za sodelovanje v akci¬
ji ali skušal povečati število doslej zbranih naročnikov, ima še vedno čas, da nam
posreduje podatke o novih naročnikih.

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate
ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, a. d., Lepi pot 6,
1001 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije,
poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. februarja 1997 prispele na naš
naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Marija Plantan, Ob težki vodi 74,
8000 Novo mesto, Peter Berce, Milčinskega 7, 3000 Celje, in Darko Jularič,

Cesta 24. junija 78, 1231 Ljubljana-Crnuče.

NAROČILNICA _ _

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.

Ime in priimek:

Naslov: __

Poštna številka in kraj: _

Datum: Podpis:

Vse morebitno spore rešuje sodišče v Ljubljani.

12 • TIM 6 • februar 1997

REPORTAŽA

Natečaj F Al za mlade likovnike

Znamka Aeromanije

Mednarodna aeronavtična zveza  FAI je tudi
za leto 1997 razpisala natečaj za mlade
likovnike. Z njim naj bi vzbudili zanimanje za
letalski šport in letalstvo ter vesoljsko tehniko
nasploh.

Tema letošnjega natečaja je:

"Oblikovanje letalske ali vesoljske znamke
namišljene države Aeromanije".

Oblikovna zasnova znamke mora vsebovati:

a) ime države ("Aeromania"), kar naj bi, v
prenesenem pomenu, pomenilo zanimanje ali
navdušenje za letalstvo,

b) monetarna vrednost znamke - 10 enot,

c) motiv je lahko letalski ali vesoljski, pri tem
pa beseda letalski ne pomeni zgolj komercial¬
nih ali vojaških letal; FAI še posebej priporoča
motive s področja športnega letalstva, kot so:

- baloni, jadralna letala in padala,

- akrobatska letala,

- zmaji in motorni zmaji,

- mikro in ultralahka letala,

- leteči modeli,

- letenje z lahkimi letali in helikopterji.

Za zbiranje oblikovnih zasnov je zadolžena
v svoji državi vsaka članica FAI posebej (pri
nas Letalska zveza Slovenije). Vsaka država
članica FAI lahko pošlje na natečaj največ 9
risb (po 3 za vsako kategorijo). Vsi predlogi
morajo biti zbrani na sedežu FAI v Parizu do
30. aprila 1997.

Poslane predloge bo ocenila mednarodna
žirija. Zmagovalci v posameznih starostnih ka¬
tegorijah bodo prejeli zlate, srebrne in brona¬
ste medalje skupaj z diplomami. Podelili jih
bodo na Generalni konferenci FAI v Rio de Ja-
neriu oktobra 1998. Zmagovalcem, ki se pro¬
glasitve ne bodo mogli udeležiti, bodo prizna¬
nja in medalje na posebnih slovesnostih vročili
predstavniki nacionalnih zvez. Vsa dela,
oslana na FAI, postanejo in ostanejo last FAI,
i jih lahko uporablja v različne namene.

Pravila natečaja FAI za mlade umetnike za
leto 1997

1. sodelovanje:

Na natečaju lahko sodelujejo vsi otroci v
okviru starostnih skupin, ne glede na to, ali so
v kakršnem koli sorodstvu s člani nacionalnih
letalskih zvez ali FAI ter katere koli druge orga¬
nizacije.

2. starostne skupine:

I. starost od 6 do 9 let (datum rojstva od 1.
maja 1987 do 30. aprila 1991).

II. starost od 10 do 13 let (datum rojstva od
1. maja 1983 od 30. aprila 1987).

III. starost od 14 do 17 let (datum rojstva od
1. maja 1979 do 30. aprila 1983).

3. Format:

Zahtevani format je A 3 (297 x 420 mm) ali
zelo podoben.

4. Materiali:

Za znamko lahko uporabite:

- vodene barvice,

- akril,

- oljna barva,

- tuš,

- črnilo,

- flomaster,

-drugi neizbrisljivi materiali.

Ne smete uporabljati npr. oglja, svinčnikov
in drugih zbrisljivih materialov.

5. Oznaka:

Na hrbtno stran je treba napisati:

- naziv,

- priimek,

- ime,

- naslov,

- datum rojstva,

- državljanstvo,

- naziv in naslov šole učenca,

- potrdilo o identiteti.

6. Potrdilo o identiteti:

"Potrjujem/potrjujemo, da je to izvirno in

samostojno delo... (ime in priimek)". Potrdilo
naj podpišejo starši ali skrbniki, učitelj ali
druga primerna oseba.

7. Naslov za sodelujoče:

Vsa dela morajo biti poslana na naslove
nacionalnih letalskih zvez, članic FAI. Na
natečaju FAI bodo sodelovala samo dela,
naslovljena na nacionalne zveze, članice FAI,
ki bodo prispela v Pariz do 30. aprila 1997 in
bodo predana mednarodni žiriji.

Ce ste se odločili za sodelovanje, pošljite
svoje delo najkasneje do 30. marca 1997 na
naslov:

LETALSKA ZVEZA SLOVENUE

Poštni predal 496

1001 Ljubljana

8. Nagrade:

Devet najuspešnejših mladih likovnikov (po
tri iz posameznih starostnih kategorij), katerih
dela bodo izbrana za sodelovanje na med¬
narodnem natečaju FAI, bo Letalska zveza
Slovenije nagradila z medaljami LZS, poseb¬
nimi priznanji, knjižnimi nagradami in
obiskom letalskega mitinga ob dnevu letalstva.

Timov portret

Sevničan Drago Perc, ki bo letos dopolnil 30
let, se je raketnemu modelarstvu zapisal že v
šestem razredu osnovne šole. Imel je to srečo,
da je Sevnica eno središč slovenskega raket¬
nega modelarstva. Ko je opazoval, kako člani
Astronavtično raketnega kluba Vega s sosed¬
njega griča izstreljujejo modelarske rakete, ga
je to dogajanje tako prevzelo, da se jim je
pridružil in se vključil v delo kluba.

Dobro se še spominja prvega tekmovanja, ki
se ga je udeležil na Ljubljanskem barju. Zase¬
del je namreč zadnje mesto z ničlami v vseh
treh startih in to predvsem zaradi slabih motor¬
jev. Vendar ga to ni potrlo, temveč se je še bolj
zagnano lotil modelarjenja. Svoje prve tek¬
movalne uspehe v raketnem modelarstvu je
dosegel leta 1984, ko je na republiškem
prvenstvu osvojil dve tretji mesti v kategoriji
raket s padalom in raket s trakom. Odtlej se je
le redko vrnil s kakšnega tekmovanja brez
medalje.

V jugoslovanski reprezentanci ni nikdar nasto¬
pil, čeprav je bil vedno med najboljšimi. V
Sloveniji imamo preveč dobrih raketnih mode¬
larjev, tako da vsem ni uspelo priti v reprezen¬
tanco.

Tako je Drago dobil prvo priložnost nastopiti v
državni reprezentanci šele leta 1992 po osa¬
mosvojitvi Slovenije. Tedaj se je naša repre¬
zentanca tudi prvič samostojno udeležila sve¬
tovnega prvenstva na Floridi v ZDA. Že svojo
prvo priložnost je izkoristil v najboljši možni
meri, saj je osvojil naslov svetovnega prvaka v
kategoriji raket s padalom, z ekipo pa tretje
mesto.

Na naslednjem svetovnem prvenstvu bi mu
skoraj uspelo ubraniti naslov. Osvojil je nam¬
reč srebrno medaljo.

Poleg obeh svojih najboljših dosežkov pa se
lahko pohvali tudi z drugimi vrhunskimi rezul¬
tati. Naj jih naštejemo samo nekaj: drugo
mesto ekipno na evropskem prvenstvu leta
1995 v S6A, drugo mesto v skupnem seštevku
svetovnega pokala tega leta v isti kategoriji ter
več uvrstitev na stopničke za zmagovalce v
različnih kategorijah na tekmovanjih FAI,
državnih in nekdanjih republiških prvenstvih.
Drago je športnik od glave do peta, saj se je
včasih, razen z raketnim modelarstvom, ukvar¬
jal tudi z drugimi športi. Treniral je rokomet,
bil je občinski prvak v teku na 60 metrov,
dvakrat _pa celo občinski prvak v smučarskih
skokih. Se vedno se rekreativno ukvarja z ma¬
lim nogometom, košarko, plavanjem in smu¬
čanjem.

V matičnem klubu je ves čas zelo dejaven, med
drugim je bil osem let njegov predsednik. Ima
posluh za delo z mladimi, saj na tamkajšnji
osnovni šoli že dvanajst let uspešno vodi raket-
nomodelarski krožek.

V državni reprezentanci občasno opravlja tudi
funkcijo trenerja.

Za svoje delo in športne rezultate je bil de¬
ležen vrste priznanj. Dvakrat je dobil plaketo
Športne zveze Slovenije za tekmovalne do¬
sežke, trikrat zlato plaketo LZS, dvakrat sre¬
brno in enkrat bronasto. Tudi v domačem
okolju cenijo njegove dosežke, saj je zanje
prejel priznanje občine Sevnica.

TIM 6 • februar 1997 • 13

RADIJSKO VODENJE

Timov test

Primerjava baterij Ni-Cd Sanyo
N-SCRC-SP ter Panasonic SP in EX

Dr. Jan I. Lokovšek

Prihaja novi Panasonic EX

Akumulatorske baterije velikosti sub C
(043 x 23 mm) so predpisane za mnoge
modelarske tekmovalne kategorije. Zato
na tem področju že dolgo divja prava
bitka med različnimi proizvajalci, za ka¬
tero se zdi, da jo ta trenutek dobiva ja¬
ponski proizvajalec Panasonic.

Panasonic že nekaj časa opozarja
nase; marsikateri naš modelar tekmuje s
temi baterijami. Nedvomno je res, da
imajo večjo kapaciteto od najhujše kon¬
kurence (Sanyo), so lažje, nekoliko draž¬
je, imajo pa tudi svoje muhe. Pri nas so
zanimive zlasti na tekmovanjih v petmi¬
nutnih dirkah (FSR-ECO) in daljših (FSR-
nacional), za katere je velikost celic pred¬
pisana. Nedvomno bodo nove baterije
kmalu naprodaj tudi v naših trgovinah,
predvidena cena pa znaša kar 15 DEM
za kosi Na vprašanje, ali ponuja nova
baterija več ali manj, naj odgovori na¬
slednji primerjalni test.

Panasonic

Crno-rumene celice so se pojavile že
leta 1995. Uradno se imenujejo P 170
SCR »SP«. Čeprav na taki celici piše
1700 mAh, jih uradno prodajajo kot
1900 mAh; meni jih je uspelo »prignati«
do 2100 mAh, kar je lepa vrednost! Se
več pa obetajo rdeče-črne celice, ki nosi¬
jo oznako P 180 SCRZ »EX« in imajo
uradno zagotovljeno kapaciteto 2050
mAh. Te so se pojavile ob koncu leta
1995. Po desetih ciklih sem jim izmeril
kapaciteto 2280 mAh. Hkrati so te bate¬
rije še za 11 % lažje od konkurence.

Sanyo

Ta ugledna firma ima tudi nekoliko
daljšo tradicijo. Njihova 56-gramska ce-

Panasonicovi akumulatorski bateriji velikosti
sub C SP in EX

lica zmore uradno 1900 mAh, kar tudi
drži. Ta baterija ima nižjo notranjo upor¬
nost, daljšo življenjsko dobo, hitreje jo
lahko polnimo in je nasploh trpežnejša.

Razne manjše specializirane mode¬
larske firme (LRP, Trinity, itd.) ponujajo t.
i. selektirane, lahko bi jim rekli izbrane
ali sortirane celice, ki premorejo še kakih
50 do 100 mAh več. Poleg tega imajo za
seboj že po 10 do 12 ciklov in so že,
kakor pravimo, formirane in pripravljene
za dirke.

Baterije na testu

Zvezda testa je seveda novi Panasonic
EX, ki je bil kupljen na sejmu v Stutgartu
pri modelarjem znanih firmah LRP in
Gundert. Del teh baterij je bil povsem
nov, za seboj so imele le formiranje in
test pa še nobene prave dirke. Preostala
tipa, tj. sanyo in rumeno-zeleni Panaso¬
nic sta sicer imela za seboj že nekaj dirk,
prav tako pa še ne cele tekmovalne
sezone. Poleg tega sem meril le po en ali
dva paketa baterij, kar statistično gle¬
dano ni najbolj ugodno. Da je to res,
potrjuje tudi primerjava med enakimi
paketi. Skoraj identični paket Sanyo, se v
srednjem delu karakteristike ni tako pre¬
pričljivo odrezal, kot prvi vzorec!

Meritve

Meritve sem izvajal pri značilni obre¬
menitvi 20 A. V diagramu sem narisal
odvisnost napetosti od obremenitve. V
tabeli najdete natančne rezultate, kjer
sem v rubriki »A« tudi izračunal, za
koliko imajo celice Sanyo večjo napetost
od novih črno-rdečih panasonicov. Za¬
nimiva je tudi rubrika o temperaturi, ki
izda, da je tempe¬
ratura celic po dirki
kar visoka, 56° do
58° C! Navadno

ki je boljši od klasičnega polnjenja s kon¬
stantnim tokom. Tok polnjenja sem omejil
na 3 A, kot ga za svoje celice predpisuje
Panasonic. Pri tem moram poudariti, da
lahko celice Sanyo polnimo tudi s tokom
prek 8 A! Ker sem panasonice plačal iz
svojega žepa, si nisem mogel privoščiti,
da bi jih bolj »prignal« in ugotavljal, kdaj
jih bo pobralo.

Tako praksa kot teorija pravita, da
baterija najbolje deluje takrat, ko sta tok
polnjenja in praznjenja približno enaka.
Z 20 A ni mogoče polniti niti celic Sanyo,
se pa tej vrednosti lahko približamo z
refleksnim načinom polnjenja (do 1 2 A!).

Baterije Ni-Cd na testu: Sanyo SCRC-SP
(1900), Panasonic Pl70 SCR SP (1900) IN
Panasonic Pl 80 SCRZ EX (2050)

Tabela I

t(min.f USANYO (V) UPANSP (V) UPANEX~(V) a  (V) t(°C)

namreč štartamo s
celicami, ogretimi
na vsaj 32° C, da je
notranja upornost
primerno majhna.
Meril sem komplet
sedmih celic, ki je
predpisan za kate¬
gorijo ECO. Baterije
sem pred tem formi¬
ral po predpisanem
postopku. Pri pol¬
njenju sem uporabil
t. i. refleksni način,

14 • TIM 6 • februar 1997

U(V)

10,00

RADIJSKO VODENJE

9.00

8.00

7.00

6.00
6,00

4.00

3.00

2,00
1,00
0,00

0,00  0,50  1,00  1,50  2,00  2,50  3,00

Diagram: Očitno je, da EX daje največ

Potemtakem bi na tak način lahko polnil
tudi panasonice s tokom vsaj 5 do 6 A.

Po pričakovanju ima pri tej obremenitvi
tudi najboljši panasonic v primerjavi s
sanyom v povprečju še vedno 20 do 30
mV nižjo napetost na celico. Pač pa
pokaže svojo prednost šele proti koncu,
ko sanyu »poide sapa« To je pač posle¬
dica večje kapacitete.

Na splošno je panasonic boljši pri
nižjih tokovih. Največ, kar lahko pre¬
nese, pa je le 30 A, kar pomeni, da to ni
baterija za tekmovanje letalskih modelov
z eno- in polminutnim delovanjem pogon¬
skega motorja. Tam suvereno vladajo
celice Sanyo!

Formiranje

S to besedo opisujemo obveznih nekaj
ciklov polnjenja in praznjenja, ki so po¬
trebni, da celica doseže svoje lastnosti.
Sanyo je bil nared že po treh do štirih cik¬
lih, panasonicu pa je razpoložljiva ka¬
paciteta rasla še vse do desetega cikla. V
tem trenutku ne morem reči, ali je to

3,50  4,00  4,50  5,00  5,50  6,00  6,50  7,00

l= 20A

dobr/s ali slabo, pomaga pa mi pri
sklepanju, ko skušam napovedati »pri¬
hodnost« take baterije. S sanyom tekmu¬
jem namreč že dalj časa, rdeče-črni
panasonici pa so šele prišli. Predhodniki
teh (vijoličaste celice) so imeli podoben
začetek, pa so zdržali le eno sezono, in
to ne samo pri meni.

V modelu

Naj vas opozorim, da primerjava v
modelu ni vedno pravilna. Če smo prej
imeli model »uglašen« s celicami vrste
Sanyo in vgradimo najlepše panasonice,
opazimo najprej, da je start z rumeno-
črnimi celicami manj oster, pa tudi vož¬
nja malce počasnejša, vozimo pa lahko
za več kot 15 sekund dlje. Rdeče-črne
celice so pri štartu skoraj tako hitre kot
sanyo, pač pa imajo že po prvi minuti za
desetinko volta do dve manjšo napetost.
Trajanje pa je še daljše, tudi do pol mi¬
nute več. Zaključek je jasen: nedvomno
je treba model prilagoditi novim celicam
tj. izbrati primernejši ladijski vijak!

Paket sedmih panasonicov je tudi neko¬
liko lažji (za 42 g), »mehkejši« in se za
odtenek bolj segreje.

Zaključek

Nove celice Panasonic EX bodo ned¬
vomno baterije zmagovalcev v pet- in
sedemminutnih dirkah. Pač pa bodo ti
svoj uspeh drago plačali. Napovedo¬
vanje je sicer nehvaležno, pa vendarle
lahko na podlagi dosedanjih izkušenj z
vijoličastimi in rumeno-črnimi celicami
rečemo naslednje. Celice moramo naprej
formirati, če jih slučajno nismo kupili že
take pri Kielu, Trinityju ali LRPju. Opra¬
vimo vsaj deset ciklov, pri čemer bomo
začeli s 14-urnim ciklom in končali z
enournim triamperskim. Sledilo bo tri do
pet pravih voženj v modelu, da ga urav¬
namo, izberemo pravi vijak itd. Nato so
baterije nared in lahko pričakujemo na¬
daljnjih dvajset voženj pod najboljšimi
pogoji. Potem pa bodo začele lastnosti
teh supercelic (po pričakovanju) slabeti.
Ta napoved sledi iz dosedanjih izkušenj,
vendar ni nujno, da se vedno uresniči.
Nedvomno pa zahteva od modelarja tek¬
movalca posebno obnašanje. Celice EX
torej niso baterije za trening, v ta namen
uporabimo drugel Pri tem še posebej
poudarjam, da lahko z vsakim paketom
baterij vrste Panasonic EX dnevno oprav¬
imo le eno hitro polnjenje in eno vožnjo!

Upoštevati moramo, da je model za¬
pletena kompleksna celota, kjer je enako
pomembna cela vrsta sestavnih delov:
elektromotor, trup, predvsem pa vijak, da
o taktiki vožnje sploh ne govorimo.
Dobra baterija je pač potreben, ne pa
tudi zadosten pogoj za zmago. Tudi če
imamo za 1 0 do 15 % boljšo baterijo,
nikoli ne zanemarimo drugih elementov.

Novosti na modelarskem trgu

Pri Nebcu imajo zelo privlačen model
znanega športnega enomotornega letala
piper arrow. To je zares prekrasen mo¬
del, prava maketa. Orjak ima razpetino
čez 2 m, tehta malo več kot 5 kg, in če
imate potrpljenje, lahko izdelate vse de¬
tajle vključno s pozicijskimi lučkami! Po¬

ganja ga lahko dvotaktni motor z de¬
lovno prostornino 10 do 15 cm 3  ali pa šti-
ritakni 15 do 20 cm 3 . Komplet, ki vsebu¬
je prav vse razen motorja in RV-naprave,
stane 39.000. SIT.

Ko pogledamo k modelom avtomo¬
bilov, srečamo poleg drage future tudi

cenejši, pa prav tako imeniten "off road
buggy" v razmerju 1 : 8, magika xs. Se¬
stavite jo lahko tudi v izvedenki s štiri¬
kolesnim pogonom. Takrat tehta približno
3,4 kg. Pri Nebcu jo lahko kupite bodisi
posamezno (62.000 SIT) ali pa skupaj z
RV-napravo, baterijami, štarterjem in
vsem drugim priborom (1 10.000 SIT).

Samo natančen pogled izda, da gre za model in ne
za pravo letalo. Leteča maketa piper arrow II.

Magika XS je model vrste off road.

TIM 6 • februar 1997 • 15

ZA SPRETNE ROKE

ZA SPRETNE ROKE

1

~7

220

20

260

Ptičj a krmilnica

Kosovnica:

16 • TIM 6 • februar 1997

TIM 6 • februar 1997 • 25

ZA SPRETNE ROKE

Ptičja krmilnica

Ptice so koristne, česar se zaveda vsak
sadjar. Postavlja jim hišice valilnice, da
ptice v njih gnezdijo, te pa pridno pobi¬
rajo mrčes v sadovnjaku. Ptice selivke se
pozimi preselijo v toplejše kraje, precej
pa jih prezimuje pri nas. V hudi zimi si ne
najdejo dovolj hrane in se približujejo
naseljem. Pomagamo jim lahko tako, da
jim pokladamo pičo. Hrana za ptice
mora biti ustrezno sestavljena iz semen in
maščob oziroma lojev. Krušne drobtinice
niso primerne, ker zaradi vsebnosti kvasa
pticam škodujejo in te lahko poginejo.

Na potovanjih vedno z zanimanjem
opazujem in si zabeležim, kakšne hišice
in krmilnice ljudje postavljajo pticam v
različnih krajih.

Poglejmo si eno od zanimivejših
izvedb. Ta ima strmo streho in je kar
zahtevna za izdelavo. Mogoče pa nas
bo ravno to spodbudilo, da se preizkusi¬
mo v sposobnosti in jo izdelamo.

Za material uporabimo smrekove
deščice, primerna pa je tudi vezana
plošča ali podobno. V tem primeru se
bomo morali nekoliko bolj potruditi z
impregnacijo. Predlagam naravno luže-
nje in nato voskanje. Kemični sestavki še
dolgo izločajo neprijeten vonj in škod¬
ljive snovi, kar pticam ne ustreza in se
take hišice izogibajo.

Na hišico je postavljena dvokapna
streha z velikimi nadstreški. Predlagana
izvedba je predvidena za nasaditev na
lesen količek. Zaradi mačk priporočam
zelo visokega, še bolje pa bo, da krmilni¬
co obesimo. Izvedbo obešanja pre¬
puščam posamezniku. Pri tem naj vsakdo
premisli, kako bo krmilnico polnil oziro¬
ma, kako jo bo lahko dosegel in pritegnil
k sebi.

Priporočljivo je, da znotraj pod vrh
krmilnice vgradimo poličko ali paličico,
da se ptica odpočije v njenem zavetju ter
skrije pred roparicami.

Sama izvedba se začne s preučitvijo
načrtov in postopka sestavljanja. Načrt
fotokopiramo ali prerišemo v pravi ve¬
likosti. Pritrdimo ga na večji kos lepenke
in čezenj napnemo prozoren polivinil, ki
bo načrt varoval pred umazanijo in
poškodbami, pa vendar bo vedno pri
roki za primerjavo pri izdelavi posa¬
meznih delov.

V predloženem načrtu je predstavljena
izvedba s stranicami, odprtimi na vse štiri
strani, lahko pa naredimo tudi tako krmil¬
nico z zaprto zadnjo stranico. V tem pri¬
meru, in če želimo krmilnico obesiti na
zid, je treba izžagati zadnjo steno
ustrezne velikosti ter na zadnji strani
odstraniti nadstrešek krmilnice. Naša kr¬
milnica je dvokapnica s strmo streho in
zaprtim nadstrešjem. Na sprednji in zad¬

nji strani ima po dve paličici, na katere
lahko ptič sede, ko prileti v krmilnico.
Paličica naj bo obvezno oglata ali
ozobljena (palica za moznike); lahko je
debelejša kot v načrtu, vendar pri tem ne
gre pretiravati.

Pri izdelavi pazimo na simetrijo delov,
ki imajo nasprotne nagibe stičnih po¬
vršin. Ze na začetku se tudi odločimo, ali
bomo dele sestavili z žeblji ali privijačili
z lesnimi vijaki, lahko jih tudi zlepimo s
pomočjo moznikov. Vrh hišice ima sle-
mensko korito za boljšo zaščito stika
obeh delov strehe. Streho je mogoče tudi
odpirati za dosipavanje piče ali čiščenje,
teaaj vgradimo dva šamirja. Sestavne
dele bomo tokrat izdelali s pomočjo
manjše tračne žage (PROXXON MBS
220/E).

Iz letve 1 0 x 45 mm pod kotom izža-
gamo oba dela - robova (4) in v vsakega
zavrtamo luknjo za paličico 0 5 mm (8).
Za bočni steni (5) uporabimo desko 20 x
150 mm. Zarišemo središče polkroga in
ga izrežemo. To lahko storimo s tračno
žago, ali pa znotraj oboda zvrtamo v
polkrogu niz lukenj, odstranimo les in z
rašpo rob dokončno obdelamo. Nato
odrežemo stranici ob dnu in zgoraj nad
središčem (glej risbo), vendar z nadmero
10 mm (1 17 + 10), da laže skobljamo
pod kotom. Najbolje, da to storimo še
pred izrezovanjem polkroga. Naklon pri
dnu krmilnice prilagodimo z brušenjem,
da lahko stranice združimo z dnom (6).

Dela strehe (2) izžagamo iz deske 20 x
220 mm. Nažagamo ju na dolžino z
nadmero 2 mm in položimo enega poleg
drugega, da laže obdelamo nagib
stičnih ploskev. Pri skobljanju stičnih
ploskev pazimo, da dobimo ustrezen kot
naklona strehe.

Prav tako uskladimo prileganje obeh
bočnih sten (5) k strehi (2). Sedaj ko
imamo osnovno konstrukcijo (iz delov 2,
4 in 5), ji prilagodimo dno (6) in prednji
steni (3). Vanju zvrtamo še luknji 0 5 mm.

Če  se vse stične površine lepo prilega¬
jo, s skritimi žeblji ali mozniki sestavimo
hišico, odvisno oa načina sestavljanja. V
izvrtine vlepimo paličice, nato vse povr¬
šine obrusimo s finim brusilnim papirjem

ter površino povoskamo in zgladimo.
Mogoče jo je tudi pobarvati, vendar pri
tem pazimo, da premaz ni strupen in
nima neprijetnega vonja.

Poleg zadovoljstva ob lepo narejenem
izdelku nas veseli, da smo s krmilnico
naredili tudi nekaj koristnega. Postavimo
jo na vrt ali okensko polico, da bo v
veselje tudi lačnim pticam.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem Vinku
Terkaju za oblikovni osnutek in izvedbo.

Marjan Velechovsky

Tračna žaga MBS 220/E

Tehnični podatki:

Napajalna napetost:
Hitrost traku:

Največja širina obdelovanca:

Največja debelina obdelovanca:

Velikost delovne mize:

Nagib delovne mize:

Mere traku:

1060 x 5,0 x 0,4 mm (za žaganje lesa)

1060 x 5,0 x 0,5 mm (za žaganje jekla
in medenine)

1060 x 3,5 x 0,4 mm (za žaganje aluminija
in umetnih mas)

1060 x 3,0 x 0,3 mm
(za žaganje kamna,
keramike in stekla)

220 V
120-250 m/min
(nastavljiva)
150 mm
80 mm
200 x 200 mm
0-45° (nastavljiv)

RUBICO TRADE d.o.o.

Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje

Telefon: 063/442-253, 442-449, faks: 063/26-820

n  il

i  iv._v.y

Zastopstvo za natančno električno orodje in druge stroje firme PROXXON

-  Kovinotehna, PC Celje

- Kovinotehna, PC Mak Maribor

- Kovinotehna, PC Ruda Izola

- Kovinotehna, PC Brežice

- Kovinotehna, PC Zelezninar Celje

- Gasilska oprema,

Trgovina Mladi tehnik, Ljubljana

tel.: 063/432-000
tel.: 062/641427
tel.: 066/62421
tel.: 068/628-57
tel.: 063/443-188

tel.: 061/12-61-155

- Metalka Trgovina,

Blagovnica Dalmatinova, Ljubljana tel.: 061/13-11-155

- Eurodom BTC, Ljubljana tel.: 061/14-02-036

- Promodel Remiko - Mladi tehnik,

BTC - hala D, Ljubljana tel.: 061/18-51 -668

- Slovenijales Hobby,

Ljubljana-Črnuče tel.: 061/16-13-566

- Elba, Šentjur tel.: 063/74-10-151

26 • TIM 6 • februar 1997

MAKETARSTVO

N/

Sola plastičnega maketarstva (38. del)

Akrilne barve

Mitja Maruško

Svoje prve letalske makete nisem po¬
barval. Pogled na lično pobarvan
Revellov meseršmit Me 262 pa me je
spodbudil k barvanju maket. Revellove
barvice so bile na voljo v Mehano-
tehnikini trgovini, vendar si za ceno treh
pločevink lahko kupil že novo maketo,
zato sem uporabil kar običajno stensko
barvo sinkolit. Te je bilo v osnovnih tonih
kar dovolj pri hiši, zato so bile moje
makete še nekaj let deležne "zidnega
barvnega oklepa", na katerem so se
nalepke srebrile, srebrno barvo pa je
nadomeščala mešanica sive in svetlo¬
modre.

Toda zgledi vlečejo in fotografije v
mojih prvin maketarskih revijah so vele¬
vale uporabo Humbrolovih barv. Tem so
se v zbirki še neuporabljenih pločevink
kmalu pridružile še cele palete drugih
proizvajalcev, dokler me skušnjava ni
prignala do uporabe akrilnih barv.
Meglice neprijetnega vonja po uporabi
zračnega čopiča so izginile, prav tako ni
bilo več potrebno odpiranje oken v večer¬
nem zimskem mrazu. Kakšne so torej
akrilne barve in ali res niso škodljive?

Struktura akrilne barve se razlikuje od
običajnih lakov. Sintetični nosilec pig¬
menta je v bistvu tekoča plastika, katere
oprijemljivost je izvrstna. Voda v barvi je
pravzaprav medij za nanos pigmenta.
Akrilne barve vsekakor niso sinonim za
neškodljivo, pa tudi vsaka akrilna barva
nima vodne osnove. Verndarle pa so
akrilne barve ene najmanj škodljivih in
nevarnih barv. Z njihovo uporabo se
bomo rešili škodljivih in vnetljivih hlapov
topil v običajnih lakih.

Akrilne barve zahtevajo posebno rav¬
nanje. Nekateri proizvajalci odsvetujejo
njihovo hranjenje pri temperaturi pod
lediščem, drugi pa zatrjujejo, da akrilni
barvi zamrznitev ne bo škodila. Izkušnje
potrjujejo tako prvo kot tudi drugo trditev.
Praviloma lahko akrilne barve redčimo z
alkoholom ali vodo. Z dodajanjem teko¬
čih detergentov, kot so običajni detergen¬
ti za pomivanje posode ali tekoča mila
za vetrobranska stekla, povečamo viskoz¬
nost barve in omogočimo enakomernejšo
porazdelitev pigmenta po površini. Tudi
suši se barva počasneje. Toda pazite!
Dodani detergent lahko v nekaterih akril¬
nih barvah povzroči nastanek barvnih
grudic, ki jih ni mogoče raztopiti.

Priprava površine plastične makete
mora biti ob uporabi akrilnih barv še
doslednejša. Sleherni oljni madež, prstni

odtis in podobna nesnaga povzroči slab
oprijem akrilne barve. Napako bomo za¬
sledili prepozno, najpogosteje šele ta¬
krat, ko bomo odstranjevali maskirni trak.
Površino makete temeljito operemo z
redko milnico in jo nekajkrat speremo
pod tekočo vodo. Lahko jo očistimo tudi z
alkoholom in vato.

Skoraj vse akrilne barve je treba pred
uporabo razredčiti. To velja tudi za tiste
vrste barv, ki so že pripravljene za
uporabo v zračnih čopičih. Alkohol je
običajno primernejše razredčilo, saj je
redkejši od vode. Nekateri proizvajalci
barv pa ponujajo posebna razredčila,
čeprav načeloma lahko v vseh akrilnih
barvah kot razredčilo uporabite vodo. Pa
še skrivnost: uporabljajte destilirano vo¬
do! Za čiščenje čopičev bo zadoščala
navadna voda z dodatkom detergenta.
Zračne čopiče očistimo z daljšim izpiha-
vanjem vode po vsaki uporabi barve.
Občasno pa za popolnejše čiščenje
zračnega čopiča vseeno uporabimo

nitrorazredčilo. Ob tem ne pozabimo
temeljito prezračiti delovnega prostora.

Alkohol je izvrstno čistilo za že neko¬
liko posušene barve na čopičih in vseh ti¬
stih mestih, kamor barva ne sodi. Hkrati
pa je tudi agresivno topilo sleherne
akrilne barve, zato z njim lahko z makete
po mili voljo odstranimo že nanešeno in
nekaj dni sušeno akrilno barvo. Preprosto
vzamemo kos vate, jo namočimo v alko¬
hol in barvo obrišemo. Na tako obrisano
in suho površino lahko znova nanesemo
akrilno barvo.

Ce uporaba akrilnih barv v zračnih
čopičih sicer ni nikakršen problem, pa je
ročno barvanje z akrilnimi barvami za
neizkušenega maketarja lahko prava
nočna mora. Veliko je takih, ki zatrjujejo,
da akrilnih barv sploh ni mogoče upo¬
rabljati za ročno nanašanje. Nekaj težav
je in tega ne gre zanikati. Za ročno bar¬
vanje potrebujemo nekoliko gostejšo
barvo, ki pa se vendarle mora dobro
razlivati. Težava pri ročnem nanašanju
akrilnih barv je v tem, da se zelo hitro
sušijo, zato jim dodajamo tekoči deter¬
gent. Tako pripravljene barve nikoli ne
stresajmo, saj bi to v njej povzročilo na¬
stanek zračnih mehurčkov, ki se jih ne
bomo zlahka znebili.

Barvo vedno zmešamo v posebni po¬
sodici in jo nikoli ne vračamo v plo¬
čevinko s še neuporabljeno barvo. Pre¬
izkus barve na opuščeni maketi in na še
nepobarvanem kosu plastike nam poma¬
ga pri pripravi primerno goste barve. Za
barvanje vedno uporabljamo širši ploščat
čopič, s katerim ne zajamemo preveč
barve. Akrilne barve nikoli povsem ne
razvlečemo. Z nekaj vaje bomo ob nana¬
šanju primerne količine barve dosegli
rahlo prelivanje posameznih nanosov. Pri
sušenju si lahko vedno pomagamo s sušil¬
nikom za lase, ki pa ne sme razpihovati
še tekočih in nekoliko debelejših slojev
barve. Zračnih curek ne sme biti prevroč.
Običajno je potrebnih nekaj nanosov
barve. Uporaba barve, ki je redčena z
alkoholom, in nepazljivo ročno barvanje
lahko načneta predhodni sloj. Popolno¬
ma suh sloj barve je seveda manj
občutljiv.

Akrilno barvo zaščitimo z nekaj nanosi
prozornega akrilnega premaza, ki lahko
vsebuje tudi zaščitna sredstva. Ta varuje¬
jo pigment v barvi pred vplivom ultravi¬
joličnih žarkov. Sloj svetlečega akrilnega
laka zaščiti barvni sloj pred možnim
škodljivim vplivom tekočin za nanašanje,

TIM 6 • februar 1997 • 27

MAKETARSTVO

mehčanje in utrjevanje nalepk. Čeprav
večina tovrstnih sredstev ne učinkuje
škodljivo, previdnost in predhodni preiz¬
kus nista odveč.

Slovenski uvozniki plastičnih maket so
poskrbeli za zadovoljivo oskrbo z običaj¬
nimi laki. Vsem, ki spremljate maketarsko
šolo, so dobro znane barvne palete
Revellovih, Humbrolovih in Testorsovih
barv. Poleg barv so na voljo še razredči¬
la in topila, prozorni laki in premazi; pa
tudi ostra n jevaIcev lakov ne smemo poza¬
biti. V Italerijev maketah bomo na
navodilih za barvanje zasledili številčne
oznake za Testorsove barve. Airfix in
Heller sledita Humbrolovi paleti, Revell
pa računa na svoje številne kupce. Le red¬
kokdaj bomo zasledili primerjalne ozna¬
ke, ki nam omogočajo uporabo barv
različnih proizvajalcev. Pri maketah
uglednih japonskih proizvajalcev pa bo¬
mo našli oznake akrilnih barv Gunze
Sangyo, če ne bo šlo za Tamiyine ma¬
kete, kjer najdemo le oznake za izbor nji¬
hovih akrilnih barv. Čeprav lahko v red¬
kih specializiranih modelarskih trgovinah
najdemo posebne modelarske barve, ki
so odporne proti modelarskim gorivom in
izpuhom motorjev, lahko trdimo, da res¬
ne ponudbe maketarskih akrilnih barv pri
nas še ni. Torej, čemu to pisanje? Pred¬
staviti želimo najbolj razširjene palete
akrilnih barv in navesti njihove osnovne
značilnosti, na koncu pa predstaviti še
izvrstne umetniške akrilne barve fran¬
coskega proizvajalca Pebeo, ki jih uvaža
in distribuira Lacara d. o. o. iz Ljubljane.
Pri predstavitvi barv in njihovih lastnostih
se bomo oprli na članke Paula Boyerja v
ameriški maketarski reviji Fine Scale
Modeler, ki občasno zaide tudi na police
slovenskih kioskov.

Badger Accu-flex

Proizvajalec izvrstnih zračnih čopičev,
ki jih je do nedavna pod svojo blagovno
znamko ponujal tudi Revell, izdeluje tudi
serijo akrilnih barv. V paleti najdemo
okrog 90 barv, namenjenih graditeljem
šeleznic, 15 je vojaških barv, ki ustrezajo
Federal Standardu 595 in še 15 barv za
avtomobilske maketarje. Barve Accu-flex
naj bi bile primerne gostote za neposred¬
no uporabo v zračnih čopičih, vendar so
poskusi pokazali, da jih je vendarle treba
dodatno razredčiti z 10 % vode ali po¬
sebnega razredčila. Alkohol bi povzročil
strjevanje barve v grudice. Barva je
embalirana v stekleničkah po 30 ml.

Gunze Sangyo Aqueous Colors

S številkami barv Gunze Sangyo so
kodirani načrti za barvanje maket vseh
japonskih proizvajalcev. Paleta obsega
73 splošnih barv, od tega šest transpa¬
rentnih, šest kovinskih, štiri fluorescentne
in tri prozorne premaze. Kar 75 barv
ustreza različnim kamuflažnim barvam
Federal Standarda 595 ter britanskim,
nemškim in japonskim kamuflažnim bar¬

vam. Paleto akrilnih barv dopolnjujejo
običajni laki. Barve so na voljo v majhnih
stekleničkah po 10 ml.

Preden barve uporabimo v zračnem
čopiču, jih je priporočljivo malce raz¬
redčiti z vodo, alkoholom ali posebnim
razredčilom. Za ročno nanašanje so pre¬
redke. Podlage se dobro oprimejo, ven¬
dar so občutljive na nekatera sredstva za
mehčanje nalepk in lakirne premaze.
Testorsov Dullcote npr. bo načel sloj
akrilne barve. Barve Gunze Sangyo vam
priporočamo.

Niche

Niche je ameriški proizvajalec zelo
izbranega števila letalskih kamuflažnih
barv. Serijo akrilnih barv so začeli z
avtentičnimi barvami za sodobna ruska
letala in nadaljevali s priljubljenimi bar¬
vami nemške Luftvvaffe v zadnji svetovni
vojni. Barve lahko mešamo z destilirano
vodo ali alkoholom. Ker so primerno
goste, je ročno barvanje precej olajšano.
Za uporabo v zračnem čopiču pa jih
bomo morali redčiti v razmerju 2/3
barve : 1 /3 razredčila.

Pactra

Pactrine barve so goste in zato zelo
primerne za ročno barvanje. Tudi v zrač¬
nem čopiču se razredčene odlično obne¬
sejo. Barvna paleta obsega 20 splošnih
barv, 26 nesvetlečih barv ustreznega
Federal Standarda in svetleči ter ne-
svetleči premaz.

Polly S

Polly S so najbolj razširjene akrilne
barve v Združenih državah Amerike.
Barvna lestvica obsega kar 248 barv. Iz¬

vrstne so za ročno barvanje, za uporabo
v zračnem čopiču pa jih je treba raz¬
redčiti s posebnim razredčilom, vendar
se slabo oprijemajo svetleče podlage.
Sijajne barve se sušijo počasi, kar je za
akrilne barve nenavadno. Barve Polly S
lahko redčimo z vodo in alkoholom, pa
tudi za mehčala nalepk niso občutljive,
ko so suhe.

Tamiya

Tamiya je sinonim za kakovost v svetu
lastičnih maket in to velja tudi za nji-
ove akrilne barve. Barvna lestvica ob¬
sega le 67 barv, ki so na voljo v 23-mili-
litrski embalaži. Redčimo jih lahko z
vodo, alkoholom ali s posebnim Tamiyi-
nim razredčilom. Z ameriškim Federal
Standardom se posamezne barve pov¬
sem ne ujemajo. Barva se hitro suši, zato
je ročno nanašanje kljub primerni gostoti
barve nekoliko oteženo. Barvo lahko
pred uporabo v zračnem čopiču razredči¬
mo z dodajanjem do 1 /3 razredčila.
Tamiyine barve se v zračnem čopiču
odlično obnesejo. Barva pa je izjemno
občutljiva za neakrilne prozorne pre¬
maze, zato je uporaba lakov Gunze
Sangyo (prozornih premazov) skoraj
obvezna.

Testors Model master Acrylic

Testors je začel podvajati barvno lestvi¬
co običajnih lakov z lestvico akrilnih barv
v stekleničkah po 15 ml. Testorsova akril¬
na paleta obsega okrog 60 barv. Od
tega je 42 kamuflažnih barv, 1 0 avtomo¬
bilskih barv in trije prozorni premazi.
Barva je dovolj gosta za ročno nanaša¬
nje, zato je pri uporabi v zračnem čopiču
potrebno razredčilo. Oprijemljivost bar¬
ve je dobra. Testorsove barve so izjemno
verna imitacija originalnih odtenkov in se
večinoma ujemajo s Federal Standardovo
paleto vzorcev.

Uvoznik Tamiyinih maket, Metronic Ko¬
met iz Trbovelj, se je odrekel uvozu akril¬
nih barv,_saj ponuja Flumbrolovo barvno
lestvico. Čeprav so v slovenskih trgovinah
Testorsovi običajni laki na voljo, med nji¬
mi žal ne najdemo akrilnih barv. Škoda!

Pomanjkanje maketarjem prilagojenih
barvnih tonov navedenih proizvajalcev
pa je mogoče dopolniti z uporabo akril¬
nih barv francoske firme Pebeo, ki so na
voljo v trgovini Levček v ljubljanskem
BTC. Firma Lacara d. o. o. uvaža vrsto
slikarskih barv tega uglednega fran¬
coskega proizvajalca. Akrilne barve Pe¬
beo so na voljo v 69 odtenkih. Osnovna
embalaža je plastična tuba 37 ml, ki je
primerna za shranjevanje še nepo¬
rabljene barve. Iste barve dobimo tudi v
tubah po 60 ml, nekaj manjša pa je izbi¬
ra v tubah po 1 50 ml. Tuba akrilne barve
Pebeo (37 ml) lahko stane od 490,00 do
790,00 tolarjev.

Poleg barv pa je tu še vrsta drugih
izdelkov, ki jih je mogoče uporabiti v
maketarstvu. Brezbarvni premazi so na
voljo v večji in bolj ekonomični embalaži.
Prozoren nesvetleč premaz (vernis matt)
je ob polsijajnem (medium brillant) in
sijajnem (vernis brillant) na voljo v stek¬
leničkah po 75 in 250 ml. Navedeni pre¬
mazi so nadvse primerni za nanašanje
prek sleherne običajne maketarske bar¬
ve. Povsem gladko površino lahko do¬
sežemo z nekaj nanosi svetlečega pre-

28 • TIM 6 • februar 1997

MAKETARSTVO

maža, ki ga je mogoče brusiti in rahlo
polirati pred nanosom nalepk. Brušeni
sloj se sicer rahlo zamegli, vendar ga
nanos še enega sloja napravi znova
popolnoma prozornega. Premazi Pebeo
se nitro sušijo. Cena akrilnega premaza v
embalaži 75 ml se giblje od 690,00 do
750,00 SIT.

Kot vse barve Pebeo je tudi te premaze
mogoče redčiti z destilirano vodo.
Alkohol kot razredčilo ni primeren, saj se
v nekaterih barvah pojavijo pigmentne
grudice. Pač pa je alkohol odličen
odstranjevalec vseh Pebeojevih akrilnih
barv.

Z uporabo posebnega razredčila "dif-
fuseur" bomo razredčili tudi pigment
barve, kar nam omogoča uporabo akril¬
nih barv tudi v poskusih staranja maket,
pri čemer na akrilnih barvah običajno
uporabljamo kar pastelni barvni prah.

Za ročno barvanje si lahko zmešamo
primerno gosto barvo. "Diffuseur" nam
omogoča lažje nanašanje barve in
počasnejše sušenje. Ker so akrilne barve
Pebeo pravzaprav izdelane za slikarske
potrebe, so temu primerne sestave. Odlič¬
no se obnesejo tudi v zračnem čopiču,
čeprav jih moramo razredčiti včasih tudi
do polovice. Nanosi so tanki in dobro
prekrivajo. Oprijemljivost barve je sicer
kritična lastnost barv Pebeo, zato je treba
površino makete temeljito očistiti sleherne
nesnage. Tanek nanos sivega običajne¬
ga maketarskega laka iz Humbrolove,
Testorsove ali Revellove palete bo tudi
primerna podlaga za naslednje sloje
akrilne barve. Akrilne barve Pebeo niso
občutljive za mehčalce nalepk, kakršna
sta Super Scalov micro set in micro sol.
Zanimive so tudi cenovno. Problematičen
pa je izbor pravilnega odtenka barve,
saj Pebeojeva barvna lestvica ni name¬
njena le maketarskim potrebam. Za pri¬
pravo ustreznega odtenka bomo potrebo¬
vali literaturo z originalnimi barvnimi
vzorci ali pa zbirko barvnih vzorcev že
omenjenih barvnih lestvic maketarskih
barv Humbrol, Revell ali Testors.

Maketarski fotostrip (2. del)

MiG-29 fulcrum A

Kolesna prostora na trupu

Oba kolesna prostora za glavno_ pod¬
vozje sta šibkejši točki makete. Če je
prostor za kolesa oblikovan pravilno, po¬
tem sta odprtini, kamor se umakne hi¬
dravlična noga podvozja, upodobljeni
pregloboko. S popravki bomo zagotovili
večjo verodostojnost makete in pravilno
lego letala, saj so noge podvozja pri
Academyjini maketi za 1,5 mm pre¬
kratke. Pa tudi sicer je notranjost kolesnih
prostorov upodobljena brez slehernih
detajlov.

Cevno napeljavo, ki jo najdemo v
obeh prostorih za kolesa, izdelamo iz
tankih bakrenih žic, ki jih zlepimo s cia-
noakrilatnim lepilom. Na sploščen snop
žic z obeh strani nalepimo Kose plastike.

Tanko plastiko reliefno oblikujemo z
močnimi potezami običajnega svinčnika.
Na nov strop zadnjega dela kolesnega
prostora prilepimo še žične detajle in
pripravimo novo ležišče za hidravlično
nogo. Obstoječi utor nam služi kot vodi¬
lo. Oba prednja dela detajliramo z us¬
treznim razporedom številnih drobnih
detajlov.

Tudi predelne stene kolesnih piostorov
terjajo detajliranje in preoblikovaje. Na
spodnji del trupa prilepimo žično kon¬
strukcijo, nove predelne stene z reliefnimi
detajli in vgradimo novo bočno oplato.
Originalne stene kolesnih prostorov D 16
in D 1 7 utrdimo z dodatnimi kosi plastike
ter preverimo kakovost spoja.

Zadnji del trupa je nared za lepljenje.
Tekoče lepilo temeljito nanesemo na vse
stične robove in ojačitve, ki smo jih vgra¬

dili ob stiku s prednjim delom trupa. Na
zgornji strani prilepimo še Verlindnov
epoksidni nadomestek za vstopnik zraka
in njegove stične robove pokitamo. S paz¬
ljivim brušenjem zagotovimo pravilno
obliko.

Krila

Krila so pravilne oblike in točnih mer.
Na zgornjih polovicah pazljivo v dveh
delih izrežemo predkrilca, na spodnjih
pa le zarežemo na stičnem robu in ukloni¬
mo predkrilca.

Potem ko izrežemo še zakrilca in kril¬
ca, obe polovici krila zlepimo in na pred¬
njem robu pod predkrilca dodamo tanek

E lastični trak. Na krilcih in zakrilcih manj-
a bistven površinski detajl.

Po načrtu iz tanke plastike oblikujemo
spodnje in zgornje ojačitve sicer gladke
strukture krilc in jih prilepimo ob stičnem
robu krilc s krili. Tekoče lepilo pazljivo
nanašamo, da se ne razlije po krilcih, in
skrbno pazimo, da se dodatek dobro
oprime podlage. Kasneje krilca in zakril¬
ca pazljivo brusimo in z nekaj kitanja

TIM 6 • februar 1997 • 29

MAKETARSTVO

dosežemo pravilno obliko. S konico os¬
trega šila ponazorimo še zakovice in
vgraviramo črtne detajle.

Stik kril in trupa

Stik kril in trupa na pravem letalu pre¬
kriva več kovinskih opiat, ki jih pri Aca-
demv niso ponazorili, saj bi to terjalo
izdelavo zahtevnejšega kalupa. Krilo
torej najprej prilepimo in počakamo, da
lepilo dobro prime. Nad stik najprej nale¬
pimo po načrtu pravilno oblikovan plas¬
tični trak. Nanj prilepimo še nekoliko de¬
belejši, toda ožji trak, katerega vogale
prej ovalno zbrusimo. Vse robove temelji¬
to pokitamo in kasneje pazljivo obrusimo
z vodnobrusilnim papirjem.

Slika 19 ilustrira bistvene dopolnitve na
trupu letala. Ob prednjem prostoru za

kolesa prilepimo Verlindnove ležaje za
prednjo kolesno loputo in kovinski del
trupa (del 37).

Višinsko krmilo

Po načrtu iz češke publikacije 4+ so vi¬
šinska krmila premajhna. Na zadnjem
delu odrežemo 1 cm debel kos in prilepi¬
mo nov kos plastike primernih oblik. Stič¬

ni rob večkrat pokitamo in obrusimo z
vodnobrusilnim papirjem. Na koncu upo¬
rabimo še cianoakrilatno lepilo za temel¬
jit preliv sicer poroznega kita. Površino
krmil na novo pravilno graviramo.

Na trupu zvrtamo nekoliko večjo odpr¬
tino, v katero pod ustreznim kotom prile¬
pimo Verlindnova epoksidna ležišča R
18 za nosilno os višinskega krmila.
Obliko ležišča in prileganje delov večkrat
preverimo, saj bo od natančnosti
izdelave odvisen pravilni kot pritrditve
višinskih krmil, ki jih bomo pritrdili s
cianoakrilatnim lepilom.

Montaža trupa

Gradnja obeh vstopnikov zraka ni
težavna. Odločili smo se, da zapremo
vstopnike s kovinskimi zaporami iz Eduar-
dovega kompleta, saj ima večina letal

MiG-29 na tleh te lopute v zaprtem polo¬
žaju. Premer vstopnikov bi bilo treba po¬
večati za 1,5 mm, vendar bi se Eduar-
dovi deli ne prilegali več, zato smo ta po¬
pravek opustili.

Najprej zlepimo prednji in zadnji del
trupa in stični rob temeljito pokitamo. S
kitom prekrijemo tudi vse vgravirane de¬
tajle na tem delu, saj niso pravilno obliko¬
vani. Naslednji dan prilepimo še oba
vstopnika za zrak z motorji. Nato sledita
še obe smerni krmili s podaljški, v katerih
so nameščeni metalci infrardečih vab.
Ob smernih krmilih zarežemo in jih

odklonimo v želeni smeri. Pazljivo obrusi¬
mo vse pokitane stične robove, ki jih na
maketi ni malo. Nazadnje na krila
prilepimo še zakrilca in krilca.

TIMOVI OGLASI

PRODAM RV-hidrogliser tornado dolžine
560 mm, z elektromotorjem, elektronskim re¬
gulatorjem, baterijmi, polnilnikom ter 2-ka-
nalno RV-napravo. Skupna cena je 25.000 SIT.
Borut Novšak

Tel.: (064) 802-759 (od 14.-15.
in 19.-21. ure)

PRODAM kompletno 7-kanalno RV-napravo
Robbe-Futaba F-14 (oddajnik, sprejemnik,
oba akumulatorja, 2 x mix, 3 x dual rate,
dodatni kanali).

Sašo Santelj

Ftrašče 85, 6230 Postojna
Tel.: (067)53-143

PRODAM več knjig o letalih, tankih in ladjah
(tudi modelarskih) ter načrtov letal, motorček
1 cm 3  z dvema ležajema in dvema uplinjače-
ma (RIC in ST) za 1 1.600 SIT, motorček 1,5
cm 3  za 10.900 SIT, več elektromotorjev ter
polnilnik za svinčeve akumulatorje do 10 Ah.
Vse je novo.

Marjan Hvalič

Rožna dolina, Partizanske tehnike 1
5000 Nova Gorica
Tel.: (065) 21-536

PRODAM RV-maketo letala spitfire (1670 mm
za motor 10 cm 3 , jadralni RV-model disco
(1380 mm), motor Enya 1,5 cm3 z nosilcem in
tezervoarjem za jadralno letalo ter 20 I goriva
R5 (Robbe).

Rudi Škrajnar
Tel.: (068) 45-235

PRODAM kompletno RV-elektrojahto key-lago
firme Robbe, razen RV-naprave (elektromotor,
elektronski regulator, celice, krmilo, os, kar-
dan, elisa, stabilizatorji, vodno hlajenje).
Prodam še pribor za vleko jadralnih letal: kolut
za navijanje, žkripec, 200 m vrvice, padalo,
klin; vse malo rabljeno. Prodam tudi prednje in
zadnje, nove, nerabljene gume za model off-
road v merilu 1:8. Ugodno!

Tomaž Križnar
Ul. Antona Kodra 6
4207 Cerklje
Tel.: (064) 422-866

PRODAM komplet jadralnega letala great
planeš spectra z razpetino kril 2 m, z elektro¬
motorjem goldfire 550, propelerjem (navaden
+ sonictronics, zložljiv z rezervnimi kraki) in
veliko drobnarij. Prodam še model čolna hidro
(za kategorijo hydro 1 ali 2) tak, kot je bil zanj
objavljen načrt v Timu, avto Tamiya vanquish
4WD off-road, zmagovalec mnogih tekem v

off-road elektro, s skoraj vsemi modifikacija¬
mi. Zraven dam veliko dodatnih in rezervnih
delov. Prodam tudi polnilnik (int. vezje U2400)
za 1-10 celic Ni-Cd (100-4400 mAh, tem¬
peraturni senzor, polnjenje nastavljivo po
času) skupaj z usmernikom 15 V 5 A.

Miha Holc
Archinetova 9
1000 Ljubljana
tel. 14-06-502
e-mail: janez.ho!c@ijs.si

UGODNO prodam naslednja elektronska
vezja za svetlobne efekte: light show, running
light, stroboskop. Navedena elektronska
vezja niso vgrajena v ohišje, na željo kupca
pa jih tudi vgradim.

Tomaž Bezjak
Staneta Severja 5
2111 Maribor
Tel.: (062) 303-492

30 • TIM 6 • februar 1997

ELEKTRONIKA

Prenosno ozvočenje 2 x 50 W (5. del)

Napajalnik

Miha Zorec

Na koncu serije člankov o prenosnem
ozvočenju si oglejmo še napajalnik. Oja¬
čevalnik brez drugih enot ne more delo¬
vati, zato je napajalnik prav tako pomem¬
ben sestavni del ojačevalnega sistema,
še posebno vlogo pa ima v našem ozvo¬
čenju, saj zagotavlja njegovo vsestransko
uporabnost.

Napajalnik omogoča izkoriščanje
dveh različnih virov električne energije.
Ozvočenje lahko napajamo z omrežno
napetostjo ali z električnim tokom iz aku¬
mulatorja z napetostjo 12 V. Napajanje
z omrežno napetostjo ni nič posebnega.
Vezje, ki to omogoča, je preprost usmer¬
nik. Omrežni transformator, ki naj bo
toroidnega tipa (zaradi najmanjšega se¬
vanja motenj - "bruma" v okolico), zniža
omrežno napetost 220 V na 10 V. Se¬
kundarno napetost z močnim (10 A)
graetzevim spojem usmerimo in z velikimi
elektrolitskimi kondenzatorji zgladimo.
Med graetzev spoj in gladilne kondenza¬
torje je priporočljivo vstaviti še dušilko,
predvsem zaradi končnega ojačevalnika,
ki je zelo občutljiv za brnenje napajalne
napetosti. Dušilko lahko naredimo kar
sami. Na feritno jedro toroidne oblike
navijemo okoli 1 00 navojev bakrene laki¬
rane žice debeline 1 mm.

Usmernik poleg zagotavljanja napa¬
jalne napetosti za ojačevalni sistem skrbi
tudi za polnjenje akumulatorja. Glede na
ceno akumulatorja in nezahteven proces
polnjenja bomo uporabili svinčeni aku¬
mulator. Seveda mora biti zaprtega tipa,
da pri prenašanju ozvočenja elektrolit ne
izteče. Drugi pomembni parameter pri
izbiri akumulatorja pa je seveda njegova
kapaciteta. Če mislimo prenosno ozvo¬
čenje uporabljati pretežno na prostem,
oziroma če bomo uporabljali akumula¬
torsko napajanje, moramo nabaviti aku¬
mulator z večjo kapaciteto - npr. 12-14
Ah. Če pa bomo akumulatorsko napaja¬
nje uporabljali le občasno in za krajši
čas, je dovolj, če njegova kapaciteta
znaša okoli 7 Ah. Pri izbiri kapacitite
akumulatorja predvsem ne kaže pretira¬
vati, saj večja kapaciteta pomeni tudi
večjo težo ojačevalnega sistema, kar je
za prenosno ozvočenje izredno pomem¬
ben podatek. V praksi (šolski radio na
OS Vrhovci, Ljubljana) se je izkazalo, da
akumulator s kapaciteto 12 Ah popolno¬
ma zadošča za 5-6 ur delovanja pri 75-
odstotni obremenitvi ozvočenja oziroma
za 3-4 ure delovanja pri največji obre¬
menitvi ozvočenja.

Kot smo že rekli, za vedno dovolj na¬
polnjen akumulator skrbi kar napajalniški
usmernik. Akumulator preprosto vežemo
na izhodne sponke napajalnika - vzpo¬
redno z ojačevalnim sistemom. To po¬
meni, da se akumulator začne polniti
vsakokrat, ko ojačevalnik priklopimo na
omrežno napetost. Dobra stran tega je
tudi, da akumulator deluje kot kondenza-

Ploščica tiskanega vezja s spodnje strani in s
strani elementov

tor z veliko kapacitivnostijo, ki dodatno
gladi napajalno napetost (pomaga gla-
dilnim kondenzatorjem pri odpravljanju
brnenja), poleg tega pa skoraj popolno¬
ma odpravi sesedanje napajalne nape¬
tosti pri trenutnih močnih obremenitvah
napajalnika. Žal pa to drži le, če je aku¬
mulator napolnjen, prazen pa približno
pol ure (toliko časa akumulator potrebuje,
da se za silo napolni) razmeroma močno
bremeni napajalnik. Zato je priporočlji¬
vo, da pred resnejšo uporabo ojačeval¬
nik, ne glede na to, da ga bomo med
delovanjem napajali z omrežno nape¬
tostjo, priključimo in akumulator vsaj del¬
no napolnimo.

Ker veliko laže dobimo omrežne trans¬
formatorje s sekundarno napetostjo 1 2 V
kot transformatorje s sekundarno nape¬
tostjo 10 V, lahko uporabimo kar te, ven¬
dar moramo izhodno napetost znižati.
Napetost na izhodu napajalnika je nam¬
reč za približno 1,4-krat večja od sekun¬
darne napetosti na vhodu usmernika, kar
pomeni, da pri sekundarni napetosti 12 V
dobimo na izhodu napajalnika napetost
okoli 17 V. To je nekoliko preveč za opti¬
malno delovanje ojačevalnega sistema,
predvsem pa tako velika napajalna na¬
petost s prevelikim tokom polni izpraz¬
njeni akumulator. Zato moramo napajal¬
no napetost znižati na 14 V. To storimo
kar z navadnimi usmerniškimi diodami
(npr. PBY 267), k| prenesejo vsaj 8 A
električnega toka. Če zaporedno vežemo
4 diode, vsaka od njih zagotovi padec
napetosti za okoli 0,7 V, kar zniža napa¬
jalno napetost za 2,8 V. Ob nabavi diod
moramo poleg nazivnega toka upoštevati
tudi to, da se bo na njih, kljub malemu
padcu napetosti, sproščala razmeroma
velika moč (P = U x I), saj bo pri večjih
obratovalnih močeh tekel skozi napajal¬
nik električni tok tudi do 8 A. Zato mora¬
jo biti diode v ohišju, ki omogoča
pritrditev na hladilno rebro.

Zaradi razmeroma nizke napajalne
napetosti in kar precej velike moči ojače-

TIM 6 • februar 1997 • 31

ELEKTRONIKA

USMERNIK:

©

220V

Gr. (10A)

100W

III

e

C1...C4 = 4700pF /25V

valnika teče skozi napajalnik velik elek¬
trični tok. Zato morajo imeti stikala za
vklop napajalne napetosti dovolj močne
kontakte. Stikalo za vklop omrežne
napetosti S 1 ni tako problematično, saj
prek njegovih kontaktov teče precej manj¬
ši tok kot čez kontakte stikala za priklop
ojačevalnega sistema na napajalnik S 2.
Zadošča, če za stikalo S 2 uporabimo
enako stikalo kot stikalo za priklop na
omrežno napetost (kontakti prenesejo 3
A), le da pri stikalu S 1 dvojne kontakte
vežemo vzporedno.

Na koncu pa naj omenimo še preprost
voltmeter na LED-diode, ki nam prikazuje
stanje akumulatorja. Vezje je zgrajeno s
pomočjo integriranega vezja LM3914.
Vsebuje 10 primerjalnikov ("komparator-
jev") napetosti, ki so vezani tako, da ob
rastoči vhodni napetosti izhodi izmeno¬
ma spreminjajo napetostne nivoje. Vezje

R1

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ »J

D2

D1

D3

^^F v

D4 D5 D6 D7

D8

D9 D10

13 12

LM 3914

T

4,7kn

Voltmeter:

J,

P1 \ 4,7kQ

I Z!


na izhod
usmernika

zgornja meja(15V)

je dimenzionirano tako, da vsako pove¬
čanje napetosti za 0,5 V prižge novo
LED-diodo. Za nastavitev merilnega ob¬
močja pa služita trimerja Pl in P 2. S
trimerjem P 1 določimo zgornjo mejo
merilnega območja (15 V), s P 2 pa
spodnjo mejo merilnega območja.

Za umerjanje voltmetra rabimo usmer¬
nik z nastavljivo izhodno napetostjo vsaj
do 15 V in univerzalni merilni inštrument
(voltmeter). Napetost usmernika narav¬
namo na 15 V ter trimer P 1 vrtimo toliko

spodnja meja (10,5V)

časa, da zasveti LED-dioda z oznako
D 10, nato zmanjšamo napetost na 10 V
in s trimerjem P 2 dosežemo, da sveti LED
dioda D 1. Zal se pri tem nekoliko poruši
zgornja meja merilnega območja in
moramo napetost na merilnem usmerniku
spet dvigniti na 15 V ter nastavitev zgor¬
nje meje ponoviti. To pa spet vpliva na
spodnjo mejo. Po nekajkratni ponovitvi
umerjanja merilnega območja končno
dosežemo želeno delovanje in napravico
lahko vgradimo v ojačevalni sistem.

PrihajaVersaPak

Razvijalci firme Black & Decker, svetovno znanega proiz¬
vajalca električnih in akumulatorskih orodij za profesionalce
in amaterje, so pred kratkim predstavili nov program aku¬
mulatorskih orodij, ki so ga poimenovali VersaPak. Temelji
na povsem nanovo zasnovani in oblikovani univerzalni 3,6-
-voltni akumulatorski bateriji, ki služi za napajanje vrtalnika,
vijačnika, brusilnika, žage na lisičji rep, vrtnih Škarij, svetilke
in sesalnika. Vse našteto bo mogoče že v kratkem kupiti tudi
v naših trgovinah. Uradna predstavitev programa VersaPak,
ki ga bo uvažala družba G-M&M iz Grosupljega, bo na Hitri p0 | n i|nik za dve 3,6-
sejmu Alpe Adria DOM na Gospodarskem razstavišču v V oltni akumulatorski bateriji
Ljubljani od 4. do 9. marca (hala A).

Tečaji iz elektronike
za osnovnošolce

Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo
Ljubljana organizira v šolskem letu 1996/97
tečaj iz elektrotehnike - elektronike za učenke
in učence ljubljanskih osnovnih šol.

Tečaj bo potekal v Mladinskem tehničnem
centru na Kersnikovi 4/111. Program dela bo
obsegal teoretično pripravo na delo in ures¬
ničevanje nalog iz analogne in digitalne elek¬
tronike s posebnim poudarkom na raziskoval¬
nem delu in iskanju novih rešitev.

Teoretične priprave obsegajo naslednje
teme:

- osnove elektrotehnike,

- tehnologija načrtovanja vezij, načrtovanje
z računalnikom,

- tehnologija gradnje vezij,

- osnove preizkušanja in merjenja vezij v
elektroniki.

Praktične naloge so vezja;

- usmernikov, napajalnikov,

- ojačevalna vezja,

- vezja za generacijo signalov,

- krmilniki moči,

- krmilniki motorjev,

- osnovna preklopna vezja,

- elektronska števna vezja.

Tečaj bo enkrat tedensko, vsak ponedeljek od
16.00 do 19.00 ure do konca šolskega leta
(skupaj 60 ur). Tečajnina znaša 15.000 SIT
in se lahko plača v treh obrokih s položnico.
Začetek tečaja je v ponedeljek, 27. januarja
1997, ob 16.00 uri.

Prijavite se lahko vsak torek, sredo in petek
od 15.00 do 17.00 ure v Mladinskem
tehničnem centru na Kersnikovi 4/111 ali po
telefonu 131-22-30.

32 • TIM 6 • februar 1997

ZA SPRETNE ROKE

UHU

UHU-jeve ustvarjalne strani

Gradivo:

risalni papir
(šeleshamer),
plastična slamica

Model avtomobila iz
papirja - lada kombi

Od 5. razreda dalje
Čas izdelave: 4 šolske ure

Naloga in motivacija:

Ob izdelavi papirnatih modelov učenci spoznavajo tipe
motornih vozil.

Iz ploskovnega gradiva izdelajo prostorski model vozila.

Pri njegovi izdelavi se naučijo zgibanja trših papirnih
gradiv in znajo varno uporabljati nož za papir ter natančno
razrezati sestavne dele. Ugotavljajo, katera lepila so najpri¬
mernejša pri lepljenju posameznih sestavnih delov, in jih tudi
pravilno nanašajo. Spoznajo, da je papir mogoče tudi brusiti
in oblikovati s fino pilico. Izdelajo papirnate valje in jih na
modelu uporabijo za vrtljiva kolesca.

Težišče učenja:

- natančno barvanje predloge,

- izrezovanje sestavnih delov,

- zgibanje (zarezni pregib),

- uporaba različnih lepil pri lepljenju sestavnih delov,

- izdelava valja z lepljenjem,

- brušenje in obdelava papirja s pilico,

- izdelava vrtljivih koles,

- sestavljanje modela.

Gradiva, orodje in pripomočki:

- fotokopija na šeleshamerju, plastična slamica, lepilo za
papir UHU flinke flasche ali UHU alleskleber, (po želji: mo¬
delarsko lepilo UHU hart, cianoakrilatno lepilo UHU sekun-
denkleber),

- svinčnik, barvni svinčniki, modelarski nož (olfa), kovinsko
ravnilo, okrogla iglasta pila (0 3 mm), pletilka, zobotrebec,
fin brusilni papir, (po želji: košček okrogle palice, pinceta).

Lada kombi - VAZ 2102

Avtomobili znamke Lada (imenovani tudi žiguli), ki jih
izdelujejo v mestu Togliatti v Rusiji so bili na začetku izdelani
na osnovi Fiatovih modelov 124 in 125. Od nekdaj so veljali
za robustne in trpežne, saj so jih konstruktorji prilagodili
slabim voznim razmeram v Sovjetski zvezi in deželah nekdan¬
jega vzhodnega bloka. Tudi pri nas so bile lade vedno
priljubljena in cenovno dostopna vozila, kot so še danes, ko
tudi ruska avtomobilska industrija s sodobnejšimi modeli Sama¬
ra in niva lovi stik z razvitim zahodom.

Lado kombi bi danes težko srečali na naših cestah, saj bi
bila že pravi oldtimer. Za izdelavo modela tega vozila smo se
odločili, ker je oglatih oblik, kakršne so bile včasih moderne,
in zato primerna za oblikovanje iz papirja. Današnje mehke
zaobljene linije avtomobilov so v tej tehniki za modeliranje
neprimerno zahtevnejše.

Področje:

preoblikovanje papirnih
gradiv, lepljenje

Nižja stopnja

Izdelava modela

Predlogo s sestavnimi deli moramo najprej prefotokopirati
na šeleshamer, ali v skrajnem primeru običajno kopijo nalepi¬
ti na trši papir ali polkarton.

Vse dele modela najprej poljubno pobarvamo z barvnimi
svinčniki in šele potem z modelarskim nožem (olfa) izrežemo
po zunanjih črtah razgrnjeni plašč karoserije ter druge se¬
stavne dele, pokrov motorja, podvozje in kolesa.

Črtkane črte označujejo pregibe. Z nožem olfa ob kovin¬
skem ravnilu narahlo povlečemo po teh linijah, da nastanejo
raze in papir laže zgibamo.

Najprej izrežemo karoserijo in pokrov motorja, naredimo
zarezne pregibe ter z lepilom za papir (UHU flinke flasche)
konstrukcijo natančno zlepimo. Pred tem streho vozila na
sprednjem in zadnjem delu upognemo prek tanke paličice,
npr. pletilke, da se pri lepljenju tam ne bo zlomil. Enako na¬
redimo na zaključku zadnjega dela pod vrati prtljažnika.
Lepimo lahko tudi z modelarskim lepilom UHU hart, ki se zelo
hitro suši, ali pa univerzalnim lepilom UHU alleskleber. Lepilo
postopoma nanašamo v tankem sloju in le na taki dolžini, ki jo
še lahko stisnemo s prsti, dokler lepilo ne prime. Pri tem pazi¬
mo, da lepilo ne steče iz spoja in nam ne pokvari videza mod¬
ela.

Nato prilepimo pokrov motorja. Tudi tega na vrhu maske
upognemo prek pletilke. Pokrov do konca potisnemo pod ve-

TIM 6 • februar 1997 • 33

34 • TIM 6 • februar 1997

ZA SPRETNE ROKE

urnim imuni

U n TIM - 6

trobransko steklo in ga najprej z ene, nato pa še z druge strani
prilepimo na oba blatnika. Lepimo enakomerno in sproti pre¬
verjamo simetričnost modela. Ko je pokrov prilepljen, izboči¬
mo vetrobransko steklo in nanesemo lepilo na stik z notranje
strani, da ostane v tem položaju.

Podvozje izrežemo in s šilom prebodemo na označenih
mestih, kjer bodo vstavljene osi. Po črtkanih linijah naredimo
zarezne pregibe in vse štiri polkrožne nosilce osi upognemo
navzgor. S fino okroglo iglasto pilico pobrusimo odprtine, da
bodo imele enak premer kot osi za kolesa (0 3 mm). Zanje
uporabimo plastične slamice od sadnih sokov, ki jih odrežemo
na dolžino 70 mm, kolikor je široko tudi podvozje.

TIM 6• februar 1997 • 35

IZDELEK ZA DOM

Kolesa so najzahtevnejša za izdelavo. Za vsako kolo rabi¬
mo kar pet sestavnih delov: po dva osnovna prazna kroga,
plašč koloteka ter notranji in zunanji krog z narisanim pla¬
tiščem v sredini. Vse dele, predvsem okrogle, natančno izre¬
žemo. Pri tem si lahko pomagamo s posebnim rezilom za re¬
zanje krogov (olfa) v obliki šestila. Vsakega izmed krogov
natanko na sredini prebodemo s šilom in luknjo s tanko pletilko
ali okroglim zobotrebcem nekoliko povečamo.

Sestavljamo jih tako, da najprej s pomočjo koščka papirja,
ki ga pritrdimo na spoj, zlepimo plašče koles oziroma
koloteke. V vsakega nato vlepimo najprej z ene, nato pa še z
druge strani osnovni krog, da dobimo obliko kolesa. To nare¬
dimo tako, da plašč kolesa položimo na ravno podlago, z
vrha do dna potisnemo okroglo ploščico in spoj v notranjosti
zalijemo z lepilom. Kolo obrnemo in z zunanje strani prilepi¬
mo še en krog. Pri naravnavanju spoja si pomagamo z zobo¬
trebcem, ki ga potisnemo poševno skozi odprtino za os. Na
kolesa prilepimo notranje, poslikane kroge. Ko je lepilo suho,
luknje v kolesih z okroglo iglasto pilico natančno zbrusimo,
vendar le toliko, da spoj z osjo ostane tesen. Nato kolesa na¬
taknemo na osi in jih prilepimo, najlaže s cianoakrilatnim lep¬
ilom. Če slamice štrlijo iz platišč, jih odrežemo z nožem olra
ali pobrusimo ter nalepimo še zunanje dele koles (UHU flinke
flasche).

Končno lahko podvozje prilepimo na karoserijo.
Avtomobilček je izgotovljen, in če smo bili pri delu natančni,
se bodo kolesca zavrtela, ko ga bomo potisnili po nekoliko
hrapavi podlagi. Model bo še trajnejši, če ga na tanko pre-
lakiramo z brezbarvnim lakom v pršilki.

Najbolj zagreti lahko model obogatite še z vzvratnimi ogle¬
dali, brisalci stekel in radijsko anteno, ali pa izdelate prave
izbočene odbijače in morda celo izrežete vrata, ki jih bo
mogoče odpreti. Idej je veliko. Od vas pa pričakujemo tudi
kako fotografijo uspešnega izdelka.

Jože Čuden

Kam s šivalnim priborom?

Tisti - ali bolj pravilno: tiste ki jim je
šivanje konjiček, imajo v stanovanju ali
hiši gotovo kak stalen prostor za šivalni
stroj, blago, trakove, sukance, krojne po¬
le in še marsikaj. Drugače je s tistimi, ki le
sem in tja kdaj, ko je res že sila, na hitro
zakrpajo strgano nogavico ali prišijejo
gumb. Kljub temu da za take drobne
šivalne posege ne potrebujejo drugega
kot nekaj raznobarvnih sukancev ter
šivanko, naprstnik in škarje, je vse našte¬
to največkrat raztreseno po škatlah in
predalih, v katere niti najmanj ne sodi.

Če želite tej zmešnjavi narediti konec,
vam predlagamo, da izdelate 20 x 30 x
7 cm veliko leseno škatlico, v (in na)
katero bo mogoče spraviti ves najpotreb¬
nejši šivalni pribor (slika 1). Ker boste
morali že kmalu začeti razmišljati, kaj bi
svoji mami podarili za njen praznik, do
katerega ni več tako daleč, se rešitev
ponuja kar sama od sebe. Poleg tega bo
z vašimi rokami narejenega darila ne¬
primerno bolj vesela kot kupljenega.

Material

Da bi bila škatla za šivalni pribor čim
bolj trdna, je v celoti narejena iz 9 mm
debele vezane plošče. Poleg te potrebu¬
jete še nekaj okroglih letvic s premerom
4, 5 in 6 mm, ki jih prodajajo v mode¬
larskih trgovinah, en 8-milimetrski moznik
in kos penaste gume oziroma kar pri¬
bližno 8 cm veliko žogico iz enakega
materiala. Za lepljenje je najbolj primer¬

no belo lepilo UHU coli express, ker se
hitro posuši, za zaščito izdelka pa upora¬
bite brezbarvni nitrolak.

Orodje

Brez risalnega orodja ne bo šlo, brez
žage - najbolje električne krožne ali
vbodne - tudi ne, električni brusilnik pa
boste že laže pogrešili, čeprav je površin¬
ska obdelava stranic in robov škatle ozi¬
roma predalčka z njim neprimerno hitrej¬
ša in lažja kot pa brušenje vezane plošče Slika 1.
z roko. Če nimate delovne mize Work-
mate, ki jo opisujemo v posebnem okvir¬
ju, potem za stiskanje sestavnih delov pri
lepljenju uporabite manjše mizarske

svore. Rabili boste še vrtalnik z navpičnim
stojalom, svedre za les (0 4, 5, 6, 8 in 26
mm) ter seveda manjši čopič.

36 • TIM 6 • februar 1997

IZDELEK ZA DOM

Izdelava

Mere sestavnih delov (v centimetrih) so
napisane v risbi. Z risalnim orodjem jih
prenesite na vezano ploščo in posa¬
mezne kose čim bolj natančno izžagajte.
Velikost škatle seveda lahko spremenite,
vendar morate potem prilagoditi tudi me¬
re pregradnih sten oziroma predalčkov
za škarje, gumbe in druge drobnarije.
Da bodo luknje za paličice res na svojih
mestih in predvsem popolnoma pra¬
vokotne na površino pokrova, vrtalnik
vpnite v navpično stojalo (slika 2). Sedaj

Slika 2.

iz okroglih letvic nažagajte potrebno
število paličic (7 kosov 0 6 x 70 mm, 1 4
kosov 0 5 x 70 mm, 5 kosov 0 6 x 40
mm in 4 kose 0 4 x 40 mm); z brusilnim
papirjem jim nekoliko zaoblite zgornji
konec in jih vlepite v luknje. Moznik s pre¬
merom 8 mm, ki je namenjen odlaganju
naprstnika, prilepite v luknjo na sredini,
spredaj. Ko se lepilo posuši, z grobim
brusilnim papirjem zgladite spodnjo stran
pokrova, da se predal kasneje ne bo
zatikal. Za odpiranje predalčka v njego¬
vo čelno stranico na sredini izvrtajte luk¬
njo s premerom 26 mm.

Slika 3.

Kako poteka sestavljanje škatle in
predala, kaže slika 3. Na koncu izdelek
dobro obrusite in vsaj dvakrat prelakira-
jte. Na sredino prilepite še z nožem olfa
nekoliko prirezano žogico iz penaste
gume, ki bo služila za odlaganje šivank

in bucik. .. _ . _

Mate/ Pavlic

Delovne mize VVorkmate

Ker zlasti v manjših stanovanjih za
pravo delovno mizo največkrat ni prosto¬
ra, je najboljša rešitev prenosna in sestavl¬
jiva delovna miza, ki jo po končani upora¬
bi preprosto zložimo ter pospravimo npr.
za omaro. Delovna miza Workmate je
nepogrešljiv pripomoček pri vpenjanju
orodij in obdelovancev najrazličnejših
geometrijskih oblik. Pri Black & Deckerju
izdelujejo dve različici teh miz: manjša
ima oznako WM 300, večja pa WM
2000. Ker smo prvo podrobneje opisali v
lanski 8. številki Tima (str. 33), si tokrat
oglejmo še drugo.

Delovna miza  VVM 2000, katere nosil¬
no ogrodje je iz kovinskih cevi, ima poleg
vsestransko uporabnih lesenih čeljusti tudi
delovno desko in dodatne možnosti
uporabe z ustrezno namestitvijo vpenjal-
nih čeljusti. Priloženi štirje vložki so pri¬
merni za vodoravno vpenjanje večjih ob¬
delovancev nepravilnih oblik, dve zaščitni
čeljusti za vpenjanje cevi in valjastih
obdelovancev ter dva jeklena vložka za
uporabo mize kot risalne deske. Višina
mize je 800 mm, velikost delovne po¬
vršine 900 x 730 mm, širino zeva (od 0

do 495 mm) nastavljamo z dvema vijačn¬
ima svorama, največja dovoljena obre¬
menitev mize pa je kar 1000 kg. Razen
obdelovanca lahko na delovno mizo VVM
2000 pritrdimo tudi orodje z ustreznim
podstavkom (pri Black & Deckerju so to
npr. električni oblič, tračni brusilnik in več¬
namenska stružnica), s čimer postane
zlasti obdelovanje manjših kosov precej
bolj učinkovito in predvsem varno.

Električni vrtalnik KD 574 RE

K osnovni opremi vsakega domačega
mojstra in obrtnika sodi električni vrtalnik,
ki je edino primemo orodje za opravila,
kot so vrtanje različnih materialov, udarno
vrtanje v zid, vijačenje, vrezovanje navo¬
jev ter ob uporabi posebnega pribora
celo brušenje in poliranje površin. Udarni
vrtalnik KD 574 RE je zaradi priročne
oblike in moči 680 W primeren za delo v
hiši in delavnici. Opremljen je s preklop¬
nikom za izbiro smeri vrtenja ter z elek¬
tronskim stikalom, s katerim nastavimo
število udarcev in ustrezno hitrost vrtenja
od 200 do 2600 vrtljajev v minuti. Izbiro
hitrosti olajšuje preglednica na vrhnji
strani vrtalnika; v njej so navedene pri¬

poročljive hitrosti glede na premer svedra
in vrsto obdelovanca. Zaradi varnejšega
in lažjega dela ima vrtalnik močan dodat¬
ni ročaj, ki ga nataknemo na vrat za vpen-
jalno glavo ter obrnemo v najugodnejši
položaj. Ročaj je kombiniran z nastavkom
za omejitev globine vrtanja. Stroj je dvo¬
jno izoliran.

Za vrtalnike (na splošno) obstaja izred¬
no veliko dodatnega pribora. Ne gre sa¬
mo za svedre, pač pa tudi za brusne
kamne, brusilne in gumene kolute z brusil¬
nim papirjem različnih zrnatosti, žične
ščetke, polirne prevleke in 900 mm dolgo
gibljivo os z majhno vpenjalno glavo.
Firma Black & Decker je večino večjih
trgovin oziroma oddelkov z orodjem opre¬
mila s posebnimi stojali, na katerih je pre¬
gledno razstavljen pribor za posamezna
orodja. Tam si lahko brez težav ogledate,
kaj je na razpolago, saj marsikdaj prav
bogata ponudba pribora vpliva na nakup
kakega orodja.

G-M&M, d.o.o., proizvodnja in marketing
1290 Grosuplje, Brvace 1 1
tel.: n,c. (061)763-511
fax: (061) 763-023

KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE

Ime in priimek: - -  -.

Naslov:   —- -—_______________________

Kraj in poštna št.: _____

#BLACKSl

Prosim, pošljite mi:

□ cenik za električno orodje

□ cenik za natančno orodje
Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov:
G-M&M, d.o.o., Brvace 11, 1290 Grosuplje

DECKER« < MINICBflFT >

TIM 6 • februar 1997 • 37

ZA SPRETNE ROKE

Pustne maske

Pust širokih ust je letos pohitel. Lani ste
pustovali med zimskimi počitnicami, letos
pa boste morali s pripravo pustnih mask
nekoliko bolj pohiteti. Upam, da boste
Tim dobili v roke pravočasno in da boste
v njem našli nekaj idej za "svoj drugi
jaz". Ker je pričakovati dirko s časom,
vam predlagam nekaj enostavnih pre¬
oblek. Oblačila poiščite v svoji omari in
na podstrešju, pokukajte med zaklade
ostalih članov drušine, za pomoč prosite
prijatelje, sosede, daljne sorodnike in
znance. Svoj pustni videz si lahko zami¬
slite vnaprej, vendar si za vsak primer
pustite odprta vrata in pri iskanju pravš¬
njih oblačil ne bodite preveč miselno
togi. Mogoče se vam bo med brskanjem
porodila še boljša ideja za originalen
pustni videz od načrtovane.

K oblačilu sodi tudi ustrezna obrazna
maska. Ker so plastične obrazne maske
praviloma neudobne, se raje omejite na
poslikavo obraza in manjšo masko, ki
prekriva oči. Ne pozabite, da so poleg
obraza in kretenj najbolj izdajalski glas,
nasmeh in roke. Torej spremenite glas, če
že morate govoriti, čim manj se smejte ali
si spremenite nasmeh (počrnite zobe,
nataknite srebrn zob iz folije, "nagačite"
lica) ter ne pozabite na rokavice. Pustne
obrazne barve, ki se preprosto nanašajo
in zlahka odstranijo, lahko nabavite v
trgovini Prometej Art & Hobby na Kers¬
nikovi ulici 7 v Ljubljani. Z uporabo ne¬
ustreznih barv in črtal tvegate, da boste
pustno masko na obrazu proti svoji volji
kazali še nekaj dni po pokopu pusta.

Slika 1. Otožni klovn

Za svojevrstnega otožnega klovna
potrebujete črn klobuk, ki ga dopolnite ta¬
ko, da ga prevežete s tanko svileno ruto.
Za obleko zadostujejo ozke črne hlače
(lahko tudi pajkice ali smučarsko perilo)
ter nagubana tanka pisana ali enobarv¬
na bluza s širokimi rokavi. Bluzi dodajte
širok nabran ovratnik iz tila ali krep
papirja. K oblačilu sodi obrazna maska,
ki spremeni poteze obraza (slika 1).

Če ste raje vesel klovn, si obraz pori¬
šite bolj veselo, okrog vratu pa si v pentl¬
je zavežite rute pisanih barv (slika 2).

Slika 4. Prekratko majico
lahko podaljšate v obleko z
volanom iz pisanega tila.

Slika 5. Norčavi klovn

oiiica o. noianasKa gospoam-
ja ima kosme vate na pred¬
pasniku ...

Slika 2. Oblačilo in maska veselega klovna sta
pisanih barv.

Navadne bele majice s kratkimi rokavi
vseh velikosti so zelo primerne za pre¬
delavo v pustna oblačila. Popestrite jih z
raznobarvnimi pentljami iz tila (pripnite
jih z varnostnimi zaponkami) ter enakim
nagubanim ovratnikom. Zraven sodijo čr¬
taste nadkolenke, lasulja s klobukom ter
nepogrešljivi pisani baloni (slika 3).

Malce prekratko majico lahko podalj¬
šate z volanom iz pisanega tila, ogrlico
iz gumbov ter ogromno tilasto pentljo v
laseh (slika 4).

Ogromna črtasta majica, velikanska
pentlja za vratom, rdeča lička in nos, pre¬
velika usta ter mikroklobuček z rožo so
zaščitni znak norčavega klovna (slika 5).

Slika 3. K veseli maski sodijo baloni.

Za ljubko holandsko gospodinjo potre¬
bujete široko obleko iz tankega blaga in
bel predpasnik, ki ga pošijte s cofi ali
kosmi vate (slika 6). Na glavo sodi ruta,
zavezana nad čelom, v katero za rob

38 • TIM 6 • februar 1997

Slika 7. ... in v laseh.

zataknete še naborek iz tila, pošitega z
enakimi cofi ali kosmi vate kot predpas¬
nik. Obraz je "popackan" z belimi lisami
(slika 7), v roke sodi kuhalnica, na noge
pa cokle.

Čeprav od božiča nista minila niti dva
meseca, se bo kdo izmed vas morda pre¬

slika 8. Ali ni božič že zdavnaj za nami?

oblekel v Božička in vrečo napolnil z
hudomušnimi darili za tiste, ki se jim
božična pričakovanja niso uresničila
(slika 8).

Alenka Pavko - Čuden

ZA SPRETNE ROKE

Valentinovo

Nikar ne pozabite na ljubeznivi praznik v zna¬
menju srčkov. Ljudjem, ki so vam pri srcu,
podarite drobno darilce. Kaj, ko bi se letos lotili
sladkarij? Za medene piškote potrebujete: 125 g
medu, 125 g sirupa, 60 g sladkorja, 60 g mar¬
garine, pomarančno ali limonino aromo (sladkor)
po okusu, 375 g moke in pol zavitka pecilnega
praška. Med, sirup, sladkor, aromo in margarino
v posodi zmerno segrejte, zmešajte in pustite, da
se ohladi. V drugi posodi dobro premešajte moko
in pecilni prašek. Dodajte ohlajeno medeno zmes

Slika 1. Sladki srčki za tiste, ki so nam pri srcu

ter testo pregnetite z električnim mešalnikom.
Zavijte ga v prozorno folijo in pustite počivati v
hladilniku 2-3 ure. Na pomokani deski ga nato
razvaljajte na pol centimetra debelo in s pomočjo
modelčka v obliki srčka oblikujte piškote. Pecite
jih 15 min na pomaščenem pekaču pri 180° C
(srednja rešetka). Pečene in ohlajene okrasite z
lazuro iz sladkorja v prahu in malce jajčnega
eljaka. Za barvno glazuro dodajte barve za živi¬
la. Na vrh glazure potresite čokoladne ali razno¬
barvne mrvice, z beljakom "prilepite' bombone
ipd. (slika 1). Piškote podarite v keramični posodi
v obliki srčka ali vrečki, zavezani s pentljo in
dodanim pisemcem v obliki srca. Z ljubeznijo
izdelani piškoti so vedno najokusnejši.

Če vam "pekoči" posli niso v veselje, izberite
mehko darilo: okrasne blazine. Iz papirja si
izrežite osnovno obliko srca. Velikost blazine pri¬
lagodite velikosti blaga, ki ga imate na razpola¬
go. Tudi prav majhen srček je prisrčno darilo, saj
lahko služi kot šivalna blazinica. Blazino okrasite
z vrtnicami: cvetove oblikujte iz nabranega
svilenega traku, stebla in liste pa izvezite (slika 2,

vrhnja blazina). Če se reliefnih cvetov ne upate
lotiti, cvetove (npr. vijolice) izvezite (slika 2,
desno zgoraj).

Na nebesno modro blazino sodijo oblački,
zvezde in luna (slika 2, blazina v sredini). Da se
ne boste preveč mučili z vezenjem celotnih
površin, oblake, luno in zvezde izrežite iz blaga
ustreznih barv, jih s selotejpom pritrdite na pravo
mesto in jih z gostim ploskim šivom našijte na
blazino. Selojtejp nato odstranite.

Belo blazino lahko okrasite s poševno našito
reliefno bombažno čipko (slika 2, levo zgoraj),
videti bo romantična.

Za karirasto blazino potrebujete več časa in
spretnosti (slika 2, desno spodaj). Izdelana je iz
prepletenih svilenih trakov različne širine.
Raznobarvne trakove prepletite (površina pre¬
pletenega blaga naj ustreza velikosti blazine
srca) in robove prelepite s selotejpom, da se ne
razpletejo. Prepleteno blago položite na podlogo
ter čezenj s selotejpom prilepite papirni kroj v
obliki srca. Prepleteno blago z drobnimi šivi ob

Slika 2. Prisrčne blazine izražajo željo po mehko
postlanem življenju.

robu kroja prišijte na podlogo. Ukrojite pre¬
pleteno stranico blazine v obliki srca. Druga
stranica blazine je lahko iz enobarvne podloge
ali pa prav tako prepletena. Iz potiskanega blaga
lahko izdelate prešito blazino. Preden sešijete
srce in ga napolnite s polnilom, vsako izmed
srčastih stranic strojno prešijte v obliki rombov
(slika 2, spodaj).

Blazine napolnite z ostanki volne, blaga ali sin¬
tetičnim polnilom. V stranski šiv lahko všijete etike¬
to - svilen trak, nanj pa z barvami za blago
(dobite jih v Prometej Art & Hobby v Ljubljani in
Celju) v spomin odbarovancu napišete posvetilo,
datum obdarovanja ali svoje ime.

Alenka Pavko - Čuden

ART & H 0 B B Y

PROMETEJ Art & Hobby, d.o.o.

trgovina z materiali in pripomočki za likovno ustvarjanje in kreativne
hobije

KERSNIKOVA UL. 7, LJUBLJANA, telefon: (061) 13-10-200, faks: 316-564
GLEDALIŠKA UL. 9, CELJE, telefon: (063) 481-362, faks: 481-362

- Tečaji slikanja na svilo in bombaž, batika, slikanja na
steklo, oblikovanja nakita in modeliranja

- Slikarski tečaji

TIM 6• februar 1997 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

Kombinacijska križanka

Spodnje besede, podane po abeced¬
nem redu, s kombiniranjem razvrstite v
polja križanke. Začnite z najdaljšimi, že
vpisane besede pa sproti prečrtujte v se¬
znamu. Ob pravilni rešitvi boste na ozna¬
čenih poljih dobili besedo, ki je po¬
vezana z zimskim časom.

2 črki: EM, EN, OB; 3 črke: AGA, ETA,
LEA, NIL, PIA; 4 črke: ALEŠ, DREV, ERTL,
GORE, IRKA, KLEK, NATO, OTOK,
STAN; 5 črk: KAMEN, KANON, ME¬
TAN, METEŽ, NITKA, POTKA, RAVNE,
SKIRO, ŠKRAT, VENEC; 6 črk: ANGLEŽ,
ATENEC, NAKLEP, RAVNIK, SPARTA,
ZDRAHE; 7 črk: KOZOROG, MNOŽI¬

NA, SPARINA, RAZJEDA; 8 črk: ALI-
CANTE, IZNAJDBA, KRALJICA, LIMA¬
NICE; 9 črk: ZRAKOPLOV, SPREGATEV;
1 1 črk: TRANSPORTER

Številčnica

Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi,
in jih pripišite k številkam. Črke nato pre¬
nesite v lik tako, da vsaka številka vedno
pomeni isto črko. Ob pravilni rešitvi boste
v vodoravnih vrstah od leve proti desni
dobili neko misel.

1 2345678  = posoda za smeti,
9 10 11= hčerka (okr.),

12 13 = nada, upanje.

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

FEBRUAR 1997, LETNIK XXXV, CENA 260 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POSTI 1102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246.

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu.
Posamezna številka stane 252 SIT, polletna naročnina pa 1260 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec,
Aleksander Sekirnik, Roman Zupančič.

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden
Lektoriranje: Ludvik Kaluža
Oblikovanje ovitka: Božidar Grabnar
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstofni davek od prometa proizvodov
na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-10/95 z dne 10. 2. 1995.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI;

Pomlad ni več daleč, zato je že čas, da pripravimo

modele za bližajoča se tekmovanja Foto: Stanislav Puhar

Rešitev nagradnih križank iz januarske
številke revije TIM:

Tematska osmerosmerka: Mercedes
Zlogovna dopolnjevanka: Sila kola
lomi

Zlogovna veriga: Matura
Nagrade za pravilno rešene uganke v
5. številki revije TIM prejmejo:

1. Miha Češarek, Lepovče 38, 1310
Ribnica

2. Tonček Jakšič, Gornja bistrica 48,
9232 Črenšovci

3. Tomaž Koren, Vuhred 8, 2365
Vuhred

Rešitev obeh ugank prepišite na dopis¬
nico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do
20. februarja pošljite na naslov Tehniška
založba Slovenije, Lepi pot 6, 1001 Ljub¬
ljana (s pripisom »Timove uganke«). Trem
izžrebanim reševalcem bomo po pošti
poslali nagrade, ki jih prispevata podjet¬
je Nebec Hobi, d.o.o., C. Andreja Biten¬
ca 36, 1000 Ljubljana (komplet za izde¬
lavo plastične makete), in Tehniška založ¬
ba Slovenije, Lepi pot 6, 1111 Ljubljana
(dve knjigi).

KAZALO

UREDNIKOV PREDAL 1

RAKETNO MODELARSTVO V LETU 1996 1

SREČANJA LETALSKIH MODELARJEV
V GRADIŠČU V ITALUI 3

POLIKARPOV 1-15 BIS 4

VIŠINSKI MODEL RAKETE 5

VAKUUMIRANA PLASTIČNA KRILA
ZA MODEL F1A 8

TIMOV TEST

BURJA - MODEL RV JADRNICE 11

TIMOVA NAGRADNA AKCIJA 12

NATEČAJ F Al ZA MLADE LIKOVNIKE 13

TIMOV PORTRET 13

PRIMERJAVA BATERIJ NiCd SANYO N-SCRC
TER PANASONIC SP IN EX 14

NOVOSTI NA MODELARSKEM TRGU 15

PTIČJA KRMILNICA 26

ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA
(38. del)-AKRILNE BARVE 27

MAKETARSKI FOTOSTRIP (2. DEL)

MIG 29 FULCRUM A 29

PRENOSNO OZVOČENJE 2x50 W
(5. DEL) - NAPAJALNIK 31

PRIHAJA VERSAPAK 32

MODEL AVTOMOBILA IZ PAPIRJA
- LADA KOMBI 33

KAM S ŠIVALNIM PRIBOROM? 36

PUSTNE MASKE 38

VALENTINOVO 39

UGANKARSKI KOTIČEK 40

40 • TIM 6 • februar 1997

Iz programa za konjičkarje
Tehniške založbe Slovenije

R. Zupančič

LADIJSKO MODELARSTVO

Ilustriran priročnik za mlade,
ki se želijo ukvarjati z
ladijskim modelarstvom.
Opisani so postopki gradnje
motornih modelov in jadrnic,
namenjenih za tekmovanja
mladih tehnikov. Načrti pa
so narisani v merilu 1:1.

48 strani + 2 prilogi načrtov
20 x 28 cm

R. Cajhen

RADIJSKO VODENJE
LETALSKIH MODELOV

Učbenik radijskega vodenja
jadralnih in motornih letalskih
modelov.

84 strani, črno-bele risbe in
fotografije, 20 x 28 cm

202 strani, barvne risbe in

fotografije

24,5 x 23 cm

338 strani, barvne risbe
in fotografije
21,5 x 26,5 cm

V. Zupan

MALE ŽELEZNICE

Priročnik z izčrpnimi
napotki za gradnjo
makete male železnice

P. van Delft,

J. Botermans, E. Oker

MISELNE IGRE
VSEGA SVETA

Več kot 1000 iger s
priloženimi rešitvami in
navodili za izdelavo.

B. Bagnall

RISANJE IN SLIKANJE

Priročnik za začetnike in
ljubitelje z likovnimi
osnovami in poukom o
materialih, potrebščinah
in tehnikah.

MISELNE IGRE
VSEGA SVETA

Jože Čuden, Rasto Snoj

RAKETNO

MODELARSTVO

222 strani, črno-bele risbe,
preglednice, načrti
21 x 27,4 cm

Prvi kompleten priročnik
za raketne modelarje v
slovenščini.

54 strani, črno-bele risbe,
skice in fotografije
20 x 28 cm

T. Pochert

DELA V HIŠI
Popravila in obnavljanje

Knjiga o tem, kako lahko
skoraj vse v hiši
popravimo sami.

434 strani, barvne
fotografije, risbe in skice
20,5 x 21,5 cm

DELA V iJIŽl

Popravila in obnavljanie

F. KieBling

IZDELAJMO SAMI

Bogato ilustrirana zbirka
idej in načrtov za izdelavo
zanimivih uporabnih in
dekorativnih predmetov iz
različnih materialov.

352 barvnih strani
19.5 x 24.5 cm

IZDELAJMO

SAMI

20 • TIM 6 • februar 1997 TIM  6 • februar 1997 • 21

BALZA B.
ALUMINIJ AL.

Polikarpov 1-15 bis

Merilo: 1:18

Konstrukcija modela: A. Pavlovčič

NJ

H

HH

2

rt

cr

&

N

M

VO

v©

vi

TIM 6 • februar 1997 • 17

18 • TIM 6 • februar 1997 TIM 6  . februar 1997 • 23

Merilo: 1:2

22 • TIM 6 • februar 1997