'Poštnina plačana v gotovini.
Sped. in abb. pos. 2. Gr.
U3¥ftttKr;>g|*OBK
OJ? F D NI ŠT V O !n UPRAVA v Gorici v ulici »rzoni štev. 38 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure
Leto 11. štev. 45
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun it. 11/5092
GORICA DNE 7. NOVEMBRA 1946.
Cena L. 5.-
Gospod govori bogoljubni duši
V	knjigah starega zakona je napisano mnogo hrepenenj po mojem prihodu. A stikaj mo svet ne ljubi zdaj, ko sem mu dospel? To ni mala žalitev naj višjega Gosta
Odplačaj svoje dolgove na zemlji, dokler je čas, ker ga ne bo več dolgo za te. Vedi, da pojileš v večnost prej kot misliš. Ako ne poravnaš tukaj dolgov, jih boš plače-
vala v večnosti. Kdor je prav razumen, bo že tukaj uredil svoje dolgove z Gospodarjem časa in večnosti. Tako bo radosten vstopil v svoj večni dom. Komur je na tem, da se zveliča, bo zvesto delai v mojem vinogradu in bo vreden plačila dobrih in zvestih služabnikov. Vse se bo natanko izmerilo, kar kdo stori v moji službi. Nisem skop pri nagradi, ker sam večna dobrota in neskončna ljutezen. Ne bo ti žal borbe in napora v nabiranju zaslug, ker boš plavala v radosti, ki ji nebo konca. Bori se torej z vso gorečnostjo, a ne pozabi onih duš, ki so du-htvno slepe in .jlnhe; priteči jim na pomoč.
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
še ena blažena
Na praznik Kristusa Kralja je bila proglašena šo ena nova blažena: Terezija Evstahija Verzeri. Po rodu je Italijanka. Rodila se ,it v Bergamu 1. 1801., umrla pa 1. 1852.
Blažena Terezija Verzeri jo ustanoviteljica reda »Hčera Srca J ezu-sovega«. Red se bavi z vzgojo zenske mladine. Ima otroške vrtce in šele. Razširjen je po Italiji in v i-nozemstvu.
BI. Verzeri je spisala par knjig
o	duhovnem življenju, ki jih zelo cenijo. Ko m. jo proglasili blaženim, je bilo v cerkvi sv. Petra tudi več njenih pranečakov.
Nadaljnji otlmevi zagrebškega procesa
Ameriški senator Milton R. Youug je poslal predsedniku Trumanu br-zojav, v katerem zahteva, naj Združene države prekinejo diplomatsko odnošaje z Jugoslavijo zaradi ravnanja z nadškofom Stepincem. Namestnik zunanjega ministra Ache-son mu je odgovoril, da se ZDA vedno zelo zanimajo za to, da bi Jugoslavija spoštovala c snovne človečanske pravice.
Posebno ostro je nastopil tudi Churchill v angleškem parlamentu.
V	znamenitem govoru o angleški zunanji politiki, v katerem je tako ostro obsodil komunizem in njegovo taktiko, je Churchill izjavil, da sta na Hrvats-kem preganjani katoliška Cerkev in duhovščina. Obsodil je tudi duha in način, kako so izvedli 'zagrebški proces.
V	Vatikan prihajajo dnevno številne brzojavke iz vseh delov sveta cd škofov, vernikov m katoliških organizacij, s katerimi protestirajo zoper krivično obsodbo nadškofa Stepinca.
Tem nadvse številnim protestom se je pridružil tudi goriški nadškof, ki je na praznik vseh svetnikov v pridigi, ki jo je imel v stolni cerkvi, izrazil tvoje sožalje in obsodbo zaradi krivične obsodbe, ki je zadela dva njegova sobrata v škofovski službi, msgr. Rožmana in m'•gr. Stepinca
Proces proti msgr. Stepincu je obsodil tudi na praznik Kristusa Kralja v cerkvi Srca Jezusovega.
Ukrajinski begunci
Ob drugem prihodu boljševikov v Ukrajino in Galicijo je mnogo U-krajincev szežalo iz sovjetskega raja. Zatekli eo se v Nemčijo in deloma v Francijo ter ostale evropske dežele. Sedaj jih je skoro 400 tisoč po raznih deželah Evrope. 60*/» je približno katoličanov, 40°/o pa pravoslavnih. Med katoličani je kakih 350 duhovnikov, med pravoslavnimi pa okrog 400 duhovnikov (popov) in 12 škofov. Med temi je tudi metropolit (poglavar) ukrajinske sa mostojne cerkve Polikarp, škof v Luzku.
Begunci živijo deloma v tabori sčih, doloma pa zunaj. Velika je potreba po ukrajinskih šolah. Na Bavarskem imajo dve višji šoli, ki sta prej bili ua Češkem. Ukrajinskih dijakov je okrog dva tisoč.
Ukrajinci upajo, da jih bodo preselili. Najraje bi šli v Kanado al:. Severno Ameriko, kjer je že mnogo starih Ukrajincev; tudi v Braziliji jih je lepo število. Toda za to so težave, politične in materialne, predvsem radi pomanjkanja prevoznih sredstev.
ZN bi morali doseči, da bi se mogli vsi pošteni ljudje brez strahu vrniti domov.
40 zdravnikov priča o dveh čudežih
Dva romarja sta čudežno ozdravela v Lurdu: dekl? Yvonne Four-nier in niož Kamil Congras. Four nier je imela pokvarjeno roko od 1940. Ko s.) jo potopili v vodo, ji j"> roka nenadoma popolnoma ozdravela. Congras pa m mogel nog premikati. Tudi 011 je ozdravel, ko so ga potopili v čudodelno vodo.
Oba čudeža je potrdil zdravniški urad v Parizu, potem ko ju je preučilo 40 zdravnikov.
Mater božjo so okradli
V Ferrari so okradli podobo M. B. v stolnici. Odnesli so ji dragocenosti za en milijon in pol. Tatvino je najbrž izvršil cerkovnik.
Katehetski kongres v Bostonu
V Bostonu v Severni Ameriki so priredili narodni katehetski kongres. Sv. oče je ob tej priliki poslal po radiu posebno poslanico, v kateri poudarja, da je temeljit pouk v krščanskih resnicah prva dolžnost in najučinkovitejše sredstvo za moralno prenovitev človeštva.
Hvaležnost
Notranji čut sili blagega in olikanega človeka, da prizna dobroto, ki mu jo je kdo izkazal, in je hvaležen zanjo. Kolikokrat se je slišala mod ijudmi prejšnjih pa tudi sedanjih časov zahvala z beseda-li. i: »Veliko dobroto si mi storil, tega ti ne bom nikdar pozabil.« Še celo v živalih, ki nimajo razuma, se najdejo sledovi hvaležnosti Naklonjene so človeku, ki jim stori kako dobroto.
Zato moramo obsojati človeka, ki mu je ta čut hvaležnosti tuj in ki ,;e celo zmožen povračevati dobro s hudim. Najmanj, kar bomo o njem rekli, je, da je surov in neolikanega srca.
Do tu smo si menda v sodbi vsi edini. Zdaj pa preidimo na posamezne konkretne slučaje.
KOMUNIZEM MED SLOVENCI
Krivični očitki
V	mednarodni javnosti se večkrat zgodi, da istovetijo komuniste in Slovane, kakov so nekoč istovetili fašiste in Italijane ali naciste in Nemce. Vendar krivico bi dekli Italijanom in Nemcem, če bi vse vprek zmerjali s fašisti in nacisti. Kdor je kdaj imel opravka z Italijani in Nemci, ve, da so mnogi od njih drugače mislili, nego je Inlo uradno zapovedano. Mnogi I-talijani in Nemci so res bili fašisti in nacisti, toda ne vsi. Precejšen odstotek jih je bilo, ki so obsojali ffcšizem in nacizem kot nasilen in zato nezdrav in narodu škodljiv režim.
Nekaj podobnega doživljamo so daj slovanski narodi- Severni in Južni Slovani imamo trenutno svoje	ljudske	republike in komunistične	vladne	režime.	Tako tudi	Slo-
venci. Toda s tem še ni rečeno, da so vsi Slovenci komunisti. Neki j jih jo res komunistov; toda ne vsi. Kdor trdi, da smo Slovenci na splošno vsi komunisti, Slovencev ne	pozua,	ali pa	zlonamerno	laže.
Ta	očitek	odločno	odklanjamo,	ker
jo brez prave podlage in nam utegne v bodočnosti močno škodovati.
(Resnici na ljubo pa moramo 1 riznati, da so mnogi slovenski nekomunisti zlasti v naši deželi sami krivi, ako nas ima je drugi narodi vse vprek za komuniste, ker so svoje težnje po narodni svobodi preveč navezali na mednarodni komunizem. In nevarnosti tega stališča «e še danes ne zavedajo. Svobodo iščejo, kjer je največja sužnost.)
Oče komunizma
Zaradi neurejenih gospodarskih
rav mer, ki so bile posledica kapitalizma, in zaradi materialističnega mišljenja je pred približno 100 leti Karel Mar.-c, ki je bil po krvi Jud, po veri protestant in po mišljenju materialist, zamislil komunizem. Komunizem je torej vse drugo pic j kot slovanskega izvora.
Komunizem prevzame oblast v Rusiji
Do prve svetovne vojne jo komunizem po raznih državah nastopal
kot politična stranka. V' ruski re-\ oluciji 1. lf/17. pa je prevzel oblast \ veliki ir. bogati državi. Z rusko revolucijo je moč komunizma silno narastla. Komunizem je v Rusiji prenehal biti ena izmed političnih strank iu je postal državni režim. Dobil je tako na razpolago ogromna denarna sredstva za propagando v svetu in v njegovo službo sta stopili ruska diplomacija in luska vojaška silo, rdeča armada, ki so jo komunisti na vso moč gradili in istočasno po vsem svetu delali propagando proti militarizmu.
Kaj je pripravilo pot
ruskemu komunizmu ?
Komunizem se je v Rusiji zakoreninil zaradi nezdravih gospodarskih razmer, ki so ondi vladale pred prvo svetovno vojno. Saj je znano, da je bila Rusija dotlej urejena po fevdalnem sistemu. Zemlja jo bila last plemiških veleposestnikov. Obdelovali pa so jo ruski muziki ali kmetje, toda sadov svojega dela i.jso uživali toliko oni, kolikor njih vlastelini, ki so mnogi živeli zelo razsipno in razkošno ter zapravljali denar doma in v inozemstvu, v raznih letoviščih Srednje in Zapad-no Eviope. (Po pravici so hrepeneli po boljših gospodarskih razmerah, ki jih pa komunizem kmetu ni prinesel.)
Rusi so dalje kot orientalski narod po svojem značaju zelo mehki in se radi poglabljajo v skrivnosti. Zato delajo Rusi vtis pobožnih Iju-d: in predvojna Rusija se je s po-rosom nazivala »sveta Rusija«. Toda pravoslavna ruska Cerkev ni prekvasila duš z živim in tvornim krščanstvom, ki mora biti i v srcu i v glavi. Rusko krščanstvo je ostale večinoma površno, zunanje, obredno, brez živega prepričanja in brez globokih korenin. Versko življenje ruskih izobražencev in pre prostega ljudstva je bilo plitvo. Nekdo, ki je v Rusiji živel in opazoval tamkajšnjo življenje, je piscu teh vrstic izjavil: »Rusi so versko zelo nevedni in zanemarjeni.«
Radi tega Rusi niso bili dovolj odporni proti naukom, ki so jih o-znanjali apostoli materializma v zapadni Evropi. Sprejeli so jih in tako pripravili pot komunizmu, ki
Po 8. septembru 1943 so se v Italiji razkropili iz ujetniških taborišč tisoči jugoslovanskih internirancev". Zelo veliko izmed njih je odšlo v goro Srednje Italijo m so tam začeli partizansko borbo proti Nemcem v zvezi z italijanskim protiokupatorskim gibanjem. Pa brez pomoči domačega prebivalstva bi ne mogli živeti; saj so bili brez sredstev in oblečeni le v slabe cunje. Potom prebivalstva sabinske, abruška in umbrijske pokrajine je zvedela za potrebe teh naših partizanov tudi cerkvena oblast in — pomnimo, da je bil takrat Nomec vsemogočen gospodar tistih krajev
—	škof v Rieti Mons. Migliorini ju izposloval od sv. očeta v Rimu za te jugoslovanske partizane znatno pomoč, zlasti dobre zimske obleke, ki so jo v zimi tako krvavo potrebe vali. V Škofijskem arhivu v Rieti branijo še vedno zanimivo listino z lastnoročnimi podpisi odposlancev jugoslovanskih partizanov, ki so sv. očetu Piju XII. zahvaljujejo za dragoceno pomoč v hudi stiski.
Danes čita ljudstvo srednjih Apeninov, ki je s temi partizani živelo in dobro ve za papeževo skrb zanje,
o	strastnih napadih jugoslovanskih
partizanskih oblasti na sv. očeta in na Cerkev, ki je bila v osebi zagrebškega nadškofa postavljena na zatožno klop in obsojena.
Kako bo sodilo to ljudstvo jugoslovansko hvaležnost do sv. očeta? Pač tako, kakor je ocenil Churchill vpričo angleško spodnje zbornice jugoslovansko hvaležnost do zaveznikov, ko je 23. X. 46 lekel: »Zdi se, da hvaležnost ni značilna poteza Titovega značaja in obnašanja.«
Ali res ni več živ nobedeu izmed partizanov, ki jih je oblekel in obdaroval Pij XII.? Zakaj ne povzdigne glasu in ne brani papeža, ko ga javno tako sramotijo? Vemo, tudi če bi kdo kaj takega hotel, — ne sme. Tam je svoboda besede le za partijo in razne CK.
In to sužnost ljudi s ključavnicami na ustih proglaša komunizem za svobodo in za ljudsko vlado!
»Nehvaležnost je plačilo sveia« pravi pregovor. Clarkov ve to že SOGO let in je to dejstvo ne zbega. 1'čila bo resnico daljo in delila dobrote do konca sveta. Omadeževani bodo z nehvaležnostjo pred Bogom in pred svetovno zgodovino pač le
—	nehvaležnoži.
jo revolucionarno nastopil, se polastil oblasti ter postavil v svojo službo aparat mogočne in bogate ruske države. Prilagodil se je tudi ruskim razmeram.
Komunizem napreduje
Priznati je treba, da so ruski komunisti zeio spretni m zmožni, saj se pa tudi poslužujejo vseh moralnih in nemoralnih sredstev v dosego svojih ciljev. Prebudili so o-gronuio rusko državo iz mrtvila, v katerem se jo nahajala, organizirali njene sile m na gospodar skem področju doseg!i znaten napredek, ki je ves v službi komunizma. V drugi svetovni vojni so se po dvoletnem oklevanju pridružili zapadnim velesilam, čim so spoznali, da bo v silni borbi Nemčija prej ali slej »odlegla*., Rusija jo iz druge svetovno vojne z voliko zavežr.iško pomočjo izšla zmagovita. Njeni- zavezniki ji morajo priznaTT visoke žrtve na ljudoli iu ugoditi zahtevam, ki jih je postavila. Zmagoviti zavezniki so si razdelili vplivna področja in pod rusko-komunistično vplivno področje so prišli, ne da bi jih kdo vprašal, vsi slovanski narodi, tudi Slovenci. Tako je rusko-komunistdčni vpliv napravil velikanski korak naprej: s Karpatov je Rusija stopila k Jadranu in pod njenim Vodstvom so so komunisti polastili oblasti v vseh slovanskih državah.
Ni torej čudno, če svetovna javnost danes istoveti komuniste in Slovane. Krivdo za to nosijo tudi zapadni zavetniki, ki uvnžujejo zasluge komunističnega ruskega režima, a malo ali nič ne upoštevajo Misluge narodov, ki so se žrtvovali in so take krvaveli za svobodo, ne pa zn nivo diktaturo,
(Nadaljevanje)
LJUBA MATI BOŽJA SVETOeORSK^I
IX.
Tako rad bi še pisal o kardinalu Missiu. A treba s« premagati. Človek ima tudi čudne materialne potrebe.
Pojdimo k »Mežnarju«. Ko sem prvič priromal, sem bil tam. Potem pa vselej. Pri Makaroviču (Surovin-iu) samo enkrat, le tako skozi, ko sem nekoga iskal. Nizka hiša se mi je zdela bolj primerna za spokornega romarja, dolge mize so laže stregle številnim romarjem, najbolj je pa vabil dobrohotni rdečelični obraz gospodarjev. Živa reklama za dobro kuhinjo iu klet. Cene nič hude. Kako je bil Ceme zraščen s Sveto goro, se je pokazalo po prvi vojni, ko se je tako hitro u-domačil v tisti baraki tam zadaj.
Človek potrebuje tudi spanja. Tu je imela pa Tinca besedo. Več let som le zjutraj prihajal na Sv. goro in po opravljeni pobožnost} odhajal, da do spanja gori ni prišlo. Kam me je Tinca spravila spat tisi o leto v praieklem stoletju, ko eem se prvič pri tresel po Soški dolini v slavni poštni škatli iu potem pri sopel po znani poti na v rh, ne vem m se ne morem spomniti.
V	starem samostanu je bilo dosti prenočišč Vem pa, s kako gostoljubno ne prevzetnostjo, ampak »zavednostjo« me je prvič peljala v visoko romarsko hišo p. Kalista. Da je Tolminka Tinca prišla na Sv. goro, nič čuda, ko sta bila dva vodja Tolminca: Mohov Rutar iz Zalaaa in Dolenčev Leban iz 2abč, Tolminci, bodite stanovitni v če-šoenju Svetogorske Kraljioef
Siromak
TISTIM,
ki ne dobijoj odveze, in njihovim zagovornikom
V	1300 letih zgodovine slovenskega naroda se najbrž še ni dogodilo, kar se dogaja danes. Spovednik odreče odvezo temu ali onemu spovedancu in zato pride v časopisje. Izobčenca Primorski dnevnik ali Soški tednik ga tožita, da je storil veliko krivico. Najrajši bi lakega spovednika postavila kar pred ljud-fko sodišče. Kaj menijo ti ljudje, da je zakramentalna odveza kakor izkaznica UAIS a ali kakor izkaz nica za tobaie?!
Sv. spoved je zakramentalno odpuščanje grehov v obliki sodbe. Spovedanec je pri spovedi obtoženec in tožitelj, spoveduik pa sodnik. Spovednik mora kot sodnik pri spovedi soditi o tem, cesar sta se spovedanec ali spovedanka obtožila, po postavah, ki sta jih za spoved dala Kristus in Cerkev. Kakšni so ti zakoni, ve spovednik gotovo bolje kot Primorski dnevnik. Kakšnih gne-hov se je spovedanec obtožil, vesta pa spovednik in gTešuik sam m nobeno uredništvo listov. Zato pa jc spoved stvar grešnika in spovednika in ne nobene tretje osebe. Če se kdo dpug vtika v 3poved, ni to samo skrajno neolikano, ker se vtika v tako intimne stvari, kakor je spoved, temveč je bogoskrunsko, ker smeši in jemlje ugled tako sveti stvari, kakor je zakramentalna spo-\od. Poleg tega je to še največja podlost, ker se na la način napada tudi spovednik, ki se vendar ne more braniti zaradi spovedne molčečnosti. Tisti, ki je bil ali bila pri spovedi, lahko natvezi na račun spovednika, kar hoče. Spovednik mora molčati, če pa že kdo hoče
ORGANIZACIJA ZN ima žo teden dni svoje soje v Ameriki. Zastopniki najrazličnejših držav sto pajo na govorniški oder in razlagajo svoje nazore glede vprašanj, ki so na dnevnemu redu. Seveda tudi očitkov proti drugim državam ne manjka, tako da se to svetovno zboli vanje smatra kot javno izpraševanje vesti velikih in malih držav
0 njih političnih napakah.
Že v prvih sejah so povzdignili svoj glas razni predstavniki manjših držav proti pravici »veta« (u-govora), ki jo ustanovna listina ZN priznava peterim velikim državam: ZDA, Angliji, Franciji, Rusiji ni Kitajski. (Pravica »veta« obstoji v tem, da noben sklep ZN ne more biti obvezen za vso narode, ako ne glasuje za dotični predlog tudi vseh 5 »Velikih«. Če vseh 5« držav soglaša in glasuje za kak pjredlog in lo eden izmed »Velikih« glasuje proti njemu, zmaga tisti eden vseh drugih petdeset.
Male državo se teinu nočejo kar na slepo pokoriti in trdijo, da so v ZN vsi enako veljavni, ne glede na velikost države, in zahtevajo, naj se ustanovna listina iz San Francisco popravi v tem smislu, da iz nje izbrišejo pravico »veta« velikih. Ti so pa tudi kar tako ne dajo ugnati v kozji rog, češ da so (■ni edini dosegli zmago nad »osjo« in da zato zaslužijo nekaj več besede pri ZN, kakor druge države. Rus je kar naravnost zahteval, naj se vprašanje o »vetu« zbriše z dnev-rega reda tega zasedanja, ker sicer bi se utegnilo zgoditi, da se ob tem razbije cela organizacija ZN. A zmernejše države so ga pregovorile, češ da je bolje, ako si tukaj, četudi v ostrih debatah, izprašujemo
1 est, kakor pa da bi se na bojnih p oljih medseboj morili. Rus se je vdal. Debata gre naprej in sedaj iščejo posredovalnega predloga, ki bi »veto« ohranil, a tudi »male« zadovoljil — po domače: da bi bil Volk sit in ovca cela.
Druga kočljiva točka dnevnega reda je vprašanje atomske bombo. To moril no orožje imajo do sedaj le v ZDA. Stalin je ravno te dni neki ameriški časnikarski agenciji pismeno priznal, da Sovjeti atomsko bombe nimajo, medtem ko je Molotov pri ZN že nekaj namiga-val, kakor da bi jo imeli. A to je
govoriti, naj javno pove tudi svoje grehe, zaradi katerih mu je spovednik odrekel odvezo. Potem bomo sodili, če se mu je zgodila krivica.
Sedaj pa vprašamo Primor, dnevnik, ali se zaveda, kako neolikano, bogoskrunsko m podlo jo njegovo početje, ko napada spovednike? Prepričani smo, da na to ni pomislil — In tiste »čeče«, ki r.a sestankih in mitingih hujskajo zoper duhovnike, ker so .iim odrekli odvoze, in poleg tega še poročajo za reklamo v uredništva listov o ; veliki krivici«, ki jih je doletela, ali se zavedajo. kako veliko dobroto jim je spovednik storil, ko jim je odvezo odrekel? Saj jih je vendar rešil pred dvojnim božjim ropom: pred slabo spovedjo in pred božjeropnim sv. obhajilom. Kako st namreč moremo misliti, da bi Jezus potrdil odvezo, l:i bi jo duhovnik dal duši, ki nima kesanja, nima trdnega sklepa poboljšanja in jo pripravljena, na tako grd način sramotiti spovednika in sv. spoved!
Spovednik se pri spovedi zaveda, da gre za blagor dveh duš:	spove-
danca in svoje lastne. Če podeli odvezo nevrednim, pogublja sebe in spovedance, ker odveza tako in tako nič n« drži, ako ni pravega razpoloženja v grešnikovi duši. Kdaj pa spovedanec ni vreden odveze, to mora presoditi spovednik in ne spo vedanec, zakaj še vedno velja staro pravilo: »Nemo iudex in causa pro-pria«. (Nihče ne more biti sam sebi sodnik). Če se grešniku zdi, da se mu je zgodila krivica, se lahko obme na drugega spovednika, kakor so na sodišču lahko vloži priziv na drugo sodišče. Toda nikakor ni upravičen, obrniti se na uredništva listov ali na javno mnenje, ker nikjer ni pisano, da je le-te Kristus postavil za spovednike spovednikov.
postranska stvar. Glavna naloga ZN je skleniti obvezen dogovor, da se atomska sila ne bo nik dar več uporabljala v vojne na mene, ampak le za napredovanje kulture in blagostanja. Amerikanei so izdelali za ta mednarodni zakon
—	svoj načrt — tako imenovani »Baruehov načrt«. Ta predlaga mednarodno komisijo izvedencev, ki naj bi imela pravico nadzorstva nad vsemi tovarnami sveta, ki proizvajajo ali bodo proizvajale atomske silo. Komisija bi morala inkoj sporočiti ZN, če bi kje zasledila izdelovanje atomske bombe. — Molotov s tem načrtom ni zadovoljen, ampak terja, naj bi ZN sklenili samo splošno prepoved proizvajanja atomske bombe i n njene uporabe kol vojnega orožja. (Rusija pač odklanja vsako kontrolo v svoji deželi, želi pa po svojih organizacijah kontrolirati ves ostali svet.)
Tretje vprašanje je medsebojni očitek »Velikih«, da držijo brez potrebe še vedno svoje oborožene sile po državah, »ki niso sovražne«. Sovjetom so trn v peti angleške čete v Grčiji (a te so tam na prošnjo grške vlade), v Egiptu i. t. d. Sami pa so imeli svojo čete v Perziji in se je moral Varnostni svet pečati s to zadevo. Churchill jim o-čita celih 200 divizij po Srednji Evropi, ki tudi »ni vsa sovražna«. To vprašanje bodo najbrže rešili na ta način, da bodo vse velesile vpričo ZN napravile »generalno izpoved« in priznale, koliko vojske ima vsaka izmed njih razpostavljene po tujih državah in v kak namen jih tam drži. Pri tej izpovedi smemo biti pripravljeni ne toliko na. odvezo, ampak na burne razprave med spovedniki in grešniki, ki si ne bodo marali priznati odkritosrč nosti v navajanju števila in velikosti grehov.
Četrta preporna točka je »Zaupna uprava« dosedanjih kolonij, ki so jih upravljale razne kolonialne evropske države, zlasti Nemčija, že pred prvo svetovno yojno in po njej. Ustanovna listina ZN iz San Francisco predvideva, da se ustanovi ppseben oddelek ZN z imenom »Zaupna uprava«. Ne več posamezne države, ampak ZN naj prevzamejo po drugi svetovni vojni v svojo oskrbo dežele, ki še niso zmožne svojega lastnega držav-
nega življenja, in bivše kolonije premaganih držav, o katerih bodočnosti se mirovne konference raso mogle ali so ne bodo mogle dogovoriti. Upravljala bo te dežele v imenu ZN njih »Zaupna uprava.« A v tem pogledu organizacija ZN do'sedaj še ni prav nič storila, niti za to določenega oddelka še ni priklicala v življenje ali izvolila. Zato jo Molotov tudi glede tega napravil v seji 29. oktobra javno izpraševanje vesti vsem prizadetim državam glede Palestino, Tanganike, Togo in Nove Gvineje.
Nato imajo še na dnevnem redu ustanovitev oboroženih sil ZN. Ako hoče ta mednarodna organizacija (braniti mir v svetu in pogasiti začetna žarišča nevarnosti za svetovni mir, mora razpolagati s svojo armado, v katero bodo morale odstopiti posamezne države nekaj svoje vojske. Tudi to vprašanje, ki ga niso še načeli, bo važno, a menda ne bo naletelo na prevelike tež-koče. Morda bo še več ponudbe ljudi, ki bi hoteti služiti v tej mednarodni vojski, kot bo potrebno.
Najlepše bi bilo, da bi se narodi pri zeleni mizi tako sprijaznili in poravnali, da bi da oboroženi oddelek ZN ne imel nobenega dela.
Med zasedanjem ZN čaka vse šli-r' zunanje ministre še druga važna naloga. Pregledati bodo morali vse sklepe in priporočila ravnokar končane pariško mirovne konference ter končno določiti mirovne pogoje za pet premaganih evropskih Hitlerjevih pomočnikov. — Najkočljivej ša točka tega njih dela je seveda spet samostojna državica Trsta in naše meje z Italijo. Tako kočljivo se jim zdi to vprašarje, da so poklicali znova zastopnike Jugoslavije in Italije v daljni New York, kjer jih hočejo ponovno zaslišati. Zunanji ministri bodo začeli s lem delom dne 4 novembra in so sklenili, da mu bodo posvetili ves čas do 20. novembra. Do takrat bi moralo biti besedilo vseh 5 mirovnih pogodb izgotovljeno in pripravljeno za podpise vseh prizadetih držav. Vendar predvidevajo, da zaradi nesporazuma zna priti v kakem \pra§anju do zastoja in da bo treba zadevo odnesti še dalje. Ker pa vprašanje mirovnih pogojev za Nemčijo in Avstrijo nujno kliče po lešitvi, so sklenili že v Parizu, da se teh nalog lotijo nepreklicno dne 20. novembra, čet idi prva naloga do takrat še ne bo končana. Mislijo, da bo laže rešiti zksti tržaško zadevo, če si pridejo prej na jasno glede ureditve Srednje Evrope. Take bo znalo še mnogo vode steči v morje, preuno bomo mi zvedeli, čigavi bomo, ako do 20. XI. ne pride do sporazuma med 4 zunanjimi ministri in do prostovoljnega pristanka Jugoslavije in Italije na sklepe ministrov.
Ko se v Ameriki odloča usoda sveta za bodoče čase na veliko, se vršijo tudi med posameznimi državami pogajanja o njih medsebojnem razmerju. Anglija in Egipt se žo dolgo pogajata o samostojnosti Egipta, p.a le noče biti še sklepa. Egipt zahteva ne le svojo samostojnost, ampak hoče tudi razširiti svojo vlado na sosednji angleški Sudan.. Temu se Angleži bolj na tibem, Sudanci sami pa bolj glasno upirajo in prirejajo protiegiptovske manifestacije. Radi bi bili tudi oni samostojni, in če že ni mogoče, bi bili raje angleški dominion.
Palestina je tudi trd oreh. Arabci ne puste Judov v deželo, ti pa hrepenijo po nekdanjem Davidovem kraljeslvu. Med njimi stoje Angleži, ki po prvi svetovni vojni upravljajo deželo. tolažijo obe stranki ter jih vabijo h konferencam v London. Zraven tega pa še ZDA malo vmes posegajo in Jude ščitijo ter se istočasno Arabcem dobrikajo — in nazadnje pride še Molotov, ki vprašuje Angleže, kdaj mislijo Palestino izročiti Zaupni upravi ZN ter tam zapustiti svoje petrolejske viadukte (dovozne cevi) iz Mezopotamije. Bevin ima res dovolj skrbi na ramah.
Nizozemska ima svoje težave v Indonoziji, Indija jc nemirna v Bengaliji, dasi so mohamedanci stopili v vlado. Kitajci se tepejo v Mandžuriji, Korejci so nezadovoljni s Sovjeti, ki imajo zaseden severni del dežele. Še najbolj mirni
so premagani Japonci, ki so v svoji ustavi odvzeli »božanske« predpravice svojemu cesarju in se pod veščo roko Mae Arthurja demokratizirajo. — Pa še m še je homatij
(Članek je bil objavljen v čika-Ški Tribuni od 30. 8. 1946).
Napisal ga jo angleški častnik, ki je bil med vojno dodeljen partizanom in je kot civilist ostal v Jugoslaviji še nekaj mesecev po končani vojni. Glasi se dobesedno:
Pretekli december sem obiskal eno svojih prijateljic v Ljubljani. Ima tri otroke v šolski starosti. Dobil sem jo vso v solzah. Vprašal sem jo, zakaj se joka; pokazala nu je čitanko (začetnico), ki so jo otroci rabili v šoli.
Stvar mo jo tako zanimala, da si nisem nabavil samo te čitanke, marveč tuli ono. ki se je mesto nje rabila v Sloveniji pred vojno. Slovenci so kulturen narod; pred vojno so izdajali v Ljubljani več knjig na osebo, kakor v katerem koli drugem mestu v Evropi. Ta kultura odseva iz predvojne čitanke, ki je umetniško opremljena knjiga brez vsakih političnih ali verskih Undenc; docela posveten značaj knjigo je zanimiv, ker je pred voj no imela katoliška cerkev velik vpliv na življenje slovenskega nart da. Naj omenim še dejstvo, da je bda predvojna izdaja čitanke ponovno natiskana leta 1944., to je v letu nacistične okupacije. Naj so nemški nacisti zagrešili še toliko zločinov, — in teh je bilo veliko, — tega vsaj niso storili, da bi to knjigo zamenjali s svojo običajno politično propagandno knjigo.
Pač pa je bila ta knjiga prepovedana na vseh šolah v decembru 1145 in nadomeščena z novo čitanko. Ta je obvezna v vseh šolah. Je to prva knjiga, ki jo otroci rabijo, ko se učijo brati in pisati. Novi re žim jo nadoknadil; kar so opustili nacisti: na mesto vzgoje je postavil politično šolanje.
« B » je « bomba »
Od 60 strani v knjigi ima 42 stra-ni politično in vojaško vsebino. Člcvek bi pričakoval, da bodo pustili malim otrokom od petih do detetih let, da pozabijo grozote zadnjih štirih let, da bodo pustili, da se razvija njih razum, ne da bi im rali. spoznavati vojaške čete, ki streljajo, koncentracijska taborišča li; nečloveška mučenja. Toda ni tako; na primer črka «M» je predstavljena v obliki vislic, ki na nje peljejo mater več otrok in Italijani jo suvajo s pestmi. »Izdajaleo domovine« pa jemlje materino (mati
-	črka »M«) kravo in strelja proti materi. »P« je predstavljen s »puško« in »B« z »bombo«. Oboje orožij se na slikah uporablja proti Nemcem in proti nasprotnikom sedanjega režima, V celi knjigi je kak ducat slik s prizori, kakor: vojaški oddelki streljajo; ženske in moške pretepajo do smrti; vislice in stradajoči ljudje v koncentracijskih taboriščih.
Še bolj značilni kot to pa so politični nauki, ki jih knjiga vsebuje. Partizansko zvezdo dobiš več kot petdesetkrat na različnih predmetih od začetka do konca knjige; na tblekah deklic, na čepicah dečkov, na žogah, ki se z njimi otroci igra-jos, in celo na zibelkah z dojenčki. Knjiga ne uči zvestobe do Jugoslavije, marveč do »Titove Jugoslavije«. Otroci se učijo iz knjige čudovito »prirejeno« zgodovino zadnje vojne: »Naš ljubljeni marša! Tito
na svetu, ki bi jih laže pregledali z oddaljene lune, ki se nam razdraženim zemeljskim črvičem vsako noč smeje, češ, — vse je minljivo, tudi teh ljudi čez sto let ne bo več.
je vodil partizane. Generalisimus Stalin je pomagal Titu in jugoslovanski vojski. Njegova slavna rdeča armada je uničila nemško vojske.« Drugi zavezniki niti omenjeni niso; n. pr. da so bili Angleži ali Amerikanei tudi udeleženi pri uničevanju nemške vojske, čeprav se morajo zahvaliti zlasti slovenski parlizani, da so sploh obstali, porniči, ki so j(m jo velikodušno — večkrat z velikimi žrtvami — nudili zapadni zavezniki. Dejansko ni v vsej knjigi niti eden od zaveznikov omenjen. Lo Stalin in rdeča armada se dolgočasno zopet in zopet omenjata; otroci se učijo, da ju morajo spoštovati enako kakor Tita in jugoslovansko armado. »Zato«, nadaljuje neki sestavek, »ker je slovenski narod ostal pri življenju, hočemo Slovenci biti hvaležni ge-i.eralisimu Stalinu, rdeči armadi, maršalu Titu in jugoslovanski armadi,«
Več strani je posvečenih političnim sestankom, ki na njih otroci nosijo zastavice z napisanimi gesli, kakor: »Naj živi naš odrešitelj Tito!«, »Naj živi Kranjska!«, »Naj živi Stalin —- sovjetska Rusija — delavska fronta'«, »Tito je z nami« i. t. d. V ta vrtinec politične fanatičnosti in vojaških grozot se slovenski otroci uvajajo že v starosti pekh let.
Mali demonstranti
Omenil eem prejšnjo čitanko, da bi imeli nekaj pred seboj, s čimer
■tremo novo čitanko primerjati. Mogoče bi kdo mislil, da morajo danes .Slovenci, kakor knjiga ponovno toži. »graditi iz nič« ter da (troci potrebujejo neko vzpodbude, da se v njih vžgo navdušenje za domovino. Toda velik del Slovenije ni bil med vojno težje prizadet — Ljubljana sama je ostala skoraj nedotaknjena; — škode, ki je v nekaterih krajih tako očitna, pa nikakor ni mogoče vse naprtiti sovražnikom ali »izdajalcem domovine«. Toda razpravljanje o tem bi me zavedlo proč od predmeta, če bi se r.amreč spustil v to, kdo je odgovoren za različna . gibanja, uporniška in iruga, za poboje in razdejanja med nemško in italijansko zasedbo Slovenije; to sporno poglavje ni predmet tega članka. Knjiga je izšla več mesecev po koncu vojne, ko je bilo že dovolj pri 1< žnosti, da so se izdajalci kaznovali, in ko bi bilo treba otroke navdihniti z duhom pomirljivosti, Jju-tezni in drugih idealov, ki jih najdemo v vzgoji te dežele, čeprav morda ne v njihovi polni meri. Nasprotno, odstranili so iz vzgojo duha kulture, ki jo je nedvomno vodil pred vojno, in so ga nadomestili s strankarskim sovraštvom in barbarskim militarizmom. Definicija pe jma »izdajalec domovine«, ki ga tako pogostno sročano v tej knjigi, se danes v Sloveniji zelo razlikuje od definicije tega pojma v politično demokratičnih deželah, kakor je n. pr. Angleška. V Sloveniji je za oblasti ta pojem istovoten s pojmom: politični nasprotnik komunistične stranke.
Tudi druge spremembe na polju vzgoje postanejo po vsem tem razumljive. Ni čudno, da so oblasti zasegle vse cerkvene šole, ki jih ni lulo malo. Sekularizacijo vzgoje je mogočo opravičiti z mnogimi raz-
LOKNOV SVET J
TRUMAN; »Pogodbe in naše iskanje trajnega miru slone na štirih bistvenih svoboščinah. Te so: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred u-strahovanjem.« — Te svoboščine zahtevamo tudi mi za ves slovenski nared. In v tem je naše reakcionarstvo, radi katerega smo obrekovani in preganjani.
CHURCHILL: »PRI TEM PA NE ŠTEJEJO BESEDE, MARVEČ DEJSTVA.«
TRUMAN: »Naj bi nas vsemogočni Bog v svoji neskončni modrosti in usmiljenju vod.l in podpiral, ko skušamo svetu prinesti trajen mir! Z njegovo pomočjo bomo uspeli.« In za to molijo milijoni mučenih Slovanov — med njimi ne zadnji vprav Slovenci.
OTROC
V SLOVENIJI
legi, če posvetna oblast hoče skrbeti res za vzgojo in ne le za propagando. Poznam šolsko nadzornico v nekem okraju, ki je sama hodila v št to le dvo leti. Toda je članica In mu ni stične stranke — in to je zadostna kvalifikacija za učenje, to Je danes bolj važno kakor še tako velika usposobljenost. Srečal sem več okrog 14 let starih dečkov, ki s i jih vrgli iz šole, češ da so izražali »reakcionarno mišljenje« (najbolj reakcionarno mišljenje od vseh, ki ga moreš izraziti, je simpatija ali občudovanjo Angleške). Zdi se, da otroci porabijo ravno toliko časa za politično parade na c< stah, kakor za učenje v šolskih razredih Smešno in žalostno je poslušati majhne dečke in deklice od šestih ali sedmih let, ko po cestah glasno vpijejo: »Smrt reakciji«, in ob volitvah, »Opozicija je reakcija!«, »Dol s kraljem!«.
Primer enega od načinov, ki so jih uporabljali za zaseganje cerkvenih šol, je ta, ki so ga uporabljali, da so dobili v svojo posest različna zavetišča v Ljubljani. Sam -dobro poznam en tak dogodek. Pravili so mi, da je v istem času prišlo di enakih dogodkov tudi v drugih okoliših. Nekega večera pred preteklim božičem so zbrali okrog 200 oirok. Pridružili so se jim odrastli, k: so jih pridobili za to vlogo s tem, da so jih podkupili z dovoljenjem za nakup para nogavic. Vsi skupaj so so napotili proti zavetišču v predmestju. To zavetišče so vodile redovnice v svoji lastni hiši in na svojem lastnem zemljišču. Za en threcpence na teden so pazile ves dan na otroka m mu dajale še hrano. Ko so prišli otroci pred zavetišče, so začeli »demonstrirati«, to se pravi, da so kričali vzklike, kakor: »Ven z reakcionarnimi vlačugami!«, »Pobesite psice!« in so grozili redovnicam, da bodo obešeno, če si- ne odpravijo iz hiše v 24 urah. Redovnice so vedele, da prihajajo 'te grožnje od ljudi, ki so neprimerne bolj nevarni kakor otroci, ki so na cesti vpili; niso imele druge izbire, kakor da izvršijo, kar so od njih zahtevali lastni učenci. Oblasti pa so hitele, da so izrazile svoje priznanje in svoje zadovoljstvo nad to »spontano in demokratično demonstracijo otroško volje«.
Komaj je potrebno poudariti, kake so posledice take vzgoje. Če politično šolanjo in surovi militarizem nadomestita resnično vzgojo, ni to samo nesreča za žrtve takih metod, marveč jo to nevarnost za bodočnost naroda in tudi drugih narodov, ki hočejo živeti v mira s tem narodom. Očitno je, da se nekateri. deli vzhodne Evropo še niso naučili ničesar od usode, ki je doli-iela nacistično Nemčijo.
Iz tega članka vidijo naši bralci, kak glas gre po svetu o »progresiv-
Marfanka\
'Harjetica
V	neprostanem delu sem skušal umiriti svoje srce in trdno sem upal, da bom po desetih letih pozabil na vse. kar me je kedaj vezalo r.a prejŠDje življenje. Pa sem se motil!
Danes so padle raz mene te težke verige prostovoljne žrtve in sem srečen, kakor otrok, ki se mu po dolgi, mrzli zimi prvič prismeje 1oplo sonce.
Domovina! Ah, kako sladka je ta beseda! Za besedo mati najdražja na svetu!
Ko v daljni tujini zaman po njej hrepeniš, jo šele spoznaš in vzljubiš z vso najvdanejšo otroško ljubeznijo!
Sedaj, ko ti to pismo pišem, mi je v duši zaživelo vse, kar me je kedaj vezalo nanjo. Zdi se mi, kot da si tukaj zraven mene in da ni med nama več neskončne razdalje brezbrežnih morja.
Poslušaj me, vse ti bom povedal, kar se je zgodilo od takrat, ko fva si zadnjič segla v roke, ne sluteč, da se poslavljava za vedno. Takrat je bila v meni samo odločna volja, izpolniti obljubo dano umirajoči Marjetici. Kako jo bom izpolnil pa nisem vedel; nobene trdnosti ni bilo še v meni, vse je bilo še megleno začrtano.
ni« kulturi našega naroda. Tisti, ki so pomagali, da smo tako globoko padli, se pač lahko trkajo na prsi.
Ob tej priliki no moremo drugače, kakor da opozorimo svoje bralce ur. eno izmed hinavščin komunizma.
Po vsem svetu — zdaj tudi na mirovni konferenci — so delajo ko-uunisti, da so najbolj miroljubni ljudje in največji sovražniki militarizma. V svojih deželah pa polagajo prav na militarizem največjo važnost. To so delali vsa leta od 14)17 dalje in zgodovina bo znala povedati, koliko krivde nad nacističnim militarizmom in njegovimi posledicami nosi vprav boljševi-ška Rusija.
Ali nismo tudi te dni spet slišali, dn jo bil proglašen za »vojnega hujskača« tisti mož, ki jo samo o-pozoril na številne boljševiške divizije’
| Socialno vprašanje
V. KAJ JE KOMUNIZEM. Kaj je komunizem?
Komunizem lahko pomeni dvoje:
a) časih pomeni isto, kar sociali
;;cm;
b) navadno pa pomeni neko post bno obliko socializma.
Časih se rabijo besede socializem, kolektivizem in komunizem v istem pomenu. Saj je beseda komunizem iz lat. komune (comniu-nis), kar pomeni »komunsko«, skujmo, torej kakor socializem in kolektivizem nauk, naj bi bila zemlja in tvarna sredstva gospodarstva skupna last.
Dandanes se pa rabi beseda komunizem navadno za neki posebno določen socializem.
Kako se loči komunizem od navadnega socializma?
Današnji komunizem se loči od navadaega socializma zlasti v dvojnem pogledu:
a) glede na pot, ki naj vede do brezrazredne dražbe bodočnosti, pa
b) glede na vprašanje vere in moralo.
e) Cilj, zadnji namen, jo obema, socializmu in komunizmu, skupen; premaga kapitalizma, socializacija gospodarstva in ljudi, brezrazredna dražba.
Nekateri tudi glede cilja delajo nekaj razlike med komunizmom in socializmom: socializem bi pustil vsem svobodno izbiro dela in svobodno porabo osebnih delovnih dohodkov, komunizem bi pa vsakemu določil tudi delo in le iz skupnega dajal, česar mu treba.
Fot do cilja pa socializmu in komunizmu ni ista.
Socializem hoče doseči tisti zadnji cilj s postopnim osvajanjem moči in s postopno socializacijo, s
Sel sem na Gorenjsko, kjer sem vsa svoja posestva prodal, kajti čeprav podzavestno, sem le slutil, da bom za uresničenje svojih načrt-tov potreboval še mi ogo denarja.
Zopet sem so podal v Rim, a sedaj z iskreno željo, spoznati najvišjo umetnost, ki se imenuje: Bog. Tri leta sem jo iskal povsod, pri učenih duhovnikih in redovnikih, v duhovnih vajah in svetih knjigah, pri pridigah največjih umetnikov božje besede, v katakombah in na grobeh prvih mučencev za Kristusa. Vero v Boga sem našel. \ endar me ni mogla še docela zadovoljiti. Čutil sem, kakor da me Bog kliče drugam; kam, pa nisem mogel razumeti. Njegova volja je lila, da sem se končno seznanil z mladim duhovnikom, ki se je odpravljal v indijske misijone.
Ob njegovem navdušenju za ta najvišji apostolat se je tudi v mo-;tm srcu vžgala mala iskra, ki se je iz dneva v dan vedno bolj večala, dokler ni zagorela z največjim piamenom edine želje: v misijone,
v	misijone!
Poln gorečnosti som tudi jaz vstopil v njegovo semenišče. Sedem let sem prebil v njem in se z vso marljivostjo pripravljal za težavno misijonsko delo. Ves som se poglobil v verske resnice in vedno bolj strmel nad neizčrpnim bogastvom, ki sem ga v njih odkrival. Naučil sem sa tujih jezikov, zlasti so indijskih narečij. Tudi dragih ved in obrti nisem zanemaril. Vedel sem, da botm v misijonih poleg
sodelovanjem z meščansko družbo, zlasti v parlamentih; kolikor mogoče, na miren način; ne z revolucijo, temveč z evolucijo, to je, ne z nasilnim nrevratom, temveč s po stepnim razvojem in vraščanjem v socialistično družbo.
Komunizem hoče isti cilj doseči s čimprejšnjim prevratom sedanjega družabnega reda; nasilno, z re-
vi	1 učijo, če mogoče, s svetovno revolucijo.
b)	Socializem je v nasprotju s kiščanstvom, s krščanskim pojmovanjem družbe, družine, socialno o-blasti, osebnih pravic, lastnine, vendar to nasprotje nekako zakriva. Časih celo govori, da bi se dal socializem združiti z nekim krščanstvom »brez dogem«, zato je tudi r.ekatere katoličane premotil, da so zaceli sanjati o »krščanskem socializmu«.
Komunizem je odkrit in izrazit materializem in ateizem. Kateri so bili početuiki socializma in komunizma?
Neke sanje o komunizmu v splošnem pomenu so že jako stare.
Neenaka razdelitev tvarnih dobrin je v ubogih vodno vzbujala želje po skupnosti in enakosti. Bes ji že poganski filozof Aristoteles (v 4 st. pred. Kr.) dokazoval, da je komunizem nemogoč, vendar so se komunistične sanje vedno iznova povračale. Zlasti pa se jo komunizem začel širiti začetkom 19. st. po Angleškem in Francoskem (O oven, Bebeuf, Saint-Simon, Blanc in dr.), ko je kapitalizem vedno huje pritiskal.
V	tej dobi se jo začela rabiti za iste težnje tudi beseda socializem.
Silen razmah sta dala socializmu in komunizmu Marx in v najnovoj-ši dobi Ienin.
Marx je tudi početnik današnjega revolucionarnega in brezbožnega komunizma. Lenin je pa poskusil po svetovni vojni ta komunizem s socialno revolucijo v Rusiji tudi dejansko izvesti.
Po Marxu so imenuje komunizem tr di marksizem. Ruski komunizem se pa imenuje boljševizem.
Marx je žo v »komunističnem manifestu (1848) odkrito izpovedal, kakšen mora biti komunizem; da revolucionaren in brezbožen. »Komunisti, je dejal v tem oklicu na proletarce vsega sveta, odkrito izjavljajo, da se njihovi cilji morejo doseči lo po nasilnem prevratu vsega sedanjega družabnega reda«, s »komunistično revolucijo«. Ta revolucija bo pomedla tudi vse sedanje pravne, nravne in verske ideje. To misel, da je komunizem nujno brezbožen, ateističen, je pozneje še jasneje izrazil, ko je izpovedal po-poln materializem. Vse dogajanje na svetu, je učil, je lo izraz delovanja (varnih in gospodarskih sil. Duhovnost ni nič samostojnega, zares netvarnega, temveč le neki
duhovniške službo moral opravljati najbržo še zdravniško in po-prijoti tudi za tesarsko, kovaško in marsikatero drugo obrt.
Kmalu po posvetitvi sem se s tremi dragimi mladimi misijonarji odpravil na daljno pot v Indijo. Na morju nas je zajel hud vihar, !;i jo skoro dva dni in dve noči premetaval našo veliko ladjo, kot bi tila slamnata bilka.
No, smrt v objemu valov mi ni b la namenjena in končno smo po skoro enomesečni vožnji srečno pristali na Cejlonu. Tam sem so moral, žal, od svojih sobratov posloviti. Oni so odšli naprej proti Eengaliji, mone pa je draga, manjša ladja pripeljala na ta otok Ni-jas.
Ko sem stopil nanj, so mi kot v čudovitem prividu prišle v spomin sanje, ki sem jih imel tisto noč pred Marjetičino smrtjo in o katerih mislim, da sem ti jih tudi pravil.
Pred menoj je v žarnem soncu, v objemu razpenjenih valov stal o-tok iz mojih sanj!
Do dna srca prepričan, da me je Bog po svojih čudovitih načrtih tlednjič pripeljal do cilja, som se z vso vnemo lotil dela.
Težko je šlo, zelo težko!
V	bojih s samim seboj, s pokvarjeno in v krivih naukih zakrknjeno okolico, s prirodnimi silami, z vročino, uničujočimi viharji in potresi, me jo krepčala lo čudovita pesem drage sestrice Marjetico. Ves čas sem čutil in še čutim njeno bli-
cdsev delovanja tvamili in gospo darskih sil v človeških glavah. Tudi ni no Boga, ne duše, ne posmrtne sti, ne odgovornosti pred Bogom. »Vera je le opij za ljudstvo«, to se piavi, z vero v Boga in božjo zapovedi hočejo izkoriščevalci delovnega ljudstva lo ubogo ljudstvo uspavati, da bi se tolažilo z nebesi in mirno prenašalo oderuštvo kapitalizma m svojo bedo.
Marksizem je torej revolucionaren in brezbožen komunizem. Res so pa mnogi, ki so se zbali oznanjati revolucijo in odkrit ateizem, povzeli iz Marxa samo navaden socializem in tega imenujejo marksizem.
Dosledni marksizem, revolucionarni in ateistični komunizem, je torej za Marxom ne le ozuanjal, temveč tudi izvajal Leuin (Vladimir Iljič Uljanov, 1870-1924.)
Ruski komunizem se imenuje tudi »boljševizem« po ruski besedi »boljši«, ki pomeni po naše »več«, ker jo Lenin na nekem kongresu nasproti zmernejšim socialistom dobil večino, potem pa tudi, ker je njegov komunizem dosleden komuni jem, ki zahteva več kakor omledni socializem nasprotnikov.
Neka posebnost ruskega boljševizma je, da snuje organizacijo o-blesti na »svcitih« (sovjetih) delavcev in kmetov, DASI V RESNICI VLADA BOLTŠEVIŠK A STRANKA IN NJE GLAVNI TAJNIK (sedaj Stalin).
Sicer je pa boljševizem Marxov komiuuzem z obojno značilnostjo, z geslom revolucije in z materializmom. Lenin je povzel Marxov izrek: »Vera jo opij za ljudstvo«.
Kako pa je z internacionalo, ki se dostikrat imenuje v zvezi s socializmom in komunizmom?
Internacionala jo mednarodna organizacija socialistov in komunistov.
Prvo je ustanovil Marx 1. 1864., a jo kmalu razpadla.
Draga je nastala 1. 1SS0., ki pa so je v svetovni vojski prav za prav razšla, tako da jo nekateri še priznajo, drugi zanikujojo.
Tretja, ki jo je 1. 1919. ustanovil s središčem v Moskvi Lenin, moskov ska internacionala ali koinintern, t. j. komunistična internacionala. Le-it>i vodi propagando za svetovni komunizem. — Podložniki komunističnih držav in delavci vsega sveta niti ne slutijo, koliko žrtvujejo za to propagando — v svojo lastno škodo.
Kako se je komunizem doslej obnesel?
a)	Kamor jo segel, je res najprej, če je le mogel, povzročil revolucijo. Tako v Rusiji, v Mehiki, na Španskem. V revoluciji je besnel predvsem proti Bogu in njegovi Cerkvi: meril je duhovnike in redovnike, pežigal cerkve, uničeval cerkvene
žino. Čo bi nje ne imel, bi najbržo
i	magal.
Njena skrivnostna pesem molitve in priprošenj pri Bogu je bila za moj težavni, v vseh strasteh in zlobi izsušeni misijon kot blagodejna, hladilna rosa iz nebes.
Že več let ni bilo na tem otoku nebenega stalnoga misijonarja.
Ljudstvo, ki je v pretežni večini že sprejelo krščansko vero, je po njegovem odhodu kmalu spet padlo \ prejšnjo zmote in vraže, stoletja u, stoletja že ukoreninjene v njih, ki jih nove, komaj spoznane resnice niso mogle popolnoma izkoreniniti.
To je bil plevel in bodeči osat, ki sem ga moral izruti iz njihovih si c. To delo je skoro presegalo moje moči, kajti za vsako dušo posebej sem se moral boriti in potem braniti pridobljene duše in sebe pred peklensko zlobo najbolj zagrizenih.
Ko se danes po desetih letih oziram nazaj, lahko rečem, da je Bog čudovito blagoslovil moje delo. Škoro vse duše sem mu pridobil nazaj in tudi tisti, ki se v svojem trdovratnem fanatizmu še oklepajo pogubnih zmot, mojega dela ne o-virajo več. Zato trdno upam, da bom »udi nje pripeljal v varno zavetje. Marjetica bo še nadalje rosila iz r t bes dež milonii.
Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom!
Tudi ta Jezusov nasvet sem u-dejatvil in z njim pridobil veliko
ustanove. Prim. zopet predvsem Špansko! (Razprava je bila pisana pred zadnjo vojno. Dogodki zadnjih let dokazujejo splošno veljavnost teh trditev.)
b) V Rusiji, kjer je po revoluciji zavladal, z vsemi silami širi ateizem:	izdaja liste za brezboštvo, smeši cerkveno jirazuike, preganja vernike, organizira »brezbožnike«, nikov«, veže se s svobodomisleci nikov«, veže se s svobodomiselei vsega sveta v boju zoper Boga.
c) Zares komunistične družabne uredbe pa no more izvesti. Odpravil je sicer z zakoni zasebno last, a dejansko jo v tej ali oni obliki dopušča ali zopet uvaja. Takoj so se namreč začele kazati usodno posledice komunizma: ljudje po kmotih se zanemarjali delo, češ, čemu delt ti za drage, sam pa pomanjkanje trpeti; sila ne more dati pridnosti; začela se je javljati lakota; a tudi uelavci po tovarnah so nezadovoljni, njih življenje je mnogo slabše, kakor je pa po kapitalističnih državah. — Tudi noenakost v plačah jo večja kakor kjer koli.
Seveda jih mogočniki tolažijo z bodočnostjo. To jim še daje nokoli-ko poguma. A pokazalo so bo, da je bila tudi ta tolažba goljufija,, kakor so vsi »obeti komunizma varljivi« (Pij XI.).
A s čim komunizem ljudi tako mami?
Komunizem mami ljudi z zrnom resnice, ki jih ima tudi ta strašna zmota v sebi pa z »varljivimi obeti«, ki jih oznanja.
a) Komunizem po pravici kože mi veliko krivice, ki so gode delovnemu ljudstvu pod gospostvom kapitalizma. Potem pa goljufivo sklepa:	Treba je uničiti ves sedanji diužabni red. Kakor da bi bilo islo: odpraviti krivice, ki jih dela kapitalizem, pa uničiti ves sedanji družabni red, uničiti krščansko kulturo, pokončati krščanstvo, iztrebiti vero v Boga.
b) Komunizem slepi ljudi s preprosto formulo: uničiti. Kakor da je isto uničiti in ustvariti, uničiti sedanji red in ustvarili nov red. A že preprosta narodna modrost pravi: En človek zvali skalo v vodo, ki je deset ijudi ne more izvleči. Lahke je uro streti, a težko je uro naredili. Lahko je okno ubiti, ni pa tako lahko steklo uliti
c) Komunizem misli, da bo ustvaril nov red s splošno socializacijo, ljudje slišijo, da bodo vsi enaki,
ii	to jih seveda mami. A dejali smo že proti socializmu, da je nujna posledica splošne socializacije: ali tiranija ali anarhija, torej suženjstvo pod tiranstvom nekih mogočnikov (prim. strašni režim Stalinov, ki mori vse, kar se mu slepo in suženjske ne pokori) ali pa enakost v splošni bedi (prim. to ena-
(Nodaljcvcnje na 4. strani)
1	rijateljev. Vse moje premoženje jo sodaj na tem otoku.
Ko jo moja noga prvič stopila na ta tla, se mi je zazdelo, da sem prišel v brlog razbojnikov. Zaman ;em se oziral po eni sami koči, ki bi nudila še količkaj dostojno lice. Vse so bile v najslabšem stanju; napol podrte ali pa slabo zakrpane, da o njihovi notranjosti niti ne govorim. To so bila legla vse nesnago, mrčesa in golazni, da sem z grozo pomislil na bivanje v njih.
Njihovi prebivalci pa iudi niso bdi nič boljši.
Ko sem jih gledal pred seboj zbrane — vse strgane, umazane, nekatere z zlobo na koščenih obrazih, drago s popolno otopelostjo, se me je polastil takšen gnus, da sem že hotel pobrati svoje reči in zbežati spet na ladjo, ki je še čakaht v pristanišču
Tedaj pa mi je v duši vstala mila podoba Marjetice in zdelo se mi je, da me njene oči goreče prosto za te rosrečneže. Ostal sem in z menoj je ostala tudi Marjetica ir. me v najtežjih, včasih vprav ibupnili urah tolažila in krepčala.
Najprej sem postavil novo zidano cerkev, kajti stara ni zaslužila več tega imena. Sam sem moral biti za arhitekta, dostikrat tudi za sodarja, kovača in tesarja, kajti povsod sem moral biti zraven, če sem hotel, da je delo napredovalo.
Dosti potrebnega materiala sem dobil s Oejlpna in zraven Se par jzvejfbanih delavcev.
(Nadaljevanje)
kost,1 ki res že zadeva ruske kmete.) (Po svetu so zelo čudijo enakosti v Rusiji, ko n. pr. na eni strani pernajo bedo ruskega kmeta in de-laivca in na drugi strani občudujejo skoroda kraljevski sijaj Molotova in njegove hčere.)
Katera je sklepna beseda o socializmu in komunizmu?
Sklepna beseda o socializmu in komunizmu more biti le-ta, da bi socializem in komunizem, če bi se uresničila, prinesla človeštvu le neizmerno gorje.
To gorje bi bilo še strašnejše, kakor je vse gorjo pod kapitalizmom, ki je res dosti strašno in vpije po socialivi reformi.
A takšne socialne reforme socializem in komunizem ne moreta dati.'1,
Najpogubaejša kal neuspeha je biez dvoma materializem in ateizem. Po svetopisemskem reku ni mogoče, da bi kdo sezidal zgradbo pravega blagostanja in sreče, ako je Bog ne zida. Neka modra stara ženica s Krasa je dejala: Ti ljudje zidajo brez malte; kamen na kamen stavijo in vse skupaj se bo sesulo.
POZOR!
Vsem, ki Milo m mitinge i. U
Zavezniški obveščevalni urad je poslal 30. X. 46. vsem odgovornim urednikom v coni A opozorilo, cla je kaznivo objavljati v listih demonstracije, zborovanja i. t. d., preden bi ta zborovanja odobrili pristojni zavezniški uradi Nobeno zborovanje se ne sme sklicati ne vršiti, ako ni bilo 10 dni prej naznanjene zavezniški oblasti in od nje odobreno.
Urednik, ki bi v svojem listu napovedal še ne dovoljeni sestanek, pride pred sodišče, udeleženci in voditelji sestanka ravnotako.
Da ne pridejo naši ljudje brez potrebe v navzkrižje z zakonom, sporočamo slučaj, ki se je zgodil 18. oktobra v Modrejcah pri Volčah. SIAU je sklical sestanek, a ga ni priglasil, niti si m poiskal dovoljenja zanj. Fnšel je predavatelj iz Kanala m sestanka se je udeležilo kakih 30 Modrejčanov, ki povrhu vsega niso imeli s seboj niti osebne izkaznice. Za nedovoljeno zborovanje pa je zvedela Zavezniška vojaška uprava in posledica je bila, kakor čitamo v
Neko nedeljsko jutro po sv. mati je bil Urh v svoji sobi. Pred Že-foyo hišo se je ustavil avto. Bil je angleški jeep. Urh je stopil k oknu in ves zaskrbljen gledal, kdo prihaja. Izstopila sta dva moža; eden je bil oblečen vojaško, drugi civilno. Urh je postal nemiren in se je začel bati, da bi to bila kaka preoblečena rdeča policista, ki morda prav njega iščeta.
Moža rta vstopila in v veži ju je »prejel gospodar Žef. Urh je skočil u sobe na stopnice, ki vodijo v podstrešje. Tam je prisluhnil.
»Ali je tukaj Urh iz Vrtovina? Ta gospod je zistopmk angleške poročevalske službe BBC in bi ga rad INTFRVIUVAL«
Urh teh besed ni prav razumel, pa vendar se mu je zdelo, da je rekel, da bi tisti v vojaški obleki rad njega »sezuval.« Urh še nikdar ni bil tako majhen kot ta hip. Zagrabil so je za glavo in vzdih-ril: »Po meni je! Ta dva človeka tta rdeča odposlanca, ki me zasledujeta. Zagrabila me bosta in najprej me bosta sezula.« — In v hipu je imel pred očmi vse polno prizorov o strašnem konou ljudi, ki so jih razni zločinci najprej sezuli in potem... Ko je na stopnicah delal načrte, kako bi se hitro z Bogom
Glasu Zaveznikov z dne 31. oktobra, da je odposlanec kanalskega SIAU-a dobil 4 mesece zapora, 27 Modrejčanov pa za prvikrat po en mesce zapora pogojno.
Ko agenti teh SlAU-ovskih ali AFŽ-skih in drugih podobnih »narodnih« organizacij vabijo na mitinge, sestanke, zborovanja, demon-tracije itd., naj pametni ljudje ne hodijo, dokler ne bodo v partizanskih časnikih čitali vabila k sestanku. Odgovorni urednik bo že v skrbi za svojo kežo prej hotel videti oblastveno dovoljenje sestanka, predno ga bo priobčil v listu.
Domače
SVETA GOIiA
Od raznih strani nam prihajajo vprašanja, kako je na tej naši priljubljeni božji poti. Badi odgovar-jtmo, da je sicer milostna podoba še vodno na Kostanjevici, ker čaka mirnejših časov za slovesen prenos domov. A romarji hociijo le radi na lciaj, ki si ga je Marija sama izvolila. Videli smo celo dve ženici
— romarici iz Trsta, ki sta priromali vso pot peš in bosi na božjo pot od svojega doma. Cerkev in samostan sta dobro ohranjena. Pri svetišču so 4 redovniki na razpolago in tudi dobro znana gostilna Černetova spet posluje. Pot je po {/lavni cesti popolnoma očiščena vseli razstrelilnih snovi, po bližnjicah naj pa romarji še ne hodijo.
Pogreb + e. g. Ernesta Bandeljna
Na praznik Kristusa Kralja so
prenesli telesne ostanke pok. č. g. župnega upravitelja na Brjah iz začasnega groba na Gradišču na pokopališče njegove rojstne vasi v Šmarjah. Pogreb se je vršil z vso slovesnostjo. Vodil ga je preč. g. dekan iz Komna v spremstvu 8 duhovnikov iz soseščine. Ljudstvo jev velikem številu spremljalo na tako tragičen način od četnikov ubitega duhovnika iz Dolenje Branice do groba. V cerkvi se je poslovil od pokojnega č. g. župnik Drašček, ob odprtem grobu pa mu je spregovoril v slovo domači č. g. župnik Bajt.
— Naj č. g. Ernest Bandelj v miru počiva v domači zemlji!
Dve civilni oblasti
Primorski dnevnik z dne 30. oktobra poveličuje »zavedne« matere iz raznih vasi, ki izganjajo iz šol učite-
spravil in, če mogoče, še rajši kam skril in najhujši nesreči ušel, je Žel že trkal na njegova vrata.
Urh jo pridrsal k njemu s prstom na ustih:	»Tiho,	ne	govori!
To sta dva špijona ali agenta od OZNE in me bosta najbrž kar hitro odgnala, če se ne skrijem.«
»Ne, Urh! Vendar sem te enkrat ritšel šibkega in plahega... Ha, ha, ha!«
»No bodi naiven... Ti ne veš, kdo ljudi sezuva... Otrok si, ničesar še nisi poskusil in videl... Brici ste še danes otročaji in ne veste, kaj se prav za prav danes med Slovenci godi... Pa saj ste slišali, kako so tudi župnika Zavadlava sezuli!..«
»Ta pa je res lepa! Kaj govoriš o sezuvanju. Kdo te bo sezuval1? To sta dva imenitna gospoda. Eden je zastopnik angloške radijske poročevalske službe. Drugi je pa pošten Slcvenej, ki ga spremlja kot tolmač. Kar dol piridi, rada bi s teboj govorila, ker si znana osebnost in bi rada vedela za tvoje mnenje o runih svetovnih in naših zadevah.
»Ti glej!« jo rekel Urh, se vdsl v usodo in se naglo napravil srčne-gs ter stopil v pritlično sobo, kjer sta ga čakala tujca.
»Pozdravljeni, gospod Urh, jaz sem tolmač tega gospoda, ki bi rad sporočil vaše mnenje svetovni jav-l.ofctL«
»Dober dan Bog daj! Vaš obisk je zame prevelika časfc in res ne ri-zumem, kako naj se svetovna javnost zanima za mnenje takega reveža, kot sem jaz.«
»Nikar se ne ponižujte. Prav taki ljudje, kot ste vi, bi morali imeti dandanes prvo besedo. Na svetu claocs res ne manjka zelo učenih ljudi, ki so si pa drug drugemu na
(S tem nočemo priporočiti dovoljene mitmke, ki zaradi takega dovoljenja no postanejo ljudstvu koristni. Naše opozorilo volja tistim, ki mislijo, da so primorani hoditi na mitinge. Strahu je seveda veliko i: reveč!)
Bodite torej pozorni, da si prihranite sitnosli s sodnijo! Družinski sesa nek zvečer pri skutinem rožnem vencu in črtanju iz kake poclučiic knjige ali časnika naj bo našim družinam zadnje dnevno opravilo, ki je pred Bogom in ljudmi v časti, pii-naša božji blagoslov in mirno vest
v	srca družinskih članov.
novice
Ije;, nastavljene od ZVU. — Vemo, da tiste matere ne delajo tega iz lastno pobude, ampak nahujskane od podtalno oblasti, ki se skriva pod imenom SIAU, NOG, AF2 in kar je po-cobnih organizacij. Vse te organizacije pa niso nič drugega kot konjički, ki jih ima na vajetih KP — komunistična partija.
Imamo torej v našem pasu A dve vladi. ZVU, ki učitelja nastavi, in KP, ki ga podi iz službenega mesta, ali ga po svojih poslancih celo odvede i7 šole, kakor se je zgodilo v Višnjeviku 29. oktobra. KP je nestrpna m se ji ne ljubi čakati priključitve teh krajev k Jugoslaviji, ko bo smela nemoteno nastavljati in odstavljati učiteljstvo. Ona hoče pod pretvezo »ljudske oblasta« že danes tu v pasu A gospodariti in vladati. Kaj je nji za reden šolski pouk iti vzgojo otrok v pokorščini, krotkosti, ljubezni do Boga in do bližnjega? Njej jo na tem, da se oiroci učijo u-pornosti, sovraštva in politične nestrpnosti.
Ker ZVU izvršuje svojo od mednarodnih zakonov ji dano upravno oblast z vso obzirnostjo do ljudstva, od druge strani pa KP vihti nad njim bič groženj in terorja, je pač jasno, da se ljudstvo boji tajne oblasti in se da speljati do takih pametnemu človeku nerazumljivih korakov v svojo in svojih otrok škodo.
Velika večina ljudstva pa bi žeie-la mirno živeti in delati v pokorščini do mednarodno ji določene vlade, ki je danes še ZVU. Sita je dvojnih vlad izza časov vojne, ko je po vaseh čroz dan gospodoval Lah in pozneje Nemec, po noči pa partizan, in sta oba zahtevala pokorščino do sebe.
poti in jim služi učenost le zato, da delajo samo zmešnjavo. Zelo pa progrešamo pametnih ljudi, ki mislijo z glavo, katero jim je dal Bog, ne p«a časopisje in knjige.«
»Lepo, skoraj prelepo govorite! Ali časi so taki, da moramo paziti, s kom govorimo in kaj mu zaupamo. Ne zamerite, ali smem prositi za legitimacijo? Danes se namreč kak nepridiprav obleče tudi v angleško ali amerikansko uniformo in tudi jeep si lahko kje dobi na posodo ali ga kar ukrade...«
»Le bodite mirni..« Oba prišleca tta vzela dokumente iz listnice in jih pomolila Urhu.
»Teh reči ne razumem, ampak vidim, da so angleško pisani papirji... Ali papir se da pisati in pra-
vi	malopridneži si znajo tudi take papirje preskrbeti. Jaz bi prosil gospoda Bibiča, ali Bebece, kakor se že ini snuje, naj mi pokaže kak Šterling ali kak dolar. Čim več, tem bolje! To bo najboljša legitimacija.«
To je spravilo odposlanca BBC v najboljšo voljo in takoj mu je iz navdušenja kar podaril 10 šterlingov. Lahko si mislimo, kako je bil sedaj Urh potolažen in prepričan, da ima c pravila z najboljšimi ljudmi.
Po slovenski in zlasti briški navadi je bila miza hitro pogrnjena in družba je postala na mah vesela in zaupna.
»Torej zdaj kar na dan z vprašanji!«
xV eoni B je, kakor v vsej Jugoslaviji, popolna svoboda, veliko blagostanje in zato pravo navdušenje za novo vlado. Tudi Brda ne vidijo ure, da bodo deležna te sreče. Zakaj ste pa vi zapustili domt«
Za ma in red je do sklepa mirovno konference odgovorna pri nas Zavezniška vojaška uprava, dala nam jo naše narodne šole, nastavila učitelje, oskrbela šole z učnimi pripomočki, zato se kot demokratično čuteči Slovenci ne moremo nad njo pritoževati glede šol ter ji moramo biti hvaležni.
Zato tudi no moremo drugega, kot obsojati vso neosnovano gonjo tajne oblasti KP proti rednemu šolskemu pouku v slovenskem delu dežele. Našemu ljudstvu nujno priporočamo, naj bo bolj možato in naj se ne da od skritih priganjačev zvabiti na. protišolske demonstracije.
Končujemo pa z besedami, ki jih prepišemo iz iste 434. številke Primorskega dnevnika, na strani 2, v stolpcu 5: »Četudi bi bili pojavi banditskega rokovnjaštva kolikor toliko razumljivi v prvih povojnih mesecih, postaja vendar luko početje in dopuščanje takega stanja nerazumljivo in nedopustno danes, po poldrugem letu vojaške uprave, ki se poslužuje tako ogromnega policijskega aparata.« Šole morajo biti varne pred vsakim kalilcem miru.
KULTURNI OBZORNIK
Pastirček, otroški list
Na Primorskem smo vsa leta fašističnega narodnega zatiranja občutili najbolj živo potrebo po otroškem listu. Za odrasle smo si kako pomagali, otrokom pa nismo imeli kaj dati. Ta živa potreba se je pokazala posebno potem, ko je bil ukinjen otroški listič »Jaselce«. Kar nas je bilo otrok, ki smo kdaj brali Jasel-et, smo zmeraj imeli najbolj vročo željo, da bi še kdaj imeli kak tak listič.
V	spominu na to željo iz otroških let so katehetje v Gorici in Trstu začeli izdajati listič za otroke »Pastirček«. Lani za veliko noč je prvič šel med otroke jim voščit vesele praznike in jim sporočit: Letos bom tudi jaz pasel z vami. Otroci so ga bili zelo veseli. O tem pričajo pisma, otrok, ki jih listič objavlja, pa tudi katehetje lahko o tem pričajo, ki ga v šoli delijo otrokom. Ko pride Pastirček, je v vsem mesecu najlepša ura krščanskega nauka. Listič kar izvrstno služi kot pomoč pri pouku kršč. nauka. Z lepimi zgodbicami, zgledi in pesmicami pomaga vzgajati otroka k dobremu in plemenitenj u, obenem pa mu nudi tudi prijetno in zdravo veselje s slikami in u-gankami.
Če primerjamo »Pastirčka« z dosedanjimi otroškimi lističi na Slor
>:0 Bricih, ki niso ničesar poskusili, no maram niti govoriti. Njim želim, da bi poskusili, kar seui poskusil jaz, kajti vsakomur moramo privoščiti, da pride k pameti, ki je pač največja dragocenost. — V coni B so mnogi zadovoljni, a ne taki ljudje, kakor sem jaz. — Tam je vesela n pr. razposajena mladina, ki misli, da je vsa sreča v plesih :n razbrzdanosti. — Jaz pa nisem več mlad. — Tam so srečni tisti, ti bi radi bili učitelji, uradniki, funkcionarji itd. brez šol. — Jaz ne maram opravljati služb, ki se jih nisem učil. — Tam so zadovoljni tisti, ki bi radi sijajno živeli od tega, da drugim delajo sitnosti in nasilje. — Jaz ne maram biti nikomur ne ovaduh ne birič ne rabelj.
-	- Tam so srečni tisti, ki bi radi tuje delili sebi v prid. Jaz bi pa rajši sebi v prid z delom zbiral, da bi lahko po svoji vesti in prosti volji ud svojega potrebnim v Boga ime ciajal. — Tam so srečni tisti, ki morejo bili srečni tudi tedaj, ko okrog tjih na tisoče ljudi trpi pomanjkanje, preganjanje, ječe in tudi smrt s.sradi vere, poštenja, zvestobe do Bega in njegovih zapovedi. — Jaz no morem biti srečen, ako okrog mene toliko ljudi trpi, joče in tarna. Srečen sem, ko vidim, da vsi pošteni ljudje svobodno in mirno živijo, delajo, mislijo in govorijo, da le to ni Bogu zoprno.«
Tolmač: »Toda kakor vi gotovo tipi jo tudi drugi ljudje in vendar so ostali doma. Kaj je zadnji vzrok, da sto vi odšli, dočim drugi čakajo in potrpijo!«
Urh: »Mnogi čakajo, ker upa jo, da bo pamet zmagala in da se hudobneži spreobrnejo Čaktjo tudi, ker ne vedo, kam bi Sli. Tudi jaz bt
venskem, jih prav gotovo dosega &.li Pa v nekaterih ozirih celc prekaša. Vrtec je bil za otroke preveč uee-njaški, Angelček večkrat premalo zanimiv. Morda je bila še najbolj posrečena Lučka. Pri nas pa prav bi oz dvoma »Jaselce«. Pastirček bi bil še najbolj podoben tema dvema. Nudi kratke zgodbice, pesmice, krajše sestavke, primerne za otroke ljudske šole. Ima pa tudi poseben prostor za dopmovanje otrok. Do sedaj se otroci niso še v posebno velikem številu oglašali. Najbrž je temu krivo, ker naši primorski otroci ne znajo še dovolj dobro pisati po slovensko. V fcnem, morda v dveh letih šole se niso šo dovolj dobro naučili pisati, da bi se upali oglašati v lističu. Verjetno pa je temu krivo tudi premajhno zanimanje za »Pastirčka« od strani vzgojiteljev, tako katehetov kakor učiteljev in staršev. Če bi listič imel večjo moralno in gmotno podporo od teh strani, bi bil še večji iti bolj ilustriran. Tako so potožili na uredništvu.
Posebnost pri Pastirčku so njegove ilustracije. Danes si otroškega lističa brez slik ne moremo predstavljati. Zato so uredniki zelo pametno storili, ko so list začeli ilustrirati. Toda žal, da niso vse številke enako bogato poslikane. Otroci bi radi imeli več slik. Kastorju — ilustratorju Pastirčka — gre gotovo posebna pohvala za njegovo de lo.
Tudi urednik in1 a srečne roko pri izberi gradiva. Nekatere stvari razodevajo, da jih je spisal mojster. Dinge so tudi manj vredne, a vendar moramo priznati, da skoro brez izjeme vso zelo primerne za otroke, katerim so namenjene.
Želeti meremo le, da bi »Pastirček« našel veliko hvaležnih bralcev med otroki, prijateljev med vzgojitelji in sotrudnikov med vsemi.
V	nedeljo 10. t. m. <~b 16.30 vsi v Verdijevo gledališče k otroški opereti
flngel z avtom
Darovi
Častilci sv. Roka in Florijana z željo, da bi bili v življenju rešeni komunistične kuge, po smrti pa peklenskega ognja 505; mesto cvetja na grob + g. župniku Mesarja 100; K. U. R. 200; iz Bukovice v dober namen KJ0; iz Bukovice za razsvetljenje Sv. Duha v globoki temi 500; v spomin i a nekega pokojnega 100.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Tisk. G. Iucchi - Gorica
najbrž še čakal, ako bi ne imel te-vtlike bolezni, da ne morem molčati, če vielim, da kaj ni prav. Zdi se mi, da imam za to pamet in jezik, na po pameti govorim. Rabil sem tako svoj jezik pod fašizmom in zakopati ga ne maram niti pod komunizmom.«
Tolmač:	»Ta	gospod želi vedeti,
kaj mislite o trditvi Churchillovi, da imajo Rusi od Baltika do Jadrana okrog 200 divizij dobro o-premljenega vojaštva. Ali se vam zdi to verjetno? Ali vidite vi v tem kako nevarnost za novo vojno?«
»Če pomislim, koliko policistov in policistinj je treba, da preganjajo »Slovenskega Primorca« in da vse potnike do kože preiščejo, ko stikajo za tem glasnikom resnice, se- mi zdi, da bo za opravljanje takega dola od Baltika do Jadrana 200 divizij vojakov z vsemi ženskimi pomožnimi četami vred skoraj se premalo.«
»Torej se vam zdi, da te divizije nir kot tak ne ogrožajo1?«
»Lo povejte gospodu Churchillu,, naj se ne vznemirja radi tistega vojaštva, ki ima samo to nalogo, da prepreči, da bi se v komunistični raj vtihotapila resnica. — Da bo Še bolj miren, naj skrbi, da se na vsakih pet kilometrov fronte ustanovi kak list, kakor je »Slovenski Primorec«, pa bo morala komunistična vojaška oblast mobilizirati še dve sto covizij in mir bo za vedno zagotovljen, ker tudi komunistične zmogljivosti niso neskončne«.
Odposlanae BBC se je po tobna-čuza hvalil za dragocene podatke in se poslovil. Urh pa je hitel po vasi spraševat, koliko lir dobiš za en angleški šterling.