vsakdanje stvari Lončarstvo Najstarejša doslej znana lonče¬ nina izvira iz Dolnjih Vestonie na Moravskem in datira 25.000 let pred našim štetjem. To so delci v ognju žganih živalskih figur, mnoge med njimi poškodovane z vbodijaji, kar kaže na njihov obredni pomen. Ta magični pomen je bil očitno prvotno osnovni namen lončarstva, mnogo prej, preden so iz gline izdelali posode. Prve primerke so našli v Hacilarju na Bližnjem vzhodu iz časa 5500 let pred našim štetjem. To so bile iz su¬ rove gline ročno modelirane po¬ sode, okrašene z okraski v rde¬ čem okru. Verjetno so rabile spravilu žita. Na Japonskem so našli posode še starejšega da¬ tuma (9000 let pr. n. št.), ki so bile izdelane iz spiralnih glinenih svaljkov, tako kot to danes de¬ lajo otroci v osnovnih šolah pri likovnem pouku. Primitivno lončarsko kolo se prvič pojavi v Mezopotamiji 3500 let pr. n. št. Poganjal ga je lon¬ čarjev pomočnik, tako da je imel slednji obe roki prosti za delo. Vendar izum kolesa ni bil bi¬ stveni element, ki je vplival na ekonomsko in socialno vlogo lončarstva. Važnejše od tega je bilo žganje in glaziranje, da bi bila posoda dalj uporabna in da bi ne bila porozna. Za žganje je bilo treba najprej iznajti pri¬ merno lončarsko peč, saj šele počasno žganje v tej peči zago¬ tovi posodi nepropustnost. Take peči so uporabljali v Mezopota¬ miji že v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Peči so bile verti¬ kalne in posoda v njih ni priha¬ jala v neposreden stik z ognjem. Te peči so se med obratovanjem same tako temeljito prežgale, da so se ohranile prav do današnjih dni. Naslednji korak pri izdelovanju kvalitetnejše lončenine je bilo glaziranje. Sprva so v ta namen uporabljali bakreno ali svinčeno glazuro, ki je poleg funkcije ra¬ bila tudi v okrasne namene. Zgodnejše metode glaziranja so bile na primer oblikovanje že žganega izdelka z zelo fino teko¬ čim glinenim mlekom, ali pa dimljenje na soncu posušenega izdelka preden je šel v žganje. Obe tehniki sta bili v rabi na Bližnjem vzhodu že od leta 5000 pred našim štetjem. Kasneje so v Mezopotamiji, da bi dobili zelo temno modro barvo, prekrivali že žgane lonce z bakrovimi ru¬ dami kot sta azurit in malahit in jih potem znova žgali in tako do¬ bili temno modro glazuro. Še najbolje pa se je odrezala svinčena glazura, kasneje še solna glazura, ki so jo razvili v Porenju v štirinajstem stoletju. Kositrna glazura je prišla v modo v Evropi v istem času, najbolj znana vrsta te glazure je takoimenovana italijanska ma- jolika, ki je lepo motno bele barve in prenese tudi zunanje temperature. 186671 TIM 8 • 82/83 321 TIM 9 Maj 1983 XXI. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnlk, Lojze Prvinšek. Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬ samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLI KA NA NASLOVNI STRANI __ Pri nas je letanje z zmajem v zadnjem času zaradi nedorečenih pravil nekoliko zamrlo. Veliko bolj varno je preizkušati letalne sposobnosti miniatur- nlh delta kril, kot to počne naš zmajar. _ KAZALO PRVA STRAN 321 PRVI KORAKI Izdelava okrasnih predmetov s pregibanjem papirja 322 Hoby polica 324 Stojalo za pisalni pribor 326 DALJINSKO VODENJE »V« mešalnik TIM XXXVI _______ 327 MODELARSTVO Piper PA— 18 Super ČUB 336 Trinožna lansirna rampa za rakete 348 Digitalna elektronika 348 Prva električna javna razsvetljava 3 51 ELEKTRONIKA ZA MLADE Izdelava tiskanih vezij 353 Varčevanje z energijo 355 TIMOVAZGODBICA"" Poskus 358 TIMOVI OGLASI 359 prva stran Revija se počasi bliža svojemu cilju — deseti šte¬ vilki. Za tokrat sem se odločil, da v pošti objavim fotoreportažo, ki nam jo je poslal iz Ljubljane Sandi Lilik. Sandi je učenec Srednje šole za obli¬ kovanje, na oddelku za fotografijo. Žal mu zaradi stiske s prostorom ne morem objaviti vseh foto¬ grafij. Dan tehnične kulture Vse prireditve s področja tehnične kulture v me¬ secu aprilu so bile posvečene Dnevu tehnične kulture, 17. aprilu. Na ta dan sta se v okviru mesta Ljubljane odvijali dve tekmovanji, in sicer tekmo¬ vanje v vodenju DV modelov čolnov na Kose¬ škem bajarju in tekmovanje v vodenju letalskih modelov na Ljubljanskem barju. Tekmovalca Matic Kragelj in Bojan Krajger sta na tek¬ movanju dokazala, da sodita v kategorijah F1E1 in F1E med favorite. / 322 TIM 9 • 82/83 prvi koraki Miloš Macarol Izdelava okrasnih predmetov s pregibanjem papirja Pregibanje papirja je stara veščina narodov Dalj¬ nega vzhoda. To tradicijo še dandanes negujejo številni tamkajšnji narodi, zlasti Japonci. Njihovi čudoviti lampijoni in senčniki so znani po vsem svetu. Ta tradicija je očitno tesno povezana s proizvodnjo raznih vrst okrasnega papirja, s to prednostjo, da je njihov izredno tanek in močan. Nekaj veščin pregibanja papirja poznamo pri nas le iz otroških iet. Teh veščin niti ni zmerom posre¬ dovala šola, ampak so se bolj spontano prena¬ šale iz roda v rod oziroma od starejših šolarjev na mlajše. Žal gre tudi to počasi v pozabo. Je že res, da si zna skoraj vsakdo napraviti iz papirja ladjo ali letalo, toda kdo bi še danes znal napraviti pa¬ pirnato žogico ali na primer papirnato harmoniko. Pa vendar je pregibanje in zgibanje papirja zelo vzgojna delovna veščina, saj zahteva od krea- torja dokaj veliko natančnost in ga hkrati navaja na nekatere matematične zakonitosti estetike, ki jih razkrivajo zaporedja geometričnih likov ozi¬ roma njihove notranje zakonitosti. Kdor bi se malce poglobil, bi spoznal, da nekatere stare de¬ lovne veščine, kot so na primer tkanje, vezenje, pa tudi zgibanje papirja, znova pridobivajo na pomenu prav danes v obdobju računalništva, mi¬ kroelektronike in širokega komuniciranja z zuna¬ njim svetom in vesoljem. Vse več je sodobnih iz¬ delkov, ki zahtevajo veliko preciznost rok, celo delo pod lupo in tako rekoč matematično natanč¬ nost. Ta občutek je nujno treba privzgojiti z raz¬ nimi delovnimi veščinami. Ena teh je seveda tudi pregibanje in zgibanje papirja. Največjo natančnost zahteva pregibanje, pri ka¬ terem nastane zaporedje geometričnih likov. Vsako najmanjše popačenje linij poruši celotno estetsko ravnotežje. Razumljivo je, da sami prsti takšni natančnosti skorajda niso kos, zato bomo uporabili močnejši papir (tj. papir za tehnično ri¬ sanje) in vse linije zgiba rahlo zarezali s klinastim rezilom na izbočeni strani. Če primerjamo sliko in skico, bomo opazili, da so debelo risane linije vselej izbočene navzven, zato TIM 9 • 82/63 323 jih na sami skici takoj po tuširanju izvlečemo na¬ rahlo še s klinastim rezilom. Nasprotno od teh pa so črtkane linije vbočene, zato jih moramo izvleči na hrbtni strani papirja. Najbolj natančno lahko to opravimo, če sečišča linij prebodemo s tanko ši¬ vanko. Priložena skica je samo napotek za prvi poskus pregibanja in zgibanja. Kasneje boste lahko to skico poljubno spreminjali (z različnimi širinami osnovne razdelbe in z različnimi nagibi poševnic). Z zgibanjem papirja si boste lahko izdelali razne dekorativne in tudi uporabne predmete, kot na primer dekorativne prevleke za vaze, tulce za šopke rož, senčnike za sveče, senčnike za na¬ mizne, stenske in stropne svetilke. Ker je premer kroga vselej 2r, a obod kroga 2nr, to pomeni, da je za vsak premer okroglega senčnika potrebno imeti papir, ki je več kot trikrat (3,14 =n) daljši od želenega premera. Še kratek napotek za zgibanje: ko ste vse izvle¬ čene linije na pročelni in vse črtkane linije na hrbtni strani rahlo izvlekli s klinastim rezilom, jih v enakem zaporedju začnete pregibati, tako da na vsaki liniji list preganete tako, da nastane rob in tega izvlečete še z nohtom. Z rezilom ne smete nikdar zarezati tako globoko, da bi se med pregi¬ banjem papir zatrgal. To bo prav gotovo zahte¬ valo nekaj vaje. Če želite zgibek speti v okrogel lik, potem je prav, da na začetku predvidite rob za zlepek. Za zače¬ tek dovolj! Tadej Komavec Kako narišemo elipsasta rebra za trup Marsikdo od vas se ježe ukvarjal z okroglimi trupi, točneje z elipsastim presekom trupa. Mnogi že poznajo trik z dvema bucikama in vrvico. Za tiste, ki tega še ne poznajo, pa bom opisal v nasled¬ njem sestavku. SVINČNIK Vzamemo torej dve buciki, kos sukanca, ošiljen Svinčnik, kos papirja in mehkejšo desko za podla¬ go. Če mislite narisati rebro kar na vezano ploščo, lahko zadnja dva pripomočka opustite, saj boste buciki zapičili kar v vezano ploščo. Vzamemo podlago in vanjo zapičimo buciki. Vr¬ vico zvežemo v zanko in potegnemo čez buciki, na konec zanke damo svinčnik, napnemo in vr¬ timo okoli bucik. Dobimo krivuljo. Zaradi nazorno¬ sti sem tudi ta postopek narisal. Zdaj pa se nam postavi vprašanje: Kaj pa, če imamo točno določene mere rebra. Tukaj si po¬ magamo z majhnim znanjem matematike. Zapi¬ šimo si dolžino vrvice: 2d + x = c 2d = višina rebra, x = razdalja med bucikama. Po Pitagorovem izreku pa zapišemo debelino rebra polovic: r 2 = d 2 — x 2 /4 iz tega izpeljemo obrazec za razdaljo med buci¬ kama x = 2 Vd 2 - r 2 d = višina rebra polovic, r = širina rebra polovic. Sedaj nas zanima še dolžina sukanca. Ta je 2d + x, 2d = višina rebra, x = pravkar izračunana razdalja med bucikama. To pa je tudi vse. Poskusite in videli boste, kako je preprosto. 324 TIM 9 • 82/83 proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Amand Papotnik Delovna naloga Hoby polica V zadnji letošnji številki Tima, vam prikazujem opis z načrtom in fotografijo za izdelavo hoby po¬ lice. Takšno polico lahko izdelate tudi v počitnicah in vam bo rabila za odlaganje in shranjevanje naj¬ različnejših manjših in lažjih predmetov (npr. za¬ stavice, okrasni predmeti, izdelki, ki ste jih izdelali sami itd.). Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno ročno orodje: vrtalnik 2. Drugo orodje: leseno kladivo, čopič 3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬ cijski brusilnik 4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kotnik, kovinski meter, vzdolžno leseno vodilo, svore, kovin¬ sko prečno vodilo, maska za ročno žago, maska za povratno žago, gumi kolut, verti¬ kalno stojalo, sveder 0 3, zaščitna očala Material: smrekov les debeline 21 mm in 7mm Delovni postopki 1. merjenje in zarisovanje na material 2. razžagovanje 3. utorjanje 4. izrezovanje 5. brušenje 6. sestavljanje z lepljenjem in vijačenjem 7. dopolnjevanje Napotki za izdelavo 1. najprej je potrebno razžagati letvice (pozicije 1, 2, 3) 2. v vzdolžne letve je potrebno izvesti utor s krožno žago, kar se izvede tako, da krožni žagin list nastavite 7 mm iznad mizne plošče, tako letvico vodite ob vzdolžnem vodilu ter vo¬ dilo vsakič prestavite za 2,5mm. Na ta način dobite utor! 3. sledi brušenje sestavnih delov, nato lepljenje in vijačenje nosilnih letev v dolžino 4. polica (pozicija 3) je prav tako iz posameznih letvic, ki jih prilepite na nosilno letev 5. v zaključni fazi pa še pobarvate hoby polico s sandolinom številka 0 ter po nekaj urah suše¬ nja lahko polico že montirate na steno Slika 1. Hoby polica z najrazličnejšimi izdelki in dopol¬ nili (npr. okraski ob letvicah) TIM 9 • 82/83 325 HOBY POLICA 326 TIM 9 • B2/83 Slika 2. Nosilna letev je pritrjena z dvema lesnima vija¬ koma na vzdolžno letev Delovna naloga Stojalo za pisalni pribor Zase ali za darilo lahko izdelate lepo stojalo iz od¬ padnega materiala — tulcev od toaletnega papir¬ ja, in to s preprostim orodjem, ki ga imate vsi. Material 1. glede na vašo zamisel izberite tulce (npr. 3,4, 5) 2. za izdelavo dna potrebujete karton ali lepenko Slika 2. V posamezne tulce je treba le še vložiti pisala, sponke, radirke, čopiče itd. C> Slika 1. Šest različno oblikovanih tulcev TIM 9 • 82/83 327 3. za oblepljanje tulcev pa muflon — samolepilni papir 4. za lepljenje pa OHO lepilo Orodje in pribor 1. svinčnik HB, ravnilo, trikotnik 2. nož za tapete oziroma knjigoveški nož 3. škarje Delovne tehnike 1. merjenje in zarisovanje na material 2. obrisovanje 3. oblepljanje 4. izrezovanje 5. lepljenje 6. sestavljanje in dopolnjevanje Napotki za delo 1. najprej izberite potreben material (tulce, mu¬ flon papir, karton) 2. zamislite si svojo izvedbo (število in velikost tulcev ter razporeditev teh) 3. tulce oblepite z muflon — samolepilnim papir¬ jem 4. sledi izdelava dna, ki ga izdelate iz lepenke oziroma kartona tako, da ob tulcu zarišete krog ter dodate še zavihke, s katerimi se dno ojača ter te zavihke prilepite ob tulec- (plašč valja) 5. posamezne tulce z OHO lepilom zalepite v sklop — stojalo daljinsko vodenje Jan Lokovšek »v« mešalnik Tl M XXXVI Uvod V modelarstvu srečujemo tudi modele s tako ime¬ novanim »V« repom. Obeh krmilnih površin ta¬ kega repa ne moremo krmiliti neposredno, ker je njun učinek drugačen kot pri klasičnem repu, kjer imamo ločene krmilne površine za smer in višino. Tukaj, namreč pri smeri in višini, delujeta obe kr¬ milni površini hkrati, kar pomeni, da moramo obe povelji mešati. Obstaja množica mehanskih izvedb mešanja. Vsak mešalnik, tudi mehanski je potrebno urav¬ nati, kar naredimo s spreminjanjem dolžin krmil¬ nih ročic ipd. Slabe strani mehanskih mešalnikov so mrtvi hodi, zahtevna uravnava, teža in prostor v modelu, ki ga zavzema, in še to, da moramo za uravnavo odpirati model. Mešalnik TIM XXXVI je elektronski, montiran v oddajniku. Tako prihranimo na teži modela. Poleg tega je natančnejši, brez mrtvih hodov in ga lahko uravnavamo celo med letom modela! Iz Tima že poznamo univerzalni mešalnik, ki lahko tudi deluje kot »V« ali »DELTA«, ima pa nekaj pomanjkljivosti za tako uporabo. Praksa namreč kaže, da je pri različnih modelih občutlji¬ vost povelj za smer in višino različna. Navadno zadostujejo za krmiljenje višine že majhni odkloni krmil v primerjavi z ovirami za vodenje smeri. Torej bi bilo smiselno imeti tudi možnost tovrstne uravnave in TIM XXXVI jo ima. Opis delovanja Splošno gledano vodimo na eno krmilno površino vsoto, na drugo pa razliko povelj za smer in višino. Pri tem seveda pri kakršnikoli kombinaciji povelj ročice servomehanizmov ne smejo preseči skraj¬ nih dovoljenih položajev. Shemo takega mešalnika prikazuje slika 32. Vezje ima dva vhoda, in sicer za smer in višino. Obe povelji sta v obliki enosmernih napetosti. Takoj na začetku poskrbimo tudi za »trim«, če imate za to ločene potenciometre. Za operacij¬ skima ojačevalnikoma 1 in 2 sem vezal dvojni po¬ tenciometer, s katerim uravnavamo delež višine ali smeri v mešalniku oziroma občutljivost, kakor smo dejali uvodoma. Na operacijskem ojačevalniku 4 seštevamo obe povelji, na 5 pa odštevamo. Operacijski ojačeval¬ nik 3 služi le kot inverter, tj., množi signal z — 1 (minus ena). Vrednost uporov, ki določajo lastnosti, je tako izračunana, da pri nobeni kombinaciji vhodnih povelj izhodni napetosti ne moreta preseči dovo¬ ljenih vrednosti; jih pa seveda lahko dosežeta. 328 TIM 9 • 82/83 M Slika 32. Shema »V« mešalnika TIM XXXVI Tudi če npr. povečam delež smeri s P1, se bo v enaki meri zmanjšal delež višine zaradi P2, saj sta P1 in P2 na isti osi. Operacijski ojačevalnik 6 je uporabljen za dolo¬ čanje srednje napetosti, katere vrednost odgo¬ varja povelju nevtralno. Slednjo potrebujemo za napajanje potenciometrov in operacijskih ojače¬ valnikov 3,4 in 5. Z dvojnim preklopnim stikalom S vključimo (»V«) ali izključimo (»T«) mešalnik, narisano je v položaju »T«. Izbira materiala Edini zahtevnejši sestavni deli so operacijski oja¬ čevalniki. čeprav jih potrebujemo le 6, sem upo¬ rabil dvoje integriranih vezij LM 324 s po štirimi v vsakem. Ugotovil sem namreč, da je to najpre¬ prostejša in najcenejša rešitev, saj je LM 324 zelo razširjen in cenen v primerjavi z drugimi podob¬ nimi vezji. Potenciometra P1 in P2 sta na isti osi. Predvidel sem uporabo izvedenke s 4 mm osjo; slednjo je mogoče montirati kar na ploščico tiskanega vezja. Lahko je seveda tudi kakšna druga izved¬ ba, vendar jo bo v takem primeru potrebno monti¬ rati ločeno. Vrednost dvojnega potenciometra je lahko od 5 do SOkOhm, potek je linearen. Stikalo S je dvojno preklopno. Upori so Iskrini, moči 1/4 ali 1/8 W, ploščico tiska¬ nega vezja naredimo iz enostransko kaširanega vitroplasta. Gradnja Vezje mešalnika gradimo v tehniki tiskanega vezja; ploščica je velika 45 x 40 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 33. Slika 33. Slika ploščice tiskanega vezja mešalnika TIM XXXVI v merilu 1:1 Na ploščici je predviden prostor za dvojni poten¬ ciometer P1/P2 s 4 mm osjo in tudi za petpolne priključke vhodnih signalov, če se odločite za ta način. Priključne sponke sem oštevilčil na povečani sliki ploščice tiskanega vezja na sliki 34. Naredimo tabelo vrednosti in povezav sestavnih delov na ploščico tiskanega vezja. Najprej pritrdimo na ploščico dvojni potenciome¬ ter in petpolne priključke, če ste se seveda odločili TIM 9 • 82/83 329 za tako izvedbo. Sledita obe integrirani vezji, upori in prevezave. Na koncu prispajkamo še priključne žičke za izhode in napajanje. Opozoril bi rad še na eno podrobnost, ki ni tako nepomembna. Pospajkajte vse gole bakrene po¬ vezave na spodnji strani ploščice, kajti nezaščiten baker zelo hitro korodira in tanke linije se prekine¬ jo! Vgradnja in uravnava Ploščico je mogoče vgraditi v oddajnik na več na¬ činov. V prvi pritrdimo na čelno ploščo dvojni potencio¬ meter, ki obenem tudi nosi ploščico z vezjem. Potenciometer je lahko pritrjen na čelno ploščo ločeno, če je večji od uporabljenega v originalu. Pri tretji možnosti pa imamo na čelni ploščlsamo dvojno stikalo za vklop in izklop mešalnika, po¬ tenciometer pa skrit pod pokrovom. Navadno je za večino dodatkov bolje, da imamo na čelni plošči čimmanj stikal in gumbov, da jih nepokli¬ cani ne vrtijo. Koristno pa je, da so dostopni za uglasitev takrat, ko to delamo med letom modela, bodisi da so pod posebnim pokrovom ali pa jih je mogoče sukati samo s pomočjo izvijača. Poglejmo še glavne tehnične podatke mešalnika Tim XXXVI. Slika 34. Povečana slika ploščice s oštevilčenimi spon¬ kami TABELA 330 TIM 9 • 82/83 Integrirano vezje LM 324 Priključek Sponka Opomba Med seboj moramo kratko vezati sponki 75 in 76 ter 77 in 78. Napetost napajanja . Poraba . Razpon vhodnih napetosti .. Razpon izhodnih napetosti . Vhodna upornost. Izhodna upornost. Delež uravnave smer—višina od 5 do 15V ca. 6 mA pri 5 V od 0 do 3,5V pri 5V nap. od 0 do 5 V pri 8,6 V nap. ni večji od vhodnih večja od lOOKOhm manjša od 1 KOhm od 0 do 100% modelarstvo Anton Pavlovčič Cestni vibracijski valjar Ta težki počasni stroj je nujen pri vsaki gradnji ceste. Potreben je pri gradnji in pri njenem popra¬ vilu. Potreben je pač povsod tam, kjer je treba teren utrditi, ga zravnati in dokončno zgladiti. Cestni valjarji so zato zelo težki stroji, saj je za utr¬ jevanje potrebna predvsem njihova teža. Toda težki stroji so tudi zelo neokretni in to je njihova slaba lastnost. Da bi se vsaj nekoliko izognili tej slabi točki, so izdelali te stroje nekoliko manjše in tudi nekoliko lažje, povečali pa so jim moč tlače¬ nja (utrjevanja) terena tako, da se jim valji tresejo ali kot pravimo, vibrirajo. Tako valji poleg svoje teže tudi udarjajo ob tla oziroma ob teren, ki ga utrjujejo in ga tako dobesedno tudi nabijajo. Delo je poleg tega, da je bolje opravljeno, izvedeno tudi TIM 9 • 82/83 331 13 332 TIM g • 82/83 19 TIM 9 «82/83 333 334 TIM 9 • 82/83 TIM 9 • 82/83 335 336 TIM 9 • 82/83 v hitrejšem času, kar dandanes tudi veliko pome¬ ni. Vibriranje valjev je izvedeno približno tako kot pri ročnem električnem vrtalnem stroju, ki poleg vr¬ tanja s svedrom tudi tolče. Tudi valji se vrte in obenem tolčejo ob teren. Pred seboj imamo načrt za izdelavo modela ta¬ kega cestnega velikana. Model bo seveda maj¬ hen in lahek, toda z njim si boste lažje predstav¬ ljali njegovo delovanje, njegovo obliko. Seveda bo model potrebno izdelati. Vse dele točno preri¬ šite na vezano ploščo debeline 4 mm in nato vse prerisane dele še pazljiveje izžagajte. Ker je to zelo počasen stroj, si tudi vi vzemite nekaj več časa, zato delajte počasi in pazljivo. Vse dele, ka¬ tere boste pazljivo izžagali, boste tudi veliko lažje sestavljali. Da bi nekoliko lažje sestavljali, nekaj navodil. Za valja sta vam potrebni dve pločevinki z merami 0 100 x 120 mm. V ta namen pride v poštev plo¬ čevinka vloženega fižola (1 kg). Izrežete ji oba pokrova in tako dobljeno cev ponovno zaprete z izrezanimi deli (2 — stena valja). Sestavljanje vseh drugih delov poteka nekako po vrstnem redu tako, kot so deli označeni. Vsak del postavite na svoje mesto, preglejte, če se točno ujema v utorih in ga šele nato zalepite na svoje mesto z lepilom za les. V ta namen odlično rabi lepilo v malih tubah — pumpicah, ki ga prodajajo v vseh papir¬ nicah. Nosilna stena (3) spaja okvir zadnjega valja z mo¬ torjem in jo morate zato dobro zalepiti, da se ka¬ sneje ne bo vse majalo. Okvir prednjega valja gradite posebej in ga kasneje spojite z ostalim delom s kovinsko osjo, skozi katero napravite dve luknjici, v kateri vstavite male žebljičke, da os ne izpade (glej sestavno risbo). Izdelan model lahko pobarvate z niktro ali tesarol barvami po lastnem okusu. Nekoč so bili ti stroji vedno črne barve, danes pa so svetli (največkrat rumene barve). Sašo Krašovec Piper Pa — 18 Super CUB Tokrat sem pripravil načrt za RC polmaketo ame¬ riškega športnega letala. Letalo je zelo popularno — veliko jih imajo tudi naši aeroklubi. Model poganja 2,5 ali 3,5ccm letalski motorček, za upravljanje pa lahko uporabite katerokoli RC napravo, s katero obvladate smerno in višinsko krmilo ter dodajanje plina. Letalo je primerno tudi za začetnike v motornem letenju, pri poletanju ga lahko vržete tudi z roko. Gradnja je enostavna, zahtevnejši deli so načrto¬ vani v merilu 1:1, ostali pa so ustrezno pomanjša¬ ni. Označbe na načrtu pomenijo: B — balsa, VP — vezana plošča, S — smreka, Al — aluminij; mere so v mm. Krilo Pri gradnji krila se lahko odločite za A ali B izve¬ denko. Izvedenka A je klasičen način gradnje iz B 2 mm. Prednji in zadnji letvici sta prav tako iz balse. Za prekrivanje torzijskega nosu, za pasove po rebrih in za prekrivanje dela nad srednjimi rebri (zgoraj in spodaj) pa uporabite balso 1,5 mm. Med smre¬ kovima letvicama je balsa 2 mm s pokončno po¬ stavljenimi letvicami. V srednjem delu je na letvici prilepljena ojačitev iz vezane plošče 2 mm z obeh strani in sega do drugega rebra na vsaki strani. Pri risanju te ojačitve si pomagajte z višino rebra, upoštevati pa morate tudi V — lom krila (ojačitev TIM 9 • 82/83 337 je podobna kot pri letalu GRUMMAN F6F, HELL- CAT — TIM 2T982). Na sredini morate zadnji del krila prav tako ojačati z vezano ploščo 2 mm — skozenj prideta vijaka za pritrditev krila na trup. Na sprednji spodnji strani krila pa pride še zatič iz žice 0 2 mm, s katerim se zatakne krilo v rebro 3 a na trupu. Pritrditev zatiča na krilo ojačajte z epoksi smolo in tkanino. Na mesta, kjer pridejo opornice (s križci označena mesta), morate nalepiti bloke iz balse, rebro pa z vezano ploščo 1,5mm še do¬ datno ojačati — toda samo na zunanji strani krila, kjer pridejo opornice privite na krilo. Zaključka krila naredite iz stiropora in ga ojačajte z epoksi smolo in tkanino. Krilo zbrusite, prekrijte s folijo in privijte še aluminijaste profile za opornice. Izvedenka B je novejši način gradnje, je precej hitrejša od klasičnega in zahteva več epoksi smole. Za rezanje stiropora si morate pripraviti dve ša¬ blonski rebri iz aluminija ali vezane plošče. Z njimi odrežete profil krila, površino zbrusite in z razred¬ čeno epoksi smolo ali razredčenim jubinolom pri¬ lepite opiate iz balse 1,5 mm. Na krilo prilepite še prednjo in zadnjo letvico, 8 balsinih blokov na mesta, kjer pridejo opornice in zaključke krila iz stiropora. Notranja konca krila pobrusite rahlo poševno tako, da tvorita V—lom krila. Krilo dobro zlepite skupaj in ga na stiku še dodatno ojačajte z epoksi smolo in pasom tkanine. Na krilo prilepite še ojačitev iz vezane plošče 2 mm za privitje krila na trup; spredaj pa še zatič iz žice 0 2mm, ki se zatakne v rebro 3a — ležišče na krilu še dobro ojačajte z epoksi smolo in tkanino. Krilo prekrijte s tankim japonskim papirjem in razredčeno epoksi smolo. Ob nekajkratnem nanosu razredčene epoksi smole in sprotnem brušenju (tudi vodo- brusno), dobite gladko površino. Na krilo privijte še aluminijaste profile za namestitev opornic. Tako obdelano krilo sedaj še pobarvate. Trup Najprej ga morate narisati v M = 1:1, nato pa iz¬ delate rebra. Sestavljati ga pričnete spredaj tako, da na bukova nosilca prilepite srednja rebra (NE rebri 1 b in 2 a), del 10, dele 8,11,9 in rebro 5. Iz tanke pločevine spajkate rezervoar in ga vgradite med nosilca in rebri. Na tako narejeno ogrodje prilepite opiati iz balse 4mm (bočni), letvice iz balse 5x5, ostali dve rebri in zgornjo ter spodnjo oplato iz balse 4mm. Spredaj sta stranski opiati, zaključeni na rebru 2, 4 mm opiata pa se nadaljuje od rebra 2b do 1 a. Da oplato pred kabino lepo zakrivite, jo morate dobro namočiti z vodo. Na rebri 1 b in 2 a prilepite balso 1 mm in jo z notranje strani ojačate z epoksi smolo in tkanino. Okna naredite iz celu¬ loida — prilepite ga na zunanjo stran trupa. Na trup z vijaki in maticami privijte podvozje in zadnje kolo — vezana plošča pri njem mora biti dobro prilepljena v trup. V trup prilepite še stop¬ nico iz žice 0 2 mm (samo na desno stran) ter vi¬ šinski in smerni stabilizator. Prekrijte ju s folijo. Nogo zadnjega kolesa zlepite z dvokomponent- nim lepilom DONIPOX. Zadnje kolo je povezano s smernim stabilizatorjem z žico C, na smernem stabilizatorju pa je v obliki črke U zvita žica 0 2mm. Trup prekrijte z japonskim papirjem in nitro lakom in ga pobarvajte ali pa ga prekrijte s folijo (slabše). Med dela 9 pri rebru 5 prilepite vezano ploščo — odvisno, kakšna vijaka za pritrditev krila imate. V trup namestite RC napravo (akumulatorje tik za rebrom 3, sledi sprejemnik in servo motorji) ter motor. Glava motorja je na desni strani, zato mo¬ rate skozi pokrov vrezati odprtino zanjo, rebro 1 pa morate tudi prilagoditi za vplinjač in iglo za dovod goriva. Pri uporabi motorja z 2,5ccm lahko vgradite samo dva servo motorja za smer in viši¬ no, pri 3,5ccm in pri manjših servo motorjih pa lahko vgradite v krila še krilca za nagib. Na model namestite še opornice iz smreke. Pritr¬ ditev le-teh opravimo na trupu tik za podvozjem z aluminijastim profilom in vijakom. Povezavo med servo motorji in krmilnimi površi¬ nami naredite iz balsinih letvic 8x8 mm, na katerih je podaljšek iz žice 0 2 mm in vilice za pritrditev na ročice na premičnih površinah in servo motorjih. Žica 0 2 mm, ki jo uporabljate pri gradnji modela, so špice za kolo. Pri motorju 2,5ccm sta nosilca med seboj razmaknjena za 28 mm in ne za 30 mm, kot je na načrtu in kateri razpon je za motor 3,5ccm. Težišče modela je na prvi tretjini globine krila, teža celotnega modela (z napravo) pa je okrog 1,8 kg. Barvanje Model lahko pobarvate po lastnem okusu ali pa v barvah in z oznakami, kot jih ima letalo v bližnjem aeroklubu. Pri letalu je sprednji polkrožni del 14 rdeče barve. Za dober in varen let morate zagotoviti brezhibno delovanje motorja v različnih legah motorja, pa tudi pilot mora obvladati letenje z RC jadralnimi letali. Pri izdelavi in spuščanju pa velja: obilo uspeha! 338 TIM 9 • 82/83 REBRO ZA KRILO A TIM 9 • 82/83 339 Od O 340 TIM 9 • 82/83 TIM 9 • 82/83 341 342 TIM 9 • 82/83 S 3x3 VP 2,2 kom. TIM 9 • 82/83 343 344 TIM 9 • 82/83 TIM 9 • 82/83 345 346 TIM 9 • 82/83 VP4 TIM 9 • 82/83 347 348 TIM 9 • 82/83 Mirko Gosak Trinožna lansirna rampa za rakete Vsi raketarji vemo, da rakete izstreljujemo z lan- sirne rampe, toda rampe ne moremo vsepovsod zapičiti. Zato nam bo v pomoč trinožna lansirna rampa, s katero lahko brez skrbi izstreljujemo tudi z asfalta. Pa preidimo k načrtu. Za rampo potrebujemo lesene noge, ki jih izre¬ žemo po volji. Rabimo še leseno ploščo, ki je lahko tudi trikotna ali kvadratna. Najvažnejša je medeninasta ali kovinska 3mm debela palica, ki je lahko dolga od 40—60 cm in pločevinasta ploš¬ ča, ki je lahko debela od 2—4 mm. To vse sesta¬ vimo tako, kot je prikazano na skici. Upam, da boste tisti, ki se je boste lotili, varno izstreljevali rakete. Marko Dulmin Digitalna elektronika lil 3.1. Logična vrata v Integrirani Izvedbi Pregledali bomo lastnosti logičnih vrat v integri¬ rani izvedbi — v čipih. Dali bomo tudi pregled vsebine in oznake popularnejših logičnih vrat v TTL in CMOS tehnologiji. 3.2. CMOS vrata Pregled najpopularnejših vezij v tej tehnologiji daje tabela 3. 2. 1. Pozitivni pol napajanja priklopimo na priključek 14, maso (neg. pol) pa na 7. Napetost napajanja je lahko od 3 V do 18 V in ni potrebna visoka stabi¬ lizacija napetosti. 3.2.1. Lastnosti vhodov Vhodna upornost je zelo velika (10 9 in več). Vhod je zaradi tega občutljiv na višje napeto¬ sti od 30V. Zaradi statične elektrike so zato vhodi zaščiteni pred višjimi napetostmi, vendar ni pripo¬ ročljivo nositi elektrostatično obleko pri delu z CMOS vrati. K varnosti pripomore tudi, če spaj- i TIM 9 • 82/83 349 ste folije. Uporaba golega stiroporja je »smrtno« nevarna za vezje, ker se stiropor naelektri. Zaradi velike vhodne upornosti so vhodni tokovi zane¬ marljivi. Že upor 10ME vezan na maso določi na vhodu stanje 0, vezan na napajanje pa stanje 1. V grobem velja, da napetost na vhodu, ki je manjša od polovice napajalne napetosti, določa vhodno stanje 0. Napetost večja od polovice na¬ pajanja pa postavi vhod v stanje 1. Te vrednosti seveda odstopajo tudi za 20%. Zaradi tega se izogibamo vhodnim napetostim, ki bi bile na polo¬ vici napajanja, ker ne vemo, v kakšnem stanju je vhod. Vhode, ki jih ne bomo uporabili, moramo vezati skupaj z drugim vhodom, z maso ali pozi¬ tivnim polom, kot nam pač dovoljuje logika. Leb¬ deči vhod lahko povzroči prekomerno segrevanje čipa. 3.2.2. Lastnost! izhodov Neobremenjen izhod v stanju 0 praktično 0V oziroma stik z maso. V stanju 1 pa ima napetost napajanja. Vsak miliamper, ki teče iz ali v izhod, povzroči večanje napetosti stanja 0 oziroma manjšanje stanja 1. Grafi na sliki 3.2.2 prikazu¬ jejo te odvisnosti za različne tokove in napetosti napajanja. Neglede na grafe pa je izhodni maksimalni tok okoli 15 mA. Pri tem je napetost stanja »pokvarje¬ na«, kar se vidi iz grafov. Ta tok dovoljuje krmilje¬ nje ene LED diode z enim izhodom. LED upor do¬ ločimo iz napetosti, ki jo preberemo iz grafa. Vi¬ dimo, da LED lahko krmili stanje 1 pri napajanju 10 V in stanje 1 ali 0 pri napajanju 15 V. Če izhode vežemo z vhodi drugih vrat, smemo vhod obre¬ meniti le toliko, da se izhodna napetost ne bo pre¬ več približala polovici napajanja. Neobremenjen čip vleče le nekaj nA, pri obremenitvi pa je treba izhodni tok prišteti porabi. Kratkotrajni stiki izhoda z maso ali napajanjem nimajo težkih posledic. 3.3.1. Izbira pravilnega čipa Pri izbiri čipa upoštevamo predvsem vrata, ki jih potrebujemo, in ekonomičnost. Zaradi visoke vhodne upornosti je število vhodov, ki jih lahko krmili en izhod, praktično neomejeno. Inverter lahko naredimo iz poljubnih NAND ali NOR vrat, če zvežemo vse vhode. O inverterjih v 350 TIM 9 • 82/83 čipih bomo govorili kasneje. Zaradi enačb iz po¬ glavij 2.5 in 2.6 lahko iz NAND sestavimo OR vrata in iz NOR AND vrata. To je prikazano na sliki 3.3.1. Tak pristop je teoretično nesmiseln, v praksi pa ga uporabljamo. PRIMER: Potrebujemo funkcijo, ki je na sliki 3.3.2, kjer je prikazana tudi praktična izvedba in analiza vezja s tabelo. Pri razvoju večjega logičnega vezja je takih mož¬ nosti veliko, zato poskušamo vezje zgraditi iz čim manjšega števila čipov. 3.4.1. Inverterji in ojačevalniki Ojačevalnik je vezje, ki logičnega stanja ne obrne, ampak ga samo prepusti. To uporabljamo takrat, ko želimo izhod običajnih vrat obremeniti tako, da bi se napetost na izhodu ne spremenila preveč za krmiljenje drugih vrat. Logična vrata, ki imajo izhode, iz katerih lahko dobimo več toka, se an¬ gleško imenujejo BUFFER. Čip 4049 je INVER- TER BUFFER, torej vezje NE z večjimi izhodnimi tokovi. Čip 4050 pa vsebuje samo BUFFER. Sim¬ bol za taka vrata je enak INVERTERJU brez kroga na vrhu tirkotnika. Priključke in izhodne ka¬ rakteristike kaže slika 3.4.1. V vsakem čipu je šest vrat, STANJE KV) Za to izvedbo potrebujemo čip 4001 z NOR vrati in 4081 z AND vrati. Pri takem načinu bi ostalo neuporabljenih šest vrat. To bi bilo neekonomič¬ no, zato vezje realiziramo z čipom 4001 tako, da tri vrata predelamo v IN vrata, kot je prikazano na sliki 3.3.3. IN Slika 3.3.3 Slika 3.4.1 TIM 9 • 82/83 351 3.5.1. Časovne lastnosti in občutljivost na motnje Izhod zamenja svoje stanje pri napetosti napaja¬ nja 15V v 80 ns; 10V v 100ns; 5V v 200 ns. Izhod reagira na vhodno spremembo pri napajanju 15 V po 100ns; 10V po 150ns; 5V po 350ns. To so maksimalne vrednosti. Maksimalne frekvence preklapljanja pa so od tega odvisne: napajanje 15V —MHz; 10V —5MHz; 5V—1,5MHz. Vse te vrednosti nihajo s temperaturo in tudi od čipa do čipa se spreminjajo. Motilni signali — nihanje napetosti na vhodu—je lahko tako, da napetosti ne padajo v področje okoli polovice napetosti napajanja. Pri neobre¬ menjenih izhodih, ki krmilijo vhode, je to tudi do 45% napajalne napetosti. To je zelo dobra od¬ pornost na motnje. Če je čas motnje manjši od zakasnilnega časa med izhodom in vhodom, je lahko motilna napetost tudi večja. Miloš Macarol Prva električna javna razsvetljava Letošnjo jesen bo poteklo 140 let, odkar so v Pa¬ rizu prvikrat na svetu izvedli poskus električne javne razsvetljave. Tosejezgodilovčasu našega pesnika Franceta Prešerna, ko še niso bili v rabi električni generatorji in tudi ne električne žarnice. Na voljo so bili le galvanski členi in bleščeče obločnice. Pobudo za poskus prve električne razsvetljave je dal francoski fizik prof. Deleuil, v veliko pomoč pa mu je bil njegov kolega dr. Archereau, ki je prav tedaj izdelal izvrsten mehanizem za uravnavanje obločnice. »Parižani, navajeni blede svetlobe plinskih sve¬ tilk, bodo kar ostrmeli pred srebrno belo svetlobo obločnice!« je pojasnjeval prof. Deleuil in takoj dodal: »Zato potrebujemo vašo največjo in najmočnejšo obločnico.« »Že, že! Toda moja velika obločnica rabi veliko toka. Zanjo bi potrebovali najmanj 200 galvanskih členov,« je prigovarjal Archereau. »Res, potrebujemo jih in imeli jih bomo!« je odvrnil prof. Deleuil. Skupaj sta napravila podrobnejši načrt in izraču¬ nala, da potrebujeta za izdelavo praznih galvan¬ skih členov 6000 frankov, za kemikalije 2000 frankov, za plačilo pomožnega osebja 2000 fran¬ kov in za nepredvidene stroške 2000 frankov. Vsega skupaj torej 12000 frankov. Prof. Deleuil je bil podjeten možakar. V nekaj dneh je zbral denar pri uglednih petičnežih in takoj dal v delo steklene posode in keramične dia¬ fragme za galvanske člene. Tudi na resornem ministrstvu so mu šli na roke in mu dali na razpo¬ lago za omenjeni eksperiment ne le Plače de la Concorde (Trg zmage), ampak tudi tamkajšnji spomenik mesta Strassburg, ki je bil kot nalašč za namestitev obločnice in za neopazno shranitev galvanskih členov v njegovem votlem podstavku. Nekega toplega oktobrskega dne je končno na¬ počil dan poskusa. Medtem ko je dr. Archereau zgoraj ob kipu na posebnem lesenem ogrodju nameščal obločnico in še zadnjikrat preizkušal delovanje njenega mehanizma, je prof. Deleuil v temnem prostoru podstavka ob bledi razsvetljavi leščerb nadzoroval ,delo svojih asistentov pri pri¬ pravi galvanskih členov. Posebno nevarno je bilo pretakanje jedke žveplene kisline iz velikih ste¬ klenih buč v posamezne posode, ki so jih razvrstili po policah od tal pa skoraj do stropa. Galvanski členi so bili priključeni na posebno sti¬ kalno ploščo, da so jih lahko med obratovanjem obločnice posamično izključili ter jim zamenjali izrabljeno kislino ali elektrode. V načrtu je pač bilo, da bo obločnica gorela neprekinjeno polne štiri ure. Odgovornost za pretikanje in brezhibno napajanje obločnice je prevzel sam prof. Deleuil, z galvanskimi členi pa so ravnali trije izurjeni asi¬ stenti iz njegovega lastnega laboratorija. Ko se je zmračilo, je bilo že vse nared. Na Trgu zmage se je zbrala velika množica Parižanov, ve¬ čina v večernih promenadnih oblačilih, da bi kar najbolj dostojno dočakala zgodovinski dogodek — električno razsvetljavo. V bleščavi plinskih svetilk večina sploh ni vedela, od kod se bo pojavil ta čudež svetlobe, kajti spomenik so namenoma pustili v temi. Končno so ob točno napovedani uri prišli možje iz mestne plinarne in pogasili še druge plinske svetilke, le tu in tam so katero pustili goreti, za vsak primer, če bi električna luč odpo¬ vedala. 352 TIM 9 • 82/83 Prof. Deleuil je za hip stopil ven in se prepričal, da je z obločnico vse v redu ter obvestil svojega ko¬ lega dr. Archereaua, da je pripravljen na vklop. Malo kasneje je že stal ob stikalni plošči in pot¬ nega čela ob plamenu sveče nestrpno bdel nad premikanjem urnih kazalcev. Desna roka se mu je krčevito oprijemala ročaja glavnega stikala... samo še nekaj sekund... in glavno stikalo je bilo vključeno. Še isti hip je nekaj zašumelo, sledilo je rezko prasketanje in že je pramen modrikasto bele svetlobe obsijal obelisk in tisočglavo mno¬ žico sprehajalcev vzdolž Trga zmage. Iz tišine je prodrl zamolkel glas začudenja, kateremu so sle¬ dili klici »Živel profesor Deleuil!... Živel dr. Arche- reau!« Krog in krog je vladala noč, toda videti je bilo, kot da je nad trgom znova zavladal dan. Vodometa ob obelisku sta se lesketala, kot da ju je oblila sončna svetloba. Dr. Archereau je znova narav¬ nal parabolično zrcalo na obločnici, tako da je stožec njene svetlobe dosegel robove trga in se počasi zgubljal v daljavi. Nekaj plinskih svetilk, ki so jih pustili goreti v temnem delu trga, je v mo¬ gočnem siju obločnice zgovorno pričalo, da je vsa bodočnost v električni razsvetljavi. Ena sama obločnica je razvila svetlobo 12000 sveč. Vžig obločnice je uspel. Tudi mehanizem za uravnavanje razmaka ogljenih elektrod je za zdaj deloval brezhibno. Napetost živcev je ob aplavzu množice obema fizikoma nekoliko popustila, toda le za hip, kajti misel, da bo poskus električne javne razsvetljave trajal polne štiri ure, je bila vseeno kar precej tvegana. Obločnica se je močno grela in nihče ni točno vedel, ali bo meha¬ nizem zdržal tolikšno vročino. In kako bo z napa¬ janjem? Obnavljanje galvanskih členov med obratova¬ njem je bilo presneto težavno in nevarno delo, ki si ga je lahko izmislil samo prof. Deleuil. Čeprav se je zanesel na svoje asistente, se je čutil polno odgovornega. Pri pretakanju kisline se mimo¬ grede lahko zgodi nesreča. Bil je sila preudaren in ni dopustil nobene pretirane naglice. Brž ko je iz¬ klopil eno skupino elementov, je že začel voditi delo svojih asistentov. Vse je šlo po temeljito premišljenem postopku in v nekaj minutah je bilo delo opravljeno. Sledil je preklop naslednje sku¬ pine. Eden od asistentov je vsakokrat stopil ven, da bi videl ali so se med preklopom pojavile kake težave pri obločnici. Kasneje sta se res zaradi vročine zataknila dva zobca na mehanizmu; og- Ijeni elektrodi sta bili že tolikanj razmaknjeni, da je moč obločnega plamena že nekoliko popustila, toda doktorju je uspelo premakniti zobca in odtlej skoraj ni bilo več težav. Nove težave pa so se pojavile pri spodnji ekipi. Prostor je imel preslabo zračenje in hlapi žve¬ plene kisline so vse močneje dražili sluznico v nosu in grlu. Nekaj kisline se jim je razlilo po tleh in to je bilo še huje. Nevarno je bilo tudi, da bi uničili obutev. Na srečo je prof. Deleuil za tak primer že prej priskrbel nekaj zabojev žaganja, prepoje¬ nega z lugom, ki so ga potresli po tleh. Četrta ura je bila prav gotovo najdaljša. Sluznice v nosu so bile pri vseh štirih kar dobro načete, saj so začeli smrkati, kot da so dobili pravi nahod. Od dela so bili že zelo utrujeni. Bali so se tudi, da jim bo zmanjkalo kisline, toda na srečo se je vse lepo izšlo. Deset minut pred koncem so vključili še zadnjo skupino obnovljenih galvanskih členov in obločnica je tokrat delovala z največjo močjo. Prof. Deleuil je znova izvlekel iz žepa jajčasto žepno uro in ob mučno dolgih premorih glasno odšteval: »Še pet minut!«... »še štiri minute!« ... »še tri minute!« ... »še dve minuti!«... Z desno roko je počasi zgrabil ročaj glavnega stikala in ga čez nekaj sekund končno izklopil. Zatem je dejal: »Fantje, uspeli smo!« in se zgubil zunaj v temi , da bi pričakal sestop svojega kolega s platforme na spomeniku. Trg zmage je bil v popolni temi. Možje iz plinarne so hiteli prižigat plinske svetilke na kandelabrih in množica Parižanov se je zgrinjala k spomeniku, da bi od blizu videla može, ki so jih ta večer obdarili s svetlobo bodočnosti. Z baterijami je bil to prav gotovo smel poskus. Do praktične rabe električne razsvetljave je bilo treba izdelati še žarnice in električne generatorje. Z la¬ boratorijskimi poskusi so se že tedaj ukvarjali šte¬ vilni fiziki, a vendar je bilo treba počakati še nekaj desetletij, preden je stekla proizvodnja za širšo rabo. Danes vsa mesta razvitega sveta razsvet¬ ljuje elektrika in prav gotovo je ta umetna svetloba prvi svetlobni znak za daljno vesolje, da na tem planetu žive razumna živa bitja. TIM 9 • 82/83 353 elektronika za mlade Vukadin Ivkovič Izdelava tiskanih vezij Vzpodbuda za to, da vam pišem o izdelavi tiska¬ nih vezij, so bili vaši izdelki in predlogi, ki so pri¬ speli v uredništvo kot odgovor na rubriko »INO¬ VATOR«. Pri izdelavi svojih izdelkov ste pokazali polno domišljije in iznajdljivosti, vseeno pa ste pri izdelavi uporabili spajanje z žičkami. Hitrega raz¬ voja elektronike pa si ne bi mogli zamisliti brez polprevodniških elementov, kakor tudi ne brez ti¬ skanih vezij. Tiskana vezja zmanjšujejo dimenzije in težo naprav ter nudijo večjo preglednost in mnogo hitrejšo izdelavo. Ko je tiskana plošča iz¬ delana, moramo le s spajkalnikom pritrditi posa¬ mezne elemente. Medsebojno spajanje elemen¬ tov in preverjanje delovanja pa postanejo pri se¬ rijski proizvodnji nepotrebni. Tehniko tiskanja plošč uporabljajo danes tudi amaterji, delno zato, da so elektronski sklopi manjši in lažji, delno pa zato, da imajo lepši videz in da so bolj pregledni. Tiskane plošče izdelujemo iz posebne plošče, ki je prevlečena z bakrom. Plošča je narejena iz per- tinaksa ali iz epoksi smole, ojačene s stekleno tkanino (to uporabljamo danes). Plošče iz perti- naksa so po odstranitvi odvečnega dela bakra neprozorne, epoksidne plošče pa so prosojne. Tanka bakrena plast je lahko nanešena z ene ali obeh strani izolacijske plošče. Katero bomo upo¬ rabili, je odvisno od vrste vezja in vrste elemen¬ tov, ki jih za vezje uporabljamo. Za navadne »amaterske« potrebe zadostujejo plošče, prevle¬ čene z ene strani. Ponavadi uporabljamo take, ki so debele 1,5 milimetra. Za samogradnjo in razvi¬ janje posameznih elektronskih vezij pa obstajajo že narejene plošče (univerzalne tiskane plošče). Take plošče imajo na eni strani vzporedne ba¬ krene trakove različnih širin in medsebojnih odda¬ ljenosti, večje in manjše krogce in luknje, izvrtane v določenem razporedu, ki ustreza razporedu priključkov posameznih elektronskih elementov (slika 50). Pri nas izdelujeta take plošče Iskra in RIZ. Rabijo nam kot osnova za razna elektronska vezja. Če želimo imeti en sam primerek tiskane plošče za našo elektronsko vezje, si jo bomo pripravili sami — ustrezno tiskano vezje bomo na ploščo narisali sami. Pri tem bomo prekrili vsa tista mesta, kjer naj baker ostane po jedkanju. Najprej na papir naredimo skico vezja, nato pre¬ verimo razpored elementov, vodov in priključnih mest in končno vezje narišemo na bakreno plast (slika 51). Predno narišemo vezje na bakreno plast, mo¬ ramo odstraniti umazanijo in maščobo. To nare¬ dimo enostavno tako, da ploščo posujemo z vimom ali podobnim sredstvom za čiščenje, jo dobro podrgnemo z mokro krpo in speremo s te- 354 TIM 9 • 82/83 Slika 51 kočo vodo. Potem ploščo posušimo s sušilnikom za lase. Očiščene plošče ne smemo več prijemati s prsti (slika 52). Prenos vezja na bakreno plast na plošči Poznamo tri načine prenašanja vezja na ploščo pri izdelavi tiskanega vezja. Prvi način. Danes imajo v večini knjigarn po¬ sebne folije z elektronskimi simboli, ki jih izdelu¬ jejo (enako kot črke) tovarne Letraset, Alfac, R 14 itd. (Udomačil se je že izraz »letraset črke«.) Te simbole z drgnjenjem z navadnim svinčnikom preslikamo na očiščeno epoksidno ploščo (na stran z bakrom) in jih medsebojno povežemo s trakovi ustrezne širine. Če nimamo teh folij za preslikavo, lahko sami, z nekaj potrpljenja, izre¬ žemo ustrezne oblike iz navadnega selotejpa ali izolirnega traku, pa tudi samolepilne tapete lahko uporabimo. Vse preslikane ali nalepljene trakove dobro podrgnemo, tako da izpod njih iztisnemo zrak. To pa zato, da nam raztopina za jedkanje ne pride pod zaščitno plast in izjedka baker. Poleg takih folij za preslikavo pa poznamo tudi samolepljive simbole, ki jih lahko odlepimo in po¬ stavimo na drugo mesto, če smo se zmotili. Lahko jih celo večkrat uporabimo, tudi po jedkanju! Žal 0 0 0 0 0 0 .. • a e • * o a • tottto , '•* ° e ° eaaaBaa OBBBBB mmS aaaaaaa flBBBBB 1111191 ♦ r « o 0 ■ Th.lSli = Slika 52. Razpored električnih sestavnih delov na ti¬ skani plošči vmtu Slika 53. Letraset znaki za preslikavo pa so precej dragi, pa še ne dobi se jih pri nas (slika 53) Drugi način. Če nimamo zgornjih pripomočkov, lahko vse vode in druga spojna mesta narišemo z barvo, ki je odporna proti kislinam, lahko pa jo od¬ stranimo z raztopili. Najenostavnejše je, če upo¬ rabimo pisala, ki se ne topijo v vodi (Edding 3000 in podobna) in z njimi na ploščo enostavno nari¬ šemo naše tiskano vezje. Dobra pa je tudi as¬ faltna smola, raztopljena v bencinu. I 1 Z t * * C S TIM 9 • 82/83 355 Tretji način. Najbolj eleganten pa je način, pri ka¬ terem prenesemo sliko vezja na ploščo s foto postopkom. Ploščo namažemo s posebno snov¬ jo, ki je občutljiva na svetlobo in jo osvetlimo za določen čas s sliko vezja. Nato jo razvijemo, po¬ dobno kot črno-bele fotografije. Tak postopek je relativno najhitrejši, najboljši in omogoča proiz¬ vodnjo večjega števila enakih tiskanih plošč. Če želimo imeti večje serije, jih potiskamo s sitoti¬ skom. To pa so že profesionalni načini. Jedkanje Potem ko smo na enega od omenjenih načinov prekopirali željeno vezje na bakreno plast, od¬ večni sloj bakra z jedkanjem odstranimo. Za jed¬ kanje uporabljamo različne raztopine. Včasih do¬ bimo že pripravljeno razstopino — to je raztopina železovega klorida (FeCta) v vodi. To snov lahko tudi sami kupimo v obliki majhnih kristalov in jo razstopimo v navadni vodi. PRI DELU Z RAZTO¬ PINO FeCIs MORAMO BITI ZELO PREVIDNI, KER JE ZELO AGRESIVNA. Delamo v plastičnih, steklenih, porcelanskih ali emajliranih posodah. Jedkanje traja nekaj minut do nekaj deset minut.v Hitrost jedkanja je namreč odvisna od temperatu¬ re, koncentracije in izrabljenosti raztopine. Drugo vrsto raztopine za jedkanje lahko sami na¬ redimo po naslednji recepturi: 2dl 35% solne kisline (HCI) 0,3 dl 30% vodikovega peroksida (H 2 O 2 ) 7,7 dl vode (H 2 O). Nadaljevanje v 10. št. Matjaž Zupan Energija Do sedaj smo si ogledali najpomembnejše ener¬ gijske vire — hidroelektrarne, fosilna goriva (pre¬ mog, nafto, plin) in jedrsko energijo. Za vse te vire so značilni zelo veliki objekti (hidro-, termo- in je¬ drske elektrarne), ki so zelo dragi. Ponekod je drag tudi dovoz goriva. Med temi objekti in porab¬ niki so večinoma večje razdalje, prenos energije na razdalje pa je povezan z določeno izgubo energije. Danes si bomo ogledali še vrsto energijskih virov, ki še niso zelo uveljavljeni. Objekti so manjši in postavljeni tam, kjer je na voljo dovolj goriv ali drug vir energije, zraven pa so seveda tudi porab¬ niki. To so direktno izkoriščanje sončne energije, energije vetra, bioloških snovi in odpadkov. Za konec nam ostanejo le še bolj »futuristični« viri energije. Slika 1. Več različnih sončnih zbiralnikov 356 TIM 9 • 82/83 Sončna energija Sonce uravnava vse naše življenje, saj je glavni vir energije. Kot smo že povedali, izkoriščamo sončno energijo v glavnem v »zgoščeni« obliki — kot nafto, premog, plin, energijo tekočih voda. Di¬ rektna uporaba sončne energije pa je povezana z večjim številom težav. Te so: — sonce sije le podnevi, najbolj opoldne, — poleti sije znatno bolj kot pozimi, — ob oblačnem vremenu se skrije za oblaki, ki energijo vpijejo, — sončna energija ni »zgoščena«. Na kvadratni meter površine da sonce največ 2200 W moči (kot električna pečica), in to v Sahari sredi poletja opoldne v jasnem vremenu. Pri nas je največja moč okoli 1500 W/m 2 , pozimi pa je še dosti manj¬ ša. — izkoristek naprav, ki izrabljajo sončno energi¬ jo, je zelo majhen, največ pride tja do 20%. Pri nas dobimo v povprečju le nekaj 100 W moči iz vsakega kvadratnega metra naprave. Vseeno pa je izkoriščanje sončne energije vse bolj pomemb¬ no, saj lahko zgradimo veliko majhnih naprav tam, kjer energijo uporabljamo. Po velikem za¬ četnem strošku pa je gorivo za te naprave za¬ stonj, saj davka na sonce še ni. Sončno energijo izkoriščamo v glavnem v treh vrstah naprav: — sončni zbiralniki ali kolektorji za ogrevanje vode, — zrcala, ki žarke zbirajo v eni točki, — sončne celice, ki pretvarjajo sončno toploto direktno v električno energijo. Slika 2. Centrala Odeillo v Franciji z 39 metrov visokim zrcalom Sončni zbiralniki Vse več lastnikov hiš, posebej v primorskih krajih, se odloča za nakup sončnih zbiralnikov. Sami jih lahko vidite na južni strani streh na hišah. S sonč¬ nim zbiralnikom v glavnem ogrevamo vodo, ki jo uporabljamo v kuhinji in kopalnici (tako imeno¬ vano sanitarno vodo). Zbiralnik, velik le nekaj kvadratnih metrov, lahko skoraj povsem nado¬ mesti vse bojlerje. Strošek za celotno napravo se nam povrne v približno 5 letih, toliko namreč pri¬ hranimo električne energije. Celotna naprava je sestavljena iz naslednjih delov: — zbiralne plošče, to so večje črne plošče, skozi katere so napeljane cevi (slika 1). Stojijo na strehi. Ker so črne, zelo dobro vpijajo sončno toploto in grejejo vodo, ki je v ceveh. Narejene so na raz¬ lične načine, tako da čimveč sončne energije »prenesejo« v vodo. — rezervoar, v katerega prihaja topla voda iz cevi in se v njem shranjuje do uporabe. — črpalke in cevi, s pomočjo katerih pretakamo vodo iz zbiralnikov na strehi v rezervoar — ponekod imamo »dvokrožen« sistem. Voda, ki se greje v zbiralnikih, segreva drugo vodo, ki teče v rezervoar, s pomočjo posebnih naprav, ki jim rečemo toplotni izmenjevalci. Tak sistem je po¬ treben povsod, kjer se temperature spuščajo pod nič stopinj Celzija, ker moramo v vodo, ki je v zbi¬ ralnikih, dodati sredstvo proti zmrzovanju (anti- friz, kot za avto). Če imamo več zbiralnikov in večji rezervoar, lahko s to toplo vodo tudi ogrevamo bivalne pro¬ store. Ker temperatura vode večinoma ni zelo vi¬ soka, moramo imeti drugačne ogrevalne napra- TIM 9 • 82/83 357 ve, ali pa nam to ogrevanje rabi le za nekakšno predgretje, dokončno pa vodo segreje klasična peč. Uporaba takih naprav se hitro širi, kajti elektrika postaja vse dražja, pa tudi od raznih električnih redukcij nismo odvisni. Žal pa odpove, kadar ni sonca. Za takrat pa nam ostanejo stari načini ogrevanja. Zbiranje z zrcali Če hočemo sončno energijo uporabljati za razne druge namene, kjer moramo vodo segreti do viš¬ jih temperatur in podobno, uporabimo zrcala. S pomočjo enega ali več zrcal usmerimo veliko sončnih žarkov v eno samo točko — gorišče. Tu lahko dosežemo zelo visoke temperature, tudi preko 100CTC! S to energijo lahko segrevamo vodo in jo spreminjamo v paro, ki poganja po¬ dobne parne turbine in generatorje, kot so v ter¬ moelektrarnah ali jedrskih centralah, kjer tako proizvajajo električno energijo. Lahko pa jo upo¬ rabljamo tudi v druge namene. Eden takih je pri¬ dobivanje pitne vode iz morske (desalinizacija) v krajih, kjer take vode primanjkuje. Največje zrcalo na svetu je v Franciji v centrali Odeillo. Je parabolične oblike in visoko kar 39 metrov. Moč te centrale je 1000 kilovatov (slika 2). Večina naprav pa ima po več 10 ali sto zrcal, ki imajo po nekaj kvadratnih metrov površine in vsako svoje gorišče. Ena takih stoji, na primer, v Kuvajtu. Ta spremeni 430 kW sončne moči v 100 kW električne moči. Take naprave zavzamejo zelo velike površine, zato jih je smotrno graditi tam, kjer s tem ne uni¬ čimo plodne zemlje (v puščavah ali pri nas na Krasu). Sončne celice Nekatere snovi imajo to lastnost, da sončno energijo pretvarjajo v električno energijo. Taki so polprevodniki. Če na ploščico silicija posvetimo s sončno svetlobo, se pojavi na konceh ploščice električna napetost. Takih ploščic moramo vzeti veliko, tako da zavzamejo površino vsaj nekaj kvadratnih metrov, da dobimo toliko energije, da je uporabna. Slaba stran teh ploščic sta slab izkoristek (pod 10%) in visoka cena. Vendar pa znanstveniki po celem svetu skušajo odkriti boljše in cenejše ploščice, kar jim tudi uspeva. Za poizkus so že zgradili avtomobile, ki so imeli na strehi veliko ploščo s takimi ploščicami, in celo letalo, ki je imelo krila prekrita s foto celicami. Pre¬ letelo je Rokavski preliv med Francijo in Anglijo (okoli 30 kilometrov). Seveda pa je bila izdelava lahkega letala iz posebnih materialov izredno draga in je še daleč od vsakdanje uporabe. Foto celice pridejo v poštev torej tam, kjer je do¬ volj sonca in v bližini ni električne napeljave, pa rabimo elektriko. Tako napaja mnogo radijskih postaj na svetilnikih na morju, na jadrnicah in se¬ veda preskrbuje z električno energijo satelite. Pojavile so se celo ideje, da bi v vesolje poslali sa¬ telite z več 10 kvadratnih kilometrov velikimi plo¬ ščami iz foto celic, ki bi energijo pošiljali na Zem¬ ljo. No, to pride morda na vrsto v naslednjem ti¬ sočletju. Energija vetra Uporaba energije vetra je stara že več tisočletij. Že tisoč let pred našim štetjem, pa raje še neko¬ liko prej, so stari Egipčani in drugi narodi pluli na Slika 3. Risba velike vetrnice (GROWIAN), ki jo postav¬ ljajo v Zvezni republiki Nemčiji. Stolp je visok 95 metrov, vsaka elisa pa 50 metrov. Ima moč 3 MW 358 TIM 9 • 82/83 jadrnicah in tako izkoriščali veter za transport. Tudi mlini na veter, v katerih so mleli žito, so pra¬ davna iznajdba. Velike vetrnice so uporabljali tudi za črpanje vode iz vodnjakov in v namakalnih si¬ stemih. Vidimo, da so ljudje že davno spoznali uporabnost energije vetra. Veter pa ne piha povsod enako. Kako močan je in koliko dni letno piha, je odvisno od oblike pokraji¬ ne. Največ vetra pričakujemo v obmorskih krajih in v ravninah. Veter je ponavadi tudi močnejši ne¬ koliko više nad pokrajino, tik ob zemlji pa ga za¬ ustavijo manjši griči in gozdovi ter podobne ovire. Moderne naprave za izkoriščanje vetra so veči¬ noma v razvojni fazi. Moderne vetrnice so še naj¬ bolj podobne dvo- ali trikrakim letalskim propeler¬ jem. Stojijo pa na visokih strebrih. Moč vetra v vi¬ šini okoli 100 metrov nad zemljo lahko doseže tudi do 700 W/m 2 . Naprave za izkoriščanje vetra delimo po velikosti v tri skupine: — manjše naprave, moči 1 do 10 kW, ki so pri¬ merne za posamezne hiše, počitniške hišice ali kmetije. — srednje naprave, moči okoli 100 kW, ki so na¬ menjene za skupine hiš, včasih so priključene še na električno omrežje, tako da lahko višek elek¬ trike pošiljajo v električno mrežo in k drugim po¬ rabnikom. Nadaljevanje v 10. št. timova zgodbica Fredric Brown Poskus Prevedel Mitja Zupančič »Prvi časovni stroj, gospodje,« je profesor John¬ son ponovno oznanil svojim kolegom. »Pravza¬ prav je le majhen poskusni model. Deluje le na predmete, ki tehtajo manj kot 1500 gramov, in na razdaljo do dvanajst minut v preteklosti in prihod¬ nosti. Vendar deluje.« Mali model je bil podoben majhni poštni tehtnici, s to razliko, da je imel na delu pod krožnikom dve številčnici. Profesor Johnson je dvignil majhno kovinsko kocko. »Naš poskusni predmet,« je rekel, »je me¬ deninasta kocka, ki tehta 522 gramov. Najprej jo bom poslal pet minut v prihodnost.« Sklonil se je in nastavil eno od številčnic na ča¬ sovnem stroju. »Glejte na svoje ure,« je rekel. Pogledali so na ure. Profesor Johnson je kocko narahlo položil na krožnik naprave. Izginila je. Pet minut pozneje, do sekunde natančno, se je spet pojavila. Profesor Johnson jo je pobral. »Zdaj pa pet minut v preteklost.« Nastavil je drugo številčnico. Držeč kocko v roki, je vrgel pogled na svojo uro. »Šest minut manjka do treh. Tokrat bom sprožil meha¬ nizem s tem, da bom položil kocko na krožnik, točno ob treh. Torej bi morala kocka pet minut pred tretjo izginiti z moje roke in se pojaviti na krožniku — pet minut preden jo položim tja.« »Kako pa jo potem morete položiti tja?« ga je vprašal eden od kolegov. »Ko se ji bom približal z roko, bo kocka izginila s krožnika in se pojavila na moji roki, da jo bom lahko položil tja. Ob treh. Zapomnite si.« Kocka je izginila z njegove roke. Pojavila se je na krožniku časovnega stroja. »Vidite? Pet minut preden jo bom položil tja, je že tam!« Eden od njegovih kolegov se je namrščeno za¬ strmel v kocko. Vprašal je: »Kaj pa, če bi se zdaj, ko se je kocka že pojavila, pet minut preden jo boste položili tja, premislili in je ne bi položili tja? Ali ne bi prišlo do kakšnega paradoksa?« »Zanimivo vprašanje,« je rekel profesor Johnson. »Na to nisem pomislil, a zanimivo bo poskusiti. No prav, ne bom....« Nobenega paradoksa ni bilo. Kocka je ostala na svojem mestu. Toda ves preostali del vesolja, skupaj s profesorji, je izginil. TIM 9 • 82/83 359 timovi oglasi PRODAM ali zamenjam odlitek epoxy trupa jadralnega mo¬ dela Cirrus 75 za servomotor Multiplex (Best. Nr. 5054 ali 7006), lahko pa tudi servomo¬ tor Simprop, primeren za ja¬ dralne modele. Rudi Korber 63313 Polzela 136 tel. 063/720-047 GRAMOFON TURANDOT 2x40W, EUROPHON (kaseto¬ fon + radio) 2x40W in plošče (rock) ugodno prodam; zame¬ njam tudi plošče za plošče ali neposnete kasete. Vse je od¬ lično ohranjeno. Emil Vagner Goriška 8 62000 Maribor KUPIM sheme kvalitetnejših HI-FI ojačevalnikov, predoja- čevalnikov, mešalcev, equali- zerjev itd. Načrti naj vsebujejo shemo tiskanega vezja in opis izdelave. Kupim revijo SAM 2/80 — plačam 100 din. Jordan Škerjanc V.P. 6002T5-1 19002 Zaječar KUPIM ali zamenjam za elek¬ tromotor 6 do 12 V kvader balse 200x400x4,5 ali 6mm. Luka Lukšič Adamičeva 7 68000 Novo mesto PRODAM ojačevalnik 2x20W (brez predojačevalnika) z inte¬ griranim vezjem TDA 2030 brez ohišja. Marjan Hočevar Kristanova 26 68000 Novo mesto tel. 068/24-784 od 14. do 16. ure KUPIM integrirano vezje AY-3-8500. Integrirano vezje naj bo lepo ohranjeno in malo rabljeno. Aleksander Iričanin Prisoje 8 66000 Koper tel. 06626-473 NUJNO kupim načrt za izde¬ lavo električnega klavirja, ki naj ima najmanj dve oktavi. Po možnosti naj bo besedilo v slovenščini. Roman Kelhar Kvedrova 11 61110 Ljubljana tel. (061) 455-881 dopoldne do 12. ure PRODAM: RC naprave, RC modele, nedokončano maketo železnice »N«, lokomotive, va¬ gone, hišice..., material za gradnjo, orodje. Prodam še mikroračunalnik SINCLAIR Zx81 in kalkulator TI-58. Ljubo Zanoškar Prešernova 15 61000 Ljubljana tel. 061/265-161/409 dopoldan tel. 061/225-495 popoldan KUPIM Tim letnik 13,14,18,19, vse številke, in letnik 15, št. 1. Matija Hiršenfelder Stara Loka 152 64220 Škofja Loka tel. 064/61-418 v sredo od 20. do 21. ure, v soboto od 10. do 12. ure KUPIM integrirano vezje TBA 641 B12. Matjaž Kranjc Heroja Slaka 11 68210 Trebnje PRODAM napravo za daljinsko vodenje modelov GRAUPNER VARIOPROP 12S (oddajnik, sprejemnik, 4 servomotorji, akumulator, kvarci, stikalo), RC model avtomobila z novim motorjem SUPER TIGRE X 21 — CAR in modelarski motor HB-20 (3,27ccm). Damir Metelko Celjska 58 63250 Rogaška Slatina tel. 063/811-086 PRODAM električno stezo za avtomobilčke, in sicer nasled¬ nje dele: 10 krivih in 8 ravnih tirov, 24 ograjic, 4 velike pod¬ stavke, 2 srednja in 4 nizke podstavke, 67 sponk, 2 regula¬ torja, 2 avtomobilčka in stabili¬ zator na baterije. Prvemu kupcu bom dodal še nekaj, kar sedaj ne povem. Emil Kalan Gradnikova 87 64240 Radovljica PRODAM železnico po HO si¬ stemu z dodatnimi deli in kom¬ plet Gitara za vsakogar, ki vse¬ buje 4 knjižice in ploščo. Tomaž Kosmač Pot Draga Jakopiča 7 61231 Črnuče KUPIM sestavljanko (komplet) aviona za DV. Prednost Imajo uvoženi modeli, premer kril pa naj bo 120 cm ali več. Alojz Čarman Sp. Pirniče 15 61215 Medvode NUJNO kupim kolutni magne¬ tofon z nekaj koluti ter trenažer za DV helikopter. Franc Volk Podgorje 2 63320 Titovo Velenje KUPIM integrirana vezja NE 5044, MC 3357 in LM 324 za DV. Biti morajo brezhibna. Janez Leskovec Vojskarska 27 65280 Idrija KUPIM malo rabljen motor s prostornino 10 ccm WEBRA, P DP ali drugi in načrte KWIK FLY MK!, BEST-NR 4629 MAXI 4639, CIRUS 4229 in druge. Kupim tudi Graupnerjev kata¬ log FS 82. V poštev pride tudi zamenjava za TV igre CONIK COLOR s pištolo, vse odlično ohranjeno. Z motorjem naj bo še ena elisa, spiner in resona¬ tor ali Izpušnlk. Savo Vranac V. P. 6002T 5—2 19000 Zaječar PRODAM skoraj nov in nerab¬ ljen ELEKTRO-PIONIR. Pro¬ dam tudi brezhiben avtomo¬ bilček za avtocesto (1 kos). Cena po dogovoru. Alojz Čarman Sp. Pirniče 15 61215 Medvode. LETALSKI, raketni, ladijski modelarji in klubi mladih teh¬ nikov! Prodam večje količine različnega modelarskega ma¬ teriala, predvsem letvice raz¬ ličnih dimenzij iz smrekove¬ ga, lipovega lesa in balse, ki jih po želji tudi narežem. Lojze Kalinšek Sp. Brnik 3 64207 Cerklje 360 TIM 9 • 82/83 KUPIM ojačevalnik moči od 2x20W do 2x50 W. Lahko je narejen doma ali pa v KIT izvedbi. Kupim tudi par bok¬ sov, moči, ki ustreza moči oja¬ čevalnika. Stanko Čurin Starše 79Č 62205 Starše PRODAM nov kompleten da¬ ljinsko voden gliser z motor¬ jem THUNDER-T1GER 2,5 ccm. Andrej Holc Podpeč 65 61352 Preserje PRODAM parček kvarcov za DV (27,015 MHz), kvarc 26,610 MHz, regulator Sanwa (elek¬ tronski 12 V, 4 A). Tadej Komavec Gregorčičeva 13 65000 Nova Gorica PRODAM naslednje KIT kom¬ plete: LED, TEST, LED merilec bencina, merilnik kapacitivno- sti in uporabnosti na zvočni signal, 1—10-kanalnl light show, 3—10-kanalni light show z bežečo lučjo, ojačeval¬ nik (4W, 7W, 10W, 15W), pre- dojačevalnik z regulacijo tonov, VU meter na 12 LED, gong z raznimi melodijami, UKW oddajnik (0,5 W, 1,25W), sirene (KOJAK 5W, ladijska, elektronska), generator zvoč¬ nih efektov, kviz Indikator, re¬ gulator svetlobe, domofon, utripalnik na LED, lovonees efekt. Izdelujem tudi 2—10-ka- nalne light shovve. Prodam tudi večje količine (za odgovor pri¬ ložite znamko). Ma.a Zaplotnik Stružnikova 26 64208 Šenčur NUJNO kupim 2—6-kanalni DV oddajnik, sprejemnik In 2 servo-motorja. Cena naj ne presega 2000 din. Boštjan Pivk Cegelnica 30 64202 Naklo Tel. (064) 74-202 BOKSE 30 W; dva El kolutna vlsokotonca 20 W in 3-kanalni light-shovv prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo. Damijan Bergant Staneta Žagarja 22 64240 Radovljica PRODAM foto-tranzlstor 2N 5777 (darlington), indikator 100|xA, IC s štirimi operacij¬ skimi ojačevalci (2 kosa), malo rabljena kolesa za rolko JAGER, 3 kose tuljav 12 mH (v enem ohišju sta dve tuljavi, eno tuljavo 2,5 mH, 250 W VTF dušilko in 2 kosa 80 W VTF žar¬ nic (primerni za Izdelovanje ti¬ skanih vezij po foto postopku). Danilo Gregorc Mali vrh n.h. 61293 Šmarje-Sap KUPIM ohranjen letalski 1,5 ccm motorček z ellso ter knjigo TZS Kako deluje? I., II. del. Simon Požar Ul. 25. maja 28 66258 Prestranek PRODAM bat s cilindrom za motor 21 xcav SUPER TIGRE, RC avto, načrt za RC avto in disk zavore, usmernik 0—12V v ohišju, zvočni omarici 5W 8 ohmov z vgrajenim bosterjem 2x3 W. Prvemu kupcu dodam čoln za MČ 1 — MC 4. Robi Simončič Gradnikova 13 65213 Kanal Tel. (065) 51-095 PRODAM HO sistem: 40 krivih tračnic, 5 ravnih tračnic, 1 desno in 1 levo ročno zavoro, 1 desno avtomatično kretnico, 1 križišče, 5 odžaganih tračnic, 1 transformator na 3 baterije 4,5V N sistem, 4 vagone, 1 lo¬ komotivo z manjšo okvaro, 2 ravne tračnice, 8 krivih, 1 transformator na 3 baterije 4,5V. Uroš Čufer Adamičeva 4 61000 Ljubljana Tel. (061) 573-984 PRODAM hišni računalnik ZX-81 z vsemi dodatnimi pri¬ ključki: karakteristike so 8 kbyt RAM spomina, z napajalnikom in velikim številom programov. Prodam tudi plastični trup DV modela CIRRUS (1,9 m) in ve¬ liko programov za ZX-81, 12 kosov Ni-Cd akumulatorčkov MATSUSHITA s karakteristi¬ kami 1,2 V — 500 mAh. Goran Kovačič I. L. Rlbara 3 42321 Mala Subotica Tel. (042) 85-412 PRODAM avto-boks (par) 45W; 45—20000Hz; 4 ohml, teža i,7kg kos. Kupim ali za¬ menjam za boks walkie-talkie, dometa od 5 km naprej. Miran Cvetko Greenwiška 12 62000 Maribor tel. (062) 39-241 do 12. ure ali zvečer od 20. ure dalje PRODAM štiri 25 W bas in dva 40 W bas zvočnika. Vsi imajo 40-ohmske upornosti. Prodam tudi večjo količino tropskih akvarijskih ribic GUPY. Kupim pa 100—120 W bas zvočnik, primeren za bas kita¬ ro. Upornost naj bo 4 oh me. Ljubo Prešeren Tavčarjeva 3 62310 Slovenska Bistrica tel. (062) 611-450 NUJNO kupim mali eksplozij¬ ski motorček, primeren za čoln, s prostornino od 1,5 do 3,5 ccm, z resonančno cevjo, nekaj rezervnimi svečkami, gorivom in vztrajnikom. Za zgoraj navedene stvari pro¬ dam ali zamenjam elektro DV avto z napravo. Boris Dolničar Rašiška 8 tel. (061) 571-917 61000 Ljubljana KUPIM napravo za vodenje modelov, na tri ali štiri servo- mehanizme, ali pa jo zame¬ njam za RC letalo MUHA s COX 0,8 ccm babe bee (navitim) brez svečice in RC napravo ACOMS brez kvarc kristalov (možno doplačilo). Prodam tudi bežeče luči. Miran Gosak Delakova 9 61000 Ljubljana IZDELUJEM drevesa in smreke različnih velikosti In vrst, odvi¬ sno od sistema železnice (Z, N, TT, HO). Velikost dreves in smrek je od 6 do 10 cm. Pri na¬ ročilu navedite sistem želez¬ nice in kaj želite oziroma veli¬ kost izdelkov po želji. Pri naro¬ čilu nad 10 kosov vam priznam 20% popusta, plačate po po¬ vzetju. Naročeno prejmete v roku 15 dni. Niko Grabnar Vir, Tolstojeva 3 61230 Domžale slikovna križanka Pavle Gregorc O ORODJA frMODELAR AVITE KLUBIH IN KROŽKI RODJ ELAVC ME MO' lOAMATERSKI IN ELEKTR IATERI VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU, VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V MODELARSKI KOMPLETI, MATERIAL TEHNIČNE IGRAČE — ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, AVTOMOBILSKI MODELI, KONSTRUKCIJSKI KOMPLETI. LJUBLJANA, STARI TRG 5 trgovina z amaterskim in tehničnim