14. december 1973 • Leto IX. št. 36 (206) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini
TRIADNE VODE ZALILE JAMI SKALE
IN
ZNOVA PRIKLJUČENA NA OMREŽJE
PET DNI PRED ROKOM SO BILA KONČANA OBSEŽNEJŠA REKONSTRUKCIJ-SKA DELA V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ 3 • ZADNJE DNI JE DELAL,O V ŠOŠTANJU NAD 500 DELAVCEV IN STROKOVNJAKOV • VSI SO SI RESNIČNO ZASLUZILI PRIZNANJE
Čeprav so predstavniki Termoelektrarne Šoštanj vseskozi zatrjevali, da potekajo večja rekonstrukcij-ska dela pri odpravi konstrukcijske pomanjkljivosti na 275 MW agregatu Ter-moelektrane Šoštanj s programom in da je mogoče pričakovati začetek ponovnega obratovanja Termoelektrarne Šoštanj 3 v nedeljo 16. decembra, kot je bilo določeno s programom, smo vendarle pričakovali, da bodo dela opravljena pred rokom. Tako se je tudi zgodilo.
V torek, 11. decembra, so po uspešno opravljenem toplem tlačnem preizkusu kotla, ki mu je sledil še en hladni tlačni preizkus, ob 11,45 znova zakurili kotel Termoelektrarne Šoštanj 3. Napočile so ure pričakovanja. Oči vseh, ki so bili tega dne v Šoštanju, so bile uprte v instrumente v komandnem prostoru Termoelektrarne Šoštanj 3. Takrat, ko so znova začeli kuriti kotel, so prišli med delavce tudi predsednik odbora prisilne uprave Tone Bole, predsednik velenjske občine Nestl Žgank ter politični sekretar komiteja OK ZK Franjo Korun.
Rekonstrukcijska dela so prestala prve preizkušnje in tako so po uspeli sinhronizaciji Termoelektrarno Šoštanj 3 v torek, 11. decembra, ob 17.35 znova priključili na omrežje. Na voljo bo spet po 6 milijonov kWh električne energije več.
Ko so v soboto, 24. novembra, začeli v Šoštanju z obsežnimi rekonstrukcijski-mi deli, so delavci in strokovnjaki zatrdili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da skrajšajo čas del in tako pomagajo ublažiti posledice omejitev dobav električne energije. Rezultat prizadevanj je zdaj že znan: obsežna rekonstrukcijska dela v Termoelektrarni Šoštanj 3 so bila
opravljena 5 dni pred rokom, predvsem zaradi izredne prizadevnosti in delovne pripravljenosti vseh zaposlenih, ki so sodelovali pri delu, kljub temu, da jim je skorajda vse dni nagajalo vreme. Zadnje dni je bilo na delu v Termoelektrarni Šoštanj 3 nad 500 dela vcev-mon ter j ev mariborske Hidromontaže, beograjske TOZD Minle, ljubljanskega Izolita, domače Termoelektrarne (teh je bilo nad 250) in zahodnonemške tvrdke Babcock, ki je dobavila kotel in tudi naročila vsa ta obsežna dela.
Rekonstrukcijska dela na 275 MW agregatu v Šoštanju so bila resnično obsežna, saj so morali zraven konstrukcijske pomanjkljivosti na kotlu na koti 44, to je na delu, kjer se kotel zoži in kjer je prihajalo ob zaustavitvah zaradi preobremenjenosti do poškodb cevi, opraviti še vrsto drugih del. Med deli so vgradili v Termoelektrarno Šo-
v torek
zbor
banke
Na 3. rednem zboru u-pravljavcev velenjske podružnice Ljubljanske banke, ki bo v torek v prostorih podružnice, bodo najprej poslušali poročilo predsednika izvršilnega odbora Iva Jamnikarja o delu odbora, zatem pa bodo obravnavali predlog dogovora o poslovni politiki Ljubljanske banke za naslednji dve leti ter predlog ukrepov za uresničitev poslovne politike za leto 1974. Izvolili bodo tudi 4-člansko delegacijo podružnice za zbor banke in razpravljali o predlogu za pridobitev statutsa podružnice s svojstvom pravne osebe.
štanj 3 nad 60 ton razne opreme, delavci Izolita pa so za zaščito porabili dva velika vagona volne itd.
Pet dni pred rokom je torej začela obratovati Termoelektrarna Šoštanj 3. Zdaj, ko imamo velike težave zaradi pomanjkanja energetskih virov, je vnovičen začetek obratovanja 275 MW agregata Termoelektrarne Šoštanj 3 še posebej pomemben, saj bo omogočil normalizacijo proizvodnje in življenja nasploh. Pomembno ob tem je, da se je pri teh delih znova manifestiralo tudi bratstvo in enotnost naših delavcev, saj so monterjem Hidromontaže takoj priskočili na pomoč najboljši delavci beograjskega Minela, ki jim tudi gre zasluga za to, da je bila rekonstrukcija predčasno končana. Prav vsi, ki so delali v Šoštanju, so si s predčasno opravljeno in uspešno končano nalogo resnično zaslužili priznanje!
Nenadni vdor triadnih voda v jamo Skale in zahodni del jame Preloge močno ovira velenjske rudarje v prizadevanjih, da bi nakopali kar največ lignita. Decembra bodo rudarji nakopali 40 tisoč ton lignita manj, kot so načrtovali.
Vode, katerih dotok jc znašal do 15 kubičnih metrov v minuli, ^o v noči od sobote na nedeljo najprej zalile jamo Škale, pozneje pa še zahodna polja jame Preloge, kjer so preplavile glavni transporter. Takoj po vdoru triadnih voda so rudarji stopili v akcijo, saj je bilo treba zaščititi motorje, stiskalne naprave in drugo opremo. Ker se dotok vode ni zmanjšal, črpalke niso mogle spraviti iz jam vode. Velenjčanom so v nesreči priskočili na pomoč rudarji iz rudnika Zagorje in rudnika živega srebra Idrija, ki so posodili močnejše črpalke.
Tri dni so si velenjski rudarji ,ki so delali v izredno težavnih pogojih, saj je voda segala do kolen, delali pa so po dvanajst ur skupaj, prizadevali da bi čimprej usposobili za redno proizvodnjo zahodna polja jame Preloge. Kot je povedal tehnični direktor rudnika lignita Velenje, dipl. ing. Dušan Pipuš, so v torek, 11. decembra v |zahodnem delu jame Preloge že nakopali jjrve tone lignita, saj so tedaj transporter že usposobili za delo. Dan pozneje so že Izačeli postopoma z rednim delom tako, da io načrtovali za četrtek, 13. decembra izkop 12 tisoč ton lignita.. Na delovišču zahodnega dela jame Preloge so vključili tudi proizvodne delavce rudarskega šolskega centra Velenje, ki so do sobote delali v jami Skale. Ta jama je še naprej pod vodo in za zdaj še ne vedo, kdaj jo bodo toliko usposobili, da bo mogoče začeti z rednim proizvodnim delom. Hkrati z začetkom redne proizvodnje v zahodnih poljih jame Preloge pa potekajo tudi očiščevalna dela, saj so triadne vode nanesle na vsej poti do kote 62 velike količine lignita, lesa in gramoza.
Od četrtka naprej računajo na rudniku lignita Velenje, da bodo na dan pridobili okoli 12 tisoč ton lignita. Proizvodnjo v jamah Preloge bodo namreč povečali, čeprav bodo težave pri spravilu premoga, ker so zmogljivosti izvoznega jaška Preloge omejene, jama Škale pa je že bila priključena na nov izvozni nadkop Pesje. Računajo, da bodo v mesecu decembru nakopali okrog 323 tisoč ton premoga kar je za 40 tisoč manj kot so načrtovali.
V ponedeljek, 10. decembra se je sešel na izredno sejo svet delegatov rudnika lignita Velenje in obranaval naloge, ki so pred delovnim kolektivom spričo te nove proizvodne težave. Člani sveta delegatov so se zavzeli za optimalno mobilizacijo vseh, da s skupnim delom omilijo posledice vdora triadnih voda. Škode podrobneje še ni mogoče oceniti, bo pa kar precejšnja.
V	sedanjem trenutku pa so najpomembnejša prizadevanja za kar največji izkop premoga. Zato je svet delegatov priporočil vsem rudarjem, da bi delali tudi zadnjo nedeljo v letu to je 30. decembra normalno, v vseh treh izmenah.
Vdor triadnih voda v jami Pesje in Preloge ne bo vplival na dobave lignita termoelektrarni Šoštanj. Že zdaj so si velenjski rudarji prizadevali, da bi zagotovili zadostne količine premoga za normalno optimalno proizvodnjo v termoelektrarni Šoštanj.
V	mesecih september, oktober in november so, na primer, nakopali 1 milijon 3 tisoč ton lignita, termoelektrarni Šoštanj pa so ga odpremlli 691 tisoč ton. V letošnjem letu bo prišlo Iz rudnika lignita Velenje okrog 3,862 tisoč ton lignita, kar je 62 tisoč ton več kot določa proizvodni načrt. Če pa ne bi bilo zadnjih težav bi letošnji izkop premoga v Velenju presegel 3,9 milijona ton. Pomembno ob tem je, da bodo več kot 400 tisoč ton premoga nakopali velenjski rudarji v letu 1973 v nadurnem delu, to je ob sobotah, nedeljah in praznikih.
ODLAŠANJA
V začetku tega meseca je bila v prostorih rudnika lignita Velenje seja odbora za energetiko centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Obravnavali so aktualne probleme uresničevanja politike družbenogospodarskega razvoja v tem letu ter predlog resolucije o osnovah politike družbenogospodarskega razvoja v prihodnjem letu.
V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI
V naslednji številki Našega časa bomo objavili razpis javne licitacije za oddajo parcel za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v so-seki Gorice (Šalek-Bev-če).
Ocenili so, da je zaostajanje v razvoju in nezavidljiv gospodarski položaj energetike, še zlasti premogovnikov, najbolj zanesljiv dokaz za to, da ne uresničujemo s srednjeročnim načrtom od leta 1971 do 1975 zasnovane politike prednostnega razvoja energetike, na škodo vsega gospodarstva. Odbor tudi ugotavlja, da iz predloga resolucije ni razvidno, kako bomo v prihodnjem letu reševali zelo aktualna vprašanja pomanjkanja energije, ki je osnova za zagotovitev predvedene stopnje razvoja družbenega proizvoda.
Da bi presegli stanje, v katerem so se znašle temeljne veje energetike ter izboljšali družbenogospodarski položaj delavcev zaposlenih v teh panogah, posebno rudarjev, so zahtevali, da je treba še v tem letu ter v prihodnjem sprejeti v temeljnih organizacija združenega dela, organizacijah združenega dela ter skupnosti združenega dela ustrezne ukrepe za notranjo utrditev iin organiziranost na podlagi ustavnih dopolnil. Določiti je treba naloge, ki izhajajo iz skle-
pov 36., 39. in 44. seje predsedstva ZKJ s tem, da se brez odlaganja začnejo uresničevati cilji srednjeročnega razvojnega načrta ter sprejmejo družbeni dogovori o politiki dolgoročnega razvoja energetike, nadaljnjih zmogljivostih
elektrogospodarstva in premogovnikov ter družbeni dogovor o načinu financiranja oblikovanja cen električne energije in energetskih goriv. S posebnim dogovorom, ki mora temeljiti na enakopravnem položaju, določenih pravicah in obveznostih potrošnikov električne energije in elektrogospodarskih organizacij, je treba zagotoviti trajen mehanizem zagotavljanja sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in premogovnikov. Z družbenimi dogovori ter samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter v zvezi s predpisi o minimalnih osebnih dohodkih pa je treba tudi zagotoviti, da bodo plače rudarjev med najvišjimi na lestvici osebnih dohodkov po panogah in dejavnostih.
v Velenju
VELENJE, 11. decembra
— Republiški sekretariat za delo in republiški zavod za zaposlovanje sta pripravila v Velenju posvetovanje o značilnostih gibanj in aktualni problematiki zaposlovanja v SR Sloveniji. Udeležili so se ga predstavniki znanstvenih institucij, organizacij združenega dela in komunalnih zavodov za zaposlovanje.
Po uvodni besedi republiškega sekretarja za delo Pavla Gantarja so udeleženci posveta poslušali referate o »Značilnostih in aktualnih problemih na
področju zaposlovanja« (Rudi Mahkota, dir. republiškega zavoda za zaposlovanje), »Zaposlovanje v družbenoekonomskih načrtih« (Ivan Lapajne, namestnik direktorja zavoda SR Slovenije za planiranje), »Problematika zaposlovanja delavcev iz SR Slovenije v tujini« (France Presetnik, pomočnik republiškega sekretarja za delo) in »Predlog zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer začasne nezaposlenosti« (Rado Mik-lič, pomočnik republiškega sekretarja za delo).
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
obvešča da bo tudi to sezono organizirala v sodelovanju s firmo »BAGAT« začetni in nadaljevalni
TEČAJ
krojenja in šivanja
Prijave sprejema do vključno 25. januarja 1974. Prijavite se lahko osebno ali po telefonu št. 85 153. Tečaj je organiziran tako, da je prilagojen izmenskemu delu slušateljev.
PREPOTREBNA NOVA POSEBNA ŠOLA
ELEKTROGOSPODARSKI ŠOLSKI CENTER
Zakaj dopuščamo, da otrooi občutijo razliko
MARIBOR Smetanova ulica 6
RAZPISUJE
vpis v I. razred
Kljub temu, da v Velenju stojijo tri bolj ali manj nove šole, je šolskih klopi v njih premalo. Sedaj prihaja na osnovne šole Antona Aškerca, Gustava šiliha in Miha Pintarja-Toleda nekaj manj kot tri tisoč učencev, ki imajo pouk v dveh izmenah. Zaradi nenehnega porasta prebivalstva in vse večjega števila šoloobveznih otrok bodo prisiljeni na omenjenih šolah že prihodnje leto uvesti triizmenski pouk, če bodo hoteli omogočiti šolanje vsem otrokom. Poleg prostorov za učilnice, na velenjskih šolah že zdaj primanjkuje tudi ustreznih prostorov za druge dejavns.ti. Tako ni rešen problem celodnevnega bivanja otrok v šolah, svojega poslanstva pa ne morejo opravljati tudi svobodne dejavnosti.
nih, med drugim tudi bazen, ki pa je zdaj zaprt. Vem, da so bili ti objekti potrebni. Toda ali ni še veliko bolj potrebna posebna šola. To je naša dolžnost do otrok, do učeiteljev, ki delajo v nemogočih pogojih. Zato si moramo prizadevati vsi, tudi tisti, katerih otroci ne hodijo v to šolo, da bo prihodnje leto nova posebna šola vendarle stala.
Slavko Ramšak: »Zelo hudo je za tiste starše, kjer hodi eden otrok v posebno šolo drugi pa v osnovno. Ti otroci najbolj obču-
DELOVODSKE ŠOLE ELEKTRO STROKE V ODDELKU PRI
DELAVSKI UNIVERZI VELENJE
Pogoji za vpis:
-— končana poklicna šola elektro stroke — 3 leta delovne prakse v poklicu
Kandidati morajo do 18. 1. 1974 osebno predložiti Delavski univerzi Velenje prošnjo za vpis, kolk. z 2 din državne takse.
Vse druge informacije dobijo kandidati na Delavski univerzi Velenje in sicer vsak dan razen sobote od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure.
Šola bo predvidoma pričela z delom v začetku februarja 1974.
SLAVKO RAMŠAK
Ravnateljica LEOPOLDA LUKlC
smo jo vprašali, kaj misli o sedanji šoli:
»Zelo si želimo, da bi tudi mi imeli lepo, veliko in svetlo šolo ter veliko telovadnico. Zdaj smo v zelo majhni učilnici in' komaj se prerinemo do svojih klopi. Tovarišica pa do zadnjih klopi sploh ne more. Tudi prostora za garderobo nimamo. Plašče imamo kar na hodniku. Tudi čevlje, ki jih imamo kar na stopnicah, pogosto zamenjujemo. Če bi imel vsak svoj prostor zanje, se to seveda ne bi dogajalo.« K našem pogovoru o potrebnosti nove posebne šole, smo poleg ravnateljice Leopolde Lukič pritegnili še tri starše.
Milka Pongrac: Vesela sem, da lahko spregovorim o problemu, ki me resnično teži. V to šolo hodita dva sinova. Že tako so prikrajšani za marsikaj v življenju, zato ne morem razumeti, da družba tako dolgo pušča ob strani problem gradnje nove posebne šole. Zakai to šolo zapostavljajo. Pri vsem tem ne vidim le svojih dveh otrok. Ampak v tem problemu gledam več kot sto prizadetih otrok in njihove starše. Obenem pa se čudim, da lahko učiteljski kolektiv v tako slabih pogojih
jože klemenclc
sploh še vztraja in izpolnjuje svoje družbeno poslanstvo. Ce bi bila jaz na njihovem mestu, ne bi hotela delati v takšnih razmerah. Sin mi nenehno pravi, kako lepo je bilo na osnovni šoli, kjer so imeli svetle učilnice, veliko telovadnico. Tega pa na por sebni šoli nimajo. Nepre| stano sprašuje, kdaj bodf, imeli podobno šolo kot jo imajo drugi. zelo si želiml to je moja največja novo letna želja, da bi v prihod njem letu stala v Velenju lepa, nova posebna šola.«
»Pred dnevi sem dobila na občini trdno obljubo, d£ se bomo prihodnje leto preselili v novo šolo,« je pristavila ravnateljica. »Pre-) pričana sem, da se bo tq resnično zgodilo, saj je v takšnem stanju, da je dele v njej skoraj nemogoče. VJ petih učilnicah se izmenju-i je v dveh izmenah 11 oddelkov. Za prvi in drugi razred smo morali celo u-" vesti tri izmene. Otroci nei le da so brez telovadnice^ nimajo tudi niti zasilnega) igrišča ob šoli. Lani smo si, sami očistili igrišče pri vrt-' cu ob Stanetovi cesti. U-j čenči so poželi vso travo.
MILKA PONGRAC
Zal pa so precej prostora zasedli posamezni občani, saj je to igrišče postalo pravo odlagališče raznega gradbenega materiala pa tudi smeti. Prav tako smo se hodili v preteklem šolskem letu kopat v bazen. Zdaj tudi to ni možno, ker je zaprt. In ko prihajajo o-troci na redne šolske preglede, zdravniki pogosto u-gotavljajo okvare na hrbtenici. Na šoli tudi nimamo pravega prostora za kuhinjo. Ta služi najprej za pripravljanje obrokov za malico, zatem imajo v njej učenci gospodinjski pouk, v posameznih dnevih pa še šivanje.«
Jože Klemenčič: »Če govorimo o odpravljanju so-cilanega razlikovanja, bi si morali še posebej prizadevati, da ne bi bilo razlik med učenci posebne in o-snovne šole. Veliko stvari je bilo v Velenju zgraje-
tijo razliko. Otroka se doma pogovarjata in učenec z osnovne šole pravi: ,Mi i-mamo lepe in svetle učilnice. veliko telovadnico, v kateri je precej žog. Učenec s posebne šole pafn-ka kateri je precej žog.' Učenec s posebne šole pa: ,Mi pa tega nimamo.' Zakaj dopuščamo, da otroci sami občutijo to razliko?!«
Teh zakajev je bilo v času pogovora izrečenih zelo veliko. Ze dolgo jih starši, katerih otroci obiskujejo posebno šolo, ponavljajo. Prepričani smo, da jih prihodnje leto ne bodo več izrekali zato, ker moramo vsi pomagati, od delovnih organizacij do slehernega občana, da bo prihodnje leto nova posebna šola resnično stala. Pokazati in odgovoriti moramo tistemu očetu, ki je rekel: »Če bi tudi oni zgoraj imeli otroke v tej šoli, bi šola danes že stala.« Prepričati in dokazati mu moramo, da vsi hočemo tem otrokom in u-čiteljicam boljše delovne pogoje, lepe svetle in velike učilnice ter veliko telovadnico polno žog.
oist zrak dolini
V soboto, 1. 12. 1973 ponoči je neznan storilec (ali storilci) na dveh točkah hkrati zažgal smetišče v Skalah. Prav isto se je pripetilo 15. 6. t. 1. ob 23. uri zvečer. Stroški gašenja v juniju so znašali preko 40.000 din, sedaj v decembru pa bodo vsaj enkrat višji.
Tu ni všteta največja škoda, ki je prizadejana občanom in je tudi ni možno oceniti: cela Šaleška dolina je za 3 tedne (toliko časa je trajalo gašenje ognja) zadimljena s plini škodljivimi zdravju — tudi smrad ni prijeten.
Da so ti požigi organizirani in namerni, ugotovimo po dejstvu, da se to vedno pripeti ponoči po odhodu stražarja in na več oddaljenih mestih hkrati. Komunalno obrtni center, kot •upravljalec smetišča, je v
tem letu z raznimi ukrepi in močnim prizadevanjem dosegel, da v smetišču ni gorelo od 6. 7. 1973 do 1. 12. 1973, to je 145 dni in so bili dani pogoji, da bi takšno stanje ostalo.
Zelo smo ogorčeni, ker se je incident z zažiganjem ponovil Navedimo še primer, da je bila ponoči odstranjena velika opozorilna tabla — celo jekleno cestno zaporo so demontirali neznani storilci v noči med 23. in 24. 11. 1973.
V Šeleški dolini moramo odstraniti okrog 200 m3 raznih odpadkov. To ni enostavno, ker so ti odpadki gorljivi, eksplozivni, smrdljivi, tekoči ipd.
Z večjimi denarnimi sredstvi je zanesljivo in neškodljivo odstranjevanje odpadkov lahko izvedljivo. V našem primeru pa, ko so sredstva zelo omejena (saj ne želimo velikih izdatkov za smeti), je sedanje distri-buirano odlaganje odpadkov še kar primeren način odstranjevanja, vendar se lahko vsak hip najde brez-vestnež ter požge posamezna odlagališča, kot se je zgodilo v prej omenjenih primerih.
Enako, če ne še veliko bolj, so pereče razmere na posebni šoli v Velenju. V to šolo prihaja 129 učencev v treh izmenah. Na enega učenca ne odpade niti poldrugi kvadratni meter površine. Če bi upoštevali še tiste učence, ki bi jih morali prešolati s podružničnih šol,* bi imel en učenec na volčjo natanko 1,17 kvadratnih metrov površine. Ze ti podatki zgovorno kažejo, da je gradnja nove posebne šole (predvidena je bila že lani) kot tudi četrte osnovne šole upravičena, nujna, prepotrebna.
Posebno šolo smo obiskali ravno v trenutku, ko so imeli učenci odmor. Le s težavo smo se mimo njih prerinili do zbornice oziroma majhne pisarne, kjer i-majo svoj prostor učiteljice. Šolski hodnik in stopnice pa ne služijo le za to, da se v njem zbirajo učenci med odmori, da bi svoje prenapolnjene in tesne u-čilnice v tem času saj malce prezračili, ampak imajo na hodniku tudi garderobo, po stopnicah pa razvrščene čevlje. Saj v nekdanji rudniški vili, ki je bila zgrajena leta 1929, nimajo posebnega prostora za garderobo. In kako naj vzgojiteljice normalno delajo v
TINKA PETKOVNIK
takšnih razmerah. Kako bodo učenci v takšnih pogojih dobili v zadostni meri to, kar smo jim dolžni dati — znanje?!
Vzeli smo v roke prvo številko njihovega »Prijatelja« in namesto odgovora na prej zastavljena vprašanja prepisali vrstice, ki so jih napisali na prvo stran glasila:
»Kljub težavam, ki jih premagujemo, uspešno delamo, še bolj pa bomo lahko, ko bomo dobili novo šolo. To si želimo prav vsi.«
Tinko Petkovnik, ki obiskuje tretji razred, ni hiti za trenutek razmišljala, ko
Ker želimo vsi občani i-metiv Šaleški dolini čist zrak — to dragoceno dobrino — smo hoteli s tem člankom opozoriti na problem in prositi vse, ki bi lahko kakor koli pomagali izslediti krivce, da to spo-roče proti nagradi na Komunalno obrtni center Velenje, Koroška 46.
KOC Velenje
ljudje v krajevni skupnosti |_|JČE Ob ScIVl IIJI
Ko se cesta prav sredi Ljubnega rahlo prevesi navzdol, sc že levo in desno od nas dvigne zelena gozdna zavesa. Dolina se zoži, tako da je komaj prostora za Savinjo in ozek asfaltni trak ceste, ki vodi ob njenem levem bregu navzgor proti Logarski dolini. Ves čas si sledijo ostri ovinki in kjer je le malce prostora, nas že prisrčno pozdravi prebivalec tega kota, ki ima tu svojo domačijo. Lepa in čista je ta ožina. Savinja nam bistro mežika s svojim modrim očesom in vabi naprej. Naenkrat dva ostra ovinka, dolga okljuka in most; o-žina se nekoliko razširi in tabla ob cesti nam pove, da smo v Lučah ob Savinji.
Hiše zgnetene v lepem redu na majhnem prostoru dajejo vtis, kot da hočejo porabiti zase čim manj prostora in ga čim več odstopiti osnovni življenjski barvi rastlin. In ko se zapeljemo po res ozki cesti med te hiše, nas preseneti svežina in podrejenost naravi. Zavijemo po majhnem ovinkastem klancu in že smo v središču Luč, na trgu. Ne naprej! Tam je že konec naselja.
NAŠI SOBESEDNIKI
Ni mi bilo težko najti so-besednikov in kmalu smo sedli za mizo v prijetnem toplem stanovanju ravnatelja osnovne šole Luče ter pričeli naš razgovor o Lučah, Lučanih in še marsičem. Da, res, najprej se predstavimo: Olga Šiljar, predsednica krajevne skupnosti; Franc Vuga, predsednik krajevnega odbora SZDL; Anton Venek, ravnatelj osnovne šole; Mar-jetka Roblek, predsednica aktiva ZMS; Jože Mlačnik, predsednik Prosvetnega društva in Liza, radovedni-ca ne le zase, ampak predvsem tudi za vas.
• ŽIVLJENJE IN DELO LUCANOV
Območje krajevne skupnosti Luče je zelo široko. Ne gre ga meriti v kilometrih, ker bi bili ti preveč strmi. Toda najbolj oddaljeni prebivalci imajo do Luč tri ure peš hoje. Od občinskega središča Mozirja s,o Luče oddaljene 25 km, do zdravnika pa je 12 km.
Lučani znajo lepo in dobro urejati svoje zadeve in živijo skupaj kot velika družina. Pred dvema letoma so asfaltirali vse cestne površine v naselju. Glavno finančno breme so nosili prebivalci sami, kmetje so prispevali v lesu, ki so ga nato prodali GLIN, izpraz-
nili so blagajno krajevne skupnosti, občinska skupščina je primaknila 2 milijona in tako so zbrali potrebnih 32 milijonov. To je bila zadnja taka velika akcija. Pred njo pa je bilo takšnih in podobnih akcij že veliko: vse od elektrifikacije, vodovoda, kanalizacije, šole, igrišča, mostov in podobno. Takšne akcije bodo še, saj si na moč želijo bazen, ki bi bil namenjen njim in turistom, ki ta kraj radi obiskujejo.
• LUCE — NAJLEPŠI KRAJ V CELJSKEM OBMOČJU
Lučani so 10. novembra letos prejeli od celjske Turistične zveze prehodni pokal za najlepši turistični kraj v celjskem območju, kot kraj, ki je najlepše u-rejen. Že samo to priznanje nam lahko veliko pove o ljudeh tega kraja. To so ljudje s privzgojenim čutom za vse kar je lepo, živijo in se stapljajo z neposredno naravo, ki jih obdaja. Kako to dosežejo? E-nostavno — vsakdo »pometa-« pred svojim pragom, kar pa je večjega, popri-mejo složno vsi skupaj. Pri njih na cestah ni odpadkov, za kar skrbijo sami in človek, ki pometa in čisti ceste dvakrat tedensko. Plačilo za njegovo delo sta si razdelila krajevna skupnost in Turistično društvo. Našli boste tudi košare za odpadke, ki so jih nabavili iz lastnih sredstev. Prav tako skrbijo tudi za mali park, kjer bodo prihodnje leto zamenjali klopi in na novo uredili sprehajalne steze. Lepo je urejeno tudi pokopališče^ za katerega skrbi petčlanska pokopališka uprava.
V Lučah najdete vse tisto, kar najdete tudi v drugih tako velikih naseljih, kot so Luče: trgovine, gostilne, šolo, gasilski dom, zadružni dom in podobno. Se nekaj najdete v Lučah, s čimer se ne morejo ponašati niti nekatera mesta, to je gostilna brezalkoholnih pijač. Na žalost pa v Lučah ne najdete tistega, kar bi bilo izredno potrebno in kar v nekaterih podobnih naseljih je — zdravstvena ambulanta.
LUCANI BREZPOGOJNO POTREBUJEJO ZDRAVSTVENI DOM
Da, to je že precej časa njihov največji problem. V Luče prihaja dvakrat tedensko zdravnik, ki ordini-na v prostoru popolnoma neprimernem za to dejav-
nost. Pacierfti se drenjajo v čakalnici, ki zavzema vsega skupaj 25 k v. metrov in če vemo, da jih je včasih tudi po šestdeset, si lahko predstavljamo stisko. Poleg tega dela v tem smešno malem prostoru še medicinska sestra, ki izdaja zdravila, potrjuje recepte in podobno.
Lučani se ne bodo pomirili prej, da bodo prišli do primerne zdravstvene ambulante. Načrti so že bili in baje tudi sredstva. Nekje pa se je vse skupaj zataknilo in do danes z ambulanto ni še nič. Lučani pa puške ne mečejo v koruzo! Prepričana sem, da bo njihova želja kmalu uresničena in da bodo z novo ambulanto dobili v Luče tudi stalnega zdravnika. Ce pomislimo, da šteje Krajevna skupnost Luče okrog 1800 ljudi, ki so razsejani po težkem gorskem terenu daleč naokrog in če računamo tudi na reko obiskovalcev Logarske doline, je njihova zahteva po ambulanti in stalnem zdravniku več kot razumljiva. Razumljive so objektivne težave, toda dobre volje in pripravljenosti ljudi nikakor ne gre zanemarjati!
KAKO
SE PREŽIVLJAJO IN ZABAVAJO LJUDJE
Vseh krajanov je kot že prej rečeno okrog 1800 in naseljujejo: Luče, Konjski vrh, Strmec, Raduho, Podvezo, Podvolovljek, Krnico in druge manjše zaselke in posamezne domačije. Zanimiv je podatek, ki kaže na njihovo pridnost in prizadevnosti, saj niti ena hiša ni brez elektrike kljub veliki raztresenosti in višinskim razlikam. Doma se u-kvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom, za vse pa seveda ni dovolj kruha doma in tako so zaposleni izven svojega domačega kraja, in sicer v: GLIN in Gorenje v Nazarjah, Titan Kamnik, Litostroj Ljubljana, posamezniki pa še kje. Tako je morda razumljivo, da med tednom Luče ne kažejo preveč živahnega lica, kar pa se ob sobotah in nedeljah spremeni. Pa smo zopet pri novem, vendar manjšem probfemu kot prej. Kako nuditi Lučanom tisto zabavo, ki si jo želijo in ki jo pogrešajo. Prosvetno društvo je lani po petih letih mirovanja zopet zaživelo. Takoj pa se je pogrešal prostor, to je primerna dvorana z odrom. Ta sicer je v gasilskem domu pod upravo gasilcev, vendar je oder v zelo slabem stanju in bila bi potrebna temeljita adaptacija prostorov. Kulturna skup-
nost Mozirje je pokazala pripravljenost pri financiranju teh del, vendar se je zataknilo pri lastništvu. V zadnjem času jc bilo doseženo soglasje med gasilci in Prosvetnim duštvom, tako da se v prihodnjem letu nadejajo, da bosta dvorana in oder obnovljena.
Zimski meseci so dolgi, še daljše pa so zimske noči, zato ni čudno, da Lučani radi sežejo po dobri knjigi, kljub televiziji. Knjižnica bo kmalu lahko lahko začela izposojat« knjige v večji in pestrejši izbiri.
• ŠOLA KLICE PO NOVOGRADNJI
Čutiti je tudi precejšnje pomanjkanje šolskih prostorov. Učenci obiskujejo pouk v dveh izmenah zaradi premajhnega števila u-čilnlc v šoli, ki je letos slavila svojo stoletnico. Izredno velik je šolski okoliš, saj seže vse od avstrijske meje, Matkovega kota, Logarske doline, Solčave pa na drugi strani do meje šolskega okoliša osnovne šole Ljubno. K osnovni šoli Luče spadata še dve podružnici: Solčava in Radu-ha. Izvenšolske dejavnosti so praktično skoraj nemogoče, prvič zaradi polne zasedenosti šestih učilnic na centralni šoli in drugič zaradi oddaljenosti učencev. V Solčavi je urejen internat za učence, ki bi v zimskem času sicer ne mogli obiskovati pouka. Šolski1 avtobus, ki so ga kupili krajani sami, pa vsakodnevno redno vozi oddaljenejše učence k pouku.
Po programu za izgradnjo in obnovo šol občine Mozirje bodo prišle Luče na vrsto leta 1975, Do takrat pa bo treba nekako potrpeti tudi z manj učilnicami in brez telovadnice. Problem imajo tudi v pomanjkanju učiteljev, ki bo verjetno še večji. Kraj je le preveč odmaknjen od večjih centrov oziroma mest. Kljub vsem tem težavam pa velja omeniti, da je bil uspeh ob koncu šolskega leta zelo ' dober in je znašal 95,5 %.
• SZDL UREJA TUDI SMUČIŠČA
Tudi organizacija SZDL je zelo aktivna, saj načenja vprašanja, ki so krajevnega in splošnega pomena. Prav tako pojasnjuje določena dogajanja v našem sistemu in uspešno s« izpeljali tudi referendum o kmečkem zavarovanju. Letos spomladi je bila zelo u-spešno izvedena akcija referenduma za samoprispe-
vek za šolstvo in kot rezultat tega prizadevanja bo pridobitev novih učilnic in telovadnice v Lučah prav tako pa adaptacija podružnične šole v Solčavi. Zadnje delo SZDL Luče so bile razprave o ustavnih spremembah, kjer pa je bila udeležba morda nekoliko manjša zaradi jesenskega časa, ko imajo kmetje vse polno opravil s pospravljanjem pridelkov. Seveda to ni zadostno opravičilo za tako važna dogajanja, vendar je morda delno opravičljivo s tem, da je skoraj pri vsaki hiši dnevno časopisje, poleg tega pa seveda tudi radio in televizor.
SZDL ureja tudi nova smučišča v bližini Luč. 1-majo svojo vlečnico in prav sedaj so v teku obnovitvena in pripravljalna dela za novo sezono. Pri tem delu so zelo prizadevni mladinci, ki so opravili že lepo število udarniških ur.
di so medsebojna srečanja z Ljubnim in Gornjim gradom. Radi imajo tudi ples in prav sedaj mislijo začeti z rednimi plesnimi večeri ob sobotah, ki so zelo obiskani. Sem radi prihajajo tudi mladi iz drugih krajev.
Z udarniškim delom pomagajo, kjer je potrebno, tako kot na primer sedaj pri urejanju smučišč. Zbirali so tudi denar za Kum-rovec.
Ob zaključku športnega turnirja so pripravili kulturni program ter zabavo s plesom. S kulturnim programom so sodelovali tudi na otvoritvi razstave mladih likovnikov v Mozirju. Sodelujejo s Prosvetnim društvom in že zato je škoda, da oder in dvorana še do sedaj nista usposobljena za različna kulturna dogajanja.
Skratka, mladi so določeno gibalo in gonilna sila življenja v Lučah.
Mladoporočenci sklenejo zakonsko zvezo v »slavnostni« izbici zasebne hiše
Končno pa naj ob dejavnosti SZDL zapišem, da prav sedaj pripravljajo obsežno akcijo za zgraditev zdravstvene ambulante, ki je, še enkrat poudarjam, Lučam absolutno potrebna.
• MLADINCI NA POHODU
Aktiv ZM, ki šteje okrog sto mladink in mladincev, ima svoj prostor v Zadružnem domu. Vendar se veliko raje zbirajo v gostilni. Da, prav ste prečitali, toda v gostilni brezalkoholnih pijač! Saj veste, da sem že zapisala to posebnost Luč. Ta lokal jim je bolj pri roki, ker je prav na križišču med šolo, Zadružnim domom in je na križišču vseh cest v Lučah. Mirno lahko zatrdim, da so mladinci, kar se tiče dela in različnih trenutnih akcij zelo aktvni. Vedno in povsod so pripravljeni pomagati, radi pa se tudi razvedrijo ob svojem prostem času. Največ se ukvarjajo s športom kot sta nogomet in košarka. Že kar v nava-
Naši sobesedniki: OLGA SIL J AR, JOŽE MLACNIK, MARJETKA ROBLEK, ANTON VENEK in FRANC VUGA
• ENA LASTOVICA
ŠE NE PRINESE
POMLADI
Pred koncem bi se morda lahko še vprašali, kako je kaj s turizmom ali morda še bolje s kmečkim tu-riizmom v Lučah in njihovi okolici. Turistično društvo ima registrirane vse sobe, od katerih so nekatere tudi centralno ogrevane. Obilica gostiln z okusno domačo in obilno hrano garantira dobro počutje gostov. Luče so kot turistični kraj znane že izven meja naše domovine. Ce bodo realizirali svoj načrt — o čemer ne dvomim — in zgradili bazen ter povečali smučišča, bodo njihove sobe zasedene poleti in pozimi.
Slabše pa je s kmečkim turizmom. Z njim se u-kvarja. samo en kmet. V o-kolici je še nekaj takih kmetov, ki bi bili pripravljeni usmeriti se tudi v to dejavnost, vendar jim lastna sredstva za ureditev primernih prostorov ne zadoščajo. Ce bi jim pomagali s posojili, bi se tudi ta dejavnost lahko hitreje in močneje razvila.
Tako, pa sem pri kraju. Pa ne smete misliti, da sem vse to kar sem napisala zvedela samo v topli sobi ob prijetnem vonju kave in sukljajočem cigaretnem dimu nad glavo. Ne, dodobra in počasi sem se sprehodila po Lučah podolgem in počez nato pa zadovoljna, polna prijetnih in novih vtisov sedla na avtobus in se odpeljala navzdol »skupaj« s Savinjo. Nižje sva potovali, bolj se je kalilo njeno oko in večja je postajala moja utrujenost.
Vpliv Zveze Komunistov še hitreje in odločneje krepiti
Nastale težave v elektrogospodarstvu v mnogočem ogrožajo izpolnjevanje zastavljenih programov. Izgube zaradi električne energije bi lahko Zmanjševali z bolj organizirano redukcijo. Zato naj dispečerska služba izdela program redukcij ter odgovori, kakšna bo preskrba z električno energijo v prihodnjem letu, da bomo temu primerno lahko prilagodili proizvodnjo.
To zahtevo so med drugim izrekli komunisti tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na volilni konferenci, ki je bila v petek, 7. decembra. Na konferenci so spregovorili o delu organizacije v preteklem obdobju in sedanjih nalogah, poleg tega so o-bravnavali tudi predlog delovnega programa za prihodnje.
V preteklem dveletnem obdobju so gorenjski komunisti posvetili veliko skrb idejno-političnemu iz-
komunistov še hitreje in bolj odločno krepiti. Sprejeli so tudi zelo obširen akcijski program, ki je dosledno določil neposredne naloge komunistov: razvoj in krepitev samoupravljanja, gospodarska stabilizacija, socialna problematika in krepitev vpliva Zveze ze komunistov.
Med prvimi pomembnimi uresničenimi nalogami, ki so si jih zadali v Gorenju, je vsekakor ustanovitev združenega podjetja Gorenje, ki sloni na trdnih sa-
Na konferenci so bili tudi gosti — sekretar MS ZKS Celje JANEZ ZAHRASTNIK (drugi z desne v drugi vrsti), FRANC KORUN, politični sekretar komiteja OK ZK Velenje in velenjski župan NESTL ŽGANK
Komunisti iz Gorenja, zbrani na volilni konferenci
obraževanju novih članov. V enoletni akciji je stopilo v vrste komunistov kar 252 delavcev.
Na štirih konferencah, kolikor jih je bilo v tem času, so med obravnavanimi temami prevladovale o-bravnava pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, družbenoekonomska problematika podjetja, razvojni program velenjske občine in vloga TGO v zvezi s tem, povezovanje v jugoslovanskem gospodarstvu, odprava vzrokov in posledic socialnega razlikovanja, vprašanja družbenega standarda delavcev, uveljavljanje ustavnih dopolnil ter organizacijska in kadrovska
vprašanja.
V svojem poročilu je sekretar Ivan Miklavčič poudaril, da so po objavi pisma podrobno proučili politični položaj v organizaciji in ugotovili, da vsebina pisma potrjuje njihovo usmeritev ter delovanje, da pa bodo morali vpliv Zveze
moupravnih temeljih. Dokaz temu so poslovni uspehi, družbenoekonomski u-gled ter stabilni medsebojni odnosi. Prav tako pa tudi podpora in pripravljenost več kot deset tisoč-članskega kolektiva v nadaljnji skupni poti izraženi v sprejetem srednjeročnem načrtu do leta 1973; pa tudi želje mnogih kolektivov širom naše države, da se vključijo v delovno skupnost Gorenje. Posebno pozornost so gorenjski komunisti v preteklem obdobju pripisovali uresničevanju stabilizacijske politike. Zavedajo se namreč, da po-politična krepitev samoupravljanja nujno terja tudi gospodarsko krepitev organizacije združenega dela, proizvodne in poslovne uspehe, ob tem pa tudi krepitev položaja in osebne perspektive vsakega člana velike družine Gorenje.
Pomembne sadove je o-brodilo tudi prizadevanje za urejevanje socialnih razmer članov kolektiva, zmanjševanje socialnih
PLANINSKA SEKCIJA GORENJE
razlik ter zavzemanje za nenehno povečevanje osebnega in družbenega standarda zaposlenih.
S tem, da se je število komunistov v tovarni zelo povečalo ter z reorganizacijo so delo celotne organizacije še bolj približali neposrednemu interesu in problemom proizvajalcev v cilju, da Zveza komunistov tudi v prihodnje ostane nosilec interesov delovnega človeka in splošnega družbenega napredka. Zelo dobro pa se zavedajo, da je krepitev vloge zVeze komunistov pogojena z nadaljnjim vključevanjem novih članov; vnašanjem novih organizacijskih oblik in metod dela ter z i-deološko-političnim izobraževanjem vsakega člana kolektiva, še posebej pa mladih komunistov. Zat6 bodo prav temu vprašanju v bodoče posvečali še večjo pozornost kot doslej.
V	razpravi, ki je sledila kratkim vendar zelo konkretnim ter zgoščenim poročilom, so komunisti precej časa odmerili razpravi o problemih, ki jih imajo zaradi težav v elektrogospodarstvu. Poudarili so. da imajo samo zaradi septembrskih nepredvidenih redukcij približno staro milijardo izgub v osebnem dohodku in pokritju, bojijo pa se, da se bodo te izgube konec letošnjega leta približale trem starim milijardam. Zato so predlagali, naj dispečerska služba izdela program redukcij, da se v prihodnje ne bo več dogajalo tako kot doslej, ko so morali sredi dela domov, ne glede na to ali so imeli prevozno sredstvo ali ne.
Seveda pa še vedno ostaja odprto vprašanje, kdaj in kako bodo lahko nadoknadili te izgube.
V	razpravi je sodeloval tudi generalni direktor združenega podjetja Ivan Atelšek. Poudaril je, da mora organizacija Zveze komunistov stremeti za tem, da bo vzgajala slehernega člana kolektiva, saj bodo letako lahko dosegali še boljše rezultate. Pri tem je tudi dejal, da danes vse preveč govorimo o delu, premalo pa o tem, kako preživi delavec preostali čas. Zato mora biti skrb v tej smeri čim večja. Ivan Atelšek je tudi povedal, da bo še letos podpisan začetni samoupravni dogovor o sodelovanju z Iskro. To združevanje zadeva celotno združeno podjetje Gorenje, občutiti mora vsa slovenska pa tudi jugoslovanska javnost, združujemo pa se zato, da bi imeli delavci še varnejše delo, da bomo še več naredili, je med drugim poudaril generalni direktor Ivan Atelšek.
Ob koncu so ponovno izvolili za sekretarja Ivana Mildavčiča, člani tovarniškega komiteja pa Rudi Pahole, Jože Krebl, Milan Šterban, Todor Di-mitrovič, Milan Valenčak, Jože Deberšek, Marija Kur-mik. Marjan Vrhnjak, Anica Kristan, Mile Gregorič, Valter Cimperc in Ciril Bezlaj. Slednjih deset članov bo skrbelo za politično izobraževanje. Poleg tega so izvolili tudi 17 članov za občinsko konferenco ZKS Velenje ter 52 komunistov v tovarniško konferenco ZK.
Prejšnji teden se je zbralo na sestanku več delavcev, ljubiteljev gora in planin, ki so zaposleni v TGO »Gorenje« v Velenju in u-stanovili sekcijo, ki bo delovala pri planinskem društvu Velenje.
Na sestanku so bili predstavniki sindikata, planinskega društva ter drugi aktivni planinci, ki so že doslej sodelovali v različnih
akcijah.
Dogovorili so se, da se bodo odslej udeleževali izletov, ki jih bo organiziralo PD Velenje, za naslednje leto pa so planirani tudi trije izleti gorenjske planinske sekcije in sicer na Klemenškovo planino, na Golico in na Triglav.
Za organizacijo in izvedbo programa ter drugih aktivnosti je bil izvoljen od-
bor sekcije, vodja pa Jurij Mogilnicki, aktiven gornik in požrtvovalen organizator.
Ko bo pomlad pobrala dolinski sneg, se bodo planinci — Gorenjčani podali na Klemenškovo planino nad Solčavo. S tem se bo začelo aktivno delo novoustanovljene sekcije in organiziranega planinarjenja.
Pepi Miklavc
Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi
vam nudi
osebne avtomobile ZASTAVA:
•	1300 P novi tip
•	Z 101
•	125 PZ/1500
•	750 K
•	750 M
•	LADA
•	1500 Familiare
Dobava avtomobilov takoj po vplačilu.
Obiščite prodajalno AVTO CELJE Velenje, Partizanska 3, ali zahtevajte informacije po telefonu 85-096
lini III Illll 111II1111M t M11 IIII 11 Illll llllilllllllllll Illll.....MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII tllllllllllllll t IMIIKIIII t IIIIIIIIIIIIIIIII Illll t IIIII KM 11II Dtl M i
=iiiiiiiitiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiitiiiiiiiiii itttiiiiiaiiiiifttiiiiiifiif (tiiiiiiiiifit iftiiiijirifitiiiiiia«ii(i((iiiiiiiji«(itiiiiiiifiiiriiiiiifi(itiiiii«i(iif tt£ =
I	KULINAR1KA
II	HOTEL PAKA VELENJE
•	razstava pogrinjkov
•	aranžiranje cvetja
•	modna revija »SPORTWEAR SHOW«
Tehnomercator Celje — veleblagovnica »T«, v sodelovanju s tovarno Toper
•	degustacija kulinarike hotela PAKA Velenje
•	degustacija Laško pivo ZLATOROG
•	degustacija Tuborg piva, PODRAVKA Koprivnica
•	degustacija vin VINO Šmartno ob Paki
Sodelujejo:
—	Ivan Andreje — Brežnikov Vanč
—	Agata Šumnik Kvintet PLANIKA
—	Kvartet PAKA
—	Šaleški oktet
Rezervacija in degustacija 100 din po osebi Rezervacije, hotel PAKA, telefon 85-133
Sobota, 15. decembra ob 19. uri
................................................................................................................................................................
...................................................................................................................................................................
BOLJ „ UBRANO BODO PELI
Leto se počasi izteka, zato se v teh dneh vsepovsod vrstijo sestanki, na katerih posamezne organizacije in društva razpravljajo o tern, kaj so dobrega napravili v minulem obdobju, govorijo ,o problemih, s katerimi so se srečavali pri delu, pogovarjajo pa se tudi o nadaljnjem delu.
Tudi člani moškega pevskega zbora »KAJUH« Velenje so že imeli redno letno konferenco, v četrtek, 6. decembra. Tokrat so vsi enoglasno poudarili, da njihovo petje v pretekli sezoni ni bilo najbolj »ubrano«, saj sta jih mučila v glav-
nem dva problema: slabo finančno stanje društva in pa ne najboljši obiski na vajah. Le-teh so imeli 52 ali 104 ure, nastopov pa 20. Poprečno se je udeleževalo vsaj 60 odstotkov pevcev.
V zvezi s slabim finančnim stanjem društva je
Pevci na občnem zboru
Silvestrova noč ob orglah
vila
herkrstem
Delovna storilnost je o-osrednje vprašanje v vseh razvitih deželah sveta. Gotovo je, da jo pogojujejo razvite delovne navade proizvajalcev. Vsi vemo, da je treba naučiti človeka delati že v mladosti. Delo je učenje in delo je tudi tisto fizično naprezanje, ki usklajuje umsko s fizičnim delom. Kaj rado se dogaja, da predvsem pri srednješolski mladini radi zanemarjamo fizično delo. Posledice	neusklajenega vzgojnega dela so lahko porazne. Zazibati se le v skrajno intelektualno smer in se v njej uspavati, še ne pomeni, da smo naši družbi dali človeka, ki pozna delo in ga tudi ceni. In če ga ne, potem ne ceni tudi prispevka skromnega vratarja, rudarja, cestarja in drugih.
Se bolj porazne so ugotovitve nekaterih vodilnih delavcev, ki sprejemajo mlade inženirje in tehnike na delo. Ob njih se prepogosto kaže zelo simplifici-rana miselnost, da so študirali predvsem zato, da bodo delovni proces vodili, nikakor pa v njem sodelovali.
Ali drugače: ustvarjamo inteligenco, ki je izgubila realen stik z neposrednim proizvajalcem. Se hujši so primeri, ko tak teoretično nabit mladenič z zaničeval-nim pogledom ošvrkne delavca, ki mu ob težkem vsakodnevnem delu lije pot s čela. Prav gotovo si mladi intelektualci niso sami krivi, če tako gledajo na probleme neposredne proizvodnje. Kriv je ves dolgoletni vzgojno-izobraževalni sistem, ki v svoje hotenje

Steklarsko podjetje „Steklar; CELJE s poslovno enoto v Velenju, Celjska cesta 32
vabi na prijetno silvestrovanje
Koncertna in plesna glasba. Dva novoletna menija po izbiri. Jedila po polnoči.
Rezervacije in novoletni meniji so že v prodaji v recepciji Vile. Cena samo 230,00 din.
Informacije dobite po telefonu 85-363.
predsednik Bruno Trebičnik povedal naslednje: »Tako kot nobeno društvo ali organizacija ne more uspešno delati, če nima na voljo vsaj najnujnejših finančnih sredstev, tudi mi nismo mogli. Se ni dolgo tega, ko smo resno razmišljali ali bomo glede na naše slabo finančno stanje še lahko nastopali ali ne. Na pomoč nam je priskočil rudnik, ki je nakazal 3000 dinarjev, da smo lahko poravnali neplačane dolgove, sicer bi se znašli na sodišču«. Problem, kje bodo za v prihodnje dobili denar za plačilo nastopov in zamudnin, pa ostaja še vedno odprt.
Nerazumljivo je tuidii, da društvo ni uspelo v akciji pridobivanja novih — mladih pevcev. Letos so sicer pridobili tri nove pevce, ker pa jih je prav toliko društvo zapustilo, so ostali na istem. Pogosto pa je v Velenju slišati refren, da mladi nimajo kam, da se nimajo kje zabavati...
Na konferenci so pevci razpravljali tudi o združitvi zbora s Šaleško folklorno skupino. Menili so, da bi združeni lahko uspešneje delali na kulturnem področju, na skupnih predstavah bi po vsej verjetnosti imeli več obiskovalcev kot sicer. Vendar v zvezi s tem niso sprejeli nobenega konkretnega predloga, ker se predstaknih šaleške folklorne skupine ni udeležil konference. Poleg tega pa želi društvo k sodelovanju pritegniti še druge manjše zbore, saj menijo, da je bolje imeti v občini en kvaliteten zbor kot pa več manjših zborov, ki bodo le životarili.
Moški pevski zbor KAJUH Velenje pa si ob vsem tem želi več pozornosti in sodelovanja s strani kulturne skupnosti velenjske občine, same skupščine ter družbenopolitičnih organizacij občine. Čeprav so' jih veliko povabili na sestanek, se vabilu ni nihče odzval.
BREZ DELOVNE VZGOJE
rr
II Mudimo vam vse vrste steklarskih || uslug ter želimo srečno Novo leto 1974
1
ni vključeval fizičnega dela. Kako bi sicer neki a-gronom, ki je prišel kot novinec na neko večjo posestvo, skomignil z rameni, ko mu je delovodja svetoval, da bo treba delo zgrabiti v roke. In nič hujšega ni bi-lot kot nasvet, da bo treba na sončen sobotni dan prav tako delati, ker so vremenske razmere ugodne.
Ko tako razmišljamo, kako bi v prihodnje bolje reševali te probleme, se vsiljujeta dve osrednji misli.
Kljub že neštetokrat ponovljenim izjavam, kako o fizičnem delu na srednje in visokošolce razmišljajo v nekaterih drugih državah sveta, še do danes nismo dosti ukrepali. Svetla izjema so le delovne brigade, ki pa so zopet le na prostovoljni osnovi posameznikov. Kljub kitajskemu zidu bi le veljalo omeniti njihovo tezo o vzgoji kitajske delovne inteligence. Vsak srednješolec, ki se hoče vpisati na višjo ali visoko šolo, mora predhodno opraviti vsaj šestmesečno delovno prakso. Ali bi kaj podobnega pri nas ne bilo izvedljivo? Saj vendar neprestano razmišljamo o tem, kakšna naj bi bila naša delovna inteligenca! S prenekaterim starejšim in izkušenim človekom, intelektualcem, sem se o zadevi pogovarjal in ni ga bilo, ki bi odgovoril na predlog negativno. V naši družbeni skupnosti bi res ne smelo biti nikogar, ki bi ne okusil trdega vsakodnevnega kruha delavca, preden bi odšel na univerzo. Ne samo delovna navada, tudi odnos do delavca bi se verjetno spreminjal! In če govorimo o humanosti, je misel prav gotovo pomembna. Naslednja stopnička, ki bi prav tako brusila mišljenje in človečnost mladega intelektualca, je prva zaposlitev. Skoraj nepojmljivo je, da diplomiranemu ekonomistu takoj ponudimo vodilno mesto v proizvodnji. Učitelj ne more biti že prvo leto službovanja ravnatelj in ne zdravnik primarij. Vsem manjkajo delovne izkušnje. Pri nas tega ne u-poštevamo dovolj ali skoraj nič.
Dragocena za mladega človeka je prva delovna praksa, prvi žulji, prva dragocena spoznanja, da je v kruhu znoj in so žulji. Se pomembnejša je druga faza delovne prakse. Pri nas jo označujemo z besedo pripravnik. Navadno traja dve leti. Najprej mora mladec proizvodni pro-
Ljubljanska NAMA odgovarja
Na odborniško vprašanje tov. ing. Kljun Franja glede slabe založenosti blaga v naši veleblagovnici v Velenju, v primerjavi z zalo-ženostjo v Ljubljani, vam dajemo naslednji odgovor: Nikakor se ne moremo strinjati z mnenjem tovariša ing. Kljuna, da bi bili v Velenju slabše založeni. Celotni blagovni sortiment je v Velenju celo večji kot v drugih naših blagovnicah, saj smo uvedli predvsem v tehnični stroki številne nove artikle, ki jih do odprtja velenjske veleblagovnice
sploh nismo imeli v prodajnem programu (barve, orodje, instalacijski material ipd.). Ves ostali blagovni sortiment — tehnično, tekstilno in prehrambeno blago pa je v celoti identičen v vseh blagovnicah našega podjetja, tako po artiklih, kot prodajnih cenah, kar je tudi osnovni dolgoročni princip naše prodajne politike. V ilustracijo tega naj navedemo, kolikšen promet in kolikšne zaloge je imela veleblagovnica v Velenju nasproti celotnemu podjetju:
Obdobje
% od prometa celot. pod.
% od vseh zalog
januar—marec 1973 januar—junij 1973 januar—september 1973 januar—oktober 1973
Iz pregleda je razvidno, da so se gibale celotne zaloge in celotni promet v veleblagovnici v Velenju trajno v enakomernem medsebojnem razmerju.
Res pa je, da je prihajalo v letošnjem letu do številnih oscilacij v prodaji in nabavf blaga. Tako je bilo znano pomanjkanje mesa, sladkorja, olja in čokolade pri prehrani, bombažnih izdelkov pri večji poletni se-sozni, raznih peči v jesenski sezoni in podobno. V kar največji meri smo se trudili, da bi take izpade kakorkoli nadoknadili in primerno založili tržišče. Pri tem smo predvsem vse kritično blago distribuirali glede na obseg prometa enakomerno vsem blagovnicam. Tovariš ing. Kljun žal v svojem odborniškem vprašanju ni navedel, kdaj in katero blago je bilo slabše založeno v Veleblagovnici v Velenju, da bi lahko ugotovili, ali je bil tak iz-
13,5 13,7 13,9 13,7
12,7 13,1 14,5 13,9
pad objektivno pogojen s tržno situacijo, ali pa gre za krivdo naših delavcev.
Glede na izredno dobre poslovne odnose, ki jih imamo s številnimi najpomembnejšimi dobavitelji, lahko mirno trdimo, da takrat, kadar ni bilo blaga na tržišču, ga verjetno ni imela v prodaji prej naša konkurenca, kot pa mi, in zato je bil pritisk na naše prodajalne toliko večji. Naj tu mimo grede omenimo samo prodajo mesa, kjer je naše podjetje zavestno oskrbovalo tržišče (in to tudi v veliki meri velenjsko), kljub negativni razliki v ceni.
Dovolite, da prikažemo še gibanje prometa v letu 1972 in 1973. Ce ne bi bili primerno založeni in to tudi v kritičnih tržnih situacijah, se ne bi mogli pohvaliti z naslednjimi številkami v doseženem prometu v veleblagovnici Velenje:
Obdobje
Leto 1972
Leto 1973
Indeks
januar—marec januar—junij j anuar—september januar—december
ces temeljito spoznati in šele potem ga bo lahko z vso intelektualno silo u-smerjal. Pa še nekaj! Verjemite mi, da intelektualec, prekaljen v nekajletnem trdem delu, ne bo držal rok križem, ko bodo o-stali, »manj vredni«, podrejeni delali. Torej tudi humanost bo dobivala popolnejšo podobo v naši družbi.
Kakorkoli že poskušamo obračati misli, se vedno ponovno vračamo k prvemu stavku, k delovni storilnosti. Od nje je odvisno naše celotno življenje. Zato bi morala biti vsa naša vzgojna prizadevanja usmerjena v bolj dosledno obravnavanje delovne vzgoje mladih intelektualcev. Prav gotovo pa bo potrebno, da za kom- | pleksnejši in enotnejši vsestranski razvoj učečih se1 nekatere predloge tudi zakonsko utrdimo. Seveda le,' če resnično želimo imeti v državi delavcev inteligenco, ki delo spoštuje!
[	v. s.:
11,067.067	15,689.168	142
22,439.689	34,167.190	152
36,428.894	52,040.018	143
57,119.873	—	—
Te številke zgovorno pričajo, da je bila velenjska veleblagovnica lepo sprejeta pri potrošnikih in da v indeksih porasta prometa ni zgolj inflacija cen, kot pri marsikaterem drugem podjetju, ampak v veliko večji meri skrb velenjskega in celotnega kolektiva Name, da bi zadovoljili kar najširši krog potrošnikov na vašem področju.
Konec lanskega leta je izdelal Jugoslovanski inštitut za trgovino in embalažo iz Ljubljane posebno študijo o poslovnih rezultatih velenjske veleblagovnice in ugotovil, da je njeno gravitacijsko področje od Celja pa vse do Radelj ob Dravi, česar prav gotovo nima nobeno drugo podjetje na tem področju. Nedvomno prispeva k temu poleg solidnih cen in kaikovosti tudi izredno široka izbira blaga.
Prepričani smo, da smo tovarišu ing. Kljun Franju dali zadosten odgovor na njegovo odborniško vprašanje.
Generalni direktor AVGUST JEREB
SODELOVANJE S ŠESTIMI MESTI V EVROPI
Med udeleženci posveta sta bila iz Velenja ELFRIDA AMBROŽlC in MARIJAN
MARINŠEK
UDINE v Furlaniji so 23. in 24. novembra povabile na tradicionalno letno posvetovanje predstavnike mest in mladinskih organizacij iz sedmih evropskih mest, ki medsebojno sodelujejo na kulturnem in športnem področju ter z vlakoletno izmenjavo mladinskih delegacij.
S tem, ko je mladina iz Velenja navezala prve stike z mladino iz Esslingena v Zahodni Nemčiji, je zaora-la ledino za širše sodelovanje med obemi mesti. V letošnji jeseni, ko je naš gimnazijski pevski zbor gostoval v Esslingenu, je to prijazno in gostoljubno mesto, ki razpreda niti prijateljstva po vsej Evropi, razširilo krog svojega partnerstva tudi na mesto Velenje.
Do sestanka v Udinah pravzaprav nismo vedeli, da vsa partnerska mesta Esslingena vztrajno in načrtno tudi medsebojno sodelujejo. Predstavniki vseh teh mest so v Udinah s prisrčnimi besedami pozdravili sodelovanje z mestom Velenje in tako bo imela naša mladina odslej več različnih možnosti izmenjave in sodelovanja razen z mestom Esslingenom še z Viennom iz Francije, Schie-damom iz Nizozemske,
Norrschopingom iz Švedske ter z mestom Udine v Italiji. Esslingen je doslej sodeloval tudi z angleškim mestom Neath v bližini Londona, vendar se predstavniki tega mesta letošnjega posvetovanja v Udinah niso udeležili.
Namen posvetovanja je bil dvojen: sestaviti program izmenjav med partnerskimi mesti za leto 1974 ter na podlagi analize lanskoletnega sodelovanja sprejeti določene sklepe za organizacijo dela v prihodnje.
Velenjčani smo, z ozirom na svoje možnosti, sprejeli izmenjavo dveh 10-članskih mladinskih organizacij in sicer z mestom Schiedamom na Nizozemskem in Viennom iz Francije. Obe delegaciji bosta v našem mestu v gosteh od 29. junija do 13. julija 1974, to je, takoj v začetku počitnic, ko se naša mladina v glavnem še
zadržuje doma.
Od 13. julija do 27. julija 1974 pa bo delegacija naše mladine obiskala mesto Vienn v Franciji (30.000 prebivalcev v bližini mesta Lyona), kajti predstavniki tega mesta so izrazili na posvetovanju posebno željo, da bi mladina obeh mest navezala medsebojne prijateljske stike. Druga delegacija pa bo odpotovala istočasno v mesto Schiedam na Nizozemskem, od koder se je že lani naša delegacija vrnila z najlepšimi vtisi in spomini.
Nadalje so sprejeli povabilo mesta Esslingena na športno »olimpiado« med partnerskimi mesti, ki bo od 31. maja do 4. junija 1974 v Esslingenu in se ga bodo udeležili športniki različnih sekcij. Natančnejša navodila, pogoje sodelovanja in program srečanja bodo izdelali in sprejeli predstavniki vseh mest na sestanku v Esslingenu, januarja 1974.
Predstavniki mladinske organizacije mesta Udine želijo v maju 1974 izmenjati 50-člansko mladinsko delegacijo na eno ali dvodnevnem obisku v Udinah, oziroma Velenju, predstav-
niki mesta Vienn pa so se posebej zanimali za našo folklorno skupino, ki bi jo prav tako radi sprejeli že v letu 1974.
Ob analizi dosedanjega sodelovanja je bil sprejet sklep, da bodo vsa mesta bolj kot doslej skrbela za to, da mladinska izmenjava ne bo nenačrtna, da ne bo imela nadih čistega turizma, temveč, da bo imela mladina poleg prijetnega možnost spoznati tudi delo mladine v drugih državah, gospodarstvo gostiteljskega mesta, navade in običaje tujega naroda ter se tako naučila medsebojno ceniti in spoštovati.
Nadalje je bil sprejet sklep, da se krog partnerskih mest zaenkrat ne bo več širil, da pa bodo z vsemi močmi poglabljali sedanje medsebojno sodelovanje in kvaliteto dela ter utrjevali medsebojne vezi.
Srečanje v Udinah je pustilo v nas vtis, da vsa ta mesta resno in prijateljsko sodelujejo. Vsi po vrsti vedo, da razlike, ki nas ločujejo niso tako velike in tako pomembne, kot skupna želja, da bi v miru in prijateljstvu živeli drug ob drugem.
Omeniti moram, da so sodelovanje z Jugoslavijo sprejeli z navdušenjem in se s spoštovanjem izražali o našem tovarišu Titu.
Vodje delegacij so bili v glavnem podpredsedniki občin, zato je vsem udeležencem priredil sprejem župan mesta Udine. Velik del svojega pozdravnega govora je ob tej priliki namenil prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo ter pozdravil sodelovanje med
V teh dneh slavi 70. rojstni dan lanko Osojnik iz Šoštanja. Janko te še vedno čil in zdrav, nekoliko ga daje le revma v zapestju zaradi česar je moral izpustiti nekaj vaj. Janko je namreč že od leta 1919 aktiven godbenik, polnih 16 let pa je član šoštanjske delavske godbe ZARJA. Za njegovo dol-
mestom Udine in Velenjem.
Upamo, da bo mladina naše občine izkoristila priliko in na temeljih, ki smo jih preložili, gradila prijateljstvo med narodi, navezovala nove osebne stike z vrstniki iz drugih držav, doživljala ob tem veliko lepega in nepozabnega ter se obogatena z novimi spoznanji od povsod spet rada vračala v domače mesto.
Elfrida Ambrožič
goletno delo ga je občinska zveza kulturno prosvetnlih organizacij Velenje nagradila. Denarno nagrado v višini 1000 dinarjev so mu pred dnevi na domu izročili predsednik ZKPO Stane žula, Jankov dirigent Silvo Tamše in Bojan Osojnik. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
—#	Gostinsko podjetje
	PAKA Velenje
	obvešča in priporoča
	Obveščamo vas, da igra vsak dan v restavraciji JEZERO kvintet »OTO PESTNER« iz Celja. Poje Frenki.
	VSAK TOREK JE RESTAVRACIJA »JEZERO« ZAPRTA (I. 10. do 30. 4.).
hotel paka	VABIMO VAS, DA OBIŠČETE RESTAVRACIJO »JEZERO«, KI JE OGREVANA.

j
/ f
Hladen veter je pihal v obraz, ko sem drobila korake mimo športnega igrišča v Šoštanju, se vzpenjala po ozki vijugasti cesti proti griču na katerem sameva hiša. Na sredi poti sem obstala. V naročju gozdne jase ležita mala jezerca, posuta z zelenimi listi lokvanjev. Drevesa so veličastno odmetavala svoje poslednje
liste na vodno gladino in, ta je hvaležno sprejemala zadnje jesenske darove. Človek, ki si je zgradil dom v tem božanskem okolju je znal ceniti lepoto narave in je prav gotovo dober človek, sem razmišljala. Nisem se zmotila. Riko Zeleznik je bil moj znanec po opisu sodelavcev, ko pa sva izmenjala nekaj besed, sva že bila prijatelja, ker Riko navduši s svojo osebnostjo, s svojim znanjem in toplo besedo tako, da pozabiš na čas in težave. Kakor je bilo lahko z njim vzpostaviti kontakt, tako težko ga je bilo opisati. Težko mislim zato, ker je Riko tako vsestransko nadarjen človek, da nisem vedela s katere strani bi ga predstavila. Sicer pa prepuščam besedo njemu.
»Rodil sem se v Šentvidu nad Ljubljano. Bilo nas je pet otrok. Želel sem postati igralec in bil eno leto na igralski akademiji. Oče je bil železničar in želel, da to postanem tudi jaz. Šolanje je bilo predrago, zato sem se moral preusmeriti v nov poklic in postal železniški tehnik. Služba mi je
ugajala v toliko, ker sem imel veliko želja spoznati svet in se naučiti čim več, to pa mi je bilo pri železnici omogočeno, ker sem imel kot njihov uslužbenec pravico do enega brezplačnega potovanja na leto v tuje države. Že leta 1933 sem hotel potovati v Budimpešto. V službi nas niso pustili, češ, da moramo težko pri-služeni denar zapraviti doma. Želja je bila večja od
prepovedi, zato sem jo mahnil kar peš čez bližnjo mejo v avstrijsko Lipnico. Na srečo se je vse dobro končalo. Po vojni, ko sem si ustvaril družino in spravil otroke k poklicu, sem začel potovati načrtno. Najprej v Grčijo, kjer sem prvič videl Olimp in mislil, da poznam že vso grško zgodovino. Nato v Turčijo, na Ciper, Egipt, Indijo, Afriko. Tudi severne države sem prepotoval. Začel sem v Avstriji, sledile so Švica, Nemčija, I-Iolandija, Švedska, Dan-
ska, Norveška, Francija .. .« Oprostite tovariš Zeleznik, povejte mi državo v kateri še niste bili, sem ga prekinila. »V Španiji in Rusiji.« Kako sprejemajo ljudje vaša potovanja? »Različno. V glavnem se začne in konča z vprašanji: Kje si bil? Se ti ljubi? Imaš toliko poguma? Imaš denar? Ljudje se premalo zanimajo za potovanja. Tudi potovati ne znajo vsi.
Res, da potujem poceni, ker si za vsak izlet napravim podroben načrt, da je potovanje smiselno in učinkovito. Živim asketsko. Vsa potovanja in načrte začnem uresničevati že zgodaj zjutraj, da mi za ogled znamenitosti, predvsem za o-bičaje ljudi, ostane dovolj časa. Skromno jem in skrbim z najrazličnejšimi športi za telesno kondicijo. Na potovanjih tudi ne pijem in ne kadim. Lansko leto sem prevozil z mopedom v 33-dneh vso jadran-
sko obalo in otoke, na katere je vozil trajekt.«
Kateri dogodek vam je ostal iz potovanja najbolj v spominu?
»V Messinskem prelivu, kjer imajo običaj, da turist spravi v steklenico cigarete in pismo, ter jo vrže v vodo. Ribiči, ki čakajo v čolnih, zberejo te steklenice, vzamejo cigarete, pismo pa oddajo na pošto.«
Tudi na krožnem potovanju z ladjo, ki je trajalo 56 dni je Riko Zeleznik imel srečo. Ko so iz Lizbone nadaljevali pot po Temzi v London, so pristaniški delavci ravno štrajkali in tako so živeli 14 dni na račun Jugolinije. Takrat je spoznal London bolj kot pa pozna, recimo Zagreb.
Katera država vam je najbolj všeč in katera men-taliteta naroda?
»Vsako potovanje v države primerjam in vedno znova ugotavljam, da tako lepo kot je pri nas, ni nikjer na svetu. Raznolikost, čle-novitost, vegetacija in struktura pokrajin, je edinstvena v Jugoslaviji.
Najbolj všeč pa mi je do-
stojanstvo indijskega človeka. Kljub strašni bedi, lakoti, ki jo doživljajo iz dneva v dan, so ostali ponosni in imajo do sočloveka pravi odnos.«
Kakšne načrte še imate?
»Odpotoval bom na Korziko in Sardinijo. Sedaj v zimsko-jesenskem času pa hodim dvakrat tedensko v telovadnico, se udeležujem taborniških srečanj in hodim redno na izlete, ki jih organizira planinsko društvo Velenje. Tudi nogomet igram še za rekreacijo in pozimi priložnostno smučam.«
Dan se je prevesil že pozno v noč, ko sem se poslovila od tovariša Zelezni-ka v želji, da to ni zadnje srečanje in še potem dolgo razmišljala, koliko neki ima znancev — prijateljev, ker je tak svetovljan.
Liza
NAŠ
ZNANEC
Riko Zeleznik
ŠPORTNA TEKMOVANJA OB JUBILEJU
Visoko obletnico obstoja tovarne poljedelskega orodja in livarne Gorenj e-Muta v Muti ob Dravi so počastili tudi športniki s številnimi tekmovanji. Največ pozornosti so posvetili mednarodnem turnirju v lokostrelstvu, kij e bil 14. oktobra 1973. Lokostrelci iz treh držav so na idilični gozdni jasi v Dobravi pri Muti tega dne opravili eno kolo FITA-kroga in dosegli odlične rezultate. Tekmovanje je pripravil taborniški odred iz Mute.
Nato so delavci tovarne Go-renje-Muta pomerili svoje moči v malem nogometu, odbojki, streljanju z značno puško in šahu. Ta tekmovanja so potekala v oktobru in novembru. V okviru teh tekmovanj so na Muti odprli novo strelišče za zračno puško in šahovsko sobo.
Tekmovanja so zaključili v soboto, 17. novembra, ko so bile na Muti športne igre ob 400-letnici obstoja tovarne Gore-nje-Muta. Osem delovnih kolektivov se je pomerilo v štirih športnih panogah. Največ uspeha so dosegli tekmovalci tovarne Gorenje Velenje, ki so zmagali v košarki in kegljanju, medtem ko so bili najboljši v šahu domačini, v namiznem tenisu pa so zmagali udeleženci iz Gornje Radgone.
Ob zaključku teh iger je spregovoril direktor tovarne Gorenje-Muta Hrabro Sterdin. Opisal je zgodovinsko pot tovarne na Muti in prisotne seznanil z uspehi kolektiva v zadnjih letih. Nato je podelil posameznim zmagovalnim ekipam spominske pokale. Vsi tekmovalci so prejeli spominske diplome, ki so jih izdelali ob 400-letnici tovarne na Muti.
Rezultati:
LOKOSTRELSTVO:
Moški (144 strelov na razdaljah 90, 70, 50 in 30 m) 1. Na-rath (LK Maribor) 1137 krogov, 2. Hobarth (BSC Union Wien, Avstrija) 1133 krogov, 3. Dor-nik (CAD Unione Gorizia, Italija) 1130 krogov ... 26. Dobnik (LK Muta) 618, (29 tekmovalcev).
EKIPNO: 1. Lokostrelski klub Maribor 3185 (nov državni e-
kipni rekord), 2. BSC UNION WIEN (Avstrija) 3172, 3. Lokostrelski klub pri OBP Muta 1717 krogov.
ŽENSKE: (144 strelov, razdalje 70, 60, 50 in 30 metrov) 1. Schulze (BSC) Schonbrun Wien, Avstrija) 1123 (druga zlata značka FITA), 2. Friel (BSC, Union W. Avstrija) 1089 krogov, itd.
MLADINCI: (razdalje 70, 60, 50 in 30 m, po 36 strelov): 1. Schulze (BSC Schonbrunn, Avstrija) 1124 krogov, 2. Petek (LK Maribor) 801 krog.
ŠPORTNE IGRE
(17. november 1973)
KOŠARKA: 1. Gorenje Velenje 4 točke, 2. Gorenje Muta 2 točki, 3. Gorenje Fecro, Slovenj Gradec 0 točk. (Posamezni izidi — Velenje : Muta 55:51, Velenje : Fecro 56:38, Muta : Fecro 86:32).
NAMIZNI TENIS: 1. Gorenje Elrad, Gornja Radgona 15 točk, 2. Gorenje Velenje 14 točk, 3. Gorenje Muta 8 točk, 4. Uprava SO Radlje 3 točke.
Najboljši posameznik — Alojz Hojnilc iz G. Radgone.
KEGLJANJE: 1. Gorenje Velenje 1278 kegljev, 2. Gradbeno podjetje, Radlje 1181, 3. Gorenje Fecro, Slovenj Gradec 1121, 4. »Stroj« Radlje 1120, 5. Gorenje Muta 1095, 6. Gorenje Lesna, Šoštanj 1077 kegljev.
Najboljši posamezniki: 1. Tamše (Gorenje Velenje) 236,
2.	Križovnik 229, 3. Kovačič 222 (vsi Gorenje Velenje), 4. Pra-per (Gorenje Muta) 213, itd.
SAH: 11. Gorenje Muta 9 točk, 2. Gorenje Velenje 9 točk,
3.	Gorenje Fecro 5 točk, 4. Gorenje Elrad ltočka.
Posamezniki: (po deskah) 1. Jakopič (Muta) 3 točke, 2. Gor-šek (Velenje) 3 točke, Juvan-čič (Muta) 2 točki, itd.
USPEŠNOST POSAMEZNIH KOLEKTIVOV: 1. Gorenje Velenje (15 točk), 2. Gorenje Muta (10 točk), 3. Gorenje Fecro, Slovenj Gradec (7 točk), 4. Gorenje Elrad, Gornja Radgona (5 točk), 5. Gradbeno podjetje Radlje (5 točk), 6. Stroj, Radlje 3 točke, 7. Gorenje Lesna, Šoštanj in 8. Uprava Skupščine občine Radlje (po 1 točko).
Ustanovili košarkarski klub Velenje
V Velenju je bil oktobra ustanovni zbor samostojnega košarkarskega kluba, ki se odslej naprej imenuje Košarkarski klub Velenje. Na sestanku, ki se ga je udeležilo dvajset članov, so zelo kritično spregovori-
Košarkarji „Elektre" na
Madžarskem
V prazničnih dneh so košarkarji šoštanjske Elektre gostovali na Madžarskem. Pomerili so se v prijateljskem srečanju z reprezentanco univerze v Keckeliyu in zmagali po odlični igri z rezultatom 111 : 71. Domačini so igrali v zelo dobri postavi, saj univerza v omenjenem kraju združuje vse študente agronomije na Madžarskem. Koše za Elektro so dosegli: Jerič 26, Dobovičnik 26, Koren 14, Kristan 14, Petek 13, Furst 10, Holešek 2, Cverlin 2 in Stepic 4.
DOPISUJTE IN
OGLAŠUJTE

1
GM?	ffc
	
GIP GRADIŠ
LJUBLJANA
TOZD gradbena enota Celje CELJE
DEJAVNOST
•	gradnja industrijskih, vodosilnih, prometnih, visokih, luških in nizkih zgradb
•	izdelovanje in prodaja raznih vrst betona, pridobivanje in separiranje gramoza
•	prodaja stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb, objektov in stanovanj,
Poslovnim prijateljem in delovnim ljudem 1 želimo srečno Novo leto!
1-
li o preteklem delu, ki ni bilo najuspešnejše zaradi velikih finančnih težav. Ce ne bi bilo nekaterih posameznikov, ki so zalagali denar za vožnje; bi klub razpadel že pred dvema letoma. Kako je životaril klub, kaže že samo to, da so igralci imeli na voljo praktično le po en dres, trenirali so v svoji opremi, na voljo pa so imeli tudi samo eno žogo, ki je ustrezala predpisom.
Največji uspeh je klub dosegel pred dvema letoma, ko je tekmoval v drugi slovenski ligi — vzhod. Vendar v tej ligi velenjski košarkarji niso dolgo igrali. Ker niso imeli niti toliko denarja, da bi plačali kavcijo za tekmovanje, so izstopili iz druge slovenske košarkarske lige ter nadaljevali tekmovanje v medobčinski ligi s sedežem v Žalcu, kjer so ob koncu letošnje tekmovalne sezone pristali na 4. mestu.
Na ustanovnem sestanku Košarkarskega kluba Velenje so sprejeli tudi statut kluba, se pogovorili o delu za prihodnje, poleg tega pa so izvolili tudi 11-članski odbor (predsednik Ciril Pi-lih) 7-člansko tehnično komisijo (predsednik Slavko Novak), 3-člansko disciplinsko komisijo (predsednik Jaroslav Spička) ter 3-članski nadzorni odbor.
Velenjske košarkarje bo treniral Anton De Costa, klub pa si bo prizadeval pritegniti k sodelovanju čimveč učiteljev telovadbe iz osnovnih šol, da bi čim več pionirjev in mladincev pritegnil v svoje vrste. Se posebej pa so na ustanovnem sestanku poudarili, da bodo veliko pozornost posvetili tudi sodelovanju s šoštanjsko Elektro.
KINO
REDNI KINO VELENJE
m Petek, 14. 12. ob 17.30, sobota 15. 12. in nedelja 16. 12. ob 17.30 in 19.30, ameriški avanturistični film HEROJI JUKE.
Režija: Jean Nigolesco. Igrajo: Stuart Wilhman, Elke Sommer, Curt Jurgens.
•	Torek, 18. 12. ob 17.30 In 19.30, francoski barvni film ŠUM NA SRCU.
Režija: Louis Malle. Igrajo: Da-niel Gelin, Marc Winocourt, Fa-bien Ferroux.
•	Sreda, 19. 12. in četrtek, 20. 12. ob 17.30 in 19.30, italijanski barvni film ZLOČINSKE SANJE.
Režija: Luigi Fullci. Igrajo: Flo-rinda Bolcan, Stanly Becker, Jean Sorell.
•	Petek, 21. 12. ob 17,30; sobota 22. 12. in nedelja, 23. 12. ob 17,30 in 19,30, ameriški barvni western SARTANA, DOLARJI IN FRATER. Režija: Sergio BerganzelH. Igrajo: Peter Lee Lavvrence, Helga I.ine.
•	Torek, 25. 12. ob 17,30 in 19,30, jugoslovansko-italij. barvni vojni film TRI URE DO ZMAGE. Režija: Juliano Montaldo. Igrajo: Franco Nero, Rlchard Johnson, Helmut Schneider, Relja Bašič.
•	Sreda, 26. 12. in četrtek, 27. 12. ob 17,30 in 19,30, italijanski barvni vvestern TUJEC IMENOVAN POKOPALIŠČE. Režija: An-thony Ascot. Igrajo: Johnnii Gar-ko, Wiliam Berger, Christopher Ghlttel-
•	Petek, 28. 12. ob 17,30, itall-jansko-španski barvni pustolovski film KOMPAN JEROSI. Režija: Sergio Corbuccl. Igrajo: Franco Nero, Tbomas Milian, Jack Po-lance.
KINOGLEDALIŠCE VELENJE
•	Ponedeljek, 24. 12. ob 20. uri, jugoslovansko-italij. barvni vojni film TRI URE DO ZMAGE. Režija: Juliano Montaldo. Igrajo: Franco Nero, Rlchard Johnson, Helmut Schneider, Relja Bašič.
Občina Velenje — Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, razpisuje po 9., 10., 11. in 12. čl. Zakona o urejanju in odajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 42-66 in 20/71) ter po 4., 5., 6., 7. in 8. čl. Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar št. 2/71, 4/71, 1/72 in 8/72)
javni natečaj
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo skladišč v industrijski coni II Velenje
1.	Predmet prodaje je stavbno zemljišče za gradnjo skladišč na zemljišču pare. št. 1654/7 del, 1654/2 del, 1654/3 del, 1648/2 del, 1649, 1653, 3517/2 del, 1650, 1651, 1652 k.o. Velenje v skupni izmeri 6500 ma.
2.	Z gradnjo skladišč je treba pričeti najkasneje v 6 mesecih, končana pa morajo biti najkasneje v 2 letih po dodelitvi zemljišča, sicer investitor izgubi pravico uporabe na dodeljenem zemljišču.
3.	Izklicna cena zemljišča kot odškodnina za pravico uporabe znaša 35,00 din za ms stavbne parcele odnosno 227.500 din za celotno zemljišče.
4.	Stroški komunalne ureditve (priprava in oprema) znašajo 125,00 din za m! stavbne parcele in znašajo za celotno površino 812.500 din.
5.	Znesek pod točko 3 tega razpisa je treba poravnati v roku treh dni od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, znesek pod točko 4 pa v roku 10 dni od clneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stavbnega zemljišča.
6.	Varščina, ki jo mora poravnati ponudnik najmanj en dan pred odpiranjem ponudb, znaša 40.000 din. Ponudnik se lahko udeleži natečaja le, če predloži potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na Sklad za urejanje In oddajanje stavbnih zemljišč SO Velenje št. rač. 5750-652-28073 z oznako da je depozit.
Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju.
Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneska iz točke 3 tega razpisa, ostalim pa se vrne.
V	ceni zemljišča so že zajete vse davščine, ki so v zvezi s prenosom pravice uporabe na dodeljenem zemljišču.
7.	Komunalni strošek zajema celotno sekundarno komunalno opremo razen toplovoda ter prestavitev obstoječih daljnovodov visoke napetosti.
8.	Pismene ponudbe morajo vsebovati ponudnikov natančen naslov, rok za začetek in končanje gradbenih objek-tovtov, ponujeno ceno in način plačila, ponudnikov podpis ter priloženo potrdilo o vplačilu varščine.
9.	Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi:
a)	višjo ponudbeno ceno za m1 zemljišča, ki mora biti brezpogojno ter povsem določena, ne pa alternativna;
b)	krajši rok za končanje gradnje.
V	primeru dveh enakih ponudb ima prednost tista, ki je prej prispela.
10.	Ponudba mora prispeti v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 3. 1. 1974 do 14. ure na naslov: SKLAD ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ SO VELENJE: »JAVNI NATEČAJ ZA GRADNJO SKLADIŠČ«.
11.	Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo v petek, dne 4. 1. 1974 ob 8. uri v upravni zgradbi SO Velenje, soba št. 9.
12.	Stroški llcitacijskega postopka znašajo 2.400 din. številka: 464-13/73-4
Datum: 14. 12. 1973
PRIPOROČAMO VAM FILM:
Tujec imenovan Pokopališče
Režija: Anthony Ascot.
Igrajo: Johnny Garko, VViliam Berger, Christopher Ghittel.
2e nekaj let nas italijanski vvesternl navdušujejo s svojim strnjenim dejanjem in dinamiko. Tem filmom je skupna tudi neka posebna otožnost prostrane romantike. Tud itokrat nastopajo dobri in slabi, osamljeni profesionalni revolveraši, ki jih nam neznani dogodki iz preteklosti vedno znova silijo po svetu; nemočni, ki jih je treba ščititi, in hudobni, ki jih je treba premagati. Ko se stvari uredijo, ostane junak spet sam in odjaha neznano kam. V to tradicionalno uspešno shemo pa ta film vnaša nekatere novosti, predvsem humor, ironijo in rekli bi lahko, celo satiro. Scenarist je v krvavo okolje Divjega zahoda postavil babico, ki zadene kaktusov cvet na sto metrov razdalje iz drvečega vlaka, dojenčka, ki namesto dude sesa naboj, dva fanta, ki iz principa hodita brez orožja in hočeta hudobno tolpo premagati zgolj z besedami, razumno logiko in kolektivno zavestjo. Film nam prikazuje tradicionalno dobro italijansko delo tega žanra, ki se z naštetimi novimi elementi uspešno izmika klišejskosti in prehaja že skoraj v ironiziranje samega sebe s hudomušnimi aluzijami.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dobrega in nadvse plemenitega
moža
FRANCA HRAŠANA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga obdarovali s cvetjem in ga spremljali do njegovega poslednjega doma. Posebno zahvalo za skrb in pomoč dr. Reberniku ter za požrtvovalno in prijateljsko pomoč sestri Ani Bizjak. Iskrena zahvala Srebretovi in Šarugovi družini ter vsem, ki so pokojnemu možu in meni v najtežjih urah nesebično stali ob strani in lajšali nepopisno bolečino. Hvala častiti duhovščini za svečan pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujem tudi tov. Kojcu za občuiene besede slovesa, pevcem iz Šoštanja in rudarski godbi iz Velenja. Neutolažljiva žena Ančka in ostalo sorodstvo.
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk in Rudi Ževart
• Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev « Tekoči račun št. 52800-678-55-263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72)

V nekaterih glavah je še vedno preveč stare miselnosti in morda so le še preveč, čeprav podzavestno, pod vplivom že skoraj podedovanega povelja: »Ljubite in množite se med seboj !«
Toda, saj ne živimo več v fevdalizmu ampak smo že nekaj stoletij naprej! Gradimo socialistično družbo in čas je, da se otresemo stare miselnosti. Samo v nekaj besedah se povrnimo v čas fevdalizma:
Veliko zemlje potrebuje veliko delovnih rok. Več je teh rok, več je pridelka. Več je pridelka, več se steka v shrambe posvetne in cerkvene gospode. Neukemu človeku pa je bilo kaj lahko zasužnjiti možgane z vero in tako so se iz strahu pred grehom rojevali otroci, vredni komaj malo več kot delovna živina.
Ali bi mi bili tudi še vedno radi tako neuki? Najbrž ne! Zato bi moralo biti na prvem mestu prosvetijevanje. Kdo in krdaj naj začne s splono vzgojo? Logično da starši takrat, ko začne otrok z vprašanji.
Prav tu pa pride sedaj do prvih zapletov. Napredni starši storijo tako kot je treba. Otroku prav vse razložijo v primerni obliki. Starši obremenjeni s staro miselnostjo pa otroka grobo zavrnejo. In že smo na poti h kasnejši katastrofi, če tak otrok tudi v šoli ne dobi primernega pojasnila v šoli. Na žalost pa se tudi v sicer zelo redkih šolah temu problemu radi izognejo, ga preletijo ali kakorkoli že.
Poznam primere, ko mati hčeri o spolnosti ni dala prav nobenega pouka — češ, to je grdo — in že prva menstruacija je dekle šokirala in ji pustila trajen kompleks. Kasneje pa je takšno dekle hitro nasedlo leporečnemu moškemu in ostala noseča. Tako imamo sedaj v očeh primitivcev največjo »pokvarjenko«. Kdo sedaj nosi krivdo za tega dekleta? — bolnika!
Kdo je odgovoren (ali pa je morda ta beseda za nas pretežka?)?
— Nevednost je bolezen; če se je zaveš, si že na poti ozdravljenja. — (arabski pregovor)
8
naščas

Omenjene bolezni se je naša družba zavedla in krepko zaorala ledino spolnega prosvetljevanja in močno liberalizirala splav.
Vsi vemo, da je pojav splava splošen in že od nekdaj prisoten. Ze v stari Jugoslaviji so ugotavljali veliko število splavov, ki so bili v glavnem vsi tajni, kar je imelo zaradi nestrokovnosti za posledico visoko smrtnost žena. Vendar se takrat ta problem ni uredil v prid življenju in zdravju žena.
Leta 1952 pa je bila pri nas prva uredba o postopku za dovoljeno odpravo plodu pod določenimi pogoji. Skoraj istočasno pa se je začelo gibanje, ki je skušalo zajeti problem širše in sicer v obliki gibanja za načrtovanje družine.
Pravico svobode od nezaželene nosečnosti je za peto človekovo svobodo razglasila tudi Organizacija združenih narodov v posebni deklaraciji.
Leta 1955 so bile v Sloveniji ustanovljene prve posvetovalnice za kontracep-cijo.
Leta 1963 se je v razpravah ob spremembi Ustave načelo tudi vprašanje oblikovanja zakonodaje s področja splava. Razprava, ki se je ob tem načela je pokazala, da je gibanje za načrtovanje družine tako široka dejavnost, da jo je nemogoče zajeti s predpisi saj vključuje predvsem vzgoj-noizobraževalno in zdravst-venoprosvetno dejavnost in tudi obveznosti družbene skupnosti zagotoviti staršem pogoje za uresničevanje možnosti, da sami odločajo o številu otrok in o presledkih med porodi.
— Večkrat ravna krivično ne le, kdor kaj stori, ampak tudi, kdor kaj o-pusti. (Mark Avrelij — A. So vre)
Če se v ilustracijo nekoliko ozremo po številkah potem lahko vidimo, da je število splavov v Sloveniji od leta 1955 do 1963 močno naraščalo od leta 1963 dalje pa počasi, vendar zanesljivo upada.
Zelo zgovoren je podatek, da je bilo leta 1955 registriranih 5451 splavov, med temi pa je bilo komaj 441 dovoljenih. Izraženo v razmerju dovoljenih in nedovoljenih (kriminalnih) splavov bi to izgledalo takole:
Spočetje otroka še ne pomeni njegovega rojstva
Ob novem Zakonu o prekinitvi nosečnosti in resoluciji o načrtovanju družine, ki sta bila obravnavana na 34. seji izvršnega svela skupščine SR Slovenije dne 16. junija 1973 se morajo tudi v nas samih utrniti misli, kako, v koliki meri in kdo je prvobitno odgovoren za ohranitev in zdravo rast našega rodu, naše družine, našega otroka.
Leto Dovoljeni
. Nedo-
voljeni
1955	8 % 92 %
1964	62«/,,	38 %
1969	69 «/„	31 %
V Sloveniji je doslej delovalo 14 komisij za prekinitev nosečnosti prve stopnje in šest komisij druge stopnje.
Med razlogi za prekinitev nosečnosti so na prvem mestu socialni razlogi. To pomeni, da gre za socialnoekonomske, stanovanjske družinske probleme, za motene družine ali družine alkoholikov.
Razlogi za odklonitev prekinitve nosečnosti so predvsem povratništva, visoka nosečnost in pomanjkljive indikacije.
Med prosilkami je največ žena od 31 do 40 let. Skupina, ki res mora skrbeti pa
so mladoletnice stare do 18 let.
Iz tako na hitro navrže-nih številk, ki bi se dale še v marsičem dopolniti vidimo, da je splav še vedno precejšen problem vendar se stanje iz leta v leto sicer počasi toda stalno izboljšuje. Vedno več žena prihaja v dispanzerje in posvetovalnice. Vsako leto več žena uporablja sodobna in zanesljiva sredstva za preprečevanje nosečnosti.
Ob koncu pa si morda oglejmo kako pa je na našem domačem pragu.
Leta 1970 je z velenjskega področja komisija za prekinitev nosečnosti obravnavala 209 prošenj in splav odobrila 179 ženam. V primerjavi z rojstvi so prišli na pet rojstev trije splavi...
Največ prosilk za prekinitev nosečnosti je bilo sta-
rih od 26 do 30 let. Sledijo ji med 31 do 35 let. Mladoletnic je bilo zelo malo vendar dovolj, da se vprašamo: Ali je bilo res storjeno vse na področju spolne vzgoje doma in v šoli pa morda še kje?
Zaradi neprimernega stanovanja se je javilo skoraj toliko prosilk kot tistih, ki imajo stanovanjsko vprašanje urejeno.
Poročene žene so zastopane v največjem številu od teh pa največ tistih, ki že imajo po dva otroka.
Največ prosilk je nekvalificiranih delavk. V prvem mesecu nosečnosti se jih javi malo, največ jih je v drugem mesecu nosečnosti.
Na vprašanje, če so žene, ki so prišle na komisijo uporabljale kontracepcijska sredstva, da jih polovica tega nikoli ne uporablja.
mada
TWEED IN PLETENINE
Letošnjo zimo nas bo grel volneni tweed, ki je postal med vsemi materiali najbolj moderen in priljubljen. Grele pa nas bodo tudi praktične pletenine. Še najbolje bo, če oboje kar združimo.
Tako kombinacijo si lahko ogledate tudi na sliki. Jopič je dolg in ravno krojen, zanimivo pa ga poživljajo pleteni rokavi in ovratnik. Hlače lahko zamenjate tudi s krilom, volnen puli pa bo pozimi kar dobrodošel.
Staša Gorenšek
Komisija za prekinitev nosečnosti je odobrila splav ženam iz različnih vzrokov. Naj jih naštejem: slabe ekonomske razmere, neurejeno stanovanjsko vprašanje, več otrok, bolezen v družini, alkoholizem, neurejeni odnosi, osebni razlogi, mladoletništvo, medicinske indikacije, priletnost in drugi razlogi.
Mislim, da bodo člani komisije za prekinitev nosečnosti z novim zakonom imeli lažje delo in bodo z večjim razumevanjem gledali pred seboj ženo, ki brez kakršnegakoli razloga prav gotovo ne bi prišla pred arbitre, ki naj odločajo o njenem »grehu«. Te žene ne prosijo zase, zaradi sebe, ampak za nas vse, za očete, družino in družbo.
— Prvo je, da ne delaj ničesar v endan in brez namena; drugo, da ravnaj svoj smoter samo na korist skupnosti!
(Mark Avrelij — A. Sovre)
Liza Podpečan-Kuhar

•	DVA KRZNENA PLAŠČA (per-zijanar in srebrna avstralska ovca) ugodno prodani. Elizabeta Kuhar, Rečica ob Paki 103.
•	SCHAUB LORENZ črno-beli televizor brezhiben, ugodno prodam. Tavčarjeva 5, Velenje.
ISIMIRVTIII
•	Marija KOBLANC, pre-užitkarica iz Podgore št. 16, stara 86 let
•	Ferdinand STOPAH, upokojenec iz Slatine št. 3, star 62 let
•	Anton IIRAMEC, upokojenec iz Gavc št. 3, star 71 let
•	Jože KOREN, upokojenec iz Hrastovca št. 33, star 61 let
•	Ivana ZNIDAR, družinska upokojenka iz Velenja, Partizanska 17, stara 81 let
•	Rafael STRGAR, pis-monoša iz Bevč št. 7, star 47 let
•	Antonija BEZOVŠEK, poljedelka iz Arnač št. 11, stara 64 let
•	Ferdinand KRENKER, kmetovalec iz Plešivca št. 67, star 47 let
•	Matilda DOMITROVIC, gospodinja iz Velenja, Smarška 24, stara 60 let.
•Franc G KIL, električar iz Šoštanja, Metlcčc št. 14, roj. 1953 in Ivanka JAN, roj. 1953, administratorka iz Šoštanja, Matije Gubca 14
•	Janko SOVINC, roj. 1950, gozdni delavec iz Zgornjega Razborja št. 25 in Fanika JELEN, roj. 1955, kmečka hči iz Šentvida pri Zavodnjah št. 16
•	Jože GRABNER, roj. 1946, priučen urar iz Za-vodenj št. 12 in Marija VOLER, roj. 1952, delavka iz Zgornjega Razborja št. 122
•	Jože PETROVIČ, roj. 1949, delavec iz Šoštanja,
Cesta talcev št. 17 in Ana POCAJT. roj. 1955, delavka iz Šoštanja, Cesta talcev št. 17
•	Štefan JAVORNIIt, roj. 1952, rudar iz Topolšice št. 137 in Jovanka PERfSOV-NIK, roj. 1956, delavka iz Topolšice št. 137
•	Vinko TAJNIK, roj. 1949, rudar iz Raven št. 153 in Milka MEVC, roj. 1955, delavka iz Raven št. 127
•	Jožef VRCKOVNIK, roj. 1942, rudar iz Florjana pri Šoštanju št. 27a in Danijela KOMPAN, roj. 1946, delavka iz Topolšice št. 19
•	Jožef ANDREJC, roj. 1951, šofer iz Vodriža št. 26 in Jožefa REDNAK, roj. 1955, delavka iz Raven št. 46a
•	Ivan IVANOS, roj. 1946, steklar iz Tržišča št. 4 in Zdenka ŠTEFANČIČ, roj.
1952, slaščičarka iz Paske vasi št. 8a
•	Stjepan KONCIC, roj. 1947, mizar iz Velenja, Jenkova 1 in Janka HRIBER-ŠEK, roj. 1956, delavka iz Hrastovca št. 20
•	Franc REBERŠAK, roj. 1941. uslužbenec iz Rečice ob Paki št. 24 in Nada I-VOVIC, roj. lj 52, ladjedel-niški tehnik iz Prčanja št. 127
•	Štefan RUDOLF, roj.
1949,	orodjar iz Pake pri Velenju št. 50 in Marjana VAJDE, roj. 1953, tehnični risar iz Pake pri Velenju št. 39b
•	Bojan OSOLNIK, roj.
1950,	obratni električar iz Velenja, Prešernova 2 in Milena LORGER, roj. 1953, laboratorijski tehnik iz Velenja, Slandrova 28
•	Savo MARKOVIC, roj. 1953, delavec iz Velenja, Celjska 63 in Milica RADIČ, roj. 1954, kontrolorka iz Velenja, Celjska 63
•	Franc Hugo LEU, roj. 1952 iz Schaffhausna in Zdenka GIMPELJ, roj. 1949, delavka iz Velenja, Tomšičeva 4
•	Tomo BLAŽON, roj. 1930, tesar iz Velenja, Koroška c. 25a in Alojzija GUMZEJ, roj. 1921, čislilka iz Velenja, Slandrova 8
•	Milan RAZPOTNIK, roj. 1948, rudarski tehnik iz Bevč št. 12 in Marija PODBREZNIK, roj. 1947, e-konomski tehnik iz Bevč št. 6
•	Ivan PETRE, roj. 1947, monter iz Velenja, Stane-tova C. št. 55 in Jožica HLEB, roj. 1952, prodajalka iz Družmirja št. 90