228514
APRIL 1981 — ŠT. 8	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXII.
PRVI MAJ
Delovni ljudje vsega sveta praznujemo 1. maj kot svoj delovni praznik. To je največji praznik delavskega razreda, je praznik, ki je izpisan s krvjo.
Zamenjava nosilcev valjčkov na podajalnem cilindru, sprememba pogona cilindrov in zaprt sistem cevčnice (gatra) omogoča izdelavo finih efektnih sukancev.
V sredini in koncem 19. stoletja je bil položaj delavcev zelo boren. Tovarniški prostori so bili brez zračenja, nezdravi, delovni dan pa je trajal 14 do 18 ur dnevno. Za to garaško delo so delavci dobivali majhne mezde, komaj za preživljanje sebe in svojih družin. Posebno težko in naporno delo je bilo v rudnikih in tekstilnih tovarnah. Poglejmo si naprimer samo delec poročila londonskega časopisa Daily Telegraph iz leta 1860: »Ob treh, štirih zjutraj vržejo devet do desetletne otroke iz njihovih umazanih postelj in jih silijo, da delajo za golo preživljanje do 11. in 12. ure ponoči, da shujšajo do kosti, da se jim telesa skrušijo, da jim obrazi otope in njih človeško bistvo do kraja tako otrpne, da samo pogled na to človeka zgrozi.«
Kapitalisti so torej zaposlovali tudi otroke od 5. leta naprej, ter ženske, plačevali pa so jih slabše kot moške. Kdor ni mogel več delati oz. je doživel težjo nesrečo pri delu, so ga enostavno odpustili. Angleški tovarniški nadzorniki so leta 1886 zapisali: »Kolesa, valje, vretena in statve goni sila, ki je dandanes večja in ki še vedno narašča, prsti morajo hitreje in z večjo zanesljivostjo zgrabiti nit, kajti če je ne primejo takoj ali neprevidno, je po njih. Veliko število nesreč povzroča vnema delavcev, da bi hitreje opravili svoje delo. Ne smemo pozabiti, da je za tovarnarja najbolj važno, da njegovi stroji nepretrgoma
tečejo, to je, da producirajo prejo in tkanino. Nadzorniki priganjajo delavce, da imajo stroje zmerom v pogonu.«
Takšni delovni pogoji in bedno življenje so silili delavce, da so se začeli povezovati. Organizirano so zahtevali večje plače, krajši delovnik, boljše delovne pogoje in politične pravice. Prvi dosežki tega gibanja so bili nekateri zakoni, sprejeti v prvi polovici 19. stoletja, ki so omejevali delovni čas, zlasti otrokom in ženam.
Na manifestaciji v Chicha-gu, ki se je začela 1. maja 1886 in na kateri je sodelovalo 40.000 delavcev, so policija in plačani agenti tretjega maja brutalno intervenirali in ubili in ranili več sto delavcev. Že na prvem kongresu II. internacionale v Parizu, 14. 7. 1889 so se zedinili, da bodo v spomin na zločinski pokol v Chichagu, praznovali praznik dela. Tako so že leta 1890 po vsem svetu praznovali delavski praznik — 1. maj.
Tega leta so bila prva praznovanja 1. maja tudi pri nas in sicer v Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu, leta 1893 pa tudi v Beogradu. Leta 1926 je na pobudo Josipa Broza-Tita, partijska organizacija ladjedelnice v Kraljeviči preko sindikalne podružnice organizirala proslavo L maja in so zaradi tega tudi prekinili delo. O tem dogodku je Tito kasneje dejal: »Čeprav so oblasti prepovedale praznovanje, se delavci niso (Nadaljevanje na 2. strani)
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OF IN PRAZNIKU DELA
Sukalnica efektnih sukancev bogatejša za nova vretena
V začetku ustanavljanja sukalnice efektnih sukancev smo efektne sukance izdelovali na dveh efektnih sukalnikih Allma, tipa EES, s 336 vreteni in elektromehanskim krmiljenjem. Toda naročila so sčasoma presegla zmogljivost naših kapacitet. Zato smo leta 1979 pri isti firmi naročili dva sukalnika, najnovejšega tipa EES — X s 408 vreteni. Krmiljenje le-teh je popolnoma elektronsko, kar omogoča znatno večjo možnost izbire raznih vzorcev, enostavnejše programiranje, lažje upravljanje programatorja in ne nazadnje tudi enostavnejše vzdrževanje vseh delov stroja. Ta tip stroja je namenjen predvsem izdelovanju nizkih številk sukancev, predvsem sukancev iz pred preje in grobih prej. Naj višja številka, ki je še v mejah rentabilnosti, je Nm 3. Na tržišču pa je naraslo povpraševanje tudi po visokih številkah efektnih sukancev, vse do številke 14. Ker pa ti stroji pri višjih številkah dajejo premajhno produkcijo, smo pričeli razmišljati, kako bi kupcem lahko ugodili.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ustrašili, ampak so 1. maja prekinili delo in odšli na ulice, da bi čimbolj slavnostno in dostojanstveno proslavili edini proletarski dan v letu.«
Prvomajske proslave pri nas so bile najtežje v času, ko je delavski razred s komunistično partijo na čelu vodil oborožen boj proti okupatorju. Praznovali so ga borci, aktivisti, interniranci. Na marsikaterem hribu je zagorel kres kot simbol upora in odločnosti delavskega razreda, da se bori do končne zmage. Posebno važna je tudi letnica 1948, ko smo si uspešno izborili samostojno pot v socializem. Tako lahko rečemo, da vsak 1. maj v naši domovini pomeni resnično internacionalistično sporočilo — da ima vsak narod pravico do samostojne in suverene poti v svojem razvoju.
Prvi maj slavimo že več kot trideset let v svobodi, posebno ponosni smo na samoupravne pravice našega delavskega razreda in našo originalno pot v socializem.
Milijoni delovnih ljudi vse bolj neposredno odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela.
Ko gremo letošnje leto nasproti 1. maju, skupaj z delavskim razredom celega sveta občutimo vso težo ekonomske krize, oboroževalne tekme in ogrožanja suverenosti in neodvisnosti posameznih držav in narodov. Soočamo se poleg tega z inflacijo in realnim padom standarda. Vznemirjeni smo zaradi delovanja kontrarevolucionarnih sil na Kosovu. Vse to, poleg elementarnih nezgod, zavira naš hitrejši razvoj.
Toda v preteklih 40-letih smo premagali mnoge prepreke, izsiljevanja in blokade. Partija in Tito so nas v tem bodrili, opozarjali pa tudi na slabosti v našem delu. 1. maj 1981 praznujemo tudi brez Tita, toda dosledni na Titovi poti, ki smo jo začeli 1941. leta. Vedno so nas težave v našem razvoju še bolj jekle-nile in združevale. Ni razloga, da tudi v današnji bitki — bitki za stabilizacijo ne bi bilo tako. Andrej Krhlikar
Za nakup novih strojev ni bilo denarja. V klasični su-kalnici pa je obratoval efektni stroj starejšega tipa, namenjen izdelavi procentnih sukancev (boucle, frisse, loop), ki pa konstrukcijsko ni bil izdelan tako, da bi na njem lahko izdelovali efektne sukance z večjim nasukom, zato smo na njem delali gladko — normalno sukanje. Na-suk se je namreč tvoril med vodilcem in vretenom in ni imel možnosti tvorbe efekta
takoj pri izstopu preje iz odvajalnega cilindra, kakor imajo to urejeno prej omenjeni stroji novejšega tipa. Z rekonstrukcijo cilindrov, z zamenjavo polokroglih nosilcev valjčkov na spodnjem po-dajalnem cilindru, (prej ravni) in drugačno izvedbo cevčni-cc (gatra) smo dosegli takšno preureditev stroja, da na njem lahko izdelujemo sukance z največjim možnim zasukom in sicer v razmerju 1 : 4 (prej največ 1 : 2). Efekt se
Pred 3. kongresom samoupravljalcev
Trije kongresi samoupravljalcev — tri etape samoupravnega razvoja
Amandmaji - močno orožje delavskega
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Za 21. in 22. amandma k ustavi SFRJ iz leta 1963, sprejeta sta bila v letu pred 2. kongresom samoupravljalcev, je tov. Tito dejal, da sta močno orožje delavskega razreda. Hkrati je tudi poudaril, da izpopolnjujemo svoj politični in ekonomski sistem tako, da pridejo do izraza samoupravni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter da se hkrati utrjujejo pravice in interesi vseh naših narodov in narodnosti vseh naših republik in pokrajin. Za socialistično Jugoslavijo ni dileme o prednosti nacionalnega nad razrednim in obratno. Tito je nadaljeval: »Zanemarjanje enega ali drugega je nesprejemljivo. Ne glede na nacionalne posebnosti so osnovni interesi delavskega razreda iste vrste v celotni deželi in zato tudi predstavljajo cement — glavni vezni faktor naše samoupravne socialistične Jugoslavije.«
Ne pozabimo, da je bil drugi kongres samoupravljalcev v
času pred razkrinkavanjem delovanja skupin v Hrvatski, ki so igrali na karto nacionalizma; da so malo kasneje v Srbiji stopili na prste liberalizmu in njihovim funkcionarjem — nosilcem; pet let pred kongresom, leta 1966, je bil tako imenovani Brionski plenum, na katerem so odločno obračunali z metodo trde roke, ko so nosilci le-te iz službe varnosti poizkušali, da vse podredijo strogi policijski kontroli. Poudarki na 2. kongresu samoupravljalcev, na vse kar je samoupravno in kar zbližuje delavski razred in vse delovne ljudi naše dežele so imeli zato še poseben značaj. Bili so odgovor na vse težnje in poskuse preusmeriti jugoslovansko socialistično revolucijo z demokratskih tokov, v druge vode, čeprav se samoupravljanja ni upal nihče odkrito napasti. Drugi kongres je poudaril tudi humano vizijo jugoslovanskega socializma.
»Vedno smo imeli v mislih pred vsem, humanistično vizijo socializma«, je poudaril Tito. Ko smo pred dvajsetimi leti sprejeli zakon o predaji podjetij
delavcem v upravljanje, smo izhajali iz prepričanja — čeprav smo se zavedali, da smo prevzeli pred našim narodom in zgodovino veliko odgovornost— da ni ta velika marksistična ideja stvar daljše prihodnosti, ampak, da se mora to že v sedanjosti uresničevati, že v prvi fazi izgradnje socializma . . .«
»Samoupravljanje je postalo materialna moč naše družbe in vodilna zavest naših delovnih ljudi,« je poudaril Tito in nakazal na naše izkušnje, da je-največja moč samoupravljanja v tem, da osvobaja ustvarjalnost in iniciativo najširših ljudskih množic in odpira poti osvobajanju dela in človekove osebnosti.
Sporočila za včeraj, danes in jutri.
Poudarjajoč, da smo danes resnično na kretnici razvoja naše skupnosti je Tito, v tem letu (1971) dejal:
»Nihče nima pravice združenemu delu jemati dohodek . . . Vedno govorimo o razbremenjevanju gospodarstva, toda
razreda
do sedaj, brez večjega uspeha .. . Zato moramo narediti vse, da čimprej snamemo z ramen delovnih ljudi neznosno breme prevelikih investicij, zlasti nepokritih. Zadnjo in odločilno besedo o tem naj imajo delovni ljudje in ne birokrati ter tehnokrati.«
»Ko danes govorimo o doslednem izvajanju stabilizacijskega programa predvsem želimo, da nihče ne troši več kot zmore, več kot ima sredstev«, je nadaljeval Tito. Ni izpustil niti pereče vprašanje cen. »Za gospodarstvo in družbo je nesprejemljiv stalni pritisk mnogih, da bi s povečevanjem cen prikrivali svoje slabosti ali si prisvajali rezultate tujega dela.«
»Postavke naše gospodarske reforme so še vedno aktualne«, je poudaril Tito pred desetimi leti. Zdi se, da je ta njegova misel še kako aktualna tudi danes.
Nada Djermanovič — Tanjug —
Prihodnjič: Tretja faza samoupravljanja
tvori takoj ob izstopu sukanca iz spodnjega podolžnega cilindra. Pri zagonu stroja skoraj ni pretrgov, medtem, ko se je prej potrgala cca 70 — 80 % napeljanih niti. Tako smo pridobili novih 240
vreten, na katerih lahko izdelujemo efektne sukance od Nm 5—14.
Novih 172 vreten pa smo pridobili s preureditvijo klasičnega sukalnega stroja ALLma, ki je bil prav tako
kot prejšni prirejen za izdelavo procentnih sukancev. Tudi na tem stroju zdaj lahko izdelujemo vse številke efektnih sukancev.
Pri rekonstrukciji obeh strojev, ki je bila dokaj zahtevna, je uspešno sodelovala skupina vzdrževanja in su-kalnice. Potrebno je bilo vgraditi nov podajalni cilinder, spremeniti pogon in prenosno napravo obeh cilindrov (kar nam je uspelo rešiti enostavno in poceni), zamenjati vodilce in še več manjših sprememb, ki pa so tudi pomembne.
S pridobitvijo novih kapacitet — zdaj razpolagamo z 1328 vreteni pa še vedno nismo odpravili problem priprave, čeravno smo iz sukal-nice prestavili previjalno dvo-jilni stroj znamke Savio. Potrebe po previjanju in dvo-jenju so namreč večje od naših zmogljivosti. Občasno nam sicer priskoči na pomoč
sukalnica, ki pa pogosto ne zmore niti svojega lastnega previjanja in dvojenja. Zato bo v bodoče potrebno razmišljati o nakupu novih zmogljivosti za previjanje in dvo-jenje.
Nastaja pa tudi problem z delavci. Ker imamo stroje v treh ločenih oddelkih, delavcev ne moremo normalno razporejati, ker jih je premalo. Novih začasno ne sprejemamo, zato bo potrebno v sami DO poiskati notranje rezerve. Ne smemo namreč dopustiti, da bi stroji v efektni sukalnici stali, če vemo, kakšne so na tržišču cene teh sukancev.
V novo petletno obdobje vstopamo z novimi možnostmi, da dosežemo na področju efektnih sukancev zastavljene proizvodne cilje. Z rekonstrukcijo strojev je bil že storjen prvi korak. S prizadevnim delom pa tudi uspehi ne bodo izostali.
Anton Požek
Kako smo razdelili sredstva za potrebe financiranja
krajevnih skupnosti
Ena od oblik financiranja potreb občanov v krajevnih skupnostih so bila tudi združena sredstva delavcev organizacij združenega dela in ostalih podpisnikov, ki so jih le-ti namenili krajevnim skupnostim na podlagi družbenega dogovora o financiranju nalog (skupnosti) KS, ki so ga v letu 1975 podpisali delavci in občani na območju ljubljanske regije.
V naši občini rešujemo ta dogovor s samoupravnim sporazumom, ki ga sprejemamo vsako leto posebej. Ta je za leto 1980 predvideval, da bodo za potrebe krajevnih skupnosti delavci namenili 500 din na zaposlenega iz dohodka po zaključnem računu, sklada skupne porabe, enodnevnega zaslužka ali čistega osebnega dohodka, lahko pa tudi iz drugih virov.
(Pri nas smo posamično podpisovali za prispevek iz čistega osebnega dohodka, ker drugih virov ni bilo na razpolago. Podpisalo je nekaj manj kot polovica zaposlenih.)
Tako združena sredstva delijo po dveh kriterijih.
— 50% združenih sredstev za uresničevanje lastnih programov na podlagi števila zaposlenih iz krajevne skupnosti;
PREGLED RAZPOREJANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA POTREBE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETIH 1976 - 1980
KRAJEVNA SKUPNOST	1976	1977	1978	1^79	T385	skuLAj
DOLE	110.000	149.000	220.000	88.444	211.050	778.494
GABROVKA	175.000	-	100.000	91.656	194.200	540.856
KRESNICE	-	100.000	-	143.212	178.600	421.812
JEVNICA	166.000	50.000	-	42.661	85.100	343.761
SAVA	83.000	250.000	320.000	10.459	51.500	714.959
VINIARJEVEC	81.000	170.000	-	20.919	123.700	395.614
PRIMSKOVO	25.000	30.000	50.000	77.065	72.500	254.565
STAN. POLJANE	"	15.000	127.000	29.727	123.500	295.227
VELIKA ŠTANGA	30.000	65.000	100.000	46.515	27.500	269.015
JABLAN. DOLINA		40.000	233.000	13.762	109.550	396.512
ŠMARTNO	-	50.000	-	100.000	126.500	276.500
LITIJA - D.B.	199.000	30.000	100.000	157.707	253.250	739.957
LITIJA - L.B.	-	160.000	-	60.000	239.250	459.250
KOSTREVNICA	107.000	200.000	400.000	20.919	127.500	855.419
P0LŠNIK	90.000	40.000	70.000	78.444	120.750	399.194
HOTIČ	41.000		50.000	36.936	153.400	281.336
VAČE	200.000	-	120.000	206.369	104.000	630.369
RIBČE	-	10.000	10.000	22.202	26.450	68.652
SKUPAJ	1.307.000	1.359.000	1.900.000	1.246.997	2.328.300	8.141.297
— 50% združenih sredstev pa dajo v skupni sklad za pospeševanje manj razvitih območij krajevnih skupnosti v občini. (To so območja, ki so oddaljena od železnice ali glavne ceste).
S temi sredstvi upravlja skupščina sklada, ki jo sestavljajo delegati iz vseh krajevnih skupnosti.
Potrebe in želje posameznih krajevnih skupnosti so vedno večje, kot jih je možno z zbranimi sredstvi uresničiti. Toda marsikje so dodeljena sredstva zelo dobro izkoristili, saj so jih porabili le za tisto, kar sami ne morejo narediti — vse ostalo pa je delo pridnih rok krajanov.
Ni lahko deliti sredstev, zato so se člani izvršilnega odbora skupščine sklada, dogovorili o kriterijih, ki pa niso pravilo, o delitvi. Tako npr. namenijo za izdelavo različnih projektov (za vodovod, cesto . . .) 20.000.— din kolikor naj bi stal strokovno izdelan projekt — ne pa tudi gradbeno dovoljenje, ki je tudi desetkrat dražje. Za gradnjo ceste kot je na Veliki vrh, dodelijo sto tisoč
Nadaljevanje na 6. strani
TUDI NAS NE SME NIČ PRESENETITI
Dnevno časopisje in druga sredstva javnega obveščanja nas večkrat opozarjajo na številne nesreče in požare, ki se pojavljajo nepričakovano in z velikimi in tudi človeškimi izgubami. Naj navedem samo nekaj primerov. Silovita eksplozija plina v Mariboru; mati in sin mrtva; poškodovanih 70 stanovanj in 10 avtomobilov. Vzrok: človeški faktor. Tako lahko naštevamo še dalje. Zagorelo je v skladišču Centro-merkurja v Ljubljani, nato v Kolinski tovarni hranil, skladišče. Zagorelo je zaradi pretakanja plina butan v avtomobilske rezervoarje in še ni konca.
Gasilske vaje so se pričele ob Bajerju (požarnem bazenu) zraven skladiščnih šotorov. Napeljati je potrebno cev do drugega konca tovarne. Le koliko cevi je potrebno?
... mimo računovodstva ...
Zato smo se tudi v naši delovni organizaciji sestali in ugotavljali, kaj in kje nas lahko preseneti nepričakovani požar. Operativni štab predilnice Litija je proučil vse možnosti in načine gašenja požara ob morebitni nesreči. Že pri prejšnjih gasilskih vajah, ko smo imeli odvzem vode iz hidrantov mestnega vodovoda smo
ugotovili, da pritisk vode ne zadostuje za en ročnik, kljub temu, da imamo krožni sistem vode. Zato se ne smemo zanašati na mestni vodovod, ker tu vode večkrat tudi zmanjka. Dali smo si nalogo, da moramo z vsemi devetimi gasilskimi desetinami po izmenah imeti mokre gasilske vaje na najbolj oddaljen objekt, to je skladišče Matreza.
... za sukalnico, do ...
vhod ...	... prostora pred novim skladiščem. Še nekaj trenutkov in ...
... voda priteče. Črpalka zmore načrpati 1200 1 vode na minuto, in to zagotavlja dosti vode za več ročnikov.
Pri tej vaji ugotavljamo koliko cevi je potrebno, da pridemo do skladišča in na ostale oddelke tovarne, če črpamo vodo iz vodnega bazena pri šotorih. Do skladišča rabimo 510 metrov tlačnih cevi, motorko Rosenbauer, ki zmore črpati 1200 litrov vode na minuto, kar zadostuje, da lahko gasimo zahtevnejši požar. To praktično gasilsko vajo smo vnesli v načrt Predilnice tako bomo imeli točno označene smeri napa-
da in pripravljeno orodje in cevi za posamezne oddelke. V mesecu maju pa imamo v planu gasilskih vaj, odvzem vode iz električne črpalke v kotlarni do nove upravne zgradbe (stari zdravstveni dom). Tudi tukaj bomo ugotavljali količino vode in pritisk na ročnikih. Te vaje smo vnesli v načrt obrambe Predilnice, in bo vsak zaposleni seznanjen z vsemi smermi napada gašenja požara v naši delovni organizaciji. Rudi Zupan
Takole se množica vodnih kapljic blešči v soncu.
Iz dela zdravstvene skupnosti Litija
Občinska zdravstvena skupnost Litija uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt upošteva na- vanje delavcev in drugih de-loge, ki izhajajo iz regional- lovnih ljudi ter občanov kot nih usmeritev zdravstvenega uporabnikov in izvajalcev varstva v občini, na medob- zdravstvenega varstva pri činski in regionalni ravni, uresničevanju pravic do sa-prav tako pa tudi iz letnih re- moupravnega odločanja v solucijskih in drugih planskih skupnosti in pri uporabljanju aktov. Skupnost je organizi- drugih zadev, ki so skupnega rana tako, da delo v organih pomena, upravljanja zagotavlja kar Zbor uporabnikov v zdrav-najbolj neposredno sodelo- stveni skupnosti šteje 45 de-
legatskih mest, zbor izvajalcev ima 12 delegatskih mest.
Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Pred zasedanjem zdravstvene skupnosti obravnava gradivo za skupščino v naši delovni organizaciji samoupravna interesna skupnost za zdravstvo, ki šteje pet delegatov. Za vsako skupščino posebej izvolijo delegata, ki na skupščini zastopa mnenja, predloge in stališča naše delovne organizacije. Zadnja skupščina je bila 22. aprila 1981.
Kaj je obravnavala zdravstvena skupnost?
Na podlagi novosprejetega zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1 80) je skupščina potrdila samoupravni sporazum o ustanovitvi zdravstvene skupnosti Slovenije.
Prav tako so bile sprejete spremembe v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Litija za obdobje 1981 do 1985. Plan je bil spremenjen v toliko, da so prvotno predvidena sredstva za investicije v zdravstvu zmanjšana, razlika pa prenesena med stroške zdravstvenega varstva. Znižani pa so bili prihodki od prispevkov od kmetijske dejavnosti. Prerazporeditev sredstev je bila sprejeta v okviru že sprejetega načela. Sprejet je bil tudi statut občinske zdravstvene skupnosti Litija. K predlaganem statutu so bile sprejete posamezne spremembe.
Obravnavan je bil tudi zaključni račun občinske zdravstvene skupnosti Litija. Skupščina je zaključni račun potrdila, posebno še zato, ker izkazuje za 1,610.166,65 din presežka. Presežek dohodkov se bo uporabil za poravnavo neplačanih računov zdravstvenim delovnim organizacijam za opravljeno delo v letu 1980. Te zdravstvene organizacije so opravile za zdravstveno skupnost Litija več zdravstvenih storitev, kot jih je vseboval samoupravni
sporazum o svobodni menjavi dela med zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi ustanovami (klinični center Ljubljana).
Skupščina je tudi sprejela sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od L L 1981. To so prispevki za tiste kategorije občanov in prebivalstva, ki niso zajeti s prispevki iz združenega dela, zdravstveno varstvo pa jim je zagotovljeno. Finančno poslovanje zdravstvene skupnosti smo v letu 1980 zaključili brez primanjkljaja.
Več skrbi imamo, kako se bo zaključilo finančno poslovanje v tem letu. Delegati ne moremo bistveno vplivati na število zdravstvenih storitev, ker so posamezne pravice ali zdravstvenega varstva zagotovljene po ustavi.
Vsekakor na stroške poslovanja vplivajo organizacijski ukrepi in to: poenostavitev administracije v zdravstvu, hitrejše uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva, računalniško zajemanje finančnih podatkov, skrajšana čakalna doba in drugi ukrepi, ki se na posameznih področjih že uveljavljajo. Večje izdatke ima v letu 1981 TOZD Zdravstveno varstvo Litija zaradi večjih režijskih stroškov (ogrevanje prostorov, večje število strokovnega osebja itd.) . . .
V novem zdravstvenem domu imajo zaposleni delavci primernejše delovne pogoje. Želimo, da bomo tudi uporabniki zdravstvenih storitev z zdravstvenimi uslugami zadovoljni, saj bodo novi prostori zdravstvenega doma, ki mu pravimo tudi »poliklinika v malem« za dolga desetletja zadovoljevali potrebam prebivalstva občine Litija.
Pri zbiranju finančnih sredstev za potrebe zdravstvenega varstva bo potrebno še več skupnega prizadevanja in trezne presoje v investicijski politiki v kolikor smo sposobni pokrivati stroške v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, da bomo vse želje in potrebe usklajevali z dejanskimi možnostmi. Vse te ovire pa ne smejo bistveno vplivati na področje zdravstvenega varstva za zagotavljanje kvalitetnih zdravstvenih uslug.
Varn. ing. Franc Lesjak
KAKO SMO RAZDELILI SREDSTVA ZA POTREBE KS
(Nadaljevanje s 3. strani)
din, kar za dokončanje del seveda ni dovolj, dela pa vendar lahko napredujejo. (Letos bo cesta na Veliki vrh prevozna za lažja vozila). Programi krajevnih skup-
nosti, ki so načrtovani s sredstvi iz leta 1980 niso še uresničeni, saj so zadnji del teh sredstev krajevne skupnosti prejele šele meseca marca, ker so mnogi nakazali denar po svojem zaključnem računu, konec februarja. Rezultati uresničitve programov KS bodo znani šele proti koncu leta.
Objavljamo plane in pregled razdelitve sredstev vseh krajevnih skupnosti:
— Prejeli:
—	po številu zaposlenih	3 1 500 din
—	iz združenih sredstev
sklada za fin. nav. nalog	20	000	din
Skupaj	51	500	din
(Za projekte po 20 000 din)
JABLANICA
— Zaprosili za: — vzdrževanje 15 km krajevnih cest;
—	zavarovanje vodnega rezervoarja na Bregu;
—	razširitev in gradnjo novih zajetij v Gradiških lazah; za vse naloge 140 000 din.
— Prejeli:
—	po številu zaposlenih	59	550	din
—	iz zdr. sred. za omenj. naloge	50	000	din
Skupaj	109	550	din
DOLE:
— Zaprosili za: gradnjo telefonskega omrežja, dokončanje pokopališkega zidu v Veliki Gobi, popravilo pokopališkega zidu v Prelesju, gradnjo cestnih ograj, sofinanciranje smučarske vlečnice; za vse naloge 950.000 din.
— Prejeli:
—	po številu zaposlenih	3 1 050 din
—	iz zdr. sredstev sklada	1 80 000 din
Skupaj	211 050 din
25. 5. bodo glasovali za krajevni referendum in se s tem približali ciljem programa.
GABROVKA
— Zaprosili za: plačilo prispevka za električno omrežje vasi Tlaka in Brezje; za vse naloge 100.000 din.
— Prejeli:
—	po številu zaposlenih	94 200 din
—	iz zdr. sredstev sklada
za nav. naloge	100 000 din
Skupaj	"	194 200 din
Dodeljena sredstva potrebujejo le za prispevek priključitve elek. toka (tega ne zmorejo udarniško), vsa ostala dela in material so prispevali prostovoljno.
KRESNICE
— Zaprosili za: — obnovo pokopališkega zidu;
—	asfaltiranje ceste Koščak— nogometno igrišče;
—	obnovo nizkonapetostnega električnega omrežja; za vse naloge 559 (MK) din.
— Prejeli:
—	po številu zaposlenih	48 600 din
—	iz zdr. sredstev za navedene naloge	130 Q00 din
Skupaj	178 600 din
JEVNICA
— Zaprosili za: — gradnjo elektrovoda proti Slapnici v Jevnici;
—	izdelavo projekta lokalnega vodovoda — Jevnica— Kres. poljane;
—	rekonstrukcijo cest Javnica—Zg. Jevnica, Kresniški vrh — Gol išče, po naselju Kresniške poljane;
—	izdelavo projekta telefonskega omrežja za Golišče in Zg. Jevnico;
—	sofinanciranje obnove obzidja pokopališča v Kresnicah-za vse naloge 300 000 din.
— Prejeli:
—	po številu zaposlenih
—	iz zdr. sredstev sklada za navedene naloge
Skupaj
(Za en projekt po 20 000 din)
SAVA
— Zaprosili za: — izdelavo projekta javne razsvetljave na Sp. Logu;
—	izdelavo projekta vodovoda za vas Leše;
—	obnovo javne razsvetljave na Savi; za vse naloge 80 000 din.
35 100 din
50 000 din
85 100 din
ŠMARTNO
— Zaprosili za: — gradnjo in ureditev peš poti Mercator— Kovina;
—	gradnjo javne razsvetljave; za vse naloge 100 000 din.
— Prejeli:
—	po številu zaposlenih	116 500 din
—	iz zdr. sred. sklada za omenjene naloge 10 000 din
Skupaj	126 500 din
LITIJA — DESNI BREG
—	Zaprosili za: — gradnjo ceste na Veliki vrh; za vse naloge 200.000 din.
—	Prejeli:
—	po štev. zaposlenih	163.250 din
—	iz združ. sred. sklada za omenj. naloge	90.000 din
Skupaj	"	253.250 din
Vsa sredstva so namenjena za gradnjo ceste na Veliki vrh — torej za manj razviti del te krajevne skupnosti.
LITIJA — LEVI BREG
—	Zaprosili za: — gradnjo ceste Litija—Prehudnik—Zg. Log; za vse naloge 200.000 din.
—	Prejeli:
—	po številu zaposlenih	119.250 din
—	iz združ. sredstev sklada za omenjeno nalogo 20.000 din
Skupaj	"	239.250 din
VINTARJEVEC
—	Zaprosili za: — rekonstrukcijo ceste Leskovica—Javorje; skupaj za vse naloge 400.000 din.
—	Prejeli:
—	po številu zaposlenih	23.700 din
—	iz zdr. sred. za omenj. nalogo	100.000 din
Skupaj	“	123.700 din
Dela so v teku — letos bodo lahko dokončana.
PRIMSKOVO
—	Zaprosili za: — gradnjo ceste Primskovo—Gabrovka; za vzdrževanje dostopnih cest v KS; skupaj za vse naloge 150.000 din.
—	Prejeli:
—	po številu zaposlenih	22.500	din
—	iz zdr. sred. za omenj.	naloge	50.000	din
Skupaj	"	72.500 din
Cesta je dograjena, potrebujejo pa veliko sredstev za vzdrževanje. Pozimi porabijo veliko več peska kot v dolini.
ŠTANGARSKE POUANE
—	Zaprosili za: — gradnjo vodovoda na Jastrebniku. Predračunska vrednost ca. 400.000 din.
—	Prejeli:
—	po štev. zaposlenih	23.500	din
—	iz zdr. sred. za omenj.	nalogo	100.000	din
Skupaj	123.500	din
Sredstva bodo zadostovala komaj za material.
VELIKA ŠTANGA
—	Zaprosili za: — gradnjo ceste Štanga—Štangarske poljane; skupaj za vse naloge 320.000 din.
—	Prejeli:
—	po številu zaposlenih	7.500 din
—	iz zdr. sred. sklada za omenj. nalogo	20.000 din
Skupaj	27.500 din
KOSTREVNICA
—	Zaprosili za: — gradnjo vodovoda v Jelši; gradnjo ceste Ko-strevnica—Liberga; za vse naloge 200.000 din.
—	Prejeli:
—	po štev. zaposlenih	27.500 din
—	iz združ. sred. sklada za omenj. naloge	100.000 din
Skupaj	127.500 din
Sredstva so le za vodovod. Gradnjo ceste bodo financirali iz drugih virov. (Ob pripravi občinskega praznika bodo popravili cesto do Tišja).
POLŠNIK
—	Zaprosili za: — ureditev igrišča ob osnovni šoli; ureditev nogometnega igrišča; vzdrževanje ceste na relaciji Pasjek So pota; za vse naloge 180.000 din.
—	Prejeli:
—	po štev. zaposlenih	30.750 din
—	iz zdr. sred. za omenj. naloge	90.000 din
Skupaj	120.750 din
HOTIČ
—	Zaprosili za: — dograditev gasilskega in kulturnega doma; za vse naloge 350.000 din.
—	Prejeli:
—	po štev. zaposlenih	23.400 din
—	iz združ. sred. sklada za omenj. naloge	130.000 din
Skupaj	"	153.400 din
VAČE
—	Zaprosili za: — gradnjo vodovoda na Slivni; gradnjo ceste Vaše—Podbukovje; za vse naloge 860.000 din.
—	Prejeli:
—	po štev. zaposlenih	24.000	din
—	iz združenih sredstev sklada za omenjene
naloge	80.000	din
Skupaj	26.450	din
K tem sredstvom	so	krajani Slivne že prispevali po 20.000 din
od hiše. Celotna investicija velja kar 600 S milijonov din.
RIBČE
—	Kljub velikemu številu programskih nalog niso zaprosili združenih srestev.
—	Prejeli:
—	po štev. zaposlenih	6.450	din
—	za funkcioniranje KS	20.000	din
Skupaj	26.450	din
KRIŽANKO ODDAL
IME IN PRIIMEK:...................
ODDELEK:...........................
Tokrat bomo izžrebali tri pravilno rešene križanke, ki jih boste oddali v skrinjico Predilca, najkasneje do vključno petka 15. maja 1981, do 13. ure.
NADURE V PRVEM TROMESEČJU
	jan	u a r	Feb	r u a r	M a	r e c
	ttll'	štev. nadur	štev. oseb	štev. nadur	oseb'	nadur
PROIZVODNI SEKTOR						
čistilnica	7	76	6	42	2	27
mešalnica			1	11	1	6
mikalnica			1	7	1	7
predpredilnica	2	32	6	56	-	~
predilnica	7	14,5				
sukalnica	3	50	1	40		
zbiralnica cevk			-	-		
vlagalnica	3	26	-	-	1	16
admin.delavci					1	2
Skupaj	22	198,5	15	156	6	58
SEKTOR VZDRŽEVANJA						
meh.del.,elektro,zidarji	8	98	5	58	4	26
valjčkarna						
remonti	24	351	21	319	27	478
čistilna kolona			1	5	4	53
kotlarna	2	69	2	112	2	15°
admin.delavci	1	2	1	2	1	2
Skupaj	35	520	30	496	38	709
KOMERCIALNI SEKTOR						
sklad.in zabojarna	8	136	5	44	10	142
administrat.delavci	5	49	2	11	-	-
Skupaj	13	185	7	55	10	142
KADR.SPL.SEKTOR						
gasilci	7	69	4	31	3	20
šofer	1	52	1	40	1	56
Skupaj	8	121	5	71	'4	76
FINANČNI SEKTOR	3	40,5	-	-	1	2
OBRs-DRUŽ. PREHRANE	6	27			5	14
SKUPAJ	87	1092	57	778	64	1001,
Poleg nadomeščanja ob rednem dopustu ali ob bolniških izostankih, so bile nadure potrebne še:
Proizvodni sektor:
V čistilnici za pripravo in predelavo odpadkov. V mešalni-ci za nastavitve strojev za nove mešanice in popravila strojev. V mikalnici za čiščenje odsesovalnih kanalov, nastavitve novih mešanic in popravila Hergeth mikalnikov. V predpredilnici za uravnavo in popravilo česalnih strojev ter nadurno delo v proizvodnji 14. februarja. V predilnici in sukalnici za izplačilo lanskoletnega RD. Administrativni delavci za redno dežurstvo.
Komercialni sektor:
Transportni delavci za skladiščenje surovin (sunkoviti prihodi), za dela v skladišču Matreza, za popoldanska in sobotna dežurstva. Administrativni delavci za uskladitev kartotek, za dela pri izvozu in za delo pri popisnih komisijah.
Finančni sektor:
Nadure so bile opravljene za obračun OD in prehoda lete h na računalnik.
Kadrovsko-splošni
sektor:
Pri gasilcih so nadure nastale, ko so nadomeščali kurirja. Nadure šoferja pa so bile zaradi popoldanskih voženj.
Obrat
družbene prehrane:
Nadure so bile opravljene zaradi dela proizvodnje ob sobotah. Tako mora obrat družbene prehrane delati vse sobote v mesecu.
Sektor vzdrževanja:
V mehanični delavnici za nujna popravila v delavnici ob prostih sobotah. V kotlarni so bile nadure potrebne za nujna dela. V elektro delavnici za nujna dela v transformatorski postaji in za dela ob sobotah in nedeljah. Pri remontu so bile nadure za nujna popravila večjih okvar v čistilnici, mikalnici in sukalnici ter za čiščenje previ-jalnih strojev ob sobotah popoldne, za čiščenje klimatskih naprav, odsesovalnih kanalov in za dežurstvo ob prostih sobotah. Administrativni delavci so nadure opravili za vodenje elektrodel ob sobotah.
Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo elani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: I K Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700 izvodov.
NAGRADNA
KRIŽANKA
READ ISLAND — Mesto na otoku Victoria v Kanadi
UGANKARSKI
SLOVARČEK ACRE — Pokrajina v zahod-___________ni Braziliji
RELAKS — Vrsta italijanskih pralnih strojev SASE BO — Luka v Japon-ski
ACISAL— Vrsta tablet