\H
I
II
_
Vljudno vas vabim
na 18. praznik Občine Hajdina, ki bo v soboto, 12. novembra 2016: ob 15.00



21. tradicionalna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«
v farni cerkvi sv. Martina J	ob 16.30
I osrednja prireditev v šotoru na trgu pred občino.
^Hi vi ■
Vesel bom, če se boste tudi vi pridružili našemu praznovanju!
Mag. Stanislav Glažar župan Občine Hajdina
November 2016
/
VA BIL O
i
DoBrodošU na »jmše£šanky* v SkprBn!
»PUSELSANK«
BO ODPRT OD 14. DO 18. NOVEMBRA 2016 V DOMU KRAJANOV SKORBA
1-titoV
Tir
i'
VSAK DAN OD 18. DO 22. URE.
ZakjjjuSB ga bomo 19. novembra 2016 z Večerom vinskih pesmi
v organizaciji KD Skorba.
Za organizirane skupine dobrodošfa prijava: 040 550 207 (Franc Š.) ah 041 428 028 (Slavko %)
Vabijo vaški kletarji iz Skorbe in VO Skorba
v sodelovanju z drugimi društvi in sekcijam na vasi.
C € fi
VABILO
Prisrčno vabljeni na
VEČERVmSKJHPESMLI,
na SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV, ki bo v so6oto, 19. novembra 2016, o618. uri v Domu krajanov Skorba.
Skupaj bomo praznovali 20 let delovanja Ljudskih pevk KD Skorba ter s pesmijo in glasbo obeležili 20-letnico KD Skorba.
Kdor poje z iskrenim srcem, se smeji in veseli, v družbi radost doživi.
vabljeni, da skupaj praznujemo in nazdravimo!
Vabijo KD Skorba in ljudske pevke.
«
S S R S £
ff S
I
s
9.
f
f
I
S S
s s
DRUŠTVO GDJITELJEV MALIN ŽIVALI PTUJ
PRIREJA RAZSTAVD HAUKŽIVALI IN SOBNIH FDC v
VEČNAMENSKI DVORANI SPOHLJA, DD11. DO 13. NOVEMBRA 2016
RAZSTAVA BD ODPRTA:
v petek in sobota nd S. da 19. ure V nedelja pa od 9. de IG. uru
H»
VABLJENI!
DGMZPTUJ.SI
Spoštovani bralci! V novembrsko številko Hajdinča-na smo uvrstili le nekatere športne dogodke, ki so bili posvečeni letošnjemu 18. prazniku občine Hajdina. V decembrskem Hajdin-čanu bomo objavili sestavke o vseh preostalih športnih dogodkih. Organizatorjem športnih prireditev in vsem sodelujočim športnikom iskreno čestitamo za izvedbo ter odlične rezultate.
Uredništvo
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Gojkovič, Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi Mertelj
in Jože Mohorič
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Etekta ing, d. o. o.
Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si
Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list
RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
2
November 2016
Ivan Brodnjak Foto: TM
Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Tega pravila se navadno spomnimo, ko pride do velikih, nepredvidenih nesreč, naj bodo to naravne ali tiste, ki jih povzroči človek. V bližnji preteklosti je bilo tudi v naših krajih kar nekaj naravnih ujm; od toče, poplav do viharnega vetra in žleda. Zaradi klimatskih sprememb pričakujemo v prihodnje še več ekstremnih vremenskih pojavov, na katere ne moremo vplivati in lahko ogrožajo naše premoženje ali celo življenja. Ko k temu prištejemo še druge nesreče, kot so požari, prometne nesreče, mogoča kemijska ali okoljska onesnaženja, vidimo, da ni vprašanje, ali bomo v prihodnje pomoč potrebovali, ampak kdaj. Gasilci smo tisti, ki nastopimo prvi. Odzovemo se vsakemu klicu na pomoč, ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kdo je v nesreči. Naša prednost je v tem, da smo povsod. Na vprašanje, komu državljani Slovenije najbolj zaupajo, je odgovor ta, da smo gasilci med institucijami daleč na prvem mestu. Takšno zaupanje državljanov smo si pridobili skozi dolgo zgodovino, posebej pa po ukrepanjih v zadnjih naravnih nesrečah. Več kot 130 tisoč nas je v Sloveniji in več kot 450 v občini Hajdina.
V osnovi so se naši predniki organizirali za obrambo pred požari, ki so bili pred časom veliko pogostejši kot danes. Hiše s slamnatimi strehami in veliko lesa so bile izredno gorljive ob najmanjši neprevidnosti, gospo-
darska poslopja pa s slamo ali suho krmo na podstrešju kot bakle. Gasilci smo danes veliko več kot tisti, ki gasimo požare. Marsikje smo nosilci aktivnosti v vasi, naši dobro vzdrževani gasilski domovi pa so center kulturnih in družabnih dogajanj po vaseh. Seveda pa je naša osnovna naloga, da pomagamo takrat, ko nas ljudje najbolj potrebujejo, naj bo to ob požarih, orkanskem vetru, toči, poplavah, plazovih, tudi ob prevozih pitne vode, izpustu nevarnih snovi...
Zakaj v gasilske vrste? Ker skrbimo za mlade.
Ali ni lepo videti desetine otrok, kako pred gasilskimi domovi korakajo ter tekajo z vedri in brentačami podirajo tarče? Otroci se poleg vrednote pomagati drugim naučijo tudi kolektivnega duha in soodvisnosti od drugih članov enote. Na gasilskih tekmovanjih prideta do izraza kolektivni duh in soodvisnost, saj je ekipa toliko močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Na tekmovanju ne tekmuješ sam, ampak tekmuješ še za osem sotekmovalcev, in če zmagaš, zmaga cela ekipa. Zato je vzdušje oziroma zadovoljstvo ob uspehih še toliko večje. Ker se izobražuje in pomaga srednja generacija.
Gasilci moramo biti izurjeni, da obvladamo sodobno tehniko in sodobna orodja v primeru požarov, naravnih ali drugih nesreč. Danes ni vprašanje, ali se bo zgodila huda
katastrofa in nas bodo poklicali za reševanje ali pomoč sodržavljanom, ampak je vprašanje, kdaj in kakšno pomoč bodo potrebovali, in takrat moramo biti pripravljeni. Da lahko pomagaš drugemu, pa moraš biti fizično, psihično in tehnično pripravljen, zato se moramo ves čas uriti, da obvladamo veščine in tehniko reševanja. Ker spoštujemo starejše. Naši predniki, ki so ustanovili gasilska društva po vaseh, so delovali v bistveno težjih pogojih, kot delujemo danes mi. Vsak cent, podarjen gasilcem v preteklosti, so porabili za orodje in opremo, da so lahko pomagali ob nesrečah. Gasilski domovi so bili zgrajeni izključno s prostovoljnim delom in veliko žrtvovanja. Zato jih moramo spoštovati in jim biti hvaležni, da živimo v pogojih, kot jih imamo danes.
Spoštovani gasilci, bodimo ponosni na svoj gasilski stan in da smo izurjeni tako, da lahko pomagamo pomoči potrebnim. Spoštovani starši, dedki, babice, pošljite svoje otoke v gasilske vrste. Tu je zelo zdravo okolje, v katerem se bodo naučili pomembnih vrednot, kot so solidarnost, tovarištvo, povezanost, soodvisnost, pomoč sočloveku v nesreči, in jih danes v času individualizma tako pogrešamo.
Ivan Brodnjak, poveljnik GPO Hajdina
3
November 2016
»Za nami je uspešno leto«
Od lanskega do letošnjega praznika občine Hajdina se je veliko dogajalo na vseh področjih dela in življenja, vodstvo občine pa je ves čas bdelo nad razvojem lokalne skupnosti. Izgradnja kanalizacijskega sistema ostaja prioriteta občine Hajdina, ob tej investiciji pa so uspešno končane tudi druge načrtovane naložbe. Občinski praznik je priložnost za kratek oris domala vsega, kar se dogaja in načrtuje v lokalni skupnosti, prve odgovore pa smo še pred osrednjo občinsko slovesnostjo poiskali v občinski hiši. Pogovarjali smo se z županom mag. Stanislavom Glažarjem.
Mag. Stanislav Glažar, župan Občine Hajdina
Hajdinčan: Spoštovani župan, kako orisati obdobje od lanskega do letošnjega, že 18. občinskega praznika? Prav gotovo je bilo tudi to obdobje razvojno naravnano, saj so uspešno končane nekatere načrtovane investicije v občini Hajdina. Mag. Stanislav Glažar: »Z veseljem ugotavljam, da smo v tem obdobju realizirali vse bistvene projekte, ki smo si jih letos in lani zastavili v okviru sprejetega proračuna občine Hajdina. Največ je bilo storjenega na področju kanalizacije, ki še vedno ostaja prioriteta med investicijami. Zgrajeni so bili številni odseki po vseh vaseh naše občine, ob tem pa smo poskušali v okviru finančnih zmožnosti urediti še spremljajoče aktivnosti v zvezi s hodniki za pešce in razsvetljavo, zamenjavo vodovodnih cevi ... Izjemno aktiven je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, tako da smo veliko storili za povečano prometno varnost. Po daljšem času nam je uspelo pridobiti vsa potrebna državna soglasja in realizirati eno od "črnih točk" z ureditvijo pločnika, biča in prehoda za pešce na Zg. Hajdini, kar bo pripomoglo k varni šolski poti za naše učence. Urejen je bil hodnik za pešce in javno razsvetljavo v Gerečji vasi. Končan je tudi projekt delnega in občasnega ugašanja javne razsvetljave, kjer smo ugotovili minimalne prihranke in počasi sistem ponovno vključujemo, kot je bil pred ugašanjem. Veliko se je pomagalo tudi pri občinskih, vaških in
društvenih prostorih in dvoranah v posameznih vaseh, dograjene pa so bile tudi garaže PGD Draženci. Za potrebe gasilcev, športnikov in rekreativcev je bila zgrajena atletska steza iz umetne mase. Za navijače sta bili dokončani tribuni v Hajdošah in na Hajdini. Športno igrišče v Slovenji vasi je pridobilo namakalni sistem. Veliko pa je bilo še manjših projektov, ki prinašajo boljšo kakovost življenja naših občanov.« »NAŠA ŽELJA JE PRIPELJATI KANALIZACIJO DO VSEH GOSPODINJSTEV V OBČINI« Hajdinčan: Izgradnja kanalizacije je trenutno v vseh občinah na Ptujskem osrednja razvojna naložba in v občini Hajdina se počasi približujete zaključni fazi. Kolikšen delež območja občine Hajdina ostaja še brez kanalizacijskega sistema in koliko občanov ima dejansko možnost, da se priključi na sistem? Kako ukrepati v primerih, ko se gospodinjstva ne priključujejo, kjer je sistem že izgrajen?
Mag. Stanislav Glažar: »Naša želja je pripeljati kanalizacijo do vseh gospodinjstev v občini. Do tega bomo lahko prišli samo s sofinanciranjem iz državnih in evropskih virov. V primerjavi z nam primerljivimi občinami smo lahko s potekom izgradnje zelo zadovoljni, saj ima možnost priključitve na kanalizacijski sistem že skoraj 80 % gospodinjstev od skupaj 1309 gospodinjstev. Problemi se pojavljajo na nekaterih območjih, kjer ni vseh soglasij lastnikov zemljišč, kar posledično pomeni, da ne moremo pridobivati gradbenih dovoljenj (iščejo se alternativne trase)
za prijavo na javne razpise. Veliko je bilo tudi vprašanj v zvezi s priključitvijo in stroški. Zadevo smo uredili tako, da lahko občani finančne obveznosti poravnajo v 12 mesečnih brezobrestnih obrokih. Pojavlja se tudi nekaj posameznikov, ki se kljub možnosti priključitve še niso priključili. V takšnih primerih smo občane obvestili, glede na predpise pa jih bo v prihodnje obiskal inšpektor in jih sankcioniral v skladu z zakonodajo.«
Hajdinčan: Kako uspešna je bila lokalna skupnost pri pridobivanju dodatnih, tudi evropskih sredstev in iz katerih naslovov vam je uspelo sredstva dejansko pridobiti?
Mag. Stanislav Glažar: »Pri potrjevanju zaključnega računa za preteklo leto smo bili izjemno veseli podatka, da smo pridobili iz državnih in evropskih virov sredstva v višini 1,3 mio. evrov, kar je res veliko glede na naš proračun. Zato tukaj izrekam javno zahvalo in čestitko občinski upravi, večini občinskih svetnikov in predstavnikom vaških odborov ter številnim posameznikom, ki so na različnih področjih pomagali pri pridobivanju sredstev in realizaciji projektov. Sredstva so bila pridobljena predvsem za izgradnjo kanalizacije, urejanje cestišč in hodnikov za pešce z razsvetljavo, komasacije kmetijskih zemljišč, športno infrastrukturo, prometno signalizacijo ... Vsekakor pa pričakujemo še sredstva na javnih razpisih, ki jih država obljublja do konca tega leta za izgradnjo namakalnih sistemov, agromelioracije, športno infrastrukturo ... «
4
November 2016
Hajdinčan: Lahko tak tempo razvoja pričakujemo tudi v prihodnje, ob dejstvu, da je denarja v proračunu iz leta v leto manj?
Mag. Stanislav Glažar: »Odnos države do lokalnih skupnosti je v zadnjem obdobju mačehovski. Zmanjšanje pov-prečnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na eni strani ter dodatne naloge in zakonske obveznosti brez dodatnih finančnih sredstev s strani države predstavljajo resen problem. Država se obnaša, kot da naši občani niso prebivalci te države. Neresno je, da država na različnih področjih postavlja merila in kriterije za financiranje, sredstva pa morajo zagotavljati lokalni proračuni. V večini občin se že pojavlja problem zagotavljanja lastnih sredstev pri projektih, kjer uspeš na javnem razpisu. Nujna bo sprememba zakonodaje na področju lokalne samouprave in financiranja občin, ker bo v nasprotnem primeru podobno kot v drugih občinah tudi pri nas ta investicijski ciklus bistveno osiromašen.« Hajdinčan: V medijih je bila v zadnjem tednu zelo odmevna novica, da mora občina Hajdina vrniti denar Dravskim elektrarnam. Kako to pojasnjujete občanom in občankam in zakaj je dejansko prišlo do tega ter kakšen je ta znesek? Občina se je pritožila in postopek za občino prav gotovo še ni končan. Mag. Stanislav Glažar: »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je prihodek občine, ki ga v skladu z evropsko listino o lokalni samoupravi regulira občina s svojimi predpisi. Izgradnja odvodnega kanala reke Drave s strani Dravskih elektrarn Maribor je povzročila degradacijo prostora in nastanek nekaterih zemljišč, ki so namenjena njihovi dejavnosti. Nadomestilo za uporabo teh zemljišč je opredeljeno z odlokom, ki ga sprejme občinski svet občine Hajdina. Podobno kot pretekla leta je na osnovi podatkov za leto 2015 Finančna uprava RS izdala odločbo, na katero so se Dravske elektrarne pritožile in po enem letu (19. julija 2016) smo prejeli odločbo Ministrstva za finance, da moramo vrniti preveč plačana sredstva v višini 569.151,02 evra s pripadajočimi obrestmi. Rok za plačilo
je v takšnih primerih 30 dni, ker v nasprotnem primeru sledi davčna izvršba. Kljub temu da smo vložili našo pritožbo in predstavili vsa dejstva, ki jih prej niso upoštevali pri odločitvi, smo obveznosti raje poravnali. Podobne primere so imele tudi nekatere druge lokalne skupnosti in glede na njihove izkušnje smo upoštevali nasvet o poravnavi, ker bi v nasprotnem primeru morali plačevati še dodatne obresti do zaključka postopka. Omenjeno problematiko nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča pa usklajujeta tudi pristojno ministrstvo in skupnost občin Slovenije v smislu vzpostavljanja enotnih kriterijev in meril za določena zemljišča. Samo upamo lahko, da bo pristojno ministrstvo upoštevalo naša dejstva v pritožbi in nam sredstva vrnilo, in to prej kot v enem letu, kot so to počeli v prvi fazi postopka.« Hajdinčan: Gospod župan, kakšna pa je vaša ocena delovanja in sodelovanja z občinskim svetom?
Mag. Stanislav Glažar: »Verjetno ne bom povedal nič novega, ko bom pohvalil delo občinskega sveta. Formirane komisije in odbori predelajo gradiva s svojega področja, ki so zelo dobro pripravljena s strani občinske uprave, za odločanje na občinskem svetu. Glede na razpravo, ki poteka na kolegiju in odborih, je večina sklepov sprejetih soglasno. Večina občinskih svetnikov je dojela, da smo bili izvoljeni za to, da zagotovimo boljše pogoje za delo in življenje naših občanov. Žal pa ne morem mimo dveh posameznikov, ki postavljata svoje parcialne interese pred interese občine in jima uspešno delo občine in občinskega sveta ne ugaja. Mogoče bi kdo temu rekel demokracija, različni pogledi, stališča, sam pa mislim, da predvsem škodita sama sebi.« Hajdinčan: Kako občino Hajdina vidite v prihodnje? Kaj bo v ospredju, katere naložbe in kakšni so dejanski razvojni načrti?
Mag. Stanislav Glažar: »V preteklih letih smo izvedli vse aktivnosti ter potrdili strategijo in vizijo razvoja naše lokalne skupnosti po različnih področjih. Vsako leto ob sprejemu proračuna samo opredelimo tiste projekte, ki
so prioritetni in so predlagani s strani vaških odborov in občinskih svetnikov kot izvoljenih predstavnikov občanov. Seveda pa bo prihodnja realizacija močno odvisna od finančnih zmožnosti občinskega proračuna in sredstev, pridobljenih iz drugih virov.« NAČRTOVANA OBNOVA MARINIČEVE DOMAČIJE NA SP. HAJDINI V SMISLU TURISTIČNE PROMOCIJE Hajdinčan: Koliko občina vlaga v svojo prepoznavnost, koliko izkorišča priložnosti na področju turizma in kakšni so načrti na tem področju? Mag. Stanislav Glažar: »Za prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru in tudi izven naših meja poskrbijo številna društva s svojimi projekti in prireditvami. Številne ekipe in posamezniki na področjih kulture, športa, gasilstva in drugih področij so izjemno uspešni ter tako promovirajo našo lokalno skupnost. Ena od razvojnih priložnosti je tudi na področju turizma. Izkoristiti je treba vse razvojne potenciale. Tukaj je treba izpostaviti, da smo na občinskem svetu že potrdili projekt, ki ga bomo skupaj z Varaždinskimi Toplicami prijavili na evropski razpis. Gre za obnovo Mariničeve domačije na Sp. Hajdini v smislu turistične promocije in različnih dejavnosti. Z obnovo bi pridobili tudi prostore za turistično društvo Mitra in Društvo žena in deklet občine Hajdi-na.«
Hajdinčan: Pestro družabno življenje je v občini Hajdina v ospredju, tudi sodelovanje z OŠ in vrtcem, kjer občina skrbi za dobro počutje in mladi generaciji občanov nudi najboljše pogoje za šolanje. Dejansko je to generacija, ki je ponos občine.
Mag. Stanislav Glažar: »Za družabno in društveno življenje v naši občini je zelo dobro poskrbljeno. Pokazala se je dobra povezanost med posameznimi društvi in osnovno šolo ter vrtcem, kjer društva črpajo svoj mlajši kader in jih že pripravljajo za delo na različnih področjih. Naloga lokalne skupnosti je, da našim najmlajšim in tistim, ki z njimi delajo, zagotovimo optimalne pogoje za delo.
5
V oktobru se je Občinski svet Občine Hajdina sestal na svoji 13. redni seji, ki je bila 12. oktobra 2016 z začetkom ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 12. redne seje.
2.	Sklepi in zapisnik 2. dopisne seje.
3.	Odlok o rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2016.
4.	Osnutek Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj - 1. branje.
5.	Sklep o potrditvi Elaborata za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja:
-	odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - odvajanje odplak: Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanje komunalnih in padavinskih voda - odvajanje odplak. Predvidi se 100-odstotno financiranje omrežnine iz proračuna Občine Hajdina;
-	čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak: Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih voda - čiščenje odplak. Predvidi se 100-odstotno financiranje omre-žnine iz proračuna Občine Hajdina.
6.	Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), s katerim Občinski svet Občine
V zadnjem obdobju smo lahko ponosni, da smo zgledno uredili šolo, vrtec in okolico, poskrbljeno pa je tudi za varno šolsko pot. Ob rednem vzgojno-izobra-ževalnem programu je poskrbljeno tudi za številne obšolske interesne dejavnosti.«
Hajdinčan: Gospod župan, kakšno pa bo vaše sporočilo občankam in občanom ob letošnjem občinskem prazniku in praznovanju martinovega?
Mag. Stanislav Glažar: »Za nami je uspešno leto. Veliko smo storili na področju investicij in razvoja različnih dejavnosti. Skozi vse leto so bili organizirani številni dogodki in prireditve.
Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) »Aktivno ohranjanje, varstvo, promocija ter razvijanje naravne in kulturne dediščine občin Hajdina in Varaždinske Toplice skozi trajnostni turizem«. 7. Predlog Sklepa o priznanjih Občine Hajdina za leto 2016. Občina Hajdina v letu 2016 podeljuje naslednja priznanja: bronasti grb prejmejo:
-	KD Skorba za 20-letno uspešno delovanje društva,
-	ŠD Draženci za 20-letno uspešno delovanje društva,
-	PGD Draženci za 30-letno uspešno delovanje društva,
-	Magdalena Intihar, Gerečja vas 9a, za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti,
-	Dušan Černenšek, Draženci 34a, za večletno aktivno delo v RD Žejne ribice Draženci,
-	Franc Klemen, Slovenja vas 30b, za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti,
srebrni grb:
-	Ida Markež, Zg. Hajdina 150, za večletno aktivno delo v KPD Stane Petrovič Hajdina,
-	Ivan Glažar, Hajdoše 54a, za večletno uspešno delo na področju gasilstva v občini,
zlati grb:
-	ŠD Hajdina za 70-letno uspešno delovanje društva,
-	Maksimiljan Kampl, Zg. Hajdina
November 2016
Na opravljeno smo lahko upravičeno ponosni. Pred nami je občinski praznik, ko se bomo poveselili in nazdravili ter uspešno realizirali še eno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Tokrat so soorganizatorji iz Slovenje vasi in prepričan sem, da bo prijetno in slovesno. Zahvalil se bom tudi tistim, ki imajo najlepše urejene domove, in tistim, ki so najbolj zaslužni za razvoj naše občine. Pridružite se nam na prireditvah in osrednji občinski proslavi ter s svojim obiskom počastite naše praznovanje.« Hvala za pogovor!
TM
3a, za večletna dela na kulturnih in drugih področjih v občini. 8. Predlog Sklepa o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina za leto 2016.
Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina prejmejo:
1.	Vaška skupnost Gerečja vas - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost,
2.	Prelest, hiša lepote in zdravja, Mateja Stojko Pungračič, s. p., Gerečja vas 37g - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt,
3.	kmetija Emilije in Stanislava Toma-niča, Draženci 75 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo,
4.	kmetija Marte Jerenko, Slovenja vas 26 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo,
5.	Saša in Dejan Kores, Slovenja vas 37a - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo,
6.	družina Drobnič - Vidovič, Gerečja vas 41b - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo,
7.	Albina in Franc Topolovec, Slovenja vas 55a - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo.
Člani občinskega sveta so se seznanili s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za januar-junij 2016 in z Informacijo o varnostnih pojavih na območju Občine Hajdina v letu 2015.
Občinska uprava
Oktobrska seja občinskega sveta
6
November 2016
Križišče v Gerečji vasi odslej varnejše z opozorilnim sistemom COPS@road
Občina Hajdina je v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Korun (A.s.K) letos jeseni opremila nevarno križišče v Gerečji vasi z opozorilnim sistemom COPS@road, ki s svetlobnimi signali pravočasno opozarja voznike na približevanje križišču in prisotnost drugih udeležencev v prometu.
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je na simboličnem odprtju 7. oktobra poudaril, da gre za pozitiven prispevek k izboljšanju varnosti prometnih udeležencev na tem obremenjenem križišču in dodal: »V občini se z različnimi ukrepi zelo trudimo zagotavljati kar najboljšo prometno varnost naših občanov. Veseli smo priložnosti za pridobitev sofinanciranja za postavitev opozorilnega sistema COPS@ road na tem križišču v Gerečji vasi. Verjamemo, da bo odslej to križišče varnejše za vse prometne udeležence.« V sklopu projekta Skupaj za večjo prometno varnost bo Zavarovalnica Triglav v letu 2016 podprla postavitve sistemov COPS@road na nevarnih prometnih točkah v 12 ob-
V nevarnem križišču v Gerečji vasi opozorilni sistem COPS@road s svetlobnimi signali pravočasno opozarja voznike na približevanje križišču in prisotnost drugih udeležencev v prometu. Simbolično odprtje je bilo tam 7. oktobra.
činah po Sloveniji, kjer obstaja povečana nevarnost trkov. Največja slovenska zavarovalnica tako skladno s svojimi vrednotami, med katerimi sta v ospredju varnost in družbena odgovornost, aktivno prispeva k zmanjševanju števila prometnih nesreč na slovenskih cestah.
Besedilo in foto: TM
Županov sprejem za novo generacijo izobražencev
V prostorih občine Hajdina je bil v sredo, 26. oktobra, svečani sprejem, ki ga je župan mag. Stanislav Glažar tokrat posvetil novim diplomantom iz občine Hajdina.
V družbi nove hajdinske generacije diplomantov. Čestitamo!
Na sprejemu sta se mu pridružila podžupan Karl Svenšek in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, župan pa je ob tej priložnosti poudaril, da so v občini ponosni na vse, ki izstopajo s svojim delom in so naredili kaj posebnega za občino. Čestital je novi generaciji, ki je uspešno končala študij, in vsem zaželel, da bi bili uspešni na svoji poklicni poti.
Sprejema so se tokrat udeležili Žiga Zupanič, ki je končal študij na EPF Maribor, smer projektni in strateški management, Helena Brodnjak je uspešno končala študij farmacije na Univerzi v Ljubljani, Danka Gagič je končala študij na Filozofski fakulteti v Mariboru, smer tolmačenje in prevajalstvo za angleški jezik, postala je še profesorica pedagogike, Albert Krasnič, sicer zaposlen v Perutnini Ptuj, kjer je vodja prodaje za južne trge, je na Ekonomsko-poslovni
fakulteti v Mariboru končal magistrski študij, smer marketing, Mojca Kralj pa je diplomirala na Pravni fakulteti v Mariboru, smer javna uprava.
Diplomanti Nataša Kozel, Dejan Mol-nar, Tanja Furek in Darja Munda so se tokrat opravičili.
Besedilo in foto: TM
7
November 2016
Odlok o občinskih cestah
V zadnjem času prihaja na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu veliko prošenj za postavitev ogledal zaradi nepreglednega in nevarnega vključevanja s svojega dvorišča na občinsko ali državno cesto. Terenski ogled je pokazal rezultate in ugotovili smo, da v večini primerov prošnje niso upravičene.
Ugotovljeno je namreč, da lastniki posameznih parcel zasadijo razne žive meje, drevesa, grmovje in drugo zelenje preveč na cestni svet, in ko se to razraste, postane izvoz otežen in nevaren tako zanj kakor za soseda in druge udeležence v cestnem prometu. V nadaljevanju je podanih nekaj zakonskih določil, ki določajo, kako mora biti urejeno polje preglednosti za vključevanje v promet, da to ne bo oteženo. Drugi odstavek 43. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik, št. 9/99 in Uradni list RS, št. 64/03) določa, da je prepovedano predvsem postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na cesti ali ob njej les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. Z denarno kaznijo 83,46 evra se za prekršek kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe. Z 208,65 evra se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik.
Pojem preglednosti ceste je opredeljen v 18. členu Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10; v nadaljevanju pravilnik). V prvem odstavku 18. člena pravilnika je določeno, da je vzdolž ceste treba zagotavljati preglednost za:
-	pregled nad potekom linije ceste v smeri vožnje in nad prometno signalizacijo,
-	zaustavitev vozila pred oviro na vozišču,
-	prehitevanje in
-	vožnjo v območju križišč in ce-stno-železniških prehodov.
V šestem odstavku 18. člena pravilnika je vertikalna preglednost na cesti opredeljena na višini voznikovega očesa (1,00 m) in proste vizure do višine ovire
na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji. V nivojskem križišču ali priključku je treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednosti cesti in odmik vozila na neprednostni cesti ob robu vozišča prednostne ceste. Navedeni pravilnik v drugem odstavku 70. člena določa, da sta v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustni zatravitev in zasaditev gromovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Nadalje v tretjem odstavku 70. člena določa, da je treba vzorec zasaditve površin ob cesti prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.
Peti odstavek 25. člena pravilnika določa, da je minimalna višina prostega profila 4,50 m nad najvišjo točko vozišča. Pravilnik v prvem odstavku 39. člena določa, da prečni profil ceste sestavljajo: vozni pasovi, dodatni prometni pasovi, robni in odstavni pas, bankina, koritnica z bermo, pločnik s površino za kolesarski promet, cestni jarek, rob konstrukcije cestnih objektov, prometna signalizacija in oprema in zaščitne konstrukcije ob vozišču.
Drugi odstavek istega člena določa, da se dimenzija tipskega prečnega profila cestišča določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost, in sicer za vrsto ceste LC s projektno hitrostjo 50, 40 in 30 km/h, z voznim pasom 2 X 2,00 m; 2 X 2,50 m; 2 X 2,75 m; 1 X 3,50 m; s širino vozišča 3,50 m; 4,00 m in 5,00 m je širina bankine 2 x 0,75 m. CESTNI SVET
Po 12. točki 3. člena Zakona o cestah (ZCes-1) (Uradni list RS, št. 109/10) ima »cestni svet« naslednji pomen: cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega
telesa, vključno z napravami za odvo-dnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste. CESTIŠČE
Po 14. točki 12. člena ZCes-1 ima »cestišče« naslednji pomen: cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnja-vanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. VAROVALNI PAS
Po 76. točki 12. člena ZCes-1 ima »varovalni pas« naslednji pomen: varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena. Po petem odstavku 31. člena Odloka o občinskih cestah se varovalni pas meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
-	pri lokalni cesti 10 m,
-	prijavni poti 8 m,
-	prijavni poti za kolesarje 3 m. Občinska inšpekcija je pristojna za nadzor določb občinskega odloka o cestah in Zakona o cestah, ki se tiče občinskih cest. Postavitev ogledala je predvidena samo v primeru nepremostljivih arhitektonskih ovir, v primeru zarasle vegetacije pa je treba le-to odstraniti. Ogledalo na individualnih izvozih je dovoljeno postaviti samo na stroške lastnika in ob pridobitvi soglasja upravljavca ceste.
Pripravila: Majda Murko, dipl. upr. org., inšpektorica Slavko Burjan, predsednik SPVCP Občine Hajdina
8
November 2016
V Skorbi srečanje starejše generacije občanov
Med dogodki, posvečenimi prazniku občine Hajdina, je tudi vsakoletno srečanje starejših občank in občanov, starih 70 in več let. V sredo, 12. oktobra, so se starejši v velikem številu srečali v Domu krajanov v Skorbi, kjer jih je v imenu gostiteljice - občine Hajdina - prijazno nagovoril župan mag. Stanislav Glažar.
Prijetni utrinki s srečanja v Skorbi ...
Župan je med drugim dejal, da je vesel in ponosen, da je srečanje vsako leto zelo dobro obiskano ter da se lahko v občini tudi na tak prijetni način občanom častitljive starosti in v tretjem življenjskem obdobju zahvalijo za njihovo milo delo in doprinos
Posebno pozornost na srečanju starejših je župan mag. Stanislav Glažar namenil najstarejšima udeležencema: Mariji Cestar iz Dražencev in Maksu Kam-plu z Zg. Hajdine.
lokalni skupnosti. Kot zanimivost je povedal, da v občini Hajdina živi kar 523 občanov, starih nad 70 let (304 so ženske in 219 je moških). Posebno pozornost na druženju pa je župan namenil najstarejšima udeležencema: Mariji Cestar iz Dražencev, rojeni leta
1923, in Maksu Kamplu z Zg. Hajdine, rojenemu leta 1920. Za prijeten kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Hajdina, otroška gledališka skupina KD Skorba, zapele so ljudske pevke KPD Hajdina, še več dobre volje in glasbe pa je na koncu dodal Uroš Sagadin. Manja Gabrovec in Tilen Abraham sta ves čas skrbela, da je bilo na odru prijetno in zabavno, starejše pa sta spomnila na leta mladosti, na najlepše spomine, na najboljše prijatelje in sosede, ki se bodo imeli priložnost spet srečati ob letu.
Besedilo in foto: TM
9
November 2016
Prireditev »Skorba trga in preša« letos na novi lokaciji
Tudi letos je v Skorbi potekala že tradicionalna prireditev Skorba trga in preša. Vaščani in vaščanke so se zbrali prvega oktobra, tudi vreme jim je bilo naklonjeno, saj je sonce že zjutraj pozdravljalo dan, za jesenski čas je bilo skoraj prevroče.
Prireditev so popestrile tudi ljudske pevke.
Pubeci pri delu
Zakonca Meglič sta dobila v zahvalo poseben klopotec.
Kletarja sta podala poročilo o delu.
Ob 10. uri so se pri domu krajanov zbrali »skorbovski pubeci« in začeli pobiranje grozdja po hišah, nato je sledila skupna trgatev pri družini Ze-lenko, kjer so pomagali tudi otroci. Prijetno druženje se je nato nadaljevalo pri domu krajanov, kjer je bila letos postavljena preša, kletarji pa so nadzirali stiskanje grozdja in merili količino mošta. Kulturni program je povezovala Manja Gabrovec, skupaj z Nejcem Lazarjem pa sta odigrala tudi zabaven skeč. Obiskovalcem so zapele domače ljudske pevke, nastopili pa so tudi člani starejše in mlajše otroške gledališke skupine Skorba. V Skorbi imamo tudi mlade, ki znajo zaigrati na različne instrumente; na harmoniko je tako zaigral Luka Šlam-berger, Ria Ana Hotko na kitaro, Patrik Amon pa na pozavno. Za organizacijo sta poskrbela Vaški odbor Skorba in organizacijski odbor kletarjev v sodelovanju s sekcijami in društvi. Kot je povedala Renata Gabrovec, predsednica Vaškega odbora Skorba, gre za prireditev, s katero ohranjajo stare
običaje na vasi, hkrati pa povezuje vaščane. Letos je trgatev potekala na novi lokaciji, zato so se z manjšo pozornostjo zahvalili Dragici in Jožetu Megliču, ki sta prejšnja leta prijazno odstopila v uporabo domače dvorišče
in klet. Ob prešanju se je nadaljevalo veselo druženje, za dobro kapljico so poskrbeli kletarji, za sladke dobrote pa vaške gospodinje.
Estera Korošec
10
November 2016
Jesensko druženje Spodnjehajdinčanov
Po dobro obiskanem prvomajskem pikniku pri lipi in kapeli na Sp. Hajdini se je ekipa vaškega odbora še z večjim veseljem lotila priprave jesenskega kostanjevega piknika. Zanj je bila rezervirana sobota, 8. oktobra, in navkljub slabemu vremenu je bila tudi tokrat udeležba vaščanov izjemno dobra.
Z vaščani Zg. Hajdine na kostanjevem pikniku
Po pečenih kostanjih in moštu je dišalo tudi na Zg. Hajdini pri Sitarjevi kapeli, kjer je vaški odbor v soboto, 15. oktobra, pripravil kostanjev piknik in nanj povabil vsa gospodinjstva. Odziv vaščanov je bil kar dober in tisti, ki so prišli, so se imeli naravnost odlično, malo tudi s pomočjo lepega vremena.
Spodnjehajdinski utrinki s kostanjevega piknika Foto: Šamprl
Da se je vaški odbor s predsednikom Vladom Šamprlom zelo potrudil, da bi se domačini imeli lepo na pikniku, ni dvoma, saj sta dobra volja in vzdušje to več kot dobro pokazala. Spodnjehajdinčani se na pikniku niso sladkali samo s pečenimi kostanji, ampak so si postregli še z dobrotami z žara in dobro vinsko kapljico. Za vse to je poskrbel vaški odbor, ki je na piknik povabil vsa gospodinjstva, še posebej veseli pa so bili tistih, ki se še zmeraj počutijo kot del Sp. Hajdine, čeprav so uradno v MO Ptuj. Na skupnem druženju pa se niso samo veselili, temveč je padla tudi kakšna ideja o prihodnji ureditvi središča vasi, saj v zadnjem času iščejo najboljšo rešitev za vaško kapelo.
TM
Na pečene kostanje na Zg. Hajdino so nekaj dni vabili lepo narejeni plakati, a vaški odbor s predsednikom Zlatkom Kondričem je ob kostanjih poskrbel še za mesne dobrote z žara, domače gospodinje so spekle krušne dobrote in posebej je dišal Kristinin in Silvin domači kruh, soseda Marta pa je spekla še sladke »treske«. Na pikniku ni manjkalo dobre vinske kapljice, za katero so poskrbeli domači vinarji in kletarji; nekaj sladkega mošta jim je podaril vinar Ivan Kramer, rdečega iz domače kleti je prinesel Zlatko, odličnega belega pa »sosed«, vinar Franci Vogrinec. Vseh, ki so skrbeli za odlično postrežbo in vzdušje na Zg. Hajdini, seveda ni mogoče omeniti, saj je vsak, ki je prišel, doprinesel k veselju in dobremu vzdušju na vasi pa tudi k ohranjanju tradicije vaških srečanj. Zlatko Kon-drič je že obljubil, da se bodo Zgornjehajdinčani znova srečali v prazničnem decembru, ko so vabljeni v še večjem številu.
Besedilo in foto: TM
11
November 2016
Drugo srečanje rodbine Cebek
Po dvajsetih letih smo se v restavraciji Pan v Kidričevem ponovno zbrali člani rodbine Cebek. Na druženje nas je povabil star kitajski pregovor, ki pravi: »Pozabiti svoje prednike, je kot biti potok brez izvira, kot drevo brez korenin.«
Po dvajsetih letih se je na srečanju rodbine Cebek zbralo 139 potomcev. Najstarejši je imel 84 let, najmlajši udeleženec pa šele dobra dva meseca. Foto: arhiv Cebek
Zaživela bo tudi Literarna sekcija občine Hajdina
Tokrat se nas je zbralo 139 potomcev, treh od trinajstih otrok Blaža in Neže Cebek, ki sta živela v drugi polovici 19. stoletja na Selih. Organizatorji smo pripravili družinsko drevo, na katerem je zapisanih 395 oseb v desetih generacijah. Iskreno se zahvaljujemo patrom iz župnije sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, saj smo tudi z njihovo pomočjo pri iskanju naših prednikov prišli do Urbana Cebeka. Ta je med letoma 1731 in 1798 živel na domačiji na Selih ter je imel z ženo Katarino dve hčeri in štiri sinove.
Srečanja smo se udeležili predstavniki petih generacij potomcev Urbanovega pravnuka Blaža (1851-1914). Blaž je ob 13 otrocih imel 25 vnukinj in vnukov, 45 pravnukinj in pravnukov, od katerih se je srečanja udeležilo 22 oseb. Naslednja, osma generacija ima 72 potomcev, deveta že 82 in še raste. Srečanja sta se udeležila tudi dva izmed sedmih potomcev zadnje, desete generacije. Najstarejši udeleženec
srečanja je bil star 84 let, najmlajši pa šele dobra dva meseca.
V	drugem delu smo se po posameznih družinskih vejah drevesa predstavili udeleženci srečanja. Na srečanju smo bili prisotni člani desetih družinskih vej s partnerji, organizatorji pa smo prav tako prenesli pozdrave sorodnikov iz tujine.
Člani rodbine živijo marsikje po svetu, v ZDA, Kanadi, Španiji, Nemčiji, Švici in Avstriji, največ pa nas živi na severovzhodnem delu Slovenije, kar nekaj jih najdemo v rodni vasi, na Selih, kjer na domačiji še stanuje potomec Blaža in Neže Cebek.
V	prijetni družbi smo preživeli zanimiv in vtisov poln popoldan in večer. Z nekaterimi smo se videli po dolgih letih, z drugimi smo se šele spoznali. Na koncu smo se razšli z obljubo, da se bomo še srečali.
Damijan Cebek
V četrtek, 6. oktobra, smo se v Gostišču Olga sestale Cecilija Bernjak, Rezika Filipaja, Marija Markovič, Olga Vidovič, Silvestra Brodnjak in gostja iz Kranjske Gore, članica Likusa, Mira Smolej.
r
»Pet Hajdinčank pika com« in ena Gorenjka je spregovorilo o Likusu in Literarni sekciji občine Hajdina.
Seznanile smo se z delovanjem Literarnega kluba upokojencev Slovenije in si ogledale več izvodov zbornikov, ki izhajajo že 27 let. Odločile smo se, da ustanovimo Literarno sekcijo občine Hajdina, v katero vabimo tiste naše občane, ki pesnikujejo ali ustvarjajo prozne tekste, pa doslej v javnosti še niso predstavili svojega dela. Starost ni omejitev, torej so dobrodošli tudi osnovnošolci, toliko bolj, ker bo z nami sodelovala tudi nedavno upokojena slavistka z OŠ Hajdina, Majda Korošec.
Ker bi s svojo literarno ustvarjalnostjo želele dopolniti delo Likovno--fotografske sekcije občine Hajdina, smo se obrnile na KPD Stane Petrovič Hajdina, ali nas kot najmlajšo sekcijo sprejme pod svoje okrilje. Gostoljubnost pa nam je prijazno ponudila tudi ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber. Prepričana je, da bomo naše vrste tudi pomladili, saj je med šolarji veliko skritih talentov.
Besedilo in foto: SB
12
November 2016
Vurberk po likovnem Vurberku 2016
Člani Likovno-fotografske sekcije (LiFoS) občine Hajdina, ki so 25. junija sodelovali na 2. likovni koloniji Vurberk 2016, so se 15. oktobra udeležili odprtja 2. skupinske razstave, ki je bilo v kulturni dvorani na Vurberku.
6
Avtorji razstavljenih del so po kulturnem programu in podelitvi zahval udeležencem 2. skupinske Likovne kolonije Vurberk 2016 in po tem, ko je zbranim spregovoril župan občine Duplek Mitja Horvat, naredili skupinski posnetek pod Vurberkom, ki ga je naslikal in TD Vurberk podaril Anton Gojkovič, član LiFoS občine Hajdina.
Svoja dela so poleg članov Likovne sekcije Vurberk in Radlje ob Dravi ter nekaterih avtorjev iz drugih krajev razstavili naslednji likovniki iz haj-
dinske sekcije: Cecilija Bernjak, Mira Bezjak, Ajda Fajfar, Anton Gojkovič, Majda Jakolič, Vesna Jan-čič, Romana Kiseljak, Jana Kraševec, Vesna Mohorko - Fajfar, Slava Šarc in Majda Vrabl. Za dokaze o dogajanju na koloniji pa sem z nekaj razstavljenimi fotografijami poskrbela avtorica tega zapisa. Hajdinčani smo bili posebej veseli, ko smo izvedeli, da se je vodstvo občine Duplek odločilo, da je sliko Majde Vrabl Vurberk (v tehniki olje na platnu) podarilo predsedniku države Borutu Pahorju, ki je bil na obisku v
Spoštovani gospod naddekan, kako je potekala vaša učna pot od Marijančka do Marijana Hajdinskega? »Po osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Zg. Koreni, in maturi na 1. gimnaziji v Mariboru, sem se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, ki takrat še ni bila v sklopu Ljubljanske univerze, zato sem moral po drugem letniku prekiniti študij in oditi na služenje vojaškega roka v Pazin in Džakovico.
Vojni rok je bila najboljša fakulteta ... Po vrnitvi sem nadaljeval študij tretjega letnika teologije v Ljubljani. Naslednje tri letnike smo nadaljevali v Mariboru in 29. junija
Župan občine Duplek Mitja Horvat in avtorica slike Majda Vrabl ob Vurberku, darilu za predsednika države Boruta Pahorja.
občini Duplek 28. oktobra. Avtorica Majda se je odpovedala plačilu in je sliko občini podarila. Zahvaljujemo se organizatorjem razstave z Janezom Toplakom in Marjanom Špinglerjem na čelu ter tudi predsednici LiFoS občine Hajdina Ceciliji Bernjak, ki je skrbela za opremo in kompletiranje slik ter njihovo predajo postavljavcem razstave. Vsi zainteresirani si boste slike z Vurberka lahko poleg drugih motivov ogledali ob letošnjem občinskem prazniku na 4. skupinski razstavi v dvorani Društva upokojencev Hajdina.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Dvajset let Marijana Hajdinskega
Prvega avgusta leta 1996 je Župnijo sv. Martina na Hajdini prevzel novi župnik gospod Marijan Fesel, ki je pred tem kot kaplan služboval na Tišini v Prekmur-ju. V dvajsetih letih je postal sinonim za Hajdinčana, ki se vključuje v vse pore življenja v fari in Občini Hajdina. Že nekaj časa nazaj sva se dogovorila, da bova za naše bralce prijateljsko pokramljala in nekoliko odstrla zaveso njegove zasebnosti.
1985 me je mariborski škof dr. Franc Kram-berger posvetil za mašnika.« Kdaj ste začutili, da bo vaše življenje drugačno kot življenje večine sošolcev in prijateljev? Da ne boste imeli le nekajčlanske družinice, ampak boste pripadali širšemu občestvu? »To je težko vprašanje. Ne zgodi se namreč v nekem trenutku. Sam o tem nisem veliko razmišljal. Bil sem preprost vaški fantič, ki je ob zgledu dedka ter staršev srkal vero in ljubezen do Cerkve. V tretjem razredu sem postal ministrant. Šola je zraven cerkve in tako sem vsak dan pred poukom šel k maši in mini-
Naddekan Marijan Fesel na martinovo - zahvalno nedeljo po tradicionalni prireditvi Iz mošta vino - pridi na Hajdino za oltarjem v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Ta je bila v času njegovega izjemno gospodarnega vodenja župnije celovito notranje in zunanje prenovljena ter je v ponos vseh nas, tako kot tudi podružnici v Slovenji vasi in Kungoti.
striral. Tudi med počitnicami sem nadaljeval to "prakso"- vsak dan prepešačil štiri kilometre tja in nazaj.
13
Ht
Verjetno so mi iz tega razloga sošolci začeli govoriti, da bom župnik. Bolj ko so bili glasni, bolj sem tudi sam začel razmišljati o tej možnosti. V tem času je v župnijo prišel novi dušni pastir gospod Karel Vogrin in je k temu mojemu iskanju poti in odločitve za naprej dodal svoj kamenček. Tako je v meni vedno bolj zorela želja biti duhovnik. Ne morem reči, da sem ravno jasno slišal klic Hodi za menoj! A nekje globoko v notranjosti je vendarle bilo slišati nekaj podobnega. Večkrat sem se zalotil pri razmišljanju: Zakaj ravno jaz; kje si mene našel; veliko je boljših in bolj sposobnih od mene ... To se mi dogaja še danes, saj se je treba za duhovništvo vedno znova in znova odločati.«
Kakšna je vaša vloga v cerkveni hierarhiji? »Nadškofija je razdeljena na manjše enote - naddekanije, dekanije in župnije. Dekan ptujske dekanije sem od leta 1996, naddekan Ptujsko-Ormoške naddekanije pa od leta 2004. Zaradi boljše povezanosti z okoljem se je škof leta 2004 odločil, naj bodo namesto pomožnih škofov in kanonikov naddekani duhovniki, ki so vpeti v delo na terenu, saj najbolje poznajo svojo okolico, duhovnike in tudi problematiko nekega pastoralnega območja.«
Kaj bi bili, če bi se odločili za drugačno življenjsko pot? Bi se, če bi se še enkrat rodili, enako odločili? »Razmišljal sem o treh možnostih: pravniški, zdravniški in duhovniški ter pristal pri tretji. Vedno bolj odkrivam, da je bila odločitev za duhovništvo tista prava. V tem me potrjujejo mnogi ljudje, ki potrkajo na vrata, pošljejo e-pošto ali samo pokličejo po telefonu in iščejo besedo spodbude, tolažbe, nasveta ... Zato ja, še enkrat in še enkrat ... In hvala vsem, ki me pri tem podpirate predvsem z molitvijo.« Kako ste sprejeli odločitev, da se poslovite od prejšnje župnije in pridete med nas? Kje vse ste bili pred Hajdino? »Odločitev sprejema škof. Pri mašniškem posvečenju vsak duhovnik obljubi pokorščino škofu, ki ga posveti, in tudi vsem njegovim naslednikom. To seveda ne pomeni, da je zato odhod na drugo župnijo kaj lažji. Tudi meni ni bilo prijetno in še manj lahko, ko sem se moral posloviti od Tišine, še posebej, ker sem upal, da se bo tamkajšnji župnik zaradi starosti kmalu odpovedal službi in bom jaz prevzel župnijo. To se seveda ni zgodilo in škof me je poslal na Hajdino. Kot diakon, to je stopnja pred mašniškim posvečenjem, sem bil eno leto v Beltincih, po posvečenju sem bil imenovan za kaplana v Turnišču, kjer sem preživel štiri leta. Od tam sem odšel za kaplana na Tišino, kjer sem bil sedem let. Sledil je odhod na Hajdino. Zgodba naprej vam je znana.«
Seveda nam je, a o tem bo kaj več povedano iz drugih ust. Mi pa bi našega cerkvenega dostojanstvenika radi spoznali tudi po tisti bolj osebni plati. Imate izjemen smisel za glasbo. Igrate kak instrument? Ste peli v kakem pevskem zboru? »V
dijaškem semenišču smo imeli organizirano šolo igranja klavirja, ki je bila neke vrste odskočna deska za učenje igranja orgel. Igranja klavirja sem se učil pri upokojeni profesorici klavirja. Nekega popoldneva sem šel k njej na uro in med potjo srečal sošolca, ki je pred menoj iztegnil roke in skoraj v solzah dejal: "Poglej, kaj mi je naredila ta baba. Ko sem igral in se zmotil, mi je spustila pokrov klavirja na roke." Meni tega že ne bo storila, sem si mislil in šel naravnost k ravnatelju semenišča povedat, da mene profesorica nikoli več ne
November 2016
V jezeru Pelagicevo v Bosni plavajo tudi take ribice. 19,5 kg težek amur je bil ribiču Marijanu hvaležen, ker je takoj po poziranju lahko spet zaplaval. Foto: osebni arhiv
bo videla sedeti ob klavirju. Trmast kot sem, si nisem premislil. Včasih mi je žal, a ne jočem zaradi tega! Kako pa bi bilo, če bi vsi igrali klavir. Doslej nisem pel še v nobenem zboru, ker trenutno v nobeni zasedbi ne potrebujejo tistih, ki pojejo "kvariton".« Mešani pevski zbor Ivana Rudolfa je ne glede na izrečeno samokritiko 19. maja letos odločil, da mu podeli naziv častnega člana. V naši cerkvi so nastopili že najrazličnejši gostje. Z izjemnimi spomini na vas in našo župnijo so od nas odšli tudi Majda in Marijan Petan ter Marija Ahačič Pollak s svojo Vokalno skupino Plamen iz Kanade. Koga bi si še želeli slišati in videti pred našim oltarjem? »Ireno Vrčkovnik ali pa Marijana Smodeta.« Večkrat ste mi posodili kako dobro knjigo. Kaj vas v literaturi najbolj pritegne? »Sveto pismo, ker v njem najdeš vse, kar potrebuješ za življenje. Pritegnejo me zgodovinske povesti, všeč so mi tudi izpovedni romani, ne odrečem se niti kriminalki ...« Kdaj ste se naučili gospodinjstva, saj vidimo, da vam ni tuja niti priprava niti postrežba hrane? »Kuhati sem se učil doma. Vsako nedeljo je eden od članov družine kuhal kosilo. Že vnaprej so vedeli, kaj se bo jedlo, ko bom jaz na vrsti. Majhen košček govejega flama za juho, rezanci, ki sem jih moral sam narediti, pražen krompir, solata in ocvrt piščanec. Moram reči, da zelo rad kuham. Čas mi sicer tega ne dopušča, zato samo vtikam nos zraven in komentiram, kaj vse je še treba, ko nekdo pomaga kuhati v župnišču.« Na široko ste odprli vrata vsem, ki vas prosimo za sodelovanje. Je kdo kdaj zlorabil vaše zaupanje? »Doslej še nisem imel občutka, da bi kdo zlorabil moje zaupanje, občasno imam občutek, da pokažeš prst in hoče kdo še roko ... Največkrat je to samo občutek, dejansko pa ni tako.«
Tudi vi ste bili tarča nepovabljenih gostov! »Zakaj bi bil jaz izjema ... Tudi k drugim pridejo nepovabljeni gostje. Počasi se jih bom navadil, tolikokrat so me že obiskali. Prvi je prišel med polnočno mašo leta 1996, torej tisto leto, ko sem prišel na Hajdino. In odšel praznih rok. Škoda, da se ti tipi med seboj ne obveščajo, da se jim ne splača hoditi na obisk v župnišče, ker včasih ne najdejo niti toliko, da bi si vrnili potne stroške. Škode naredijo pa veliko, ker pozabijo pozvoniti in še vstopajo tam, kjer ni vrat.«
14
?m
November 2016
Župan - ravnateljica - župnik - trije vrhovi v občini - odlično sodelujete. Povsod žal ni tako. Kako vam to uspeva? »Vsi delamo z istimi ljudmi in za iste ljudi, vsak seveda na svojem področju. In če je to delovanje usklajeno, so lahko uspehi toliko vidnejši. Vesel sem tega sodelovanja in s ponosom to povem vsakemu, ki obišče našo župnijo. Se pa včasih čudim, da se najdejo nekateri posamezniki, ki jih takšno sodelovanje moti. To je seveda njihov problem.« Odlično ste vzpostavili način obveščanja v župniji - kako ste usvojili potrebna znanja, da obvladate vse načine dela? »Računalnik in jaz si nisva ravno na ti. Sem pač še iz tiste generacije, ki je "gor rasla" z vilami, krampom in lopato. Zato sem, vsaj kar se računalniškega znanja tiče, bolj leve sorte, so pa ljudje, ki se na te stvari dobro spoznajo. Tako nam spletno stran že od vsega začetka ureja delivec obhajila Janko Vegelj. On mi tudi sicer priskoči na pomoč, ko me računalnik kaj ne uboga.«
In kaj počnete v »prostem času«, kateri so vaši hobiji? »Nekoč filatelija, nato šivanje gobelinov, sedaj ribolov. Tukaj moram seveda takoj dodati, da me ribe kot prehrambni artikel sploh ne zanimajo. Izbiram le tiste lokacije, kjer je možen samo športni ribolov - ujemi, spusti. To pomeni, da ribo ulovim, naredim posnetek in jo nepoškodovano spustim nazaj v vodo. Ribolov me pomirja in sprošča. Ko grem na ribolov, grem v resnici na dopust. In temu dopustu se ne bi rad odrekel.«
Dragi naš naddekan, hajdinski dušni pastir in izvrševalec dobrih del po vzoru sv. Martina, hvala za čas, ki ste ga posvetili najinemu pogovoru. Gospod Marijan Hajdinski, ravnajte se po svojem predhodniku, gospodu Pavlu Pucku, in ostanite z nami tako dolgo, da se nas boste »naveličali«. Vašemu »triglavu« želimo še veliko kosil pri Čelanu. Vaši spoštovani mami Zofiji, mlajšima bratu Jožetu in sestri Darji se zahvaljujemo, ker so vas z očetom Franjem podarili in prepustili temu svetu in vsem tistim, ki sledimo vašim besedam in dejanjem. Z iskreno hvaležnostjo vam čestitamo za vse doseženo in si tudi v prihodnje želimo vsestranskega sodelovanja.
Silvestra Brodnjak
V vijolični igralnici smo spoznavali, raziskovali in se igrali z odpadnim in naravnim materialom. Hitro smo ga znali uporabiti in iz njega ustvarjati. Gradili smo s pomočjo tulcev in škatel, s pomočjo zamaškov smo spoznavali barve, s kostanji smo šteli, si izdelali preprosta glasbila, nanje zaigrali in zraven prepevali, ob tem pa se še razgibavali ob preprostih ljudskih igrah. Ves teden smo uživali in hkrati spoznavali, da lahko odpadni ali naravni material koristno uporabimo in se ob ustvarjanju prav lepo zabavamo.
Teden otroka v vrtcu
Tudi v vrtcu Najdihojca Hajdina smo obeležili Teden otroka, v ta namen pa smo organizirali različne dejavnosti, ki so se povezovale z ekologijo. Cilj, ki smo si ga zastavili, je bil razvijanje naklonjenega in spoštljivega odnosa do žive in nežive narave.
S tem smo želeli otrokom dvigniti ekološko ozaveščenost in jim predstaviti naravo kot prostor, ki ga je treba skrbno varovati. Otroci so spoznavali naravo, okolje z vsemi čutili. Spodbujali smo jih k ozaveščanju skrbnega ravnanja z odpadki in jim predstavili razne možnosti, kako odpadke ponovno uporabiti za igro. Naloga odraslih ob tem je, da jim to omogočamo in jim pri tem pomagamo, saj smo odrasli otrokom največji vzgled. Zato se moramo potruditi, da z roko v roki po svojih najboljših močeh skupaj prispevamo k ohranitvi narave.
Darinka Amon, vzgojiteljica
Otroci bele igralnice so šteli in preštevali s pomočjo kostanjev, izdelovali slike iz odpadnih zamaškov in si izdelali glasbila iz odpadnega materiala.
OPRAVIČILO
Uredništvo se opravičuje gospe Frančki Cartl, avtorici sestavka z naslovom 20 let maševanja Marijana Fesla na Hajdini (objavljen je bil v oktobrski številki Hajdinčana na strani 13). Pod sestavkom sta namreč izpadla njeno ime in priimek. Tega nikakor nismo naredili namerno, zato se avtorici sestavka iskreno opravičujemo in si želimo še naprej dobrega sodelovanja.
Uredništvo Hajdinčana
15
November 2016
V oranžni igralnici (1-2 leti) smo se igrali z naravnimi in odpadnimi materiali ter jih tako raziskovali.
Otroci iz modre igralnice so za popestritev vrtčevskega dneva naredili svoja glasbila iz odpadnih materialov, ki jih starši pridno prinašajo v vrtec. Ob petju pesmic in igranju na svoja glasbila bo dan otrokom ostal v lepem spominu.
Otroci rdeče igralnice so bili zelo aktivni. V zastavljenih dejavnostih so z zanimanjem in veseljem sodelovali.
V vrtcu je dišalo po kostanjih
Otroci iz zelene igralnice so se podali na sprehod v gozdiček, kjer so se poigrali z jesenskim listjem.
V rumeni igralnici smo si naredili tudi ropotulje in jih uporabili za spremljavo ob prepevanju jesenskih pesmi.
V začetku oktobra obeležujemo dan in Teden otroka, v katerem v vrtcu poteka še več pestrih in zanimivih dogodkov. Letos nas je vreme »ubogalo«, kostanji so dozoreli, v vrtcu smo poskrbeli za pečko in peka, starši in otroci pa so se izkazali s prinesenimi kostanji. Imeli smo torej vse pogoje in tako je po kostanjih dišalo, že ko smo začeli druženje. Vzgojiteljice so za otroke in starše pripravile različne športne in zabavne naloge, ki so popestrile dogajanje v sončnem, a hladnem popoldnevu. Igrišče vrtca je bilo polno, saj so se starši in tudi sorodniki otrok odzvali v velikem številu. Neformalna druženja so namreč odlična možnost za izmenjavo informacij, kramljanje in medsebojno spoznavanje, prav tako pa za smeh in vriskanje razigranih otrok. Po skoraj treh urah se je druženje ob pečenih kostanjih končalo, ostali pa so prijetni vtisi in želja, da bi imeli tudi naslednje leto tako ugodne pogoje za izvedbo kostanjevega piknika. Hvala g. Bojanu za ravno prav pečene kostanje, hvala sodelavkam za sodelovanje in ne nazadnje hvala staršem in otrokom za udeležbo in dobro voljo.
Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za Vrtec
16
November 2016
Zanimiv in poučen odhod na Ptuj
Otroci rdeče in rumene igralnice vrtca Hajdina smo se v okviru načrtovanih aktivnosti v septembru odpravili na Ptuj. Za otroke je bila to izjemna izkušnja. Nekateri izmed njih so se prvič peljali z avtobusom. Med vožnjo so opazovali naravo in pri tem zelo uživali. Najprej smo si ogledali PP Ptuj. Ogled avtomobilov, policijskih prostorov in pripomočkov pri delu policistov je bil zanimiv. Otroci so policistu postavili različna in zanimiva vprašanja. Po končanem ogledu smo peš odšli proti zdravstvenemu domu. Tam nam je zobna asistentka prikazala, kako si pravilno umivamo zobe. Sprehodili smo se še po prostorih nujne reševalne ekipe. Na kratko so nam predstavili svoje delo in nam pokazali, kako je opremljeno reševalno vozilo. Otroci so si lahko ogledali notranjost reševalnega vozila, kar je bilo še posebej zanimivo. Pri samem ogledu in predstavitvah so otroci aktivno sodelovali ter postavljali vprašanja, na katera so seveda dobili tudi odgovore. Menim, da bodo
Obisk pri gasilcih v Hajdošah
Otroci rdeče in rumene igralnice vrtca Hajdina pred Zdravstvenim domom Ptuj
vsi dogodki tega dne otrokom ostali v lepem spominu. Zahvaljujemo se Igorju Levstiku za ogled PP Ptuj, Urošu Železniku in ekipi za predstavitev poklica in dela reševalca ter ogled reševalnega vozila. Hvala tudi zobni asistentki za predstavitev pravilnega umivanja zob.
Maja Bezjak, vzgojiteljica rdeče igralnice
Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost učencev
Ob Tednu otroka so bili v Šolsko skupnost učencev sprejeti učenci prvih razredov. Predsednik ŠSU Jure Glodež je pr-vošolcem podal naloge in dejavnosti, ki potekajo čez vse šolsko leto.
Otroci rdeče in rumene igralnice med obiskom PGD Hajdoše
Na lep jesenski dan smo se otroci rumene in rdeče igralnice vrtca Hajdina odpravili na daljši pohod do gasilskega doma v Hajdoše. Pričakali so nas gasilci in gasilke omenjenega gasilskega društva. Prikazali so nam delo gasilca. Otroci so se preizkusili tudi v škropljenju z vodo. Ogledali so si gasilski avtomobil, gasilske pripomočke za gašenje in po pripovedovanju izkušenih gasilcev spoznali, kako zahtevno in odgovorno je njihovo delo. Za lepo preživet čas se zahvaljujemo gasilcem in gasilkam iz Hajdoš.
Maja Bezjak, vzgojiteljica rdeče igralnice
Hajdinski prvošolci so bili v Tednu otroka svečano sprejeti v Šolsko skupnost. Foto: arhiv OŠ
Prvošolci so slovesno ponovili prisego, da bodo vzorni učenci naše šole ter da bodo dosledno upoštevali šolska pravila in dolžnosti. Hkrati so dobili prijatelja iz devetega razreda. Devetošolci jih med letom med odmori obiskujejo, si vzamejo čas za branje, pogovor ali igro z njimi. Najbolj sladko presenečenje je bila torta. Skupaj z novimi prijatelji so se posladkali in se medsebojno spoznavali.
Dragica Kosi, mentorica ŠSU
17
Da bomo vedno pripravljeni, če bi šlo zares
V mesecu požarne varnosti smo v četrtek, 13. oktobra, na OŠ Hajdina in v vrtcu izpeljali evakuacijsko vajo v skladu z zahtevami Pravilnika o požarnem redu. Na vaji so sodelovali zapo-
sleni, zadolženi za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije ter vsi strokovni delavci z učenci šole in otroki vrtca.
Po šolskem radiu je bilo za šolske
November 2016
otroke dano obvestilo za začetek vaje, v vrtcu pa so bili obveščeni s strani vodje vrtca. Po označenih evakuacij-skih poteh so vsi (učenci, zaposleni in otroci) zapustili prostore ter se zbrali pred šolo in vrtcem na zbornem mestu, ki je označeno z znakom. Med evakuacijsko vajo so se nam pridružili gasilci PGD Hajdoše, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Na vaji smo ocenjevali čas izvedbe evakuacije in dostopnost za intervencijska vozila. Ugotovili smo, da je vaja potekala uspešno, vsi udeleženci so zapustili prostore v 5 minutah. Po končani vaji so gasilci še ostali in otrokom ponudili možnost ogleda gasilskega vozila.
Vesna M. Lorber, ravnateljica
Hajdinski osnovnošolci v Tednu otroka peš v šolo
Na OŠ Hajdina so prvi oktobrski teden, ki je že dolgo posvečen Tednu otroka, začeli na zdrav način. Odpovedali so šolski avtobus in se v šolo odpravili peš, na poti pa so jih spremljali učitelji. Jutranji dež ni bil ovira, okrog osme ure pa smo pred šolo srečali kar nekaj nasmejanih obrazov.
Kot je povedala ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber, so se v novem šolskem letu ponovno odločili za sodelovanje v projektu Prometna kača, iz katerega so se v preteklosti veliko naučili. Sicer pa so na hajdinski šoli Teden otroka, ki je letos potekal pod geslom Svet, v katerem
želim živeti preživeli na zanimiv in poučen način, pripravili so delavnice in dogodke. Izbor je bil pester.
Besedilo in foto: TM
18
November 2016
Prometna kača - hoja do šole za pomoč naravi
Tudi letos smo se odločili, da se naša šola pridruži igri Prometna kača. Prek omenjene igre želimo učence in njihove najbližje, ki so tudi glavna ciljna skupina, ozavestiti o škodljivosti izpušnih plinov. Igro smo izvajali v Tednu otroka, katerega tema je bila »Svet, v katerem želim živeti«. Na šoli so potekale različne dejavnosti, najbolj pa so se učenci razveselili dneva, ko smo za vse učence odpovedali šolski avtobus in se v šolo odpravili peš. Kljub dežju so bili učenci dobre volje in razigrani, mlajši pa so s čofotanjem po lužah pokazali svojo igrivost in otroško razposajenost.
Ema, 2. b: Da je tisti dan deževalo, mi je bilo zelo všeč, ker sva s Hano skakali po lužah in Hano je malo poškropil avto. Klemen, 2. a: Bilo je v redu. Mi smo iz Slovenje vasi in smo imeli najdaljšo pot. Po poti sem videl veliko lužo. Malo sem po luži
tudi skakal. Potem pa je pripeljal tovornjak in nas je vse poškropil. Enega avta sem se kar ustrašil, ker je vozil hitro. Anej, 4. r.: Všeč mi je bilo, da smo se med hojo lahko pogovarjali, zabavali in se zraven še razgibali.
Anja, 2. a: Čakali smo na avtobusni postaji. Ko je prišla učiteljica Bojana, smo šli. Na hribu je bila ogromna luža. Mi smo šli mimo nje in pri novem prehodu za pešce čez cesto. Vozniki so vozili zelo hitro, samo na srečo nas niso nič poškropili. Neža, 3. a: Jaz sem se počutila zelo v redu, ko smo šli v šolo peš in da nismo onesnaževali okolja.
Marsel, 2. a: Na avtobusni postaji se nas je zbralo 6. Ker je deževalo, sem imel dežnik Spiderman.
Lan, 4. r.: Všeč mi je bilo, da so se nam avtomobili izmikali, da nas ne bi poškropili. Luka, 2. b: Meni pa ni bilo všeč, da je deževalo. Raje bi bil, da bi bil sonček. Všeč pa mi je bilo, ker sem imel čisto nov dežnik.
Lina, 4. r.: Mi pa smo bili jezni, ker nas je en šofer cele poškropil, čeprav nas je videl. Hana, 2. b: Meni je bilo všeč, da je deževalo, ko smo šli peš v šolo. Na poti smo videli malo srnico.
Pripravila in uredila: Bojana Mlakar
snemajo nov dokumentarni film v Nubskih gorah, ki bo prikazal resnično situacijo na tem nemirnem območju, za vrtalne naprave, s pomočjo katerih delajo vrtine za pitno vodo, ki je pomemben vir življenja ... S pomočjo posnetkov in fotografij sta nam na zelo doživet način približala življenje tamkajšnjih ljudi.
Iztok Milošič
Obisk Toma Križnarja
V sredo, 28. septembra, nas je obiskal Tomo Križnar s svojo ženo Bojano. Tomo Križnar je popotnik, ki se v knjigah, prispevkih za medije in dokumentarnih filmih ukvarja s preživelimi staroselskimi kulturami in načinom, kako jih zaščititi.
S podporniki je ustanovil Ustanovo dnih ljudi v Nubskih gorah. Zbirajo Toma Križnarja za zaščito domoro- denar za »leteče kamere«, s katerimi
Svetovno znani popotnik Tomo Križnar se je v družbi soproge Bojane družil s hajdinskimi osnovnošolci. Foto: arhiv OŠ
19
Pikin festival v Velenju
Učenci razredne stopnje smo tudi letos v septembru obiskali Pikin festival v Velenju. Sodelovali smo v različnih delavnicah na temo Mojstri obrti in tehnike, si ogledali vilo
November 2016
Čira čara, gusarsko ladjo in druga prizorišča ob Velenjskem jezeru.
Učenci 1. razredov in 2. a smo imeli to srečo, da smo srečali »pravo« Piko Nogavičko in se z njo fotografirali. Tri ure so prehitro minile in že je bil čas, da se polni vtisov in spominkov odpravimo domov.
Besedilo in foto: Tatjana Habjanič
Kulturni dan v pesniškem vzdušju
Za nami je
že prvi kulturni dan. Ko smo prišli v šolo, smo se razdelili po razredih. Učitelji so nam predstavili dve pesnici - Aljo Adam in Majo Vidmar. Ob 10.00 sta imeli v mali telovadnici predstavitev svojega dela. Slišali smo veliko zanimivih pesmi in nekaj o njunem življenju. Predvsem mi je bilo všeč, kako sta vztrajali v tem, kar radi počneta. In na koncu tako uspeta. Ena od njiju je povedala, da ko je bila mlajša, tega niso tako sprejeli, a je to skrivala; čeprav ji ni nihče povedal, da mu je pesem všeč, je bila ona zadovoljna z njo. Po predstavitvi smo imeli malico, se razdelili v skupine po razredih in imeli delavnice. V moji delavnici smo imeli angleške zgodbice, ki smo jih dokončali, prevajanja besedil iz slovenščine v angleščino ali obratno. Naša delavnica mi je bila všeč. V drugih delavnicah so oblikovali npr. pesmi, zgodbe, stripe ... Ko smo končali delavnice, smo imeli predstavitev izdelkov. Vsaka skupina je predstavila svojo delavnico. Ob koncu nam je koncentracija že nekoliko padla, a je bilo zanimivo poslušati druge predstavitve skupin. Ob koncu smo imeli kosilo in kulturni dan se je končal prijetno.
Lina Vaupotič, 8. a
Kulturni dan
V	petek, 16. septembra, je za učence od 7. do 9. razreda potekal prvi kulturni dan z naslovom Delavnice kreativnega pisanja. Učenci smo se prvo šolsko uro z razredničarko dobili v učilnici, kjer nam je povedala nekaj več o pesnicah Alji Adam in Maji Vidmar. Zatem smo odšli v telovadnico, kjer smo si ogledali literarni nastop, ki je trajal eno uro. Po malici smo odšli v učilnice, kjer je bilo nekaj učencev iz 7., 8. in 9. razreda. V vsaki učilnici smo tudi nekaj izdelali; npr. v naši učilnici smo izdelovali plakate, oblikovali zgodbe in še veliko drugih zanimivih stvari, v drugih učilnicah pa so pisali pesmi, zgodbe, izdelovali plakate, stripe, tako da dela ni zmanjkalo.
V	vsakem prostoru se je nekaj dogajalo. Medtem ko smo učenci od 7. do 9. razreda izdelovali plakate, stripe, zgodbe, so mlajši razredi imeli športni dan. Za izdelavo vseh teh stvari smo imeli približno 2 šolski uri s petminutnimi odmori.
Ob 12. uri smo odšli v telovadnico, kjer smo predstavili svoje izdelke. Končali smo približno ob enih, nato pa smo odšli na kosilo. Prvi kulturni dan je bil zanimiv ter poučen. Mislim, da smo vsi učenci nekaj odnesli in se veliko novega tudi naučili. Tokrat smo se preizkušali v pisanju, ustvarjanja in nekateri so mogoče prebudili pesniško žilico.
Nina Klaneček, 8. a
Mali simpozij 2016
Učenke OŠ Hajdina so pod mentorstvom učitelja zgodovine Iztoka Milošiča sodelovale na natečaju, ki ga je organiziral Pokrajinski muzej Maribor - Mali simpozij 2016 z naslovom Dediščina okoli nas. Za naslov so izbrale Poročni običaji nekoč. Raziskovalno nalogo se pripravile v obliki referata, ki so ga 18. oktobra 2016 javno predstavile na prireditvi Mali simpozij 2016 v Mariboru. Referat je objavljen v zborniku Male objave, št. 7. Sodelovale so tri učenke 8. in 9. razreda - Lina Vaupotič, Iva Barič in Karmen Weis.
Iztok M.
Hajdinske učenke na natečaju Pokrajinskega muzeja Maribor Foto: arhiv OŠ
20
November 2016
Simbioza na OŠ Hajdina 2016
Tradicionalno smo tudi letos izvedli Simbiozo - prostovoljski projekt, v katerem učenci prostovoljci postanejo učitelji, dedki, babice in drugi starejši občani pa so spet v vlogi učencev. Cilj je usvojiti ali nadgraditi svoje znanje in rokovanje s tehnologijo, ki jih obdaja in s katero se vsak dan hote ali nehote srečujemo.
Športni dan
Sredi septembra smo z učenci razredne stopnje izvedli športni dan na atletski stezi v Hajdošah. Do tja smo se podali kar peš, da smo si nožne mišice dobro ogreli.
Tradicionalna Simbioza na OŠ Hajdina uspešna tudi v letošnji izvedbi Foto: Filip Sitar, 8. b
V skoraj vsaki hiši domuje vsaj en računalnik, nekateri so posvojili tudi pametne tablice. Pametni telefoni pa so tako ali tako že dejstvo, ki se mu ne moremo izogniti. Brez računalnika ne gre niti v trgovini niti pri zdravniku. Vsem tem novostim je starejšim težko slediti in zato smo se na OŠ Hajdina odločili, da jim bomo pomagali pri premagovanju ovir na področju rokovanja z računalnikom, mobilnim telefonom, svetovnim spletom in drugo komunikacijsko tehnologijo. Na vsaki delavnici se trudimo prilagoditi predznanju, željam in potrebam skupine. Vsako leto prostovoljci in udeleženci ugotavljamo, da je bilo druženje zabavno in koristno za vse, in zato vztrajamo naprej ter se veselimo ponovnega srečanja. Preden smo se poslovili, smo si ob zvoku harmonike Marka Nah-bergerja, učenca 9. a, še eno zapeli. Tako - po domače. Prostovoljca Lana Sel in Marko Intihar iz 8. b tudi letos pravita, da jima je bilo všeč in zabavno biti v vlogi učitelja, da so starejši ljudje zelo prijazni in simpatični ter da jim rada pomagata.
Svoje zadovoljstvo in željo po ponovnem srečanju so izrazili tudi udeleženci - učenci. Tako imamo dovolj razlogov, da Simbiozo prihodnje leto ponovimo.
Andreja Novak in Rok Marinič
Po starostnih skupinah smo najprej izpeljali jesenski kros in aktivno spodbujali vse udeležence. Po malici in krajši sprostitvi smo se letos prvič pridružili akciji množičnega teka na 100 metrov pod geslom Začni mlad, tekmuj pošteno. Pri teku so se nam pridružile tudi učiteljice in nekaj staršev. Kljub številnim aktivnostim ta dan smo vsi skupaj zmogli pot tudi peš nazaj do šole.
OŠ Hajdina
Kulturni dan - skrivni Ptuj
Na Ptuju so z letošnjim poletjem za javnost odprli rov pod gradom, ki je nekoč služil kot vojaško skladišče. Gre za projekt režiserja Sama M. Strelca, s katerim želi pokazati na skrite podrobnosti mesta. S svetilko v roki smo se na raziskovanje podali učenci 6. razreda skupaj z učiteljema.
V sklopu kulturnega dne smo si ogledali še stalno zbirko na ptujskem gradu in ptujski arhiv, kjer so nam predstavili naloge arhivarjev in nas popeljali v srce arhiva - depoje.
Iztok M.
21
November 2016
Zbor iz Gerečje vasi	Aleks in njegovih
gostoval v Ljubljani	1700 kg zamaškov
V Cankarjevem domu sta 30. septembra potekala slavnostna akademija ob 70-letnici organiziranega delovanja Zveze društev upokojencev Slovenije in zaključek 16. Festivala za tretje življenjsko obdobje.
Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas ponovno na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma na 41. državnem srečanju pevskih zborov Zveze društev upokojencev Slovenije kot predstavnik ZDU Spodnje Podravje
V okviru 16. Festivala za tretje življenjsko obdobje je potekalo že 41. državno srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, na katerem so nastopili pevski zbori, ki delujejo tudi v okviru društev upokojencev, izbrani na 12 pokrajinskih srečanjih pevskih zborov in so zastopali svojo pokrajino na državni ravni. Projekt je bil za Zvezo društev upokojencev Slovenije vrhunec kulturnega dogajanja, saj je bila to priložnost, da posamezna društva prikažejo dosežke in rezultate svojega celoletnega dela s področja ljubiteljske kulture.
Tako nastopajoči pevski zbori kot obiskovalci prireditve so dodobra napolnili Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. MePZ DŽD Gerečja vas je na prireditvi nastopil v pisani družbi še 12 pevskih zborov iz vseh pokrajin Slovenije, vse od Kopra pa do Lendave. Zbori so bili zelo različno zastopani po številu članov in pestrem izboru pesmi, vse od umetnih zborovskih pesmi pa do priredb slovenskih ljudskih pesmi ter avtorjev slovenske narodno-zabavne glasbe. MePZ DŽD Gerečja vas je tudi tokrat zelo dobro opravil svoje poslanstvo in ponosni smo lahko, da tudi v domači občini najdemo pevski zbor, ki ima možnost pokazati rezultate in dosežke svojega dela v ljubiteljski kulturi tudi na državni ravni.
MI
Saj se še spomnite Aleksove zgodbe izpred dveh let, ko je pridno zbiral zamaške in pomagal svoji osnovni šoli. Zgodba je letos dobila spodbudno nadaljevanje, Aleks pa si je prislužil pohvalo za trud in izjemen podvig.
Aleks Lah na Zg. Hajdini v družbi dedka in babice, ko je bilo že vse nared za odvoz ogromne količine zamaškov.
Aleks je učenec OŠ Breg in si je po dveh letih zadal novo nalogo, izkupiček od zbranih zamaškov pa je namenil svoji šoli, kar so na OŠ Breg zelo pozdravili, in to je v pogovoru potrdil tudi tamkajšnji ravnatelj Milan Fakin. Pri Lahovih na Zg. Hajdini je bil pred časom na ogled velik kup vreč, polnih zamaškov, ki jih je najmlajši član družine - desetletni Aleks - pridno zbiral ob pomoči vse družine, najbolj pa sta pomagala dedek in babica, ki sta zamaške pripeljala tudi iz sosednje Avstrije. Po zadnjem tehtanju je bilo zamaškov za dobrih 1700 kilogramov in ti so bili po tehtanju že odpeljani na zbirno mesto, izkupiček od zamaškov pa že nakazan šoli. Aleks se je zbiranju zamaškov posvetil v prostem času, za zbiranje pa je navdušil še mlajšega bratranca Tima, ki obiskuje OŠ Videm pri Ptuju. Mi smo sledili tej srčni zgodbi in se veselili z Aleksom, ob tem pa izvedeli, da zamaške pridno zbira še naprej.
Besedilo in foto: TM
Pisno zahvalo Zveze društev upokojencev Slovenije za sodelovanje je v imenu zbora prejel zborovodja Peter Krajnc. Foto: arhiv ZDUS
22
November 2016
Sončki v Sončku
Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva območje vseh občin nekdanje ptujske in območje celotne nekdanje ormoške občine.
Nastalo je že leta 1988, in sicer z namenom samopomoči - da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij; tisti, ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vključevanju v družbo, iskanju zaposlitve in še vedno pri terapijah, ki za osebe s cerebralno paralizo ostanejo velikega pomena celo življenje.
A nove generacije prihajajo znova in znova - kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok, čigar razvoj ne teče tako, kot je pričakovano, zaradi poškodb možganov ali pa že kromosomov. Nihče od nas tega ni pričakoval, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, novim generacijam. Zato se tisti starši,
ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati na novo prihajajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in drugimi posebnimi potrebami - od njihovih najnežnejših let pa vse tja do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi na neki način poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji.
ŠOLSKE KOLONIJE IN TABORI ZA MLADE ODRASLE
Ena od prvih aktivnosti, prek katerih nas nove družine spoznajo, so naše zdravstvenoterapevtske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje in izobraževanje, da bi se lažje znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je treba poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo
šolske kolonije in kasneje tabori za mlade odrasle. Ti
programi jim poleg nujno potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več pravice (kljub temu da nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja - vse to potrebujejo prav tako kot njihovi zdravi vrstniki, le precej težje pridejo do njih. Vse to smo letos izvedli že v poletnih mesecih, zdaj pa potekajo redni programi, kot so prilagojeno plavanje v Termah Ptuj, jahanje in fizi-oterapija, imeli smo tudi piknik, čaka pa nas še Božiček za otroke in še kaj, s čimer bomo lahko polepšali življenje našim otrokom in malce olajšali življenje njihovim družinam. Kljub temu da je delovanje društva prostovoljno, pa so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev, da lahko izpeljemo te programe. Zato smo izredno veseli vsake pomoči v tej obliki - ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi samo državi poveste, komu naj nameni ta delež.
Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro številnih družin, ki potrebujejo podporo. Tudi sicer ste dobrodošli v našem centru na Ptuju, blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, ter poklepetali - če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo, in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli!
Nada Polajžer, predsednica Sončka, DCP Ptuj - Ormož
23
November 2016
Juretova jesenska ponudba
Letošnje Žgečeve nagrajenke
Ste morda v najlepših dneh letošnje jeseni ob vaški kapeli v Hajdošah zavili na vas, v smeri športnega parka, in le streljaj od glavne ceste opazili zanimivo ponudbo ob cesti? Verjamem, da tega niste spregledali, saj so bili leseni zabojniki polni okrasnih bučk in ponudba več kot mamljiva.
Tega se je namreč domislil Jure Glažar in ob pomoči domačih letos pridelal prve okrasne bučke ter jih preprosto ponudil v zameno za evro, dva ali tri. Koliko denarja je zbral v svoji blagajni, ga nismo spraševali, mu pa lahko samo čestitamo za tako dobro idejo in tudi izvedbo. Jure, priporočamo se spet prihodnje leto!
TM
Prisotne članice so z velikim zanimanjem sledile predavateljici Mateji Reš. Najprej je pripravila vodo z okusom iz sladkega komarčka, maroške mete, ognjiča, slezenovca in kapucinke in ji dodala še sok enega jabolka z rdečim mesom. Pokusile so korenčkove krekerje iz sušilnika pa esenski kruh iz kaljenih žit ... Pripravila je tudi energijske kroglice iz domačih sušenih fig, sliv, aronije in mandljev ... S seboj je imela tudi napravico za pripravo olja, s katero je pripravila olje iz mandljev. Prgo, ostanek od mletja, je uporabila za posip po energijskih kroglicah. Udeleženke so lahko pokusile tudi sveže hladno stisnjeno olje iz lanu.
Med letošnjimi Žgečevimi nagrajenkami sta tudi Majda Korošec iz OŠ Hajdina (četrta z desne) in Hajdošanka Hilda Bedrač, učiteljica na OŠ Destrnik - v Trnovski vasi (peta z desne). Foto: Brbre
Med letošnjimi prejemniki plaket in priznanj dr. Franja Žgeča so tudi tri učiteljice, ki so tesno povezane z našo občino. Majda Korošec iz OŠ Hajdina in Hajdošanka Hilda Bedrač, ki poučuje na OŠ Destrnik - v Trnovski vasi, sta prejemnici plakete dr. Franja Žgeča, Mojca Purg z OŠ Hajdina pa je prejela priznanje. V decembrski številki bomo vse tri obširneje predstavili.
SB
Mateja Reš med Hajdinčankami
19. septembra je bila gostja Društva žena in deklet občine Hajdina Mateja Reš, zanimiva osebnost, sestra mnogo prekmalu umrle ljubiteljice narave, rastlin in cvetja, Ruth Podgornik Reš iz Zgornjih Gorij. Sestri sta odraščali v družini Reš, kjer sta od rojstva živeli med cvetjem in zelenjem, v čudovitem okolju, ki sta jima ga ustvarila starša.
Mateja se je odločila za predelavo vsega, kar zraste na zelenjavnem vrtu. S svojim bogatim znanjem je poslušalkam podala veliko informacij, ki jim bodo prišle prav pri njihovem vlaganju sadja in zelenjave ter pripravi različnih napitkov in čajnih mešanic. Da bodo lahko ustvarjale tudi doma, so dobile nazorne recepte.
Tisti, ki radi brskate po internetu, kliknite povezavo: http:// zivetipreprosto.blogspot.si in v prihodnje boste lahko spremljali delo Mateje Reš prek njenih pogostih poročanj o delu.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
24
November 2016
Hajdinčanke skožuhale letošnjo koruzo
Društvo žena in deklet občine Hajdina iz leta v leto ohranja tradicijo nekdaj priljubljenih jesenskih kmečkih opravil na podeželju, med katere spadata tudi ročno trganje in kožuhanje koruze. Letos so se dogodka posebej veselile, saj je bila letina dobra, vreme pa kot naročeno za prijetno druženje.
Za trganje so si hajdinske žene izbrale 21. september, ko so se zbrale na njivi kmetovalke Kristine Kirbiš, ki jim je tudi letos prijazno odstopila nekaj koruznega pridelka. Na pomoč pri spravilu koruze so jim prišle tudi pridne moške roke, zato je bil pridelek hitro pospravljen z njive. Dva dni po trganju pa se je druženje na Kirbiševi kmetiji nadaljevalo. Koruzo je bilo tre-
ba skožuhati in spraviti na suho, a tudi to hajdinskim ženam in dekletom ni predstavljalo nobene ovire. Vzdušje pri Kirbiševih je bilo znova enkratno, delo hitro opravljeno, gospodinja Kristina pa se je izkazala v vsej svoji gostoljubnosti, saj je ves čas skrbela, da je bila postrežba dobra, na koncu tudi z bogato obloženimi mizami. Tudi domači muzikantje so se oglasili,
da je bilo na Zg. Hajdini še več dobre volje in plesa, Kirbiševim pa se je za gostoljubnost in ohranjanje tradicije zahvalila predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marija Pulko.
Besedilo in foto: TM
25
November 2016
Ob zaključku projekta nastala še naravna mazila
Članice DŽD Gerečja vas so ob koncu oktobra izpeljale še zadnjo delavnico na temo Zdravje iz narave. Najprej je mentorica in predavateljica zbranim predstavila potek izdelave in uporabe naravnih mazil, nato pa je potekala še izdelava.
Predhodno pripravljen pripravek iz naravnih cvetov in olja je pred toplotno obdelavo treba dobro precediti.
Pred dobrim mesecem so pripravile drobne cvetove sivke in cvetove ognjiča v sorazmerni mešanici z naravnim oljem sivke in sončničnim oljem. Pripravek je treba pustiti stati na sončni legi in občasno premešati v zaprti stekleni posodi, preden je primeren za nadaljnjo predelavo in toplotno obdelavo za končno mazilo. Tako pripravljene cvetove so najprej odcedile iz olja, dodale so še naravni čebelji vosek in nato mešanico po segrevanju v parni kopeli vlile v embalažo za mazila.
Letošnji projekt, ki so ga poimenovale kar Zdravje iz narave, je bil vse od pomladnih mesecev posvečen izdelovanju naravnih mazil, spoznavanju
Na delavnicah izdelave mazil so članice pod vodstvom mentorice izdelale veliko količino mazil, pripraviti pa je bilo treba tudi embalažo.
naravnih zelišč, ki jih imamo doma po vrtovih, zeliščem in rastlinam, ki jih lahko najdemo na travnikih in v gozdovih in so namenjena predvsem čajem in čajnim mešanicam, ter izdelavi naravnih mazil. PREDSTAVITEV PROJEKTA BO V PETEK, 18. NOVEMBRA Članice, ki so se udeleževale celoletnih delavnic, so bile ob koncu projekta zelo zadovoljne z znanjem, ki so ga
Po toplotni obdelavi vnaprej pripravljenega pripravka je bilo treba pripravljeno embalažo napolniti in nastala so kakovostna, predvsem pa čisto naravna mazila.
pridobile pod vodstvom mentorice in predavateljice Vesne Forštnerič Lesjak. Čaka pa jih še uradna predstavitev projekta, na kateri bodo pridobljeno znanje in izkušnje ter tudi izdelke predstavile obiskovalcem. Projekt bodo predstavile v petek, 18. novembra, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma v Gerečji vasi. Na dogodek ste vabljeni tudi vsi zvesti bralci Hajdinčana.
Besedilo in foto: MI
Pozno popoldne so izletnice prispele do vinogradniške in izletniške kmetije Horvat v Počehovi pri Mariboru, kjer je nastala tudi ta spominska fotografija.
OGLED RAZSTAVE ŠTAJERSKIH KLEKLJARIC
Njihov prvi postanek v centru Maribora je bil namenjen ogledu razstave del Štajerskih klekljaric. Razstavo so s slovesnim odprtjem postavile na ogled letos 18. maja v okviru projektov in razstav Umetnostne galerije Maribor.
Jesenski potep članic DŽD Gerečja vas
Članice DŽD Gerečja vas so se odločile, da se bodo v oktobru podale na krajši potep in tokrat jih je pot vodila v center mesta Maribor ter na vinorodne obronke mesta. Na pot so se podale v soboto, 22. oktobra.
Razstava klekljanih čipk Štajerskih klekljaric na temo »poroka« je bila odprta za javnost vse do 26. oktobra v prostorih Kina Partizan.
Ker so med drugim članice Štajerskih klekljaric tudi tri članice domačega društva, Darja Petek, Jelka Drevenšek in Marija Cebek Drevenšek, so si izletnice z veseljem in zanimanjem ogledale čudovite mojstrovine, med katerimi je bilo videti tudi veliko najrazličnejših izdelkov domačih članic.
26
November 2016
Po končanem ogledu jih je toplo jesensko sonce privabilo še za kratek potep po samem mestu s postankom za okrepčilo.
NA VINORODNIH OBRONKIH MESTA
Nato so zapustile center mesta in se podale na prelepe vinorodne obronke mesta Maribor, na območje Po-čehove, kjer jih je poleg čudovitega razgleda na sosednje griče pričakal še prijeten in topel ambient turistične kmetije Horvat, specializirane tudi za pridelavo in predelavo vrhunskih vin ter vrhunske domače kulinarike, nudi
pa tudi turistične storitve namestitve, ki jih imenujejo kar »daleč od ponorelega sveta«.
Članice so ob prijetnem kramljanju, dobri postrežbi in vrhunski kapljici preživele čudovit preostanek dneva ter se v poznih večernih urah zadovoljne vrnile po domovih.
Besedilo in foto: MI
Članice DŽD Gerečja vas so si z velikim zanimanjem ogledale razstavo klekljanih čipk, ki so jo na ogled postavile Štajerske klekljarice. Razstava je bila za javnost odprta čez celo poletje.
Hajdino obiskale članice Društva kmetic Ajda iz Šmarja pri Jelšah
V	ponedeljek, 10. oktobra 2016, je Društvo žena in deklet občine Hajdina dobilo obisk iz Društva kmetic Ajda, ki ima sedež v Šmarju pri Jelšah in ga vodi kmetica leta 2011 Francka Javeršek. Povezuje kmečke žene in dekleta iz štirih občin: Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli ter šteje več kot tristo članic.
Devetdeset jih je za en dan zapustilo svoje domove in se odpravilo na strokovno ekskurzijo, med katero so del dneva preživele tudi na Hajdini. V gasilskem domu jih je pričakala predsednica Marija Pulko s svojo ekipo. V čast gostjam je pripravila tudi manjšo priložnostno razstavo ročnih del, na drugem omizju pa tudi nekaj »za pod in na zob«.
Najprej sta avtobusa z izletnicami zavila na Spodnjo Hajdino, kjer so si ogledale I. mitrej, o katerem jih je seznanila kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in članica Društva žena in deklet občine Hajdina Mojca Vomer Goj-kovič. Med drugim jim je povedala tudi to, da so v Mitrovo svetišče nekoč smeli vstopiti samo moški. Tih deževen dan je bil ravno primeren za krajšo umiritev njihovih misli. Obiskale so cerkev sv. Martina na Hajdini in pozorno prisluhnile farnemu župniku naddekanu Marijanu Feslu.
Na srečanja v gasilskem domu PGD Hajdina so za kratek kulturni program poskrbele Hajdinske frajlice in avtorice pesmi, članice Literarne sekcije občine Hajdina, Marija Markovič, Rezika Filipaja in Cecilija Bernjak. Slednja je »na ogled postavila« tudi nekaj svojih likovnih motivov.
V	prijetni družbi je čas zelo hitro minil. Predsednica Javer-škova je sproščeno medsebojno spoznavanje zelo nerada
Del udeleženk iz 90-članske skupine Društva kmetic Ajda med poslušanjem kustosinje Mojce Vomer Gojkovič, ki jim je predstavila boga Mitro in mitraizem.
V cerkvi sv. Martina so gostje lahko sede prisluhnile farnemu župniku Marijanu Feslu. Rekle so, da bodo še prišle, ker sta jim poleg naddekanovih besed zelo všeč cerkev s svojo zanimivo zgodovino in lepo urejena okolica. Tudi v hramu hajdinskih kletarjev so našle veliko vinogradniških predmetov, ki jih je možno videti le še v muzejih. Starejše med njimi so pripovedovale, kako so jih nekoč s pridom uporabljale pri svojem delu.
prekinila, a jih je do vrnitve domov čakalo še nekaj obiskov in večerja v Zeleni dolini. Ob slovesu so si obljubile, da se bodo še srečale in učvrstile prijateljske vezi.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
27
November 2016
Častitljivih 90 let Gerečjevaščanke Terezije Svenšek
30. september je bil praznični dan za Svenškove v Gerečji vasi, saj je babica Terezija v krogu najdražjih praznovala okroglih 90 let. Čestitat so ji prišli tudi člani vaškega odbora s predsednikom Marjanom Rozmanom, občinski svetniki iz Gerečje vasi, zelo vesela pa je bila čestitke hajdinskega župana mag. Stanislava Glažarja. Vsi skupaj so ji namenili veliko lepih besed in zaželeli dobrega zdravja, ki ga na jesen življenja še najbolj potrebuje.
Slavljenka Terezija Svenšek v družbi družine, župana, vaškega odbora Gerečja vas in občinskih svetnikov. Čestitka z najboljšimi željami. Foto: Janko Žnider
Življenjska pot slavljenke Terezije je dolga, danes polna lepih spominov, a ostajajo tudi tisti z grenkim priokusom težkega življenja. Že od rane mladosti je delala doma na kmetiji, bila je pridna in skrbna gospodinja, a tudi po izgubi moža Ernesta se ni vdala. Po svojih najboljših močeh je pomagala hčerki Marti in sinu Karlu, postala je še močnejša in trdnejša, za vzgled marsikomu. A najboljši vzgled je danes svojima otrokoma in svojim vnukom: Darijanu, Maji, Simoni, Luku in Lovru.
Dolga leta garanja so ji pustila sledi na zdravju, moči so ji zadnja leta začele pešati in bila je potrebna vsakodnevne nege in pomoči. Strinjala se je, da bo jesen življenja preživela v dobri oskrbi, v Domu starejših v Kidričevem, kjer ima zdaj najboljšo družbo in nove prijatelje. Njeni domači jo velikokrat radi obiščejo, najlepše spomine nanjo pa ohranjajo tudi v družinskem albumu, v katerem je med družinskimi fotografijami mogoče najti tudi stoletnika, Terezijinega dedka Lovra Metličarja, ki je leta 1986 praznoval 100. rojstni dan. Slavljenki so njeni najdražji ob rojstnem dnevu zapisali: »Ti si kot sonce, ki neutrudno sije, si veter, ki narahlo piha, si kot zvezda, ki vedno žari. Zato, draga mama in babica, hvala ti in ostani takšna, kot si. Radi te imamo.«
TM
Hajdošanke povabljene na državni gasilski tekmovanji
Članice A PGD Hajdoše so številnim dosedanjim uspehom dodale še dobro predstavitev na državnih gasilskih tekmovanjih v Avstriji in na Hrvaškem. Na obe pomembni tekmovanji so se odpravile na povabilo Gasilske zveze Slovenije in z veseljem so izkoristile priložnost, da se kot olimpijske prvakinje in večkratne zmagovalke državne lige in številnih drugih tekmovanj predstavijo v najboljši luči. To jim je nedvomno tudi uspelo.
Od 9. do 11. septembra so tekmovale na državnem gasilskem tekmovanju v sosednji Avstriji, v kraju Kapfen-berg, kjer sta jim za odlično predstavitev čestitala tudi poveljnik GZS Franci Petek in podpoveljnik Zvonko Glažar. Na Hrvaškem, v Pu-lju, kjer je bilo letošnje državno gasilsko tekmovanje Hrvaške od 30. septembra do 2. oktobra, pa so Hajdošanke prikazale še eno odlično izvedbo vaje. Tudi po zaključku državne lige pri nas, kar je bila neka napoved zaključka tekmovanj nasploh, pa hajdoški gasilci in gasilke še zmeraj dobivajo povabila na tekmovanja pri sosedih Hrvatih. Nazadnje so bili v Zaprešiču, čaka pa jih še tekma pri prijateljih gasilcih v Virju.
TM
Od 9. do 11. septembra so članice A PGD Hajdoše nastopile na državnem gasilskem tekmovanju v sosednji Avstriji.
Utrinek z gasilskega tekmovanja v Pulju, kjer so hajdoške gasilke kot gostje osvojile zlato medaljo. Foto: arhiv Bedrač
28
November 2016
Gasilci na obisku v Novem Sadu
Gasilci iz gasilskih društev OGZ Ptuj, tudi iz občine Hajdina, smo se sredi septembra odpravili na strokovno ekskurzijo v Novi Sad. Novi Sad je v primerjavi z našim Ptujem pravi »mladenič«, saj nima niti 400 let. Je glavno mesto Vojvodine in tudi njeno upravno središče. Leži ob reki Donavi. V mestu živi 24 različnih narodnosti. Prav zanimivi so trgi in ulice, ki so bili v zadnjih letih prenovljeni.
Mladi gasilci DVD Petrovaradin ob našem obisku
Novi Sad je sicer tudi znano sejemsko mesto. Med tovrstnimi prireditvami je najbolj znan mednarodni sejem kmetijstva, ki je kljub razpadu Jugoslavije še vedno največji v tem delu Evrope. V mestu je veliko muzejev, spomenikov in cerkva.
Posebej je vredna ogleda Petrovara-dinska trdnjava, ki se dviguje visoko na Donavo. Tam je poleg muzeja najbolj privlačen ogled podzemskih prostorov in velikanske trdnjave, ki so jo zgradili za obrambo pred Turki. Način gradnje je zelo zanimiv. Trdnjava ni bila nikoli napadena. Z vrha je čudovit pogled na Donavo, njene mostove in mesto.
Poleg vseh znamenitosti je Novi Sad privlačen tudi zaradi sproščenega vzdušja, ki je v teh kriznih časih značilno za tamkajšnje prebivalce. V številnih lokalih, kjer se predvsem zelo dobro je, za večji užitek ob hrani in pijači igrajo tamburaši. Tudi mi smo
večerjali v zanimivi restavraciji ob Donavi pod Petrovaradinsko trdnjavo. Večerja je bila pravi gurmanski dogodek. Postregli so nam z odlično in obilno hrano. Uživali smo ob poslušanju starogradskih pesmi ob zvokih tamburic.
NA OBISKU V POKLICNI GASILSKI ENOTI
V Novem Sadu smo obiskali poklicno gasilsko enoto, ki skrbi za požarno varnost in pomoč ob nesrečah v Novem Sadu in okolici. Gasilski dom je v stari stavbi še iz časa Avstro-Ogrske in je potreben temeljite prenove. Vozila, orodje in oprema pa so urejeni, lahko trdim, da marsikomu za vzor. Tudi njihov sistem alarmiranja ob nesrečah je drugačen, kot je bil pri nas pred več desetletji. Pri nekaterih stvareh imaš občutek, da se je čas ustavil. Gasilci, ki so nas sprejeli, so bili zelo gostoljubni. Povedali so nam, da dobro poznajo slovensko gasilstvo. Srečali smo se
Pogled na Novi Sad s Petrovaradinske trdnjave
tudi z vodstvom Vatrogasnog saveza Vojvodine.
Obiskali smo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Petrovaradin, ki je na obrobju mesta. Društvo je v letu 2015 praznovalo 130. obletnico ustanovitve. Pričakali so nas najmlajši gasilci in nam predstavili vajo. Spoznali smo društvo, ki ima bogato zgodovino. Preživeli smo nekaj uric v prijetnem druženju in pogovoru o gasilskih temah. Najmlajše pa smo povabili na tabor mladine OGZ Ptuj v letu 2017. Povedali so, da se bodo radi odzvali našemu vabilu, če bodo le zbrali dovolj denarja za prevoz do Ptuja. Gasilstvo v Vojvodini ima veliko daljšo tradicijo kot v drugih delih Srbije, ker so bili v avstro-ogrski monarhiji, drugi del Srbije pa je bil v Otomanskem cesarstvu, kjer gasilstva niso poznali. Prav zanimivo je potovati v kraje, s katerimi smo še pred malo več kot četrt stoletja živeli v isti državi. Družila sta nas bratstvo in enotnost, kot smo vsi radi govorili. Kljub temu da smo se leta 1991 razšli in šli vsak svojo pot, nas še vedno veže neka vez, če ne drugega nostalgija za nekim časom, ki je bil naša mladost. Prav je, da vidimo, kako delajo in živijo ljudje v teh krajih, da znamo ceniti, kar imamo doma. Za razliko od nas so oni bistveno bolj zadovoljni s tem, kar imajo. Tudi njihovo življenje ni eno samo hitenje, kot je naše.
Besedilo in foto: Hilda Bedrač
29
November 2016
Gasilski veterani na srečanju v Zavrču
Občina Zavrč in tamkajšnje gasilsko društvo sta bila v soboto, 22. oktobra, letošnja gostitelja že 20. srečanja gasilskih veteranov OGZ Ptuj. Med udeleženci, zbralo se jih je okrog 200, so bili tudi starejši gasilci in gasilke iz Gasilskega poveljstva občine Hajdina.
Slovenjevaški gasilci so se predstavili
Tretje leto zapored so gasilci PGD Slovenja vas v soboto, 29. oktobra, na široko odprli vrata gasilskega doma ter se s svojim delom in tehniko predstavili krajanom, na dnevu odprtih vrat pa so se jim pridružili še gasilci osrednje enote GPO Hajdina iz PGD Hajdina ter enoti policistov in reševalcev iz Zdravstvenega doma Ptuj.
Srečanje veteranov so starejši gasilci izkoristili kot enkratno priložnost za obujanje spominov na najlepša leta, ki so jih preživeli in pustili v gasilskih vrstah. Prijetno gasilsko druženje so z izbranim kulturnim programom olepšali učenci OŠ Cirkulane - Zavrč, pevci Trta KUD Zavrč, za smeh in dobro voljo pa je poskrbel Sebastjan Slameršek. Za njihovo poslanstvo, izjemne izkušnje in veliko pripadnost prostovoljni gasilski organizaciji, ki je neprecenljiva, so se jim zahvalili mnogi pomembni govorci, med njimi tudi predsednik in poveljnik OGZ Ptuj, Marjan Meglič in Zvonko Glažar, ter predsednik komisije za delo z veterani v podravski regiji Borut Predan, završko gasilsko društvo pa je predstavil predsednik Anton Bratuša. Dušan Ber, odgovoren za veterane v OGZ Ptuj, je poudaril, da so veterani zapustili dobre temelje za razvoj in bogastvo, ki ga lahko danes nadgrajujejo v gasilskih društvih, ter dodal, da je zelo ponosen, da so mnogi veterani še zmeraj zelo aktivni na različnih področjih gasilstva. Predsednik Sveta podravske regije mag. Janez Merc pa je dejal, da so bili sedanji veterani gonilna sila operative v preteklosti, kar je po njegovem danes treba povezati z mlado generacijo, ki jim prav gasilstvo daje neprecenljive vrednote.
Besedilo in foto: TM
Gasilski dan v Slovenji vasi v znamenju reševalnih enot
Dogodek, ki je letos pritegnil številne Slovenjevaščane in okoličane, so gasilci posvetili mesecu varstva pred požari. Uvodni pozdrav na dnevu odprtih vrat je imel podpredsednik PGD Slovenja vas Tomaž Kokol. Na kratko je predstavil vsebino sobotnega dogajanja in sodelujoče ter se jim hkrati tudi zahvalil za pomoč pri izvedbi dogodka in za enkratno predstavitev. Poveljnik Ignac Skaza je obiskovalcem bolj podrobno predstavil operativno enoto, opremo gasilca, posebej zanimiv za najmlajše obiskovalce pa je bil tudi ogled gasilskih, policijskih in reševalnih vozil ter opreme.
Besedilo in foto: TM
30
?m
November 2016
Ob 70-letnici ŠD Hajdina tudi nova tribuna
Na Sp. Hajdini je bila v soboto, 15. oktobra - še pred nogometno tekmo 8. kroga Superlige med ekipama ŠD Hajdina : Ketty Emmi Bistrica - krajša slovesnost ob odprtju tribune in vseh drugih pridobitev v priljubljenem športnem parku. Dan je bil v občini Hajdina poln zanimivih športnih dogodkov, posvečenih letošnjemu občinskemu prazniku, slovesnost v Športnem parku Hajdina pa so športniki vključili v sklop prireditev ob letošnji 70-letnici ŠD Hajdi-na.
Nekdaj zelo opevana spodnjehajdinska gmajna se je v zadnjih letih spremenila v sodobno urejen in opremljen športni park z nogometnim igriščem, igriščem za trening, urejeno tribuno, sodobnimi garderobnimi in klubskimi prostori ŠD Hajdina, sredi letošnjega leta pa sta v športnem parku dokončno urejena tudi tribuna in prostor okrog nje. O tej za šport in rekreacijo zelo pomembni pridobitvi je na svečanem dogodku spregovoril Matic Ber, predsednik ŠD Hajdina, ter se hkrati za pomoč in dobro sodelovanje zahvalil občini Hajdina in županu mag. Stanislavu Glažarju, ŠZ občine Hajdina in predsedniku Sandiju Mertelju, vsem drugim članom društva in prizadevnim krajanom. Poudaril je, da je za društvo in nasploh za razvoj športa v občini to velika pridobitev. Ob tej priložnosti sta ŠD Hajdina ob novi pridobitvi čestitala še župan Glažar in predsednik ŠZ občine Hajdina Mertelj. Skupaj s predsednikom ŠD Hajdina Berom in ob navzočnosti predsednika VO Sp. Hajdina Vlada Šamprla sta simbolično prerezala vrvico ob vhodu na novo tribuno in s tem razglasila, da je nova pridobitev tudi uradno predana v uporabo.
TM
Svečani trenutek prereza vrvice ob vhodu na novo tribuno v Športnem parku Sp. Hajdina
Županu mag. Stanislavu Glažarju, predsedniku ŠZ občine Hajdina Sandiju Mertelju, predsedniku ŠD Hajdina Maticu Beru, predsedniku VO Sp. Hajdina Vladu Šamprlu so se na krajši svečanosti pridružili še občinski svetnik Franc Krajnc (ob njem vnuk Nik) ter nekdanji predsednik ŠD Hajdina Davorin Zupanič in podpredsednik ŠZ občine Hajdina Viki Hotko. Foto: Matija Brodnjak
v
Nova tribuna v Športnem parku Hajdoše
Letošnje leto je za ŠD Hajdoše zagotovo leto napredka, saj je športni park videti povsem drugače po izgradnji atletske steze, namestitvi reflektorjev in montaži tribune. Atletska steza je bila uradno v uporabo predana že pred poletjem, v soboto, 22. oktobra, pa je bila še slovesna otvoritev nove tribune. Simbolično so vrvico na tribuni prerezali župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, predsednik ŠD Hajdoše Gregor Glažar, predsednica VO Hajdoše Hilda Bedrač in v imenu PGD Hajdoše Janko Žumer.
Svečani trenutki z odprtja tribune v Športnem parku Hajdoše, kjer se je v soboto, 22. oktobra, predstavila tudi izbrana vrsta NK Hajdoše.
31
November 2016
Gregor Glažar je na slovesnosti med drugim povedal: »Ideja za izgradnjo reflektorjev in tribune se je pojavila že v mandatu prejšnjega predsednika, medtem ko je pobuda za izgradnjo atletske steze prišla iz vrst PGD Hajdoše. V zadnjih štirih letih smo na tem področju storili marsikaj in uresničili vse zastavljene cilje.
Zasluge, da smo lahko uresničili vse te
cilje, pa gredo v veliki meri občini Haj-dina in županu Stanislavu Glažarju ter Športni zvezi občine Hajdina s predsednikom Sandijem Merteljem. Ob tej priložnosti se jima v imenu ŠD Hajdoše iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi gasilcem in gasilkam PGD Hajdoše za pomoč pri izvedbi projektov. Želim si, da bi še bolj utrdili vezi med društvoma in še tesneje sodelovali. Zahvaljujem
se tudi VO Hajdoše in predsednici Hildi Bedrač, saj nas VO podpira in nam pomaga pri našem delu v klubu. Ob tem pa ne smem pozabiti na ožje sodelavce v klubu, ki vlagajo svoj čas in trud pri ko-šenju igrišča, čiščenju slačilnic in dresov ter pri urejanju okolice igrišča. Brez njih klub ne bi mogel delovati.«
Besedilo in foto: TM
Nastopilo več kot 100 mladih karateistov
Tradicionalnega prvenstva EURO EAST se je v telovadnici OŠ Hajdina v soboto, 15. oktobra, udeležilo več kot 100 tekmovalcev iz enaindvajsetih OŠ. Tekmovanje je odprla ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber. Številni mladi v kategoriji kat so pokazali zelo dobro osnovno tehniko, kar je osnova za športne boje.
REZULTATI
Kate posamezno:
do 7 let: 3. mesto Mark Počkaj Majninger, 4. mesto Luka Vauda - Grega Širovnik 8-9 let: 1. mesto Matevž Peklar, 4. mesto Urban Emeršič, 5. mesto Gašper Širovnik 10-11 let: 4. mesto Val Osrajnik, 7. mesto Jure Gerečnik
10-11 let: 2. mesto Špela Javoršek
Kate ekipno:
10-11 let: 2. mesto WKSA Hajdina (Osrajnik, Peklar, Gerečnik)
Boji posamezno:
10-11 let (do 40 kg): 1. mesto Špela Javoršek
kadetinje (nad 42 kg): 3. mesto Lana Okreša
kadeti A (do 63 kg): 2. mesto Jaka Javoršek
kadeti A (nad 70 kg): 1. mesto Žiga Javoršek, 2.
mesto Aleksander Bajrič
kadeti B (absolutna kategorija): 3. mesto Mitja
Koderman
Boji ekipno: kadeti A + B in mladinci
finale: Murska Sobota: WKSA Hajdina 2:2 (1312); 2. mesto WKSA Hajdina Najuspešnejša ekipa EURO EAST 2016 je bila številna ekipa KK Murska Sobota.
Predsednik sodniške organizacije Se-bastjan Javoršek je testiral tudi nove sodnike. Ti so svoje delo opravili z
odliko.
Sodili so: Sebastjan Javoršek, Aleš Čehič, Vojko Prajnc, Matej Verbošt, Jernej Hojnik, Jani Debeljak, Peter Majer in Vesna Zadravec. Ljubo Javoršek: »O samem tekmovanju lahko povem, da je precej obetavnih novih nadobudnežev tudi v naših vrstah. Nosilci številnih evropskih in svetovnih medalj so pokazali realno formo glede na pripravljenost. Pavza je bila predolga, kar pomeni šok za organizem. Postopno se bomo pripravljali za naslednja tekmovanja brez neke evfori-je, ker je karate postal olimpijski šport.«
Dušanka Špehonja WKSA Hajdina
32
November 2016
Kolesarski utrinki ob občinskem prazniku
Vaški odbor Slovenja vas in PGD Slovenja vas sta v počastitev občinskega praznika organizirala tradicionalni kolesarski dogodek, ki ga je letos spremljalo oblačno vreme, a temperature so bile kot nalašč za vožnjo s kolesom.
Kolesarje smo v objektiv ujeli v Gerečji vasi.
Postanek za skupno fotografijo je bil na osrednjem občinskem trgu.
Kolesarji, letos se jih je zbralo precej manj kot minula leta, so se na rekreativno kolesarsko vožnjo podali
v sobotnem dopoldnevu, 15. oktobra, prevozili pa so okrog 20 km po hajdinski in deloma tudi kidričevski
Start kolesarjenja je bil pri gasilskem domu v Slovenji vasi, kjer so se kolesarji tudi okrepčali in dobili prva navodila.
občini. Na startu v Slovenji vasi jih je prišel pozdravit hajdinski župan mag. Stanislav Glažar in dejal, da so tovrstni dogodki tudi lepa priložnost za spoznavanje občine na malo drugačen način, kolesarjem pa je zaželel srečno vožnjo. Dobrodošlico na kolesarskem dogodku sta udeležencem namenila tudi Darja Tomčič v imenu VO Slovenja vas in Uroš Matjašič, občinski svetnik in predsednik PGD Slovenja vas.
Besedilo in foto: TM
33
November 2016
Žejne ribice s prvim dogodkom v praznični mesec
Ob ribniku RD Žejne ribice v Dražencih so v soboto, 1. oktobra, uspešno izpeljali občinsko prvenstvo v ribolovu za pare, dogodek pa so že po tradiciji posvetili prazniku občine Hajdina. Na prvem od letošnjih številnih prazničnih dogodkov je ribiče obiskal tudi župan mag. Stanislav Glažar.
V oktobru je bilo ob ribniku v Dražencih zelo pestro. Ribičem je srečo pri ulovu prišel zaželet tudi župan mag. Stanislav Glažar. Foto: TM
Utrinek s podelitve v Dražencih
V Slovenji vasi občinska ekipna tekma v ribolovu
Tekmovalo je 12 ekip, zmagala pa je dvojica Hajdoše v sestavi Urban in Drago Lenart, druga je bila ekipa Draženci 2 v sestavi Dušan Černenšek in Jože Gajser, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Gerečje vasi, v kateri sta ribarila Janko in Drago Ko-larič. Predsednik RD Žejne ribice Dušan Černenšek je bil po prvem tekmovanju zelo navdušen in vesel, da je bila udeležba tako dobra, ribiči pa navsezadnje tudi uspešni v ulovu. RIBIŠKA TEKMA V SPOMIN DANIJU RAJHU Ribiči so se ob ribniku v Dražencih srečali tudi čez teden dni, v soboto, 8. oktobra, ko so pripravili že tradicionalno memorialno ribiško tekmo v spomin na Danija Rajha. Med 16 ribiči je imel največ ribiške sreče Janko Kolarič, ki je osvojil tudi prehodni pokal, drugi je bil Drago Lenart in tretji Dušan Krajnc.
TM
V soboto, 15. oktobra, so se kljub dežju ob ribniku v Slovenji vasi zbrali najbolj pogumni ribiči in se tokrat v sklopu prireditev ob prazniku občine Hajdina pomerili v občinski tekmi v ribolovu. Tekmo so pripravili Obkanalski krivolovci s predsednikom Milanom Furekom, ki smo ga prav tako srečali z ribiško palico v roki. Največ ribiške sreče je imela ekipa Jaušndorf, 2. mesto je osvojila ekipa Morilci, 3. mesto pa Krivolovci.
Besedilo in foto: TM
34
November 2016
Ribiči so se s svojimi družicami pomerili v ribolovu
Letos poleti je pri ribniku Žejnih ribic v Dražencih potekalo tekmovanje v ribolovu, imenovano pari ona - on, na katerem so se ribiči RD Žejne ribice Dra-ženci pomerili drug proti drugemu, skupaj s svojimi družicami. Člani ribiškega društva zatrjujejo, da je to tekmovanje njihova posebnost, saj se na ta način še niso pomerili v nobenem društvu. S tem se želijo nekako oddolžiti svojim damam za čas, ki ga brez njih preživijo za vodo.
Vsi tekmovalni pari, udeleženci ribiškega tekmovanja pari ona - on, so prejeli medalje, najboljši trije pa so bili nagrajeni še s pokalom.
»Spomin ne more zbledeti«
Ob spominski plošči pri OŠ Hajdina je bila v petek, 28. oktobra, komemoracija v organizaciji ZB za vrednote NOB Hajdina, občine Hajdina in OŠ Hajdina. Na proslavi so se poklonili padlim borcem, talcem in žrtvam okupatorjevega nasilja v 2. svetovni vojni ter se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne.
Po slovenski himni, ki so jo zapeli ljudski pevci KPD Hajdina, je zbrane nagovorila Terezija Mirkovic, predsednica ZB za vrednote NOB Hajdina, spomnila je na vojne grozote in v nagovoru med drugim povedala: »Boj za svobodo je skupen vsem narodom sveta. Če želiš živeti kot narod, je nujno, da živiš v svobodi, bratstvu in enakosti. Pomembno je, da obeležujemo dogodke in se spominjamo tistih, ki so padli za svobodo. Spomin ne more zbledeti. Živi večno.«
Delegacija, ki so jo sestavljali podpredsednik Združenja borcev za vre-
REZULTATI TEKMOVANJA
1.	mesto: Miran Rodvain in Živa Žnida-rič, teža: 35,460 kg
2.	mesto: Jože Štockl in Majda Štockl, teža: 21,920 kg
3.	mesto: Jože Gajser in Dragica Gaj-ser, teža: 16,880 kg
4.	mesto: Bojan Krajnc in Nina Krajnc, teža: 16,640 kg
5.	mesto: Dalibor Kalik in Dragica Ka-lik, teža: 14,520 kg
6.	mesto: Aleš Štockl in Petra Zamuda, teža: 11,540 kg
7.	mesto: Dušan Černenšek in Anica Kurbus, teža: 10,780 kg
8.	mesto: Marjan Vrabl in Tatjana Vra-bl, teža: 9,920 kg
9.	mesto: Jože Kampl in Danica Kam-pl, teža: 6,240 kg
Dekleta in žene so tudi tokrat presenetile in so prekašale prenekaterega ribiča. Po napetem tekmovanju je sledil društveni piknik s prijetnim druženjem in klepetom ob odlični hrani in dobri kapljici. Vsi tekmovalni pari so prejeli medalje, najboljši trije pa so bili nagrajeni še s pokalom.
Besedilo in foto: Aleksandra Jelušič
dnote NOB Ptuj Franc Toplak, direktorica občinske uprave Hajdina Valerija Šamprl in predsednik šolske skupnosti Jure Glodež, je na dan spomina položila venec in cvetje ter prižgala svečo pri spominski plošči. V kultur-
Utrinki s spominske slovesnosti
nem programu so se pevcem pridružile učenke OŠ Hajdina.
Besedilo in foto: TM
35
November 2016
Poklon padlim borcem
Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina je v sodelovanju z občino Hajdina, OŠ Hajdina in občino Videm 27. septembra v Doleni pripravila spominski dogodek, na katerem so se tudi letos spomnili padlih partizanskih kurirjev postaje TV-8 S, ki so padli 27. 9. 1944, med padlimi pa je bil tudi Stane Petrovič - Ivan s Hajdine. Njim v spomin je postavljen spomenik v Zg. Pristavi, kjer so na dan spomina zagorele svečke, delegacija pa je k spomeniku položila tudi venec.
Z glasbo in recitali so se padlim kurirjem poklonili učenci OŠ Hajdina.
Uvodni nagovor s predstavitvijo zgodbe spomina iz leta 1944 je v Doleni predstavila Terezija Mirkovic, predsednica ZB za vrednote NOB Hajdina, in poudarila, da takih dejanj in borcev, ki so dali svoja življenja za svobodo, ne smemo nikoli pozabiti. Osrednji govornik, videmski župan Friderik Bra-čič, pa je izrazil spoštovanje do padlih kurirjev in se iskreno zahvalil tistim, ki na tako lep način ohranjajo spomin na borce, ki so padli za našo svobodo. Dodal je, da je še kako pomembno, da v prihodnosti to ohranimo in damo temu poseben poudarek, saj bomo le tako ohranili slovensko kulturo in slovenski jezik. Prav to nas dela močne za prihodnost, je še dodal Bračič. V nadaljevanju slovesnosti je spregovoril še podpredsednik Združenja
borcev za vrednote NOB Ptuj Franc Toplak in prav tako dejal, da naj bodo naši spomini namenjeni tistim, ki so dali svoja življenja za svobodo. Z lepo slovensko pesmijo so dogodek obogatili ljudski pevci in pevke iz KPD Stane Petrovič Hajdina, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, z recitali, petjem in harmoniko pa so se padlim poklonili tudi učenci OŠ Hajdina. Po zaključku spominske slovesnosti se je delegacija z županom občine Videm Friderikom Bračičem, podžupanom občine Hajdina Karlom Sven-škom in članom izvršilnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Francem Fridlom odpravila do spomenika v Zg. Pristavi, kjer je položila venec in prižgala sveče.
Besedilo in foto: TM
Na spominski svečanosti so nastopili ljudski pevci KPD Hajdina, ki nosi ime po Stanetu Petroviču.
Po zaključku slovesnosti je delegacija v sestavi župan občine Videm Friderik Bračič, podžupan občine Hajdina Karl Svenšek in član izvršilnega odbora ZB za vrednote NOB Ptuj k spomeniku padlim v Zg. Pristavi položila venec in prižgala sveče.
V hvaležen spomin
1.	Stanislav Galun, Skorba 48, roj. 21. 10. 1941, umrl 3. 10.2016.
2.	Marija Vogrinec, Gerečja vas 95, roj. 16. 1. 1933, umrla 29. 9.2016.
36
November 2016
V skrbi za vaše zdravje
Mineva že dobro leto, odkar se je v Sloveniji začelo predpisovanje in izdajanje zdravil prek elektronskih receptov (e-re-cept). V tem času smo tako farmacevti kot tudi pacienti že dodobra spoznali prednosti, pa tudi slabosti elektronskega predpisovanja zdravil. Pacienti so se že kar navadili, da jim pri zdravniku več ne dajo v roke papirnatih receptnih obrazcev, temveč jih napotijo v lekarno, kjer jih recepti po navadi že čakajo v sistemu.
LEKARNA BREG
IidrulniKgiPiuj ttLÍL 766 53 46
OBRATOVALNI CAS pcncdfljtU: 1 JjCO-JMO.tijulrdcIiMiik*: 7-30-1 i.30
...	i^p». t. 'A"
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
V sistem elektronskega recepta lahko dostopa pooblaščena oseba (zdravnik v ambulanti ali magister farmacije v lekarni) s kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ). Zato je zelo pomembno, da pacient vedno prinese s seboj k zdravniku in v lekarno kartico zdravstvenega zavarovanja. Le s pomočjo kartice se pacientu lahko izdajo njegova zdravila.
Pravila predpisovanja in dvigovanja zdravil z e-recepta ostajajo enaka, kot so bila pri papirnatih receptih. Zdravnik lahko predpiše zdravilo na zeleni e-recept (plačnik je ZZZS) ali na beli e-recept (pacient plača zdravilo v celoti). Prvi dvig zdravila je treba opraviti v 30 dneh po predpisu zdravila. Izjema so antibiotična zdravila, ki jih mora pacient dvigniti v 3 dneh po predpisu. Zdravila, pri
katerih velja poseben režim izdaje (to so zdravila močnejšega učinka, narkotiki, določene psihotropne snovi .), se še vedno predpisujejo na papirnatem receptnem obrazcu v dvojniku. Veljavnost teh receptov je 5 dni od predpisa. Ob prevzemu zdravila je treba predložiti osebni dokument osebe, ki zdravilo dviguje.
Tudi pri predpisovanju elektronskih receptov obstaja možnost predpisa zdravila na obnovljivi recept. Obnovljivi recept lahko zdravnik predpiše za največ eno leto, pri posamezni izdaji pa se izda zdravilo za največ 3 mesece. Takšen recept predpiše zdravnik pacientu, ki ob predpisani terapiji nima posebnih zdravstvenih težav in kadar pacient ne potrebuje vmesnih pregledov. Če se pacientu zdravstveno stanje poslabša, pa mora k zdravniku kljub veljavnosti obnovljivega recepta.
V Lekarni Breg kakor tudi v vseh drugih enotah Lekarn Ptuj smo za naše paciente in obiskovalce pripravili številne aktivnosti in dodatne storitve, ki lahko pripomorejo k bolj varni uporabi zdravil in kakovostnejši skrbi za zdravje. Nudimo vam:
-	merjenje sladkorja v krvi,
-	merjenje holesterola v krvi,
-	merjenje krvnega tlaka,
-	merjenje telesne mase in izračun indeksa telesne mase,
-	kot novost pa vam lahko predstavimo izdelavo osebne kartice zdravil (OKZ) in storitev pregled uporabe zdravil (PUZ).
OSEBNA KARTICA ZDRAVIL (OKZ) To je zelo pregleden prikaz vseh zdravil, ki jih pacient uporablja. OKZ pacientu zelo olajša jemanje zdravil. V seznamu zdravil se opišejo namen uporabe zdravila, način in posebnosti jemanja, kdaj je treba zdravilo zaužiti, posebna opozorila ob jemanju. Osebna kartica zdravil je namenjena zlasti pacientom, ki uživajo več zdravil, saj omogoča večjo preglednost uporabe zdravil.
Namenjena je starejšim bolnikom pa tudi svojcem bolnikov, saj jim omogoča lažje dajanje zdravil. OKZ se je izkazala kot zelo uporabna ob morebitnem sprejemu bolnika v bolnišnico ali ob obisku specialistične ambulante, ko je treba povedati, katera zdravila bolnik že uporablja. Veliko prednost predstavlja OKZ tudi v primeru obnovljivih receptov in v primeru medsebojno zamenljivih zdravil, da ne pride do težav s podvajanjem terapije. OKZ vam izdelamo v vseh naših lekarniških enotah brezplačno. PREGLED UPORABE ZDRAVIL (PUZ) Če se želi pacient bolj poglobljeno pogovoriti o pravilni uporabi zdravil, ki so mu bila predpisana, ga napotimo na pregled uporabe zdravil. Ta storitev je namenjena zlasti pacientom, ki imajo več različnih bolezni in uporabljajo več zdravil hkrati, tudi takšnim, ki slabo sodelujejo pri zdravljenju, ki imajo pogoste spremembe terapije ipd. Mnogokrat naletimo pri takih pacientih na številne neželene učinke, ki so posledica nepravilne uporabe zdravil. PUZ opravi magister farmacije, ki je za to posebej strokovno usposobljen. Večino težav, povezanih z uporabo zdravil, magister farmacije v razgovoru s pacientom prepozna in razreši. Kadar pa je treba, se o zdravilih posvetuje tudi s pacientovim zdravnikom. Ob koncu pregleda uporabe zdravil pacient prejeme še osebno kartico zdravil. Aktivno vlogo v procesu zdravljenja z zdravili mora prevzeti pacient sam. Pomembno je, da svoja zdravila dobro pozna. Le tako je lahko uporaba zdravil pravilna, varna in učinkovita. O svojem zdravilu se zato dobro seznanite že pred začetkom uporabe zdravila. V pomoč smo vam zaposleni v lekarni. Povprašajte nas in radi vam bomo svetovali!
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
Lekarna Breg
37
November 2016
Gabriela in Vladimir Zupanič skupaj že pol stoletja
Pred pol stoletja je bilo vse drugače. V nedeljo, 2. oktobra 2016, so se le redki prisotni lahko pohvalili, da so bili svatje na zeleni poroki, ko sta si 1. oktobra 1966 na ptujskem matičnem uradu in nato v hajdinski cerkvi zvestobo do groba obljubila Gabriela Vesenjak, soseda hajdinske železniške postaje, in Vladimir Zupanič s Sp. Hajdine 40. Njuno zvezo je blagoslovil takratni župnik Štefan Škafar.
Kolikor svatov, toliko iskrenih želja zlatoporočencema
Zlatoporočenca sta po petdesetih letih obnovila poročno obljubo in to potrdila s svojim podpisom.
Mladi par je najprej živel pri Vesenjakovih, ko pa sta si zgradila svoj dom na Zupaničevem dvorišču, so se preselili na Sp. Hajdino 37a. Pri Joštovih se je reklo takrat eni največjih kmetij na ptujskem koncu, in ta vzdevek ostaja še danes, ko mladi Jošti - Stanko z ženo Anito ter Davorin z ženo Heleno in njihovi, danes že odrasli otroci, nadaljujejo to, kar sta v petdesetletni zakonski zgodbi ustvarila zlatoporočenca. Babica Jelka je bila v Vrtcu Vijolica pri Roku proglašena za najbabico svojih štirih vnukov Tamare, Jana, Tjaše in Ama-deje, dedek Vlado pa si po dvajsetih letih še vedno s ponosom nadene lento prvega občinskega kletarja, kar je postal leta 1996. V neštetih društvih in prijateljskih druženjih sta izjemno zaželena člana in gosta, ogromno obiskov se zvrsti za mizo, ki jo vedno prijazno pogrne in z dobrotami postreže gospodinja Jelka. Nihče od tistih, ki pridejo prosit
kakršno koli obliko pomoči, ne odide od hiše praznih rok. Le redkokdo, ki se je poslovil od tega sveta, je bil, da se mu v imenu družine ne bi v slovo poklonila vsaj do vseh nadvse spoštljiva in pozorna Jelka. Tako je še vedno, čeprav je Vla-dova bolezen pred nekaj leti družinski bioritem v marsičem čisto postavila na glavo.
Obred zlate poroke sta v imenu Občine Hajdina in Upravne enote Ptuj opravila župan Stanislav Glažar in svetnik Franc Krajnc, prstana pa je blagoslovil župnik Dominik Tikvič, ki je nadomeščal farnega župnika naddekana Marijana Fesla. Vsem zbranim je v cerkvi zapel in kasneje za ples in dobro voljo skrbel Uroš Sagadin, organistka Irena Cestnik pa je zaslužna, da je bil poročni obred ob orgelski spremljavi zares slovesen.
Zlata starešina - sinova Stanko in Davorin - sta z jubilantoma podpisala dokončno pogodbo za skupno pot v prihodnost, potem ko je bilo svečano ugotovljeno, da sta vlogi poročnih prič na začetku zakonske poti uspešno opravila ženinov stric Mirko Tomanič in nevestin starejši brat Stanko Vesenjak.
Zlatoporočenca se vsem, ki so se spomnili nanju, najlepše zahvaljujeta za izkazano pozornost. Posebno zahvalo pa namenjata svojim »ta mladim«, ki so jima pripravili presenečenje in organizirali ter tudi izpeljali njun »dan najlepših sanj«.
Množici voščil se z iskrenimi čestitkami in najlepšimi željami pridružuje tudi uredništvo Hajdinčana.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
38
November 2016
Rojstni dan hajdinske šole letos v poročnem vzdušju
Na OŠ Hajdina so v četrtek, 27. oktobra, nadvse svečano obeležili dan šole. Osrednji prireditvi so dali naslov Kako smo se ženili in velik del programa posvetili poroki, kot bogastvu kulturne dediščine. S poroko in vsem, kar spada že od nekdaj zraven, pa so se v okviru raziskovalne naloge ukvarjali mladi hajdinski raziskovalci pod mentorstvom Iztoka Milošiča.
Delček svojega raziskovanja so predstavili tudi na šolski prireditvi. Popestrili so jo s petjem in plesom ter izbranimi besedami, med katerimi pa je bila v ospredju ljubezen, brez katere si ne moremo predstavljati našega življenja, saj je ljubezen kot sonce našega ži vljenja. Osrednja govornica na proslavi je bila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Dejala je, da imajo na hajdinski šoli vsako leto veliko razlogov za praznovanje, ob prazniku je čestitala učencem in kolektivu šole, za dobro sodelovanje pa se je zahvalila lokalni skupnosti. Poudarila je, da je proslava ob dnevu šole darilo otrok, ki se za ta dogodek posebej potrudijo. Hajdinsko šolo so na praznični dan obiskali tudi prijatelji iz osnovne šole Side Košutic iz Radoboja na Hrvaškem.
Besedilo in foto: TM
39
PROGRAM PRIREDITEV OB 18. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA
Sobota, 1. oktober 2016 ob 10.00 Ribnik v Dražencih	Občinsko prvenstvo v ribolovu (pari) Organizator: Ribiško društvo Žejne ribice Draženci
Ponedeljek, 3. oktober 2016 ob 17.00 Igrišče z umetno travo pri OŠ Hajdina	Občinsko prvenstvo v malem nogometu (člani) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina
Torek, 4. oktober 2016 ob 17.00 Igrišče z umetno travo pri OŠ Hajdina	Občinsko prvenstvo v malem nogometu (veterani) Organizator: Športna zveza občine Hajdina
Četrtek, 6. oktober 2016 ob 13.00 Golf igrišče Ptuj	Občinsko prvenstvo v golfu (za moške in ženske) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina
Četrtek, 6. oktober 2016 ob 16.30 Golf igrišče Ptuj	Občinsko prvenstvo v footgolfu (posamezno in ekipe) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina
Sobota, 8. oktober 2016 ob 10.00 Ribnik v Dražencih	Ribolov - memorial Danija Rajha Organizator: Ribiško društvo Žejne ribice Draženci
Sobota, 15. oktober 2016 ob 9.00 Telovadnica OŠ Hajdina	Mednarodni turnir v karateju EURO EAST Hajdina 2016 Organizator: Karate klub WKSA Hajdina
Sobota, 15. oktober 2016 ob 10.00 Kolesarske poti po Občini Hajdina in izven nje	Rekreativno kolesarjenje po Občini Hajdina Organizator: Vaški odbor Slovenja vas in PGD Slovenja vas
Sobota, 15. oktober 2016 ob 13.00 Ribnik Slovenja vas	Občinska ekipna tekma v ribolovu Organizator: Vaški odbor Slovenja vas in Obkanalski krivolovci
Nedelja, 16. oktober 2016 ob 15.00 Igrišče ŠD Hajdina	Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina Organizator: Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina
Petek, 21. oktober 2016 ob 15.30 Donačka gora (odhod z avtobusom izpred Občine Hajdina)	Nočni pohod na Donačko goro Organizator: Planinsko društvo Hajdina
Sobota, 22. oktober 2016 ob 9.00 Telovadnica OŠ Hajdina	Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu (posamezno) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina
Ponedeljek, 31. oktober 2016 ob 9.00 Goya center Hajdoše	Občinsko prvenstvo v tenisu za člane (pari) Organizator: Tenis klub Skorba
Sobota, 5. november 2016 ob 9.00
Strelski poligon na Zg. Hajdini
Ponedeljek, 7. november 2016 ob 18.00
Gasilski dom Gerečja vas
Sreda, 9. november 2016 ob 18.00
Paviljon v Športnem parku Nova Hajdina
Sreda, 9. november 2016 ob 18.00
Kegljišče Deta center Ptuj
Petek, 11. november 2016 ob 17.00
Dvorana DU Hajdina
Petek, 11. november 2016 ob 18.00
Šotor na trgu pred Občino Hajdina
Občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe
Organizator: LD Boris Kidrič Hajdina
Občinsko prvenstvo v šahu
Organizator: Športno društvo Gerečja vas
Troboj v vrtnem kegljanju
Organizator: Športno društvo Nova Hajdina
Občinsko prvenstvo v kegljanju
Organizator: Športno društvo Gerečja vas
Odprtje IV. skupinske razstave Likovno-fotografske sekcije Občine Hajdina
Organizator: Likovno-fotografska sekcija Občine Hajdina
17. nagradna revija Štajerska frajtonarica
Organizator: Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdoše
Sobota, 12. november 2016
OSREDNJA PRIREDITEV
13.00 Začetek prinašanja belega in rdečega mošta ter vpis prinašalcev mošta v krstno knjigo za leto 2016 v šotoru
15.00 Prihod dveh aktualnih kletarjev letnika 2016 iz naselja
Slovenja vas s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih letnikov in začetek 21. tradicionalne prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in krstom mošta 16.30 Osrednja prireditev ob 18. prazniku Občine Hajdina s slavnostnim nagovorom župana in podelitev:
1.	priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte,
2.	občinskih priznanj.
Pogostitev občanov in gostov (v šotoru na trgu pred Občino Hajdina)
17.30 Družabno srečanje občanov Občine Hajdina z ansamblom Unikat
Nedelja, 13. november 2016
10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina
Po maši bo krajše srečanje v šotoru na trgu pred Občino Hajdina.
Nedelja, 13. november 2016 ob 18.00
Dom krajanov Skorba
Komedija v treh dejanjih Poroka z dolarji
Organizator: KGD Ptičica in gostje