VEDUTE NA MARIBORSKIH
OLTARNIH PODOBAH
SERGEJ VRIŠER
S pričujočim sestavkom želim opozoriti na
štiri oltarne podobe v Mariboru, ki so zanimi-
ve, ker kažejo poleg nabožnega motiva tudi
vedute Maribora, Celja in Ptuja. Ne gre sicer
za podobe, ki bi bile doslej pri nas povsem ne-
znane, posebej pa se okoli vedut na njih še
nismo razpisali. V naslednjem torej nekaj
ugotovitev, ki naj obogatijo vednost o starih
upodobitvah naših mest.
Bržkone je najmanj znana veduta na oltarni
podobi z oltarja sv. Frančiška Ksaverija v ma-
riborski stolnici. Oltar je nastal okoli leta
1716 in ga pripisujemo delavnici Reiss; najbrž
je delo kiparja Franca Jožefa Reissa. O avtor-
ju slike ni podatkov. Slika nam kaže sv. Fran-
čiška Ksaverija, klečečega na oblakih, nad
njim sv. Trojico z angeli, pod njim pa skupino
bolnikov. Za ljudmi se nam odpira pogled v :
50
Veduta Maribora na oltarni podobi v mariborski
stolnici, okoli 1716
pokrajino z obzidanim mestom in gradom. Pri
površnem ogledovanju slike dokumentarnost
vedute zlahka prezremo, pozornejši ogled pa
nas prepriča, da gre severovzhodni vogal obzi-
danega Maribora z Graškimi vrati, mestnim
gradom in v ozadju gradom na Piramidi. Ve-
duta precej spominja na Vischerjev bakrorez
iz leta 1681, ki nam kaže mariborski mestni
grad z vzhodne strani, soočenje obeh upodo-
bitev pa nas opozori tudi na nekatere razlike.
Predvsem se obzidje na cerkveni podobi ne
stika z grajsko stavbo, marveč poteka pred
njo, nadalje je podprto z oporniki, Graška
vrata pa predstavlja masivna utrdbena arhi-
tektura z nazobčanim vencem, nekoliko dru-
gačna od one na bakrorezu, kjer je pred vhod-
nim stolpom še utrjen barbakan. Pred obzi-
djem vidimo obrambni jarek, prek katerega
vodi lesena brv, ob njem pa je manjša lesena
koča. Vse to se okvirno ujema tudi z grafiko.
Na tej je upodobljen dvižni most z verigami,
na oltarni podobi ni barbakana in dvižnih na-
prav, pač pa vzbudi pozornost relief nad
mestnimi vrati. Relief ima okrogel okvir, v
spodnjem delu mariborski grb - obzidje z
mestnimi vrati in dvema stolpoma, v zgor-
njem delu pa figuralno skupino s sv. Trojico.
Reliefa pri Vischerju ne zasledimo, pač pa sta
v kotih nad portalom dve manjši dekoraciji.
Mestni grad na podobi razodeva v glavnem
Veduta Maribora na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1859 (na levi ob zvoniku stolnice
kupola z latemo Križeve kapele)
51
Veduta Celja na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1860
osnovne črte stavbe, kot jo poznamo z grafike.
Na podobi je grad podan bolj sumarično in
opušča nekatere nadrobnosti arkad na loži,
okraskov na južni grajski fasadi in podobno.
Tudi okna visokega pritličja so drugačna kot
pri Vischerju; naslikana so kot bifore v kam-
nitih okvirih in z nadstreški. In še posebnost s
podobe, ki je na grafiki ni: za grajskim ostre-
šjem se zarisuje na nebo kupolasta streha z la-
temo. Kupolo, sicer precej manjšo, je imel
samo stolp z uro, ki je nekoč stal tam, kjer je
danes grajsko stopnišče. Desno od gradu se
dviga gričevje, kjer uzremo stavbno gmoto
gradu Gornji Maribor. Grad je naslikan kot
zelo oddaljen, vendar slikar ni pozabil na čle-
nitev v njegovi fasadi in eskarpo, kakršno naj-
demo tudi na dveh Vischerjevih upodobitvah.
Mariborska veduta na Frančiškovi oltarni
podobi je podana v celoti daleč bolj površno,
kakor nam mesto in grad kažejo Vischerjeve
grafike. Mogoče bi bilo. da jo je slikar posnel
po grafični predlogi, to in ono, npr. Graška
vrata, po svoje predrugačil, očitno pa je le
tudi upošteval spremembe na grajski stavbi, ki
izvirajo iz časa po nastanku grafike.
Seveda nas vodi k razmišljanju tudi druga
naslikana sprememba - relief nad mestnimi
vrati. Čeravno gre za drobno, komaj opazno
posebnost, se zdi, kot daje slikar le ni naslikal
tjavdan, marveč zato, ker je relief morda res
obstojal. Vemo, da je bil relief z nadvojvod-
skim grbom tudi na Koroških vratih (danes
vzidan v ostenje hiše št. 26 na Koroški cesti).
Relief je na podobi le skicozno naslikan, ven-
dar pa spet dovolj razločno, da razpoznavamo
skulpturo s sv. Trojico in z mestnim grbom.
Videti je, da so lik sv. Duha - goloba v kom-
poziciji domiselno povezali z grbom. Božo
Otorepec je zapisal, da pomeni golob v mari-
borskem grbu od sredine 13. stoletja dalje
simbol farnega patrona sv. Janeza Krstnika.
Kakor je mariborska veduta v oltarni podo-
bi na prvi pogled precej obrobna, se zdi, da je
imela vendarle večji pomen. Kolikor ne gre za
upodobitev reliefa, ki je resnično obstajal, pa
naj bi ta morda vsaj na sliki opozarjal, da je
podobo naročilo mesto in bi bil v tem prime-
ru grb nad mestnimi vrati še posebej pomem-
ben.
V cerkvi sv. Alojzija v Mariboru so tri ol-
tarne podobe z vedutami. Nanje so preučeval-
ci v strokovnem tisku sicer že opozarjali, niso
jih pa posebej preučevali. Sliko sv. Alojzija s
panoramo Maribora na velikem oltarju je leta
1859 naslikal graški slikar Jožef Tunner. Po-
doba kaže mesto z zahodne strani, podobno
kot gaje v 19. stoletju predstavila vrsta slikar-
jev. Nad mestne strehe se dvigata zvonik stol-
nice in stolpič rotovža, vidimo oba lesena mo-
stova, tistega v mestu in železniškega v Melju,
nadalje na desnem bregu Drave zvonik Jože-
fove cerkve v Studencih, v ozadju mesta cer-
kvi v Malečniku. Panorama je precej razteg-
njena, razdalje med mestnimi hišami preveh-
52
Veduta Ptuja na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1860
ke. Poznavalca mestne vedute pa pritegne če-
bulasta konica v neposredni bližini stolnične-
ga zvonika, kar bi mogel biti stolpasti zaklju-
ček Križeve kapele, ki so jo cerkvi prizidali
okoli 1715. Ob regotizaciji stolnice v 2. polo-
vici 19. in začetku 20. stoletja je kupolasto
ostrešje kapele zamenjala strma dvokapna
psevdogotska streha. Ko je spomeniško var-
stvo po drugi vojni s stolnice odstranjevalo
psevdogotske prizidave, je konservatorjem po-
vzročala precej preglavic rekonstrukcija nek-
danjega baročnega ostrešja Križeve kapele; iz-
delano je bilo zato po primerjavah z ostrešji
podobnih arhitektur v mariborski bližini.
Nihče od nas se takrat ni spomnil Tunnerjeve
podobe, ki bi nam lahko razkrila, kakšno obli-
ko je vsaj v glavnih obrisih imela ta kapela.
Ker je Tunner zvonik stolnice naslikal z vse-
mi podrobnostmi, najbrž ne more biti dvoma,
da je z enako doslednostjo upodobil tudi stol-
pič na Križevi kapeli. Ta ima po rekonstruk-
ciji precej potlačeno kupolo, medtem ko je na
podobi nekoliko višja in izzveneva v višino z
vitko čebulasto latemo.
Oltarni sliki sv. Viktorina s Ptujem in sv.
Maksimilijana s Celjem omenjajo računi iz
leta 1860 kot delo graškega slikarja J. Kupel-
wieserja, ki daje delo opravil namesto slikarja
Tendlerja. Omeniti velja, daje na Viktorinovi
podobi zapisano še ime Kesler, kar problem
okoli avtorstva in morebitnega sodelavca ne-
koliko razširja. Vsekakor je to posebno vpra- ^
sanje in bi ga na tem mestu dalje ne razpredal.
Maksimilijanova podoba nam predstavlja
Celje s severne strani, približno tako, kot gaje
leta 1847 na jeklorezu-podobici sv. Maksimi-
lijana upodobil Jakob Ernest de Cerroni, pred
tem pa že v 18. stoletju na enak način prika-
zala baročna podobica. Za vse tri upodobitve
velja, da dokumentarno niso zanesljive. Mesto
je označeno samo s poglavitnimi arhitektura-
mi, predvsem so poudarjene cerkve, a tudi
okoliško hribovje in struga Savinje sta podana
precej svobodno.
Tudi pri ptujski veduti na Viktorinovi po-
dobi ne smemo iskati posebne verodostojno-
sti, četudi se silhueta mesta zvesteje naslanja
na resničnost, kot celjska. Med stavbami v
mestu razpoznamo nekatere markantnejše
objekte ob dravskem nabrežju in proštijsko
cerkev. Slikar pa je precej po svoje predstavil
grajski kompleks, saj se nam kaže na različnih
nivojih in tudi sam obris grajske stavbe ni tak-
šen, kot ga poznamo s sočasnih upodobitev.
Zaključil bi z mislijo, da imajo naštete ve-
dute prav gotovo toliko zgodovinske poved-
nosti, da bi jih v bodoče morali vključevati
med likovne priče o razvoju naših mest.
VIRI IN LITERATURA
M. Ciglenečki, Ptuj na starih vedutah, katalog Po-
krajinskega muzeja Ptuj, Ptuj 1963. —J. Curk, Ma-
53
ribor (urbanistično gradbeni zgodovinski oris),
ČZN n.v. 2, 1966, str. 92/93. — J. Curk, Maribor-
sko mestno obzidje v 16. stoletju, ČZN n. v. 18/1,
1980. — J. Curk, Nekdanji jezuitski kolegij v Mari-
boru in njegov gradbeni mojster Janez Fuchs, ČZN
n. dv. 19, 1/2, 1093. — B. Otorepec, Srednjeveški
pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljublja-
na 1988, str. 152/154. — I. Stopar, Stare celjske
upodobitve, Celje 1980.
54