GEOLOGIJA 50/2, 513–515, Ljubljana 2007
Komentar o prispevku »Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj
na ~lanek Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih
vod v Sloveniji« (Geologija 50/1, 2007, avtor A. Lapanje)
Polona KRALJ Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ul. 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Izvle~ek
Andrej Lapanje se v svojih pojasnilih sklicuje predvsem na nenamernost napak, ki so se pojavile v ~lanku »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji«. Napake v terminologiji in citiranju ter predvsem neupo{tevanje rezultatov in spoznanj predhodnih raziskovalcev v znanstveni in strokovni literaturi kakr{na je osrednja slovenska geolo{ka revija »Geologija« zares ne morejo biti upravi~ene z nenamernostjo.
Navedba pripomb po sosledju strani
Stran 215, druga kolona, prvi odstavek
Citiram, »Zbornik, v katerem je objavljen ta prispevek, omenjam v poglavju Dosedanje raziskave. V literaturi je popolnoma nenamerno izpadel. Tega prispevka pri pripravi svojega ~lanka nisem uporabil, temve~ sem podatke poiskal v izvornih objavah in strokovnih poro~ilih ali pridobil od njihovih lastnikov. Lokacij geotermalnih virov nisem povzemal iz omenjenega zbornika,« konec citata.
^lanek »Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji« (Ravnik et al., 1992) v veliki meri sloni na arhivskih podatkih iz katerih je ~rpal tudi A. Lapanje, seveda tistih, ki so bili na voljo {tirinajst let prej. Glede na strokovno-raziskovalni eti~-ni kodeks je potrebno objavljeno delo, ki v tako veliki meri že obravnava in interpretira dolo~eno problematiko citirati in ustrezno navesti novosti, prednosti ali druga~na stali{~a, ki jih novo delo prina{a. Lahko je re~i, da lokacije in podatki niso povzeti iz omenjenega zbornika, dejstvo pa je, da so v veliki meri enaki. Ali potemtakem lahko objavim kot izvirno, na primer, sestavo neke kamnine, ki so jo petrolo{ko in kemi~no že opisali drugi raziskovalci in svoja spoznanja
tudi objavili, ter v zagovor povem, da sem kamnino vzor~ila sama in napravila analizo, pri ~emer je bilo dolo~enih nekaj slednih prvin ve~, kot v raziskavah drugih avtorjev?
Stran 215, druga kolona, drugi odstavek
Lapanje navaja, da so v ~lanku »Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji« (Ravnik et al., 1992) pogosto na-pa~no ocenjene koli~ina vode, temperature vode in s tem izra~unana termi~na mo~. V strokovni in znanstveni literaturi ne bi smeli dopu{~ati polemiziranje na osnovi splo{nih trditev, ki niso ustrezno utemeljene, v tem primeru s pravilno navedbo s {tevilkami in podatki, kolik{en delež podatkov je napa-~en, kako velika je napaka in kaj pomeni v skupnem, in pa, ali gre za napako, nepopolnost in nerazpoložljivost podatkov kot odraz tedanjega stanja, oziroma na~ina izra~una-vanja. Sama splo{na trditev namre~ ne daje možnosti preverjanja in odgovora nanjo.
Stran 216, prva kolona, drugi odstavek
Medtem ko avtor A. Lapanje v svojem delu »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« ne omenja vrsto predhodnih raziskav z izgovorom, da so vir njegovih podatkov prvotna poro-
514
Polona Kralj
čila, za moje delo enostavno trdi, citiram »V svojem prispevku Chemical composition of low-temperature (< 20-40°C) thermal waters in Slovenia (Kralj, Polona, 2004), je avtorica črpala podatke za preglednico 1 z vsemi napakami prav iz tega prispevka (Ravnik et al., 1992) saj citira članek Geotermalni viri v Sloveniji: njihov potencial in izraba (Kralj, P, 1999). V tem članku (Kralj, P, 1999) so uporabljeni podatki v tabeli 1 in tabeli 2 v veliki meri prepisani iz članka 'Geološke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji’ (Ravnik et al., 1992) ki pa ni citiran«, konec citata. Če ima avtor pripombe glede katerega od mojih člankov, naj o tem piše na ustreznem mestu in ne v odgovoru na pripombe k njegovemu članku! Avtor enostavno trdi, da sem prepisovala podatke iz nekega vira, čeprav nato pove, da je drugi vir podatkov v veliki meri enak - je le dopolnjen in objavljen v zborniku z mednarodno veljavo. Na večini teh lokacij sem vzorčila in opravila meritve temperature sama, kar lahko dokažem na osnovi terenskih dnevnikov. Avtor neetično manipulira z dejstvom, da imava s Petrom Kraljem enaki začetnici lastnega imena. Peter Kralj je soavtor dela »Geološke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji« (Ravnik et al., 1992), pa tudi urednik celotnega zbornika, citiranje ali necitiranje svojega predhodnega članka in podatkov v delu »Geotermalni viri v Sloveniji: njihov potencial in izraba (Kralj, 1999)«, se mene zares ne tiče, A. La-panje naj se o tej problematiki sooči z avtorjem samim. Moje delo »Chemical composition of low-temperature (< 20-40°C) thermal waters in Slovenia« (Kralj, Polona, 2004), je osredotočeno, kot pove že sam naslov, na kemično sestavo vod, katere sem vzorčila sama in jih tudi poslala v kemično analizo.
Stran 216, prva kolona, tretji odstavek
TDS (Total Dissolved Solids) predstavlja preostanek sušenja na določeni temperaturi. Četudi je v računalniškem programu matematični izračun, to ni standardni postopek, zato bi moral avtor to tudi ustrezno pojasniti.
Stran 216, druga kolona, drugi in tretji odstavek
Avtor navaja, da je smisel d’Amorejevih parametrov v izjemah, vendar morajo biti izjeme le izjeme in ne pravilo. V klasifikaciji, ki jo podaja A. Lapanje je predvsem za
vodonosnike v katerih je prikamnina nekar-bonatne sestave mnogo preve~ izjem, katere avtor sploh ne komentira. Nikakor ne morem sprejeti kot znanstvene interpretacije – ~e ni eno je drugo, ~e ne drugo pa tretje, in to tretje nato razložim s, citiram »To dejstvo si razlagam s tem, da voda komunicira z dolomitnimi marmorji in tudi z blestnikom in da je v kemijskih interakcijah med vodo ter dolomitnim marmorjem in blestnikom nastala tak{na sestava vode, kot bi jo vseboval klasti~en vodonosnik«, konec citata. To je trditev brez kakr{ne koli geokemi~ne osnove, je brezpredmetna, neznanstvena in zavajajo~a. V nadaljevanju A. Lapanje podrobno obravnava geotermi~ne razmere v vrtini BS-2/04, kjer sploh ni sodeloval in ne pozna podrobnosti, za zaklju~ek pa ponovno pove, da zaradi konvekcije toplote voda najbrž ni le iz dolomitnega marmorja, temve~ je v interakciji tudi z drugimi metamorfnimi kamninami. D’Amorejevi parametri pa vodo uvr{~ajo v klasti~ni tip!
Stran 216, druga kolona tretji odstavek in nadaljevanje na strani 217
Citat: »To trditev lahko podkrepim z naslednjimi dejstvi: ………. prikazale izredno nizek temperaturni gradient v obmo~ju med 800 m in 1850 m, ki dosega le 4,9 °C/km«, konec citata. Po izobrazbi nisem hidrogeo-log, vendar bi opozorila, da avtor sam navaja, citiram »Pri ~rpalnem poskusu po kon-~anem vrtanju je bila na ustju vrtine nato izmerjena temperatura 75 °C …«, konec citata. Merodajni ~rpalni preizkusi v geotermalnih vrtinah se izvajajo {ele v stabiliziranih vrtinah in ne po kon~anem vrtanju. Poleg tega sem bila letos pomladi na ogledu obstoje-~ega geotermalnega daljinskega ogrevanja v Benediktu, ki izkori{~a le vrtino Be-2/04. Termalna voda je imela temperaturo okrog 80 °C, na termometru v nekaj manj kot 100 m oddaljeni kotlovnici pa 72 °C. Pri tem moram omeniti, da je geotermalna vrtina delovala le z minimalnim pretokom, kar pomeni zelo velike toplotne izgube iz globine 1850 m do povr{ja. In kaj ima opraviti polemika o geotermi~nem gradientu z brezsmi-selno geokemi~no interpretacijo?
Stran 218, prva kolona, zadnji odstavek, ter druga kolona prvi odstavek
Stratificiranost vodonosnikov, ki se med seboj razlikujejo po kemi~ni sestavi vod ni bila nikoli vpra{ljiva, vendar pa je bilo ni-
Komentar o prispevku »Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na ~lanek Izvor in ...                   515
hanje v kemi~ni sestavi vod iz vrtin Sob-1 in Sob-2 prvi~ razloženo kot me{anje v delu Kralj & Kralj, 2000. Tudi delo P. Kralja (2001) vsebuje {tevilne podatke in interpretacije, ki niso bili poprej nikoli vsebovani v nobenem delu, in so bili izvirni tudi v svetovnem merilu. V kolikor razpolaga A. La-panje druga~nimi dokazi, ga pozivam, da jih predloži.
Stran 218, druga kolona, drugi odstavek
Lapanje je v svojem delu »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« reakcije izmenjave kalcijevih in natrijevih ionov na glinenih mineralih obravnava in zapisuje kot reverzibilne, razlog za spremenjeno stali{~e v prispevku »Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na ~lanek Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« (Lapajne, 2007), pa bi moral vendarle pojasniti, saj izzveni kot negacija samega sebe.
Stran 219, drugi odstavek
Lapanje komentira pove~ano vsebnost kloridnih ionov v vrtini Mt-6/83 z me{anjem vod iz razli~nih vodonosnikov. Ravno nasprotno dokazujem z diagramom na sliki 4 v svojem prispevku »Pripombe k ~lanku Izvor in kemijska sestava termalnih in termomine-ralnih vod v Sloveniji«. Me{anje ima namre~ enostavne zakonitosti premosorazmernosti, v primeru me{anja bi se torej premosoraz-merno pove~ale tudi koncentracije drugih ionov, in ne le kloridnih.
Zakju~ek
A. Lapanje se v svojem prispevku »Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na ~lanek Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« opra-vi~uje za terminolo{ko nedoslednost in nepravilen zapis nekaterih priimkov, z veliko mero arogance pa {e vedno zavra~a osnovno pravilo znanstveno-raziskovalne etike, to je korektno navajanje in komentiranje rezultatov predhodnih raziskav. Terminolo{ka nedoslednost je rezultat neznanja, njegove interpretacije na osnovi geokemi~ne klasifikacije d’Amoreja so neustrezne, pomanjkljive in zavajajo~e. Vneto in kriti~no se razpisuje o podrobnostih tujih projektov, in želim si, da bi to gore~nost in kriti~nost ohranil tudi takrat, ko bo obravnaval lastne, tako imenovane »poizkusne« geotermalne vrtine.
Literatura
Kralj, P. 1999: Geotermalni viri v Sloveniji: njihov potencial in izraba. V: P. Kralj (ur.), Geo-termalna energija: islandske in slovenske izku-{nje, 29–42, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Ljubljana.
Kralj, P. 2001: Das Thermalwasser-System des Mur-Beckens in Nordost-Slowenien. – Mitteilungen zur Ingenieurgeologie und Hydrogeologie 81, RWTH Aachen.
Kralj, P. & Kralj, P. 2000: Thermal and mineral waters in north-eastern Slovenia. – Environmental Geology 39 (5), 488–500.
Kralj, Polona 2004: Chemical composition of low-temperature (< 20–40°) thermal waters in Slovenia. – Environmental Geology 46, 635–642.
Lapajne, A. 2007: Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na ~lanek »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji«. – Geologija, 50/1, 215–220, Ljubljana.
Ravnik, D., Rajver, D., Žlebnik, L. & Kralj, P. 1992: Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji. – V: Mineralne in termalne vode v gospodarstvu in znanosti Slovenije, III. Posvet, 9–32, Geolo{ki zavod Ljubljana, Ljubljana.