Prvi pretlsetlnik samostojne slovenske vlade umrl. Dne 18. avgusta je umrl v Podnartu na Gorenjskem Josip Pogačnik v starosti 66 let. Rajni je igral važno vlogo pred vojno v vrstab SLS. V dunajs-kem parlamentu je bil podpredsednik avstrijske poslans..e zbornlce in načelnik brambnega odseka. Cesar Franc Jožcf ga je radi za slug imenoval za vitcza. Po razsulu Avstrije je bil Pogačnik prvi predsednik samostojne slovenske vlade in prvi poslanik mlade Jugoslavije na Dunaju. Zadnja leta je preživel na svojem posestvu v Podnartu. Blagopokojni je bil sin premožnih staršev. Po ikončani gimnaziji je študiral pravo v Gradcu, Vsled smrti staršev je moral prevzefl domačijo, na kateri je znal tako lepo združevati zasebno ter javno delovanje v i rid lastni družini, narodu, državi in Cerkvi! Ostani mu ohranjen med Slovenci časten in hvaležen spomin! Duhovniške vesfi. Dckanom sta ime novana dekanijska, upravitelja: Franc Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini za rogaškega dekana, in benediški župnik Franc Gomilšek za lenarškcga dekana. 351etnico mašništva je obhajal g. Melhijor Zorko, župnik na Spodnji Polskavi. Spremembe v kapucinski provincij.. P. Mavricij Teraš v Škofjo Loko. P. Viktorin Šivavec iz Celja v Studence pri Mariboru. P. Ciril Goričan iz Varaždina v Split. P. Janez Reberc iz Varaždina v Celje. P. Evgen Merše iz Osijeka v Varaždin. P. Bonaventura Savec iz Studencev pri Mariboru v Osijek. Novi gimnazijskl ravnatelji. Na ma- riborsko klasično gimnazijo pride za ravnatelja g. Davorin Mastnak, dozdaj profesor v Celju. Na mariborski realni gimnaziji postane ravnatelj g. Matko Heric. Na realni gimnaziji v Celju pa je imenovan za ravnatelja g. Fran Mravljak. Konkurz Kmetijske eksportne zadruge v Hariboiu. Ker mi kot konkurznemu uipravatelju te zadruge r_i mogoče na neštevilna pismena vprašanja odgovarjati, opozarjam tem potom vsakogar, ki jma proti zadrugi kako terjatev, da isto prijavi v 2 izvodih Okrožnemu sodišču v Mariboru in jo kolekuje kakor je navedeno na konkurznem oklicu, ki ga je prejel vsak upnik. Prijave, (poslane me&1 ali g. konkurznemu komisarju, se ne morejo upoštevati in radi stroškov tudi ne vratati. — Dr. Šnuderl Makso, odvetnik v MariVoru, konkurzni upraviite.j. Dijakom mariborske klasične gimnazije. Prijave za sprejemni izpit v I. ;razred (5 Din kolek, navedba vzroka, zakaj se učenec ni oglasil v junijskem roku, obenem krstni list in zadnje izpričevalo) se sprejemajo do 31. avgusta dopoldne do 10. ure. Nato se vrši sprejemni izpit. Vsi drugi izpiti (popravni in razredni) se vršijo po razporedu, ki visi v veži na Crni deski, dne 29., 30. in 31. avgusta. Vpisovanje vsega dijaštva (davčna potrdila, denar za šolnino, vpisnino m. zdravstveni fond!) bo dne 2., 3. in 5, septembra. Otvoritvena služba božja dne 8. septembra, začetek pouka dne 9. septembra. Požar. Posestniku Klincu v Rogozi pri Šmiklavžu na Dravskem polju je uni.il požar gospodarsko poslopje. Komaj so rešili gasilci hišo, katere so se že oprijemali plameni. Komaj omejena velika požarna nesreča. Dne 15. avgusta je izbruhnil požar v borovem gozdu v Bohovi pri Mariboru. Na pomoč poklicani mariborski gasilci so komaj omejili ogenj z izkopavanjem jarkov in s podiranjem dreves. Gorelo je 400 kvadratnih metrov mladega borovja in bi bil uničil požar brez vešče gasilske pomoči celi gozd. Hlapec utonil v Dravi. V Dobravi pri Marenbergu je rzginil v valovih Drave hlapec Kristijan Bernekar. Hlapec in konj g. Lauka iz Trbonj pri Muti sta utonila v Dravi. Vlom. V nabiralnik župne cerkve v. Slovenjgradcu je vlomil neznanec in odnesel iz njega nabrani denar. Rogaška Slatina je slavila 2001etnica obstoja zdravilišča z velikimi sloves« nostmi, (katerih se je udeležil tudi lavj vladika dr. Karlin. r. . Gasilska slovesnost v Slovenjgradcu V nedeljo dne 14. avgusta so slaviir gasilci v Slovenjgradcu 601etnico ob-> stoja gasilnega društva z blagoslovit"vijo nove motorne brizgalne in društvenega praporja. Službo božjo na prostem in blagoslovitev je opravil z velikimi sve.anostmi mariborski porriožni škof dr. Ivan Tomažič. Smrtna žrtev neprevidnosti. Dne 14. avgusta se je pripetila v Dravogradu vsled neprevidnosti nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi 151etnega trgovskega učenca Antona Randla iz Št. Pavla pri Preboldu. Randl je videl v kovčeku trgovskega pomočnika samokres in bi ga bil rad natančneje ogledal. Še le po daljšem prigovarjanju je trgovski pomočnik vzel revolver in ga pokazal učencu. Po neprevidnosti se je pa orožje sprožilo in krogla je zadela Randla v obraz in šla skozi možgane, da se je zgrudil mrtev. Pros.ovoljno v smrt iz obupa. Posestnik Josip Žel iz Ga.nika pri Jarenini se je obesil iz obupa, ko je videl po torkovem neurju uničene poljske pridelke in vinograd. Smrt odličnje slovenske korenine. V Moravcih pri Mali Nedelji je umrl dne 19. avgusta posestnik-prevžitkar Alojz Spindler, o_e g. župnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Blagi slov. korenini svetila večna luč! Večjo količino vina so odnesli vlomilci iz kleti posestniku Janezu Mlakerju v Strmcu pri Leskovcu, Tat in morilec. Orožniki so vtaknili pod ključ radi tatvin po ptujskem okraju 261etnega Huso Beganoviča, muslimana iz Tesliča. Zaprti tat je pobegnil iz zaporov in bo odgovarjal v Tesliču radi umora. Obupen čin starega moža. Na Marijin praznik zjutraj so našli za vrtom hiralnice v Ptuju s prerezanim vratom 731etnega posestnika Franca Merca iz Nove cerkve v župniji Sv. Trojica v Halozah. Merc si je sam prerezal vrat z britvijo in so ga spravili v bre_?hpnem stanju v ptujsko bolnico. Iz vlaka je padel dne 20. avgusta ob priliki vožnje iz Celja proti Laškem 511etni upokojeni celjski stražnik Anton Koren in se ubil. Korena je zadela najbrž, stoječega na pločniku, kap, in je na ta način došlo še do padca iz vagona na tra.nico. Konj Je brcnil na Marijino gospojnico na Spodnji Hudinji pri Celju petletnega Branka Ramšaka, sina delavca v cinkarni, tako nesre.no, da je u- mrl otrok vsled prehude poškodbe v celjski bolnici. Prijet tat. Zadnjič smo poročali, kako je izma;knil Dominik Koser iz Gasteraja v Slov. gor. posestniku Pušniku iz Liboj pri Celju 1500 Din. Dne 17. avgusta se je priklatil Koser v Celje in se je hotel obriti za visokim plotom igrišča. Pri tem poslu ga je izsledil detektiv in ga izročil sodišču. Živega srnjaka je ujel za rogovje ob priliki boja dveh srnjakov v Pame.ah pri Slovenjgradcu delavec, ki je sekal les za veleposestnika Antona Šavca. Ujeti srnjak je na vpogled pri trgovcu Šerbaku v Pamečah. _ Smrtna nesreča pri kopanju. V nedeljo dne 14. avgusta popoldne je utonil v Preseki pod Mozirjem v rokavu Šavinje 271etni posestniški sin Franc Rajšter. Gospodarsko poslopje je uničil ogenj v noči od 15. na 16. avgusta posestnici Heleni Čre.mošnik v Črnovi pri Št. J anžu nad Velenjem. Radi slabega dimnika je pogorela s slaino krita hiša, last mladega posestnika Ludvika Kotnika na T>olgem vrhu pri Poljčanah. Usodepoln padec z mo.ocikla. V sredo dne 17. avgusta je padel na cesti pri Frankolovem z motornega kolesa 441etni fotografski pomočnik Jožef Podgoršek iz Ljubljane in si zlomil pri padcu levo nogo. Osebni av.omobil je povozil in težje poškodoval v noči dne 17. avgusta na cesti pri Podčetrtku voznika Antona Rateja iz Dražje vasi pri Konjicah. Poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico. Rdeč petelin. Dne 16. avgusta so preganjali podtaknjenega rde.ega petelina z domačije posestnika Ogorevca v Globokem pri Brežicah. Z domačijo vred so zgoreli tudi vsi spravljeni pridelki. Delavec utortil v Savi. V Zagorju je utonil dne 14. avgusta pri kopanju 22letni Jožef Hribar, delavec v kamnololomu, ki je ikomaj odslužil vojaški rok. Savo je hotel prebresti, a je uionil. V Hrastniku pod Klembasom se je kopal 191etni hlapec Anton Jazbinšek, doma iz Jurkloštra. Fant se je hlsdil na plitvini. Ker ni znal plavati, je hotel Savo prebresti. Na sredinl reke je zašel v tolmun in potegnili so ga iz vode že mrtvega. Narednik ustrelil po neprevidnosti kaplara. Na strelišcu v Ljubljani je zadel narednik Mladenovič dne 20. avgusta iz samokresa po neprevidnosti kaplara Mihajlovii.a v trebuh. Zadeti je umrl med prevozom v bolnico. Utonil je v mestnem kopališču. Dne 16. julija je utonil v mestnem kopališču v Kamniku Peregrin Rode, avtoibusni podjetnik. Lokomotiva je smrtno zadela dne 19. avgusta v noCi pri Ljubljani brezposelnega delavca Tomaža Praprotnika, ki je stanoval v Štepanji vasi. Za las ušel smrti. Tehnik Jurkovi. Iz Zagreba se je peljal dne 15. avgusta zvečer v avtomobilu proti Kamniku. Na nevarni strmini, pod katero je 30 m globoik prepad Bistrice, je odpovedala zavora. Jurikovi. se je med ne- ugnanim drvenjem avtomobila pognal iz avtomobila, se ujel za bukev, obvisel z malenkostnimi poškodbami nad prepadom, med tem, ko je zdrvel avtomobil v strugo Bistrice. Pogcrela je dne 19. avcjiusia domačija posestnika Janeza Goloba v Češnicah pri Novem mestu. Požar je upepelil: stanovanjsko hišo, hlev, svinjak, obleko in pohištvo. Pri plezanju po skalah proti vrhu Brane v Eamniških plamnah je padel y globino in se močno poškodoval zasebni uradnik Vinko Flerin iz Domžal Na Holandskem so izsušili po dolgih letih in trudapolnem delu Zuidersko morje. Letos so prvič mla.ili na izsušenem ozemlju pridelano pšenico. Ponesreeenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Roparska deteljica pod ključem. Od Višnje gore do Podgabra je bilo v zadnjem času izvršenih več tatvin, vlomov ter ropov. Orožnikom se je posrečila izsleditev tolovajske deteljice, iki je že pod ključem v Novem mestu. Smrina nesreča pri naMranju planink. Smrtno je ponesrečil pri nabirahju planink v Karavankah puškar iz Borove.j Hinko Kramner. Utonil $e dise 14. avgusta pri kopanju v Završnici pri Mostah na Kranjskem Anton Mežnarc, sin posestnika iz Vrbe. Ker jebil. dober plavač, ga je najbrž zadela kap. Smrtoncsen udarec konjskega kopiia. Dne 17. avgusta so mlatili pri Andrejčevih v Dolgem brdu pri Litiji z mlatilnico na gepelj. Sam stari gospodar, 70Ietni Valentin Primc, je vzel bič in priganjal v gepelj upreženega konja :k hitrejšemu pogonu mlatilnice. Udarjeni konj je brcnil in zadel gospodarja tako močno v glavo, da je kmalu zatem izdahnil. Pr.iesar Ficcard se vrnil v drugie srečno iz _ra___i!i viš_n. Lani in letos se skoro neprestano piše o belgijskern profesorju Piccardu. Lani se je dvigml omenjeni v balonu 17.000 m visoko in je srečno pristal v tirolskih gorah. Odločil se je letos za drugi dvig v izredne zračne višine v takozvano stratosfero. Dne 18. avgusta se je dvignil prof. Piceard nekaj minut po 5. uri zjutraj v balonu v Diibendorfu pri Curihu v Švici ter je srečno pristal ob 17.20 v bližini Cavallese, južno od Pesciere ob Gardskem jezsru v severni Italiji. Piccard bi bil oslal še dalje čaea v zračnih višinah, a ga je zanašal zračni tok vedno dalje proti jugovzhodu, tako, da je obstojala nevarnost, da ga zanese na Jadransko morje, kjer bi bil pristanek težaven in nevaren. Piccard se jo spustil poprej na zemljo, kakor bi se bil, Č3 bi ga ne bil porival v nevarnost zračni tok. Po srečnem pristanku so gondolo zapečatili, da bi ostale merilne naprave nedotaknjene, dokler jih ne pregleda posebna ikomisija in uradno ugotovi vse zaznamke. Profesor Piccard jo dosegel tokrat višino 1G.770 m. Gondola ni trpela ob pristanku posebno poškodbe. Z vseh strani sta prejela Piccaid in njegov spremljevalec C .&yn brzojavne čestitkc k srečno uspalem poletu. Častitala sta mu pred vscm belgijski kralj in kraljica, predsednik Francije, Švice, Mussolini in drugi. NajM.refšo letalko v Evropi Eili Beinhorn (levo) je prekosil zadnje dni glede brzine v zraku letalec Morzik (desno). iJ;- Fo gonesre.em revoluciji na španskem cdžene policija v zapoi one revolucijo"" narje, ki so se ho.e.i polastiti prometnega ministrstva.