leto vii / ŠTEV. 11 KRANJ, 13. MARCA 1954 GLAS UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN 8. MAREC PO GORENJSKEM Domžale V ponedeljek zvečer so se jj°mžalske žene zbrale v Godcem domu. Dvorana je bila P°Polnoma zasedena. Proslavo otvoril gimnazijski pevski *D°r, ki je odpel nekaj pesmi. ~ Pomenu žena je govorila prof. Milena Vodopivec. Ista je prečila tudi novelo Prežihovega ^°ranca iz Samorastnikov. Tov. ™esesnelova je z občutkom za-Kajuhovo »Materi padlega Partizana«. Ob koncu pa je še £fiski pevski zbor gospodinjama tečaja iz Grobelj zapel nekaj pesmi. Kranj 8- marec so kranjske žene do-sj°Jno počastile. Cetralna proslava je bila v ponedeljek zve-er v Prešernovem gledališču. r°gram je bil skrbno izbran in ?avzoče žene so ga lepo spreje-e- Govor Daniie Grilove, ki je *adržana v Beogiadu, je prebra-a tov. Meta Beletova. Nato so ledile kulturne ločke. Posebno ePa je bila zborna recitacija diskov Tekstilnega tehnikuma. lan PG je prebral odlomek iz Cankarjevega dela »Mater je *atajil«. Sodelovala je tudi glas-er»a šola in Gumarski tehni-«Um. Zene terena Rupa so proslave svoj praznik v tcvtani »Sa-Prišle so tja v polnem steblu in z veUkim za.rmanjem Poslušale govor tov. Mire Sve-tinove. Kulti, ui prof ran; so izdali goHiv.i Gun-.a;3kega teh- tu-jektov v dolini in tudi na planinah. Z investicijskimi sredstvi bosta nujno morala pomagati OLO Radovljica in tudi republika. Imamo vse pogoje, da se bo prebivalstvo preživljalo s svojim delom, ne da bi pri tem trpeli gozdovi, o čemer je bilo že mnogo slišati po radiu in tudi dnevni časopisi so pisali o tem. NAROČNIKE, KI SO V PREJŠNJI ŠTEVILKI PO POMOTI TISKARNE PREJELI NAMESTO REDNE 5. IN 6. STRANI LISTA DVE PRILOGI O BODOČEM RAZVOJU KRANJA, PROSIMO, DA TO JAVIJO UPRAVI »GLASU GORENJSKE«. Za jauno razpravo Se o lesni industriji na Trati Razprava o lesni industriji na Trati pri Škofji Loki se nadaljuje. Uredništvo smatra, da je tako prav, ker edino na ta način se bo vprašanje razvoja lesne industrije na Trati pravilno rešilo. Objavljamo dva —■ nasprotujoča si — članka o tem problemu, hkrati pa vabimo vsakogar, ki se zanima za ta vprašanja, da o njih javno spregovori na straneh našega lista. I uiiiii ši problema lesne industrije ne bomo rešili LOMO Hrani bo razpravlja (Nadaljevanje s 1. strani) V stanovanjsko skupnost naj bi se po predlogu LOMO vključile vse stanovanjske hiše splošnega ljudskega premoženja, vse hiše, ki so last zadružnih in družbenih organizacij in vse zasebne hiše s tremi ali več stanovanji. Za stanovanje se smatra kuhinja in soba, četudi je bila kuhinja v takem stanovanju morda urejena samo provizorično Po predlogu pa naj bi se iz ■tnnovanjske skupnosti izključile tudi tristanovanjske hiše, če ne presegajo 180 m2 površine, oziroma če so v njih stanovanja V., VI. ali VII. kategorije. Katere tristanovanjske hiše bodo vključene v stanovanjsko skupnost, oziroma, katere bodo izvzete, odloča načelnik tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve, na predlog tri do petčlanske komisije Gospodarskega sveta. Pri odločbi se v roku 15 dni lahko pritoži tako lastnik hiše kot uprave, stanovanjske skupnosti oziroma stanovalci. Za probleme lesne industrije na Trati se danes interesira že široka javnost. Da je to vprašanje res pereče, je posebej poudarila posebna komisija DIT Kranj, ki je v obširnem elaboratu obdelala predvsem pei-spektivne možnosti izkoriščanja gozdov ter obstoječe industrijske kapacitete, in na osnovi tega podala nekatere predloge. Glavnemu predlogu te komisije, da se v okraju Kranj pusti samo štiri lesna podjetja (v Tržiču, Preddvoru, Škofji Loki in Cešnjici), za lokalno potrošnjo pa pusti obratovati nekaj samic, ni oporekati. Po področju, ki gravitira na te obrate, bi Tržič, Preddvor in Cešnjica dobivali zadostno količino hlodovine, na Škofjo Loko bi pa odpadlo 14.400 m3, od katerih jbi 3.400 m3 uporabili v lokalne namene, za industrijo pa bi ostalo približno 11.000 m3 hlodovine. Žagarske kapacitete teh .obratov so 33.000 m3 v 8 urah. Še lani so ti obrati, da so lahko zaposlevali 500 ljudi, razrezali sledeče količine: LIP Kranj 12.000 m;!, Jelovica 10.400 m", Gradiš 6.000 m3 in OZZ 3.000 m3. Skupno nad 31.000 m3. Svoje enoizmenske žagarske kapacitete so izkoriščali 95 odstotno. Po predlogu komisije in z razdelitvijo prirodno gravitirajoče-ga področja, naj bi ti obrati, on-nosno kombinat dobili v predelavo samo 11.000 m3 lesne mase ali 33% dosedanje, pri tem pa obdržali isti stalež zaposlenih. To se pravi, naj bi novi kombinat kar čez noč dvakratno povečal predelavo lesa. Da to ni izvedljivo, je jasno. Na tako povečanje predelave v doglednem času brez vložitve znatnih gmotnih sredstev v odgovarjajoče mehanizacije še ni misliti. Novi kombinat bi v letošnjem letu potreboval 19.000 m3 hlodovine ter odgovarjajočo količino rezanega lesa, da bi lahko zaposlil vso delovno silo. To bi bilo občutno poboljšanje, če bi podjetja še nadalje ostala samostojna, saj bi se potrebe lesne mase znižale za 40 ostot-kov. Vendar bi še vedno ostalo odprto vprašanje, kje nabavili preostalo količino hlodovine razen one, ki gravitira na i o področje. Vendi r se danjs pojavlja še te? j i problem, ki bo tudi dotok hlodovine z območja Škc.!je Loke izdamo zmanjšal. To je predlog oziroma zahteva OZZ, da se ji prepusti v obratovanje renoviran obrat LIP. Mnenja smo, da so zahteve OZZ neosnovane, kajti dajati državno podjetje zadružnemu sektorju, pomeni korak nazaj, iles je, da OZZ podkrepljuje svoj predlog z dejstvom, da je njen mmen predvsem, razviti lesno galanterijo, in da bi potrebovala za svoj obrat 2.000 m3 hlodovine, od tega samo 10% iglavcev. S tem predlogom poizkuša okrajna zadružna zveza zamamiti javnost, da nastopa kot pobudnica za združitev lesne industrije po eni strani, ter kot nov faktor, ki bo omogočil zaposlitev morda še. sto delavcem, na drugi Btrani. Vendar dejstva govore drugače. Govore namreč, da ima OZZ v skladišču že danes v Škofji Loki 3.000 m3 hlodovine. Zakaj OZZ dvajsetletna zaloga hlodovine, če misli rezati 200 do 300 m3 hlodovine letno? Zakaj je OZZ prepovedala predsednikom zadrug po Poljanski dolini in drugod: Niti m3 hlodovine lesni industriji na Trati. Rezali bomo sami.« Njihov namen je jasen. Priboriti si les s kakršno koli potezo nalo pa nadaljevati z rezanjem in preprodajo. Čudi nas samo to, da ravno v Škofii Loki, kjer je problem surovin tako pereč, obstoja zahteva po zadružnem obratu. Milan Osovnikar Interesenti za les in lai Zadnje mesece spremljamo široko akcijo za združitev lesne industrije v Škofji Loki. Zadružni sektor do sedaj še ni posegel v javno razpravo, toda zaradi neresničnih podatkov in zavijanj, ki se nam ne zdijo koristni niti za delavstvo, se oglašamo k besedi. V 6. številki »Glasu Gorenjske« beremo: »Obrat OZZ tro- ši za predelavo 1 m3 lesa okoli 26 ur, obrat LIO Kranj okoli 42...« In dalje: »S tako združitvijo bi se lahko opustila obrata OZZ in LIO Kranj ...« Okrajna zadružna zveza Kranj nima niti enega lesno industrijskega obrata. Lani je imela z LIO Kranj samo pogodbo za uslužnostni razred in so hlodovino razžagali delavci LIO — Kranj. Zaradi tega je popoln"' ma napačno prikazovali (9 kot lastnika obrata, ki zaposltfj' najmanj delavcev. Toda to 1' bilo piscu članka potrebno zato da javno mnenje usmeri pi'°" Okrajni zadružni zvezi. V 8. številki »Glasu Gorenj ske« beremo: »Mnogi so ostr" obsodili zahtevo Okrajne za' družne zveze, da ji pusti v I koriščanje en lesni obrat — I go, za katerega zahtevajo pol<* vico razpoložljivega lesa, ki I bodo posekali v okraju. Ta 1* bi samo razžagovali in prodaj deske. Njihova zahteva pred' stavlja nevarnost za zaposlit^ 500 delavcev v lesni industrij' na Trati in je zato nesprejefli' ljiva . . .« V tem smislu so govorili tu^ na drugih mestih in sestankih' Še enkrat moram povedati, °* nimamo nobenega obrata in z nam ga nobeden ne more vzefr ne pustiti. Cisto lažnivo je n3' pisana tudi zahteva, da hočem' polovico razpoložljivega leS&' Pač pa je res, sta LIO in Jel°' vica zavrnila našo prošnjo P" razrezu in nočeta nobenega s0' delovnja z OZZ. V čem je tor& stvar? Združena lesna industrija Trati namerava popolnoma M' kvidirati zadružni sektor v lesU1 industriji in trgovini. Oni i>* upoštevajo, da imajo kmetje družniki interes na zadružnfl lesnem obratu. Združitev se n3' slanja predvsem na perspektiv6' da bo potem glavna masa leS' prišla v te združene obrate. Ke* ima Trata ključni položaj lesni industriji Kranjske^ okraja, bi imeli združeni obra" nekakšen monopol in bi zadrug ni sektor skoraj v celoti izrini'1 iz te panoge gospodarstva. r£° vsekakor ne bi bilo prav, kef imajo kmetijske zadruge prek" 2/3 gozdnega zaledja. Tako gle' da na vprašanje zadružni sekto^ s čisto svojega gospodarsko-p0' litičnega stališča. Ako pa se vprašamo, kaj nujno sledilo združitvi obrato^ na Trati — dobimo odgovor, ravno odpuščanje delavstva, se bodo ustavili vsi tisti stroj'1 ki bodo recimo v Jelovici zadO' ščali tudi za vse ostalo. Ko okrajna zadružna zve^ postavlja zahtevo po svoje!*1 lastnem obratu, predvideva raV no tako predelovalno industrij" finalnih izdelkov. Potrebno °' premo bi nabavila skupaj z m voznim in uvoznim podjetje*1" Glavne zadružne zveze Agroteh' niko ki je baš na taki proM' vodnji zainteresirana. Na ta na' čin bi se v vprašanju lesne in' dustrije popolnoma vskladili in' leresi delavstva na Trati in za' družnega sektorja. Okrajna za' družna zveza smelo trdi, da de' lavstvo ne bi imelo slabšega po' ložaja, niti manj zaposlitve ko* v centralnem obratu Jelovica J11 Gradisa. Ta predlog prav nič ne nasprotuje smotrni rešitvi tega vprašanja, temveč ga ravn° olajšuje. inž. Janez PerovšeK ivo poremta - vodko g Lom je majhna vasica nad Tržičem, stisnjena v ozki dolini. Kako majhna izgleda s Stor-žiča in vendar je nudila tolikim partizanom skromno streho. Tu smo se hoteli naspati in odpočiti, da popoldne odrinemo naprej po začrtani poti. Počutili smo se prav brez skrbi, saj je bil pri deset minut oddaljenem Rekarju tretji bataljon, prav tako daleč pri Gabercu pđ drugi bataljon. Tako so se prav po naključju zbrali ta dan vsi bataljoni Kokrškega odreda v tem kotu miru pod Storžičem. »Kadar si najbolj brez skrbi«, je začel komandant Tičko, »postavi stražo in odpošlji patruljo v smer, odkoder si prišel.« »Ti kar delaj, kar se ti zdi najbolj prav«, sem mu mehanično odgovarjal. Vse, kar mi je dejal, se mi je zdelo cisto naravno. Tako sem bil utrujen, da niti misliti nisem mogel. ( Polegli smo, kamor smo vedeli in znali, spali smo pa itak že stoje. Potem je prišlo tisto najhujše. Našel se je Izvržek slovenskega naroda, ki nas je izdal. Šele pol ure smo spali in že se je patrulja spopadla z nemško predhodnico. Spet. je pokalo in spet smo morali vstati. Zopet Nemci! Zopet v ranem jutru! Peklenski ples se je v resnici spet začel. V trenutku smo bili na nogah, pripravljeni, da se spopademo z vsakim, ki nam ne da spati. Hoteli smo čimprej končati, da se potem vrnemo k tako potrebnemu počitku. Patrulja, iz katere so Švabi ubili vodnika Franceta in ranili mitraljezca, se je počasi, ko- rak za korakom umikala proti našim položajem. Junaško so zadrževali Nemce, da bi se bataljon bolje pripravil za nadvse prisrčen sprejem neljubih gostov. Bliskovito smo napadli z vsem orožjem in sovražnika presenetili, da se je začel umikati na boljše položaje. Ze pri prvem naletu smo maščevali padlega Franceta. Trije so obležali na cesti. »Dobro za začetek«, se je pošalil vedno smejoči se Zvan, mlad fant, doma nekje z Bleda. Za drevesom sem našel Tičkota, ki je pravkar dajal kurirjem povelja in navodila za drugi in tretji bataljon. Veselo rni je pomahal. Prav po fantovsko je bil razpoložen, ko mi je razlagal načrt za zmago. Vsa skrivnost strategije in taktike je bila v tem, da se z bataljonom počasi umaknemo nazaj po dolini do Sla-parske vasi, tu naj bi ena četa zavila na pobočje Kukovnice, drugi dve pa bi zadržali čelo Švabov, ki smo jih cenili na štiri sto. V tem času naj bi drugi bataljon zasedel desno . pobočje, tretji bataljon pa naj bi udaril v hrbet. Načrta ni ustvaril kak izreden genij in vendar ni mogel biti bolj mojstrsko zamišljen. Nemci so pravkar navalili, ko smo pričeli s splošnim umikom. Kako radi so nam sledili in šli v pripravljeno past. Streljanje se ni še prav nič poleglo, ko so se vrnili kurirji po opravljeni nalogi. V redu smo se umikali proti pripravljenim položajem. Bitka se še niti dobro začela ni, ko so bile stvari že odločene in nemški vrat že v zanki. našel katerega, ki je hitro čistil puško in po- Po načrtu smo razdelili bataljon in s prvo četo sem zavil skozi sadovnjak na pobočje Kukovnice. Previdno smo se odcepili, toda že so nas opazili. Z vsem orožjem so udarili za nami. Merili so previsoko in ko smo stali pod vrsto dreves, s katerih se je osulo preostalo listje in polomljene vejice, se mi je zdelo, kakor če bi majhen porednež otresal drevo. Bilo nam je le v pouk. Po trebuhu smo se priplazili na rob, zavzeli položaje in čakali. ( Švabi so postali malo previdnejši in ko so se odločili za bočni zaščitnici, je bilo Že prepozno. Kokrški odred je enotno navalil z vseh strani in sipal smrt, potrtost in zmedo med sovražnika. Bilo je čudovito na pogled. Z vseh strani so drveli partizani s puškami in .mitraljez v rokah med presenečene Nemce in njihove lakaje belčke. Tu se je slišalo drdranje avtomatske puške, tam spet težke, enakomerne udarce 50 kaleberske strojnice, ki je sejala smrt. Morala sovražnika, ki je bila zjutraj še na tako visoki stopnji, je začela upadati. Pričeli so bežati nazaj, toda tam je bil že tretji bataljon. Kjer so se pokazali, povsod partizani! V jurišu smo drveli za njimi in jih lovili kot zajce, pustili ujete ranjencem, da so jih stražili in hiteli naprej. 'Za vsakim grmom si tem trdil, da še ni oddal strela na partizane. Naj bi jim verjel? Kje pa! Ostanek nadutih Fricev se je zabil v kmečko hišo v zgornjem Lomu. Tu so hoteli počakati pomoči. Toda uspel juriš bombažev je tudi tu napravil konec. Borba za Lom je bila končana. Ko smo šteli ujetnike in poizkušali zaplenjeno orožje, mi je pogled obstal na trudnih obrazih borcev. Kaj vse so doživeli v teh zadnjih štirindvajsetih urah. Toda vse so junaško prestali. Čakala nas je že mučna naloga: pokop šestih padlih junakov. Kako nenadoma le gasnilo življenje zlatih ljudi, naših dragih tovarišev, ki so bili še danes med nami. V grlu nas je davila bolečina in srce s nam je krčilo od žalosti. Kako je vendar to mogoče? Z grozo smo se sklanjali nad mrtvimi heroji, ki so da- rovali svoja življenja domovini. Nikdar jih ne bomo pozabili!« 9 Stresla se je Kovorska postojanka O napadu na belogardistično postojanko KO' vor pri Tržiču v noči od 2. na 3. decembra še t& bilo nič napisanega in vendar je bila to prv^ akcija Kokrškega odreda, v kateri sta sodelova' la dva bataljona v napadu na utrjeno postojan' ko. Komandant odreda kapetan Stane je takra4 zapisal v glasilu Kokrškega odreda: »Ko so si partizanski komandanti in koman' dirji ogledovali sovražnikov položaj, so bili za' dovoljni. Stali so proti vojski, katere moč, opre' mo in moralo so poznali.« Zaprisega novih borcev Kokrškega odreda Akcija je bila izvedena z namenom, da se m kvidira postojanka. Načrt za napad je bil izde' lan na skupni konferenci štaba odreda in št»' bov II. in III. bataljona, ki sta bila za napa0" določena (I. bataljon se še ni vrnil s Štajef skega, kamor je odšel po borbi v Lomu). Načf* je upošteval tudi to, da je uspeh akcije odvisefl predvsem od blokade vseh bližnjih postoja in komunikacij. \ Zborno mesto obeh bataljonov pred napado#J in po njem je bilo na cesti Tržič—Begunje me^ Hudim grabnom in Sv. Nežo. O 0T GORENJSKE Vzgoja naj bo skrb vse dražbe Dramska družina iz Lesc na Jesenicah bru Občni, zbor Zveze prijateljev mladine t Kranjn V Kranju je bil dne 28. fe- vedno niso jasne. Denarna sred- diskusija Minulo nedeljo popoldne so žene z Jesenic in ostalih krajev fe- vedno niso jasne. Denarna sred- diskusija o vzgoji, skrbstvu in radovljiškegao kraja polno za-arja II. občni zbor ZPM. stva se mnogokrat uporabljajo mladinski lliteraturi. sedle dvorano Mestnega gleda- ^deležba na zboru je pokazala, za manj potrebne reči. Pa tudi Več tovarišev se je dotaknilo lišča na Jesenicah, kjer je go- naavlje pripravljalo pedagoško-vzgojno ne radovljiškega okraja so za- dovini slovenske glasbe, marveč prosile Leščane, da jim uprizore tudi drugod, da je dala ena sa- omenjeno igro v počastitev ma družina kar tri operne te- mednarodnega praznika žena. noriste — soliste. To je dr Vabilu so se člani gledališke Jožefa Dermote, upokojenega Zvezo težka borba. Borba proti družine leščanske »Svobode« ra- delavca iz Krope, slabemu filmu, pustolovskemu di odzvali. Delo so zaigrali ; jač, a se ne izvaja. Tu čaka Posvetovalnico, uspešno deluje j a.i za gospodinjstvo in ročna ~ela. Aktivno dela 12 pionirskih Jožkov. Društvu je uspelo pritegniti za vodstvo krožkov tova-Fl^e, ki niso prosvetni delavci (šahovski krožek, folklorna skupna). Zelo aktiven je tudi llte-rarni krožek. Pionirski sveti obstojajo v Vseh večjih krajih kranjskega °kraja. Zal niso vsi aktivni. Na področju okraja Kranj je ^ Pionirskih odredov, ki vključujejo po večini samo šoloob-yezne otroke. Ker se vključu-jeJo učenci največkrat kar avtomatično — vsi učenci so tudi pionirji — odredi ne delajo čtivu in alkoholu pa bo uspe- igralci — diletanti z velikim šna le takrat, če bomo lahko uspehom in lahko trdimo, da je nudili mladini nekaj kvalitetne- gledališka družina iz Lesc naj- ga in privlačnega. boljša podeželska gledališka Diskusijo je zaključil zastop- družina v radovljiškem okra- nik republiške ZPM tov. Vilko ju. Igralci so svoje vloge zado- Kolar, ki je dal tehtne napotke voljivo rešili, predvsem pa bol- za bodoče delo. niška sestra, ki je podala svo- Skupščina je razrešila stari jo vlogo dovršeno in je vseka- odbor in izvolila novega. kor najboljša igralka med vse- Dokler se nam ne bo posre- mi nastopajočimi v »Svetem čilo razširiti organizacije, toliko plamenu«. Z organiziranjem Zatem je tov. Perovškova po- gasa Do vzgajanje pomanjkljivo, centralne prireditve v počasti- ne v letu 1951/2. Tov. Kalanova je zaključila z željo, da bo Zvezi prijateljev mladine v vskupnem delu z organizacijami in oblastnimi organi uspelo doseči skupni cilj — vzgojiti vsakega našega človeka v socialističnega Jugoslovana. dala referat o mladinskem tisku na podlagi ankete, ki je bila poslana vsem šolam. Anketa je pokazala /velik lazmah mladinskega tiska po vojni, pa tudi njegove pomanjkljivosti. Z izjemo Knjižnice Sinjega galeba so mladinskea knjige predrage. Vzgojitelji opažajo, da manjka k°t bi morali. Delo pionirjev Poljudno pisanih knjig iz pri- vzgojni problemi pa bodo ostali tev praznika žena, so žene rase vnaprej skrb peščic« ljudi. dovljiškega okraja svoj praznik P. D. primerno počastile. Prosvetni delavci radovljiškega okraja so zborovali rodnih znanosti. Manjka del iz življenja naših velikih mož, pisanih v pripovedni obliki. Deia za najmlajše morajo biti oprem- ^ Se odvija v krožkih, kot so: *|evski, dramatski, telovadni, ša-"°vski, sadjarski, folklorni, lite-rami ipd. Delo v krožkih teče še vedno ^ena z barvnimi ilustracijami. v Povečini neprezračenih pro- slike morajo biti čimbolj na-st°)'ih. Skoraj povsod — v me- ravne, neizmaličene. Premalo stu in na deželi i_ manjka imamo prinovednih del iz naše Igrišč, delovnih kotičkov, knjiZ- borbene preteklosti, zlasti iz dobe kmečkih uporov ali iz delavskega gibanja z stari Jugoslaviji. Referatoma je sledila živahna Minulo soboto je bilo v po- učiteljev radovljiškega okraja, čitniškem domu v Gozd Mar- Zborovanju je prisostvovalo tuljku zelo uspešno zborovanje okrog 150 članov in zastopnikov Kropa anov Društva juc. Čeprav se *je o tem že ve-Jko govorilo in pisalo, upravnim j^sanom občinskih podjetij in Kmetijskih zadrug, stvari še profesorjev in okrajnega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu je bilo spre- I Očeta Jožefa Dermoto sem jetje osnutka pravilnika o sa- našel v prostorni izbi. Ležal je moupravljanju šol in predava- na peči. Pravkar je prišel iz bol- nje prof. Stegovčeve o pedago- nice, kjer je prestal težko ope- Zenski zbor Franceta Prešer- škem društvu. Razprava je bila racijo. Hvalil je ljubljanske ki- iz Kranja ie dnt 7. marca zel° živahna, kar dokazuje, da rurge, predvsem dr. Rakovca, Prešernov zbor v Stari Loki ju, priredil koncert. V Lisabono je prišel iz Rima, kjer je tudi koncertiral. V oktobru lanskega leta je imel več koncertov v Avstraliji. Ob povratku se je ustavil v Tokiu na Japonskem, kjer je tudi pel. Bil je že trikrat v Južni Ameriki, poznajo ga tudi v Severni Ameriki in po vseh velikih evropskih mestih. Do konca letošnjega leta ima oddan že ves svoj program. Prišel bo tudi v Jugoslavijo in bo pel, tako kot lansko leto, na ljubljanskem festivalu. Na Dunaju ima Anton v 13. okraju lep dom. Včasih sem želel, da bi postal hranilnični uslužbenec in hkrati organist. Zato je šel v ljubljansko orglarsko šolo. Ko jo je končal, se je vpisal na konservatorij ter pel v opernem zboru. Na vsak način se je hotel izpopolniti še na Dunaju. Toda bile so velike materialne težave. Moja mesečna plača je znašala 900 dinarjev, oskrbnina na Dunaju pa mesečno 3.000 dinarjev. No, pa so se dobili dobri ljudje, mu preskrbeli posojilo in fant se je vpisal na dunajski konservatorij, kjer 'je bil učenec slovite pevske pedagoginje. Ze leto dni po prihodu na Dunaj je bil angažiran v dunajski državni operi. Drugi moj sin — Polde, je bil ključavničar v tovarni Plamen v Kropi. Imel je veliko veselje do učenja, ijaz pa premalo sredstev, da bi ga dal v šolo. Pa se je oprijel privatnega šolanja. Vpisal se je na kranjsko gimnazijo, kamor je hodil opravljat t. 1. obiskal nas slepe v Stari imajo vsi člani profesorskega ki ga je operiral. Poteze očeta izpite. Po delu v tovarni je ves Loki in ob tej priliki so isne in učiteljskega društva radovlji-pod vodstvom popularnega diri- škega okraja veliko voljo za do- Po Gorenjsk Sz Domžal Na pobudo »Svobode« je bil v Domžalah prvi šminkarski te- Zadnjo nedeljo popoldne je bila v domžalski Sindikalni dvorani pogostitev vseh žena iz območja domžalske občine, ki so *aj za vse igralce na območju med narodnoosvobodilno vojno domžalske občine. Tečaja se je žrtvovale kakega svojca. Prire- Meležilo precej članov dram- ditev je otvorila s kratkim na- s^ih skupin iz Domžal, Vira, govorom tov. Jožica Sircelj. Na- rS» Ihana, Trzina in Količe- vzoči so bili tudi zastopniki ZK, e^a- ZB, Mestnega ljudskega odbora, Slušatelji so pridobili osnovno Društva prijateljev mladine, sin- Ztlanje o šminkanju. S tem zna- dikata, Svobode in drugih Idruž- ^.iem bo v bodoče marsikateri benih organizacij. Govorniki so Igralec lahko samostojno šmin- navzoči*™ ženam poklicali v spo- Kal in oblikoval maske po svoji *amisli. Tečaj se bo nadaljeval. pri drugem tečaju bodo tečaj-^'ki oblikovali karakterne maske. min velike žrtve žena za osvoboditev domovine. 1 Jesenic Občni zbor Partizana, ki je JJJ Pred kratkim v gimnazijskem št~v t^gJ/J z poslopju v Domžalah, je poka 2ai> da članstvo v nekaterih di ^ciplinah prav marljivo /sodelu Ho Prirn Kako je i jeseniškim plakatiranjem? Z odločbo LOMO Jesenice dne 5. II. 1953. je bilo plakatiranje na območju mesta Jesenic poverjeno jeseniškemu turističnemu olepševai- genta Petra Liparja izvedle sega čimboljših učnih uspehov ; železo v očeh. Pripoveduje, da koncert umetnih in narodnih na posameznih šolah, kakor tu- je moral kot 12-letni otrok z pesmi. Dermote so še vedno izrazite, čas presedel pri knjigah. I/.pite Tudi on je imel dolgo vrsto let na gimnaziji je pa tako dobro di pripravljenost, sodelovati dl-ž veseljem smo pričakovali rektno ali indirektno pri pred-pričetka, ker smo bili prepri- videnih novih šolskih odborih. čani, očetom k nakovalu v vigenc. »Od štirih do ene, do osmih od treh« je teklo v vigencu delo. da'nas čaka lep užitek Tn Pričakujejo pa, da jim bo šla J Ker je Dii še šoloobvezen, in ga opravljal, da so ga profesorji postavljali za zgled rednim dijakom. To je trajalo le do šeste šole. Sedmi in osmi razred z maturo je napravil v Ljubljani, kjer je hkrati na konserva- res, ob zvokih dovršenega zbo- ljudska oblast vsaj toliko na j 0£e ni pošiljal v šolo, je sledila toriju študiral solo petje. Tudi roko, da bo tistim profesorjem | kazen; dvanajst, tudi štiri in njega je vleklo na Dunaj^Kma-in učiteljem, ki še vedno sta- | dvajset ur zapora je njegov oče lu je bil nastavljen kot tenorist nujejo po raznih šolskih kabi- j prebil od sobote na nedeljo v netih ali pa se dnevno vozijo' Radovljici. Marsikaj mi je v šole, oskrbela potrebno stano- j povedal iz svoje miadosti. Se vanje. Konferenca je vsekakor i veda se je razg0vor največ su ra, ob njegovi čisti ubranosti !n dinamiki smo biil prijetno iznenađeni. Vsled ljubeznivosti pevk, kakor tudi pevovodje Petra Liparja, je nastalo že med sporedom, zlasti pa po koncertu, tako prijetno in domače razpoloženje, da je skopo odmerjeni čas vse prehitro potekel. Tudi mi slepi smo se jim za (tako Izkazano požrtvovalnost hoteli prav skromno oddolžiti, toda zaradi pomanj- lepo uspela. Iz Kamnika prosvetno kal okoli njegove številne družine, v kateri so štiri hčere in trije sinovi. Predvsem sva govorila o sinovih: Antonu, prvaku dunajske državne opere in poldu, tenoristu dunajske Volks- Delavsko prosvetno društvo »Solidarnost« v Kamniku ima z uprizoritvijo Nušičeve komedi-kanja časa in še nekaterih dru- je »Gospa ministrica« nenavad- ! opere; in Gašperju, tenoristu gih ovir je bilo to '-»olj te/ko no smolo. Igra bi morala priti ljubljanske opere. Ko je govo-izvedljivo. na 0der že v novembru, pa je ril o svojih treh fantih, je vidno Ze željo, da nas obiščejo, in z nosilka glavne vloge zbolela, vabili pevk, naj tudi mi še pri- oni dan pa si je tik pred upri-demo v Kranj, smo se drug od zoritvijo na poledeneli cesti zlo-drugega prav prisrčno poslovili, mila nogo. Zdaj bo v naslovni Njihova pesem pa je še in še vlogi gostovala članica SNG g. zvenela v naših ušosih. Nablocka. v Volksoperi, ki je druga naj-še boljša na Dunaju. Nekaj let je tudi pel v operi v Bielu v Švici, sedaj pa je zopet v dunajski Volksoperi. Gašperja, tretjega sina, sem na vsak način nameraval obdržati doma. Zaposlen je bil kot strojni tehnik v kroparski to- pevcu svetovnega slovesa; Leo- varni. Pa ga je vleklo v Ljub- zaživel, stopil je s peči in prižgal cigareto. Takole je pripovedoval. »Anton mi je pravkar pisal iz Lisabone. Tamkaj je s svojo ženo, ki ga spremlja na klavir- Ijano, kjer je bil delovodja pri neki tvrdki, obenem pa je na glasbeni akademiji šolal svoj glas. Sedaj nastopa kot solist v ljubljanski operi. Prav danes pa sem bral v »Borbi«, da odpotuje s slovenskim oktetom na Nizozemsko.« ( Tako je pripovedoval oče Der-mota o svojih treh sinovih. v drugih pa zopet ne pride nemu druStvu. s tem odlokom pravega razmaha. Predvsem Jf bilo odpravljeno iepijenje S amoupravljanje zahteva visoko etične ljudi, s širokim obzorjem, velikim so- ^imanjkuje vaditeljev. Največ- }~ kov DO z doviholotovih n« • , • UU'UIJC"V vcli.*im au 3o aktivnost ipi noWila košar lepa*ov po zia°vin, plotovih in cialmm smislom, ki znajo svoje L ■ T T vseh m°g°čih Prostorih. S po- osebne koristi podrejati splošna sekcija. V njej je zajeta stavitvijo enotnih reklamnih ta- nim koristim, skratka, zahteva Predvsem delavska in kmečka bel je Turistično olepševalno ljudi z visoko kulturo. Važno *uladina, kar je vsekakor * J^seljiv pojav. V novo upravo 111 vaditeljski zbor so na občnem Politična in kulturna vzgoja vajencev raz- društvo v veliki meri pripomo- je tedaj) da vključimo v kul- Jboru Partizana pritegnili k de lu jjen lep uspeh telovadbi in osta um panogam b0 kjer bo poklicno zaposlen. Zato bili zelo )različni. Iz njih je raz-glo lepšemu licu Jesenic. [turno in politično dejavnost mu je potrebna čim večja kul- vidno, kakšne gledališke pred- S plakatiranjem pa kljub temufvsakega nagega človeka in, da turna vzgoja. stave obiskujejo vajenci. Naj- ni vse v redu. Oseba, ki ji Je "nudimo kulturno in politično Naj sedaj na kratko anali- več vajencev se je odločilo za vaditelje. S tem je zagotov- to poverjeno, svojo dolžnost večjjvzg0j0 tudj našim vajencem, ki ziratn0 stopnjo kulturne ravni Cankarjeve »Hlapce« (17 od 89 ali manj površno opravlja. Le-f k^ s0 se z dnem ko so sklenili naših vajencev, ki smo jo ugo- učencev), nato sledi »Krog s pake nalepi dostikrat tik pred j deiovno pogodbo, vključili t prireditvami. Dogaja se tudi,\produkcijo in njen proces. Ako hočemo tega pubertet-nika politično in kulturno usmerjati, nam mora biti jasno, s katerimi in kolikšnimi vrednostmi je posamezni vajenec že obogaten, kakšna je njegova inteligenčna stopnja, na katero naj se nasloni in na njej gradi nadaljnjo kulturno in politično vzgojo. Saj imamo vajence z najrazličnejših delovnih področij, iz raznih krajev, vasi in mest in različnih šol. Na njegov razvoj pa brezdvomno vpliva tudi življenjski okoliš z vsemi pozitivnimi in negativnimi vrednotami. Važni činitelji pri veli v nemškem izseljeništvu. vzgoji našega učenca so še: da čez aktualne lepake nalepi I nove in jih po prireditvah ne I odstranuje z reklamnih tabel. Ker plačujejo organijacije in društva Turističnemu olepševalnemu društvu za vsak nalepljeni lepak okrog 10 din, so nji-'Jmovo delovanje, ker je nasta- hove zahteve po pravočamem o občutno mrtvilo. Znova bo piakatiranju upravičene. «acel delovati orkester, dramska Sekcija bo nadaljevala z vajami £a Nušičevega »Pokojnika« in ^-ankarjevo »Pohujšanje v dolini Upravni odbor Kulturno-de-'avskega društva »Svoboda« v Domžalah je pred kratkim sklici vse člane, ki delujejo v po-8ameznih sekcijah, da se pogo-v°rijo, kako ponovno poživiti Jeseniški izseljenci bod« organizirali potovanje v Zapadno entflorijanski«, pevski zbor pa Nemčijo konec meseca marca nastopil ^v°^0Jnlm»k^nCert0m V Ra" cev se vsako leto zbere, da se iS?!1', V zacetku apnla pa V spomnijo dobe, ki so jo preži- Nekaj sto jeseniških izseljen- '°rnžalah. Tečajnice gospodinjskega te- Na sestanku, ki so ga imeli mi- dom> pr0SVetna društva, gleda-nulo nedeljo, so se odločili or- lišče) filmi) kuiturne prireditve, CaJa v Grobljah pri Domžalah ganizirati primerno spominsko knjige, razstave, predavanja, So Priredile v nedeljo okusno svečanost, ki bo 18. aprila, naikonccrti itd gospodinjsko razstavo. Razstav- dan ,ob!etnicTe .izf »tve v dorH vajenec je že poklicno usmer-Jeni predmeti so bili dobro pri- »Svobode«. Poleg te spominske ^ q t Pravlipni in lpnn r-T7wr-5?oni /"o prireditve pa so na sestanku iJ . . „ '. »vijem in lepo la/visteni. Le- *" * {opravka s splošno vzgojo vaien ^av je gospodinjski tečaj v ^t*1111, JP'S?-1?* |cSr« rfirtl /vaJeiid^defatfUli, pobijah začel z delom šele potovanje^v Zapadno Nemčijo in sta]no 2asiedovali -diforenciacilo ?red kratkim, so gojenke prido- obiskati bivša taborišča, kakor1 tudi grobove onih. ki so preml- precej praktičnega in teo-^Učnega znanja. Razstavo je ^biskalo okoli 1000 ljudi. Popol-so tečajnice v Zadružnem Že^11 Priredile proslavo Dneva Ur?13' -Program je bil pester in eleženci so ga z zadovoljim sprejeli. Vajenec pri praktičnem delu vajencev — pubertetnikov — od tovili v kranjski Vajenski šoli kredo« (11), »Miklova Zala« (7), nuli kot žrtve fašističnega nasl lja. ostalih. V vajencu je treba pri na osnovi ankete. To anketo »Planinska roža« (5), men«, »Rokovnjači«, »Tam na gorah«, »Razvalina življenja«, »Veriga«, »Romeo in Julija«, »Visoška kronika«, »Naša krt«, »Vrnitev«, »Lepa Vida«, »Mlinarjev Janez«, »Biserna reka«, »Tugomer« pa se je odločil samo po 1 učenec. Da se je odločilo največ učencev za kvalitetne predstave, je zasluga kulturne vzgoje na kranjski Vajenski šoli, ki sistematično uvaja vajence za umevanje gledaliških del s tem, da ima celotna šola svoj abonma v poklicnem gledališču mesta Kranja, kjer se pri vsaki gledališki predstavi razloži vsebina dra-matskega dela in opiše tudi avtorja Drugo vprašanje: Kateri film mi je dosedaj najbolj ugajal? Največ glasov je dobil film «En dan življenja« (24), nato sledi »Kapitan Horatio« (7), »Vesna« (7), »Plesala je samo eno poletje« (5), »Zlomljena puščica« (3), Ivanhoe (3), »Sinja laguna (2), »Ali Baba« (2), »Ples na vodi« »2), »Noro srce« (2), »Ne poj mi žalostnih pesmi« (2), »Pavla« (2), ostali filmi po številu 23, so dobili po en gas. Celoten seznam filmov dokazuje, da obiskujejo vajenci zelo veliko filmov, ki zanje niso primerni in ki negativno vplivajo na njihovo kulturno vzgojo. To dokazujejo tudi odgovori na dodatno vprašanje, kakšnih filmov si želim, v katerih učenci po večini navajajo, da si že-»Desetl l1^0 ljubezenskih filmov s tra- njegovi poklicni vzgoji poleg smo izvedli na ta način, da smo brat« (5), »Odločitev« (5), »Ha- vsega Irazviti posebej njegove dali vajencem vprašanja, na ka- san Aginica« <4), »Krajnski ko- moralne sile, razviti v njem tera so svobodno in anonimno medijanti« (4), »Veronika Dese- družbeno zavest ter ga čimprej odgovorili. niška« (2), »Celjski grofje« (2), Kajuhovci bodo gostovali v J tudi kulturno usmerjati, da bo Prvo vprašanje: (Katera gle- (Draga Ruth (2), »Divji lovec« Kamniku v veliki dvorani pro-^sposoben in požrtvovalen član dališka predstava (igra) mi je (2), za ostale predstave »Štu- svetnega doma z vesel© igro »delovnega občestva pri samo- bila do sedaj najbolj vešč? dentje smo«, »Revček Andrej- »Dež in vihar«. - lupravljanju podjetij in ustanov, Odgovori na to vprašanje so ček«, »Zupanova Micka«, »Do- gično vsebino, zopet drugim so všeč kovbojski, pustolovski, komični in kriminalni filmi z napeto vsebino, zopet drugi bi radi glasbo, le nekateri odgovarjajo, da radi gledajo zgodovinske filme. (Dalje prihodnjič) 0las gorenjsk f Za kredit so prosili Od kozarca do rešilne postaje Malomarno gospodarjenje, vsepovsod primanjkljaji, pijančevanje, nato pa prošnja za kredit 4. marca leto* ob 11. uri ponoči. V rezilni postaji zabrni te-lefon. Na svojem zadnjem zasedanju je okrajni ljudski odbor v zasedanju prebrali vsem odbor- Halo . . . Tukaj S. H. Pro- Kadovljici med drugim obravnaval tudi prošnje za kredite, ki nikom. No, tamkaj pa so ljudje. sim za nitro pomoč. Moj mož so «e začeli, seveda, »zgražati«. — Napil se je »revež«, sedaj ga pa se k zdravniku nočejo peljati. Ko da bi bil zdravnik za to, Umetno osemenjevanje Ze dolgo časa pričakovan* osemenjevanje krav bomo pri' čeli v ponedeljek, dne 15. marca. Prosimo vse živinorejce, d» upoštevajo razpored, ki ga danes na tem mestu objavljamo- so jih poslala številna podjetja. Najštevilncje so bila zastopana ki se ne dajo zapeljati od lepih }e ves krvav in iT nezavesti. Bil da ,zdravi« pijance in rešilna Zaradf kraTkomodmerjeJneKal Č»' gostinska podjetja, ki, kot izgleda, ne morejo na zeleno vejo. besedi. »Kredita ne dobijo! Nič je napaden • • • postaja za to, da jih razvaža do v., „» „ «_•.«„ n4 x,„i.„j ____x„„: j„ k:,„ ^_ J:„ »x-______u: *i—»____*_ C, «i . Rešilni avto t. dežurnim ____ ,' ** i_____ sd ne bomo nikjer cakah n» Nekaj prošenj je bilo res takih, da jim kreditov res ni mo goče odreči, posebno zato, ker je v radovljiškem okraju turi zrnu treba posvetiti vso pozornost. jim ne bi škodovalo, če bi šli v šolo za preganjanje gospodarskega kriminala, kjer bi se na-_ ' * učili gospodariti z družbeno last- Posebne vrste pa je bila pros- zaposlene preveč delovne sile in nino«, tako so sklenili okrajni nja za kredit, ki jo je poslalo nujna posledica je bila, da za- odborniki z njimi pa se je stri-gostinsko podjetje »Triglav« iz bredejo v dolgove. Kdo naj jih* njal tudi 'zbor proizvajalcev. Mojstrane. Kako, da so si pri- reši? Nekaj so slišali, da okraj Tako gostinsko podjetje »Tri-voščili tako šalo, je težko ra- daje kredite in so si mislili: po- giav« v Mojstrani ne bo dobilo Rešilni avto z dežurnim ŠHravnlkn« mu dalem oči. Kmalu je bit pri reki, vendar vanjo ni smel, ker bi postal žrtev krokodilov. Kri mu je lila z obraza, srce mu je razbijalo kot nakovalo in ognjena obrambna črta )je biia nekje zelo zelo daleč. Ne bo vzdržal. Izčrpan se je zapletel v veje in padel. Mravlje so ga popolnoma pokrile. ( Ni mogel več vstati. S skrajnim naporom svoje volje je odprl oči in videl, da je ognjena prepreka tik pred njim. Z zadnjimi atomi sile, se je v »mravljinčasti obleki pognal preko in nezavesten obležal. Ko se je prebudil, jo opazil, da so njegove rok- uj noge na večih mestih do kosti oglodane. S trpkim nasmehom je dejal: »Rekel sem vam, da se bom vrnil«. Ranč je bil rešen. $'dm\f ki pridejo... SKRIVNOST JEZERA OBSOJENCEV V vasi so ostale s?me ženske. Njihovi možje so šli iskat zlato. Med tem so v vas pridrveli neznani moški — pobegli kaznjenci. Ženske so kaznjence pričakale z orožjem v roki. Najstarejša ženska pa se je le toliko omehčala, da jim je dala pre-nošišče v zapuščenih hlevih. To so kaznjenci izkoristili. Okradli so vaščanke. Ko so se možje vrnili, se je med njimi in pobeglimi kaznjenci vnela bitka, v kateri so bili vsi kaznjenci pobiti. Samo dva sta ostala pri življenju in sta z ukradenim denarjem pobegnila. Vendar je Bilo je preteklo pomlad. Son-ce je zahajalo in osvetljevalo °stanke snega, ko sva stopala s stricem lovcem na Dajnarsko Planino. Kmalu sva prispela v ^očo in prenočila. Zgodaj zjutraj me je zbudil stric iz trdnega sna. Nerad sem zapustil to-Plo posteljo in ura je bila komaj dve, ko sva šla čakat divjega Petelina. Bilo je jasno in mrzio ptro. Ustavila sva se med redkimi smrekami in starimi bori. Polgo sva čakala. Naposled se •1° med vejami pojavila temna senca. Bil je petelin. Sedel je ^a star krivenčast bor in jaz Sern ga z velikim občudovanjem °Pazoval. Lepi vitez se je oprezno razgledal na 'vse strani in, *er ni bilo nič sumljivega, je 2aklepal; sprva počasi in previdno, potem pa vedno hitreje, "»trie se je pripravil na zalezovanje. Vsakokrat, kadar je pe-°lin zapel, se je pomaknil za *°>ak naprej. Toda, tisti dan nisva imela sreče. Jaz sem pev-Po neprevidnosti preplašil. Vl'b:!a sva se. Naslednje jutro sva poskusila je orna! znova. Hodila sva počasi in o-prezno. Končno sva obstala. Pe-celin je že sedel na veji. Glavo je imel nagnjeno naprej, peruti povešene, dvignjeni rep pa razširjen v pahljačo. Nato se.je nenadoma zganil in zapel. Tek -lep-tek te-lep se je razlegalo po tihem gozdu. Se preden je vzšlo sonce je v gozdu odjeknil strel in zamaknjeni trubadur se je poslednji-krat priklonil ter omahnil v mehko travo. Stric je stopil k njemu, utrgal borovo vejico, jo pomočil v kri in zataknil za klobuk. Po dolini se je zaslišal vesel vrisk, gozdni ptiči pa so še enkrat zapeli črnemu vitezu V slovo. H. Jauh Srečanje z volkom Bilo je dokaj mrzlo jutro, ko smo se vsi trije odpravili s smučmi proti Udnemu borštu. Opremljeni smo bili v 2 lokoma in torbico hrane. Ura je bila že precej čez poldne, ko smo se ustavili na neki jasi. Tu smo se odpočili. Med živahnim razgovorom jje čas tekel hitro naprej. Okrog petih se je Riko nekoliko oddaljil od nas. Kmalu je ves preplašen in bled prisopel in v eni sapi povedal, da je videl dva volka. Midva sva mu smeje odvrnila, naj si nikar ne domišlja, naj se raje pripravi na odhod domov. Toda Riko se nI dal pregovoriti." Splezal je na drevo in končno tudi naju spravil na bližnji hrast. Na varnem smo se pogovarjali. Kmalu nam je zmanjkalo besed. Zaslišal se je rahel šum in čez nekaj časa smo zagledali Četvero bleste-čih se v nas uprtih oči. Tedaj je Vlado z lokom pomeril na eno izmed živali. Vedel je, da nas volk ne more doseči. Tisti večer si nismo upali domov. Ostali smo vso noč budni na drevesu. Sele, ko je bil velik dan, smo zlezli v velikem strahu na tla in jo hitro pobrisali iz gozda. Marinko Cebort - Kekec je dirjal po plantaži in ciljal navodila za poostreno obrambo. Zopet so milijoni mravelj našii smrt v vodi in izgledalo je, da je napad zopet odbit. Tedaj pa je nekdo v (smrtni grozi kliknil: »Prodrli so!« In res je nekaj stotisoč mravelj na najbolj slabo zavarovanem kraju prodrlo na drugi breg. Plantaža s svojim bogatim pridelkom jo Marsikje, posebno na podeželju, je še vedno navada, da sorodniki in znanci kar trumoma obiskujejo mlado mater, takoj po porodu. In če je le možno, se ti gostje njej in otroku čimbolj približajo. Ko se sklanjajo nad navorojenčkom, govorijo na dolgo in široko, pri tem pa dihajo in kašljajo vanj. Taki radovedni obiskovalci !,c prav gotovo ne zavedajo, kako sta občutljiva otrok in mati, kako zaradi njihove neprevidnosti lahko hitro obolita. Ce novorojenček zboli že v prvih dnevih svojega življenja, se le težko pozdravi. Posebno občutljiv je tak otrok za kapljično infekcijo. Povzroči jo vdihani zrak, ki so ga okužili odrasli s kihanjem in kašljanjem. Važna je tudi pravilna nega novorojenčka.. Se vedno imamo prirh\re, ko nekatere žene otroka napačno povijajo. Da bi bil otrok čimbolj miren, mu omo-tajo v dolg in širok povoj vse telo. Ne zavedajo pa se, kako škodljivo je to za otrokov razvoj. Otrok se ne more gibati. Pri mirovanju se mišice ne razvijajo normalno, zato oslabijo, kar slabo vpliva na splošno počutje otroka. Tudi zibanje zanj ni preveč priporočljivo. Otrok prav tako ne sme biti pretopio pokrit, ker se potem znoji. Ce je zaradi pernate blazine onemogočeno še prvi drugega s strelom iz puške ubil. Šerif je tega ujel, vendar je ta kmalu dokazal svojo nedolžnost in se poročil z lepo Marcio ter si ustvaril družino ob ^»Jezeru obsojencev«. Premiera tega filma bo 15. marca v kinu »Storžič« v Kranju. OliK JI; pravilno izhlapevanje, potem postane koža neodporna proti gnojenju in razna vnetja se kaj hitro pojavijo na njej. Zdaj, ko imamo že dovolj strokovnih knjig in brošur o negi dojenčka, res ni več potrebno, da delajo naše žene take napake. Spomladanski plašč za mlada dekleta J AV EZ — O G L. A 3 I Radio-Uubljana Prešernovo gledališče Kranj Torek, 16. marca ob 13.30 uri Skufca: »Trnuljčica« zaključna predstava za šolo Duplje. Četrtek, 18. marca ob Iti. uri Skufca: »Trnuljčica.« — .izven. Nedelja, 21. marca ob 16. uri Skufca: »Trnuljčica« izven in za podeželje. LOMO Škofja Loka razpisuje za 18, marca 1.1. i JAVNO DRAŽBO za prodajo sledečih hiš iz splošnega ljudskega premoženja: 1. Hiša Spodnji trg 3 — eno-nadsiropna, dvostanovanj dca, izklicna cena din 380.000.- . 2. Hiša Spodnji trg 31 — eno-nadstropna, enostanovanjska s poslovnim prostorom, izklicna cena din 1,712.000.—. 3. Hiša Partizanska c. 33 — pritlična z mansardo, enosta-novanjska, lesena, izklicna cena din 683.000.—. 4. Hiša v Gorenji vasi 3 — pritlična, enostanov., podklete-na (bivša gostilniška stavba), izklicna cena din 990.000.-—. 5. Hiša na Suhi št. 40 — pritlična, enostanovanj. kmečka hiša. izklicna cena din 305.000.—. 6. Hiša Cankarjev trg 2 — eno-nadstropna, dvostanov., izklicna cena din 498.000.—. Dražba bo v zgradbi LOMO S kol'j a Loka — v pritličju — lokal »Rdeči kotiček«. Prične se ob 8. uri zjutraj. Ponudniki morajo položiti pred pričetkom dražbe varščino v višini 1Q% izklicne cene. Javna dražba Ljudski odbor mestne občine Tržič razpisuje v smislu čl. 3 Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLR.T štev. 17-101/53) in Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš ,iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLR.T štev. 31-264/53) in Odloka LOMO Tržič o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na javni dražbi (Ur. 1. LRS štev. 43-500/53) javno dražbo stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja in sicer: 1. Tržič, Pot na Zali rovt št. 1, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 95.500.—. 2. Tržič, Ljubeljska cesta štev. 69, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 774.224.—. RAZGLAS V smislu člena 10, Tcmelirc uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLFJ, štev. 78-625/49) in v smislu člena 16 in 205 Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 13/52) razgrinjamo v času od 8. marca do 10. aprila 1954 urbanistično zasnovo (urbanistični program) mesta Krrnja. Načrti so razgrnjeni v veži zgradbe Titov trg št. 3 (bivša škofija), pritličje, dnevno od 7. do 18. ure. Pripombe na urbanistično zasnovo se bodo sprejemale vsak dan od 7. do 14. ure v prostorih tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve, odseka za gradnje, Titov trg št. 1, soba št. 18, II. nadstropje. LJUDSKI ODP.OR MESTNE OBČINE KRANJ V smislu odredbe" ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti steklini (Ur. 1. LRS št. 13-47) in na uodlagi 13. točke Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin izdajam ODREDBO o obveznem cepljenju psov proti steklini. Na območju mestne občine Kranj bo cepljenje psov: 16. marca 1954 ob 14. uri na Mestni klavnici, 17. marca 1954 ob 14. uri pri Navčku v Stražišču, 18. marca 1954 ob 10. uri za zamudnike na Mest. klavnici. Cepljeni morajo biti vsi psi stari nad 6 mesecev. V smislu 5. člena zgoraj cit. odredbe bo kaznovan, kdor ne bi pripeljal psa k cepljenju, z denarno kaznijo 1.000.— din. Vsi necepljeni psi bodo pokorčani. Stroški cepljenja znašajo 80 din za psa, za pasjo markico pa 40 din. Ljudski odbor mestne občine bo pobiral na licu mesta takso za pse na podlagi Odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka (Ur. list LRS, št. 7/54) od 25. februarja 1954, ki znaša letno: 1. za psa čuvaja 200 din; 2. za lovskega psa, katerih lastniki so .lovci, 500 din; 3. za luksuznega psa 2.000 din; 4. za vsakega psa z rodovnikom 500 din. Predsednik Ljudskega odbora mestne občine Kranj Vinko Hafner, 1. r. 3. Tržič, Pot na pilarno št. 14, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 792.000..—. 4. Tržič, Ljubeljska cesta št. 2, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,176.000.—. 5. Tržič, Cerkvena ulica št. 28, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,124.200.—. 6. Tržič, Glavni trg št. 3, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,360.000.—. 7. Tržič, Usnjarska cesta št. 11, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,162.000.—. 8. Tržič, Ljubeljska cesta št. 34, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 964.000.—. 9. Tržič, Glavni trg št. 2, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,764.000.—. 10. Kovor štev. 62, dvostanov. hiša, izklicna cena 1,521.000 din. 11. Kovor št. 69, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 423.600.—. I 12. Bistrica št. 10, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 99.127.—. 13. Bistrica št. 70, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 2,413.720.—. 14. Retnje št. 31, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 583.720.—. 15. Križe štev. 8, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 59.620.—. 16. Pristava št. 10, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 2,013.200.—. 17. Sv. Ana št. 54, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 98.362.—. 18. Sv. Ana št. 66, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 73.850.—. >, 19. Lom štev. 92, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 148.000.—. 20. Sebenje št. 18, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,883.200.—. Pred začetkom javne dražbe mora kupec položiti varščino v višini 15% izklicne cene, katera se sme uporabiti za popolnitev poslednjega obroka kupnine. V petnajstih dneh po podpisu kupne pogodbe mora kupec položiti četrtino kupnine, preostali del pa v dveh enakih obrokih v dveh mesecih po podpisu kupoprodajne pogodbe. OBVESTILO Obveščamo vse člane bivše sindikalne podružnice privatnih obrtnikov Jesenice, da se zgla-sijo v roku 1 meseca po objavi v tem listu na odboru Krajevnega odbora sindikata obrtnih delavcev Jesenice (pisarna mestne pekarne), Gosposvetska c. št. 47, v svrho vpisa v nove podružnice. Krajevni odbor sindikata obrtnih delavcev - Jesenice Gosposvetska c. 47 RAZGLAS Uprava za ceste LRS, tehnična sekcija Ljubljana, Cestno nadzorstvo Kranj, razpisuje za dne 19. marca 1954 licitacijo za razvoz gramoza, za področje Cestnega nadzorstva Kranj v letu 1954. Licitacija se bo vršila za sledeče cestne proge: 1. Cesta 11/314 Jeprca—Moste. 2. Cesta 11/319 Kranj—Jezersko. 3. Cesta H/321 Naklo—Ljubelj. 4. Cesta 11/322 Primskovo—Kamnik. Licitacija se bo vršila v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Pričetek licitacije ob 8. uri. Razdelitev cestnih prog na posamezne licitacijske odseke ter količine razvozov bodo objavljene pred licitacijo. OBJAVA Planinsko društvo Kranj ima v sredo, dne 17. marca 1954 ob 19. uri v gornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju svoj redni letni občni zbor. Poleg rednih točk dnevnega reda se bo razpravljalo tudi o proslavi 55-letnice obstoja društva, vsled česar so posebno še vabljeni najstarejši člani društva. Pričakujemo veliko udeležbo. Poročila poslušajte ob 5.35, 6.oo, 7.oo, 13.oo, 17.oo, 19.oo, 22.00. V nedeljo, 14. marca: 10.30 reportaža s smučarskih poletov na veliki skakalnici Iv Planici. 13.30 Pogovor s poslušalci. 14.00 Otroška predstava: Pravljica »Tri jabolka« in še kaj. 14.30 Narodne pesmi za ples in razvedrilo. 15.45 Radijska igra — Ivan Trčan: Vse in prazen nič (ponovitev). 17.00 (Družinski pogovori. 17.10 Želeli ste — poslušajte! 19.30 Ch. W. Gluck: Itige-nija na Tavridi, opera (Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča). ,22.15 r- 23.00 Zabavna in plesna glasba. * V ponedeljek, 15. marca: 7.20 za gospodinje. 12.20 Nekaj za lovce. .13.45 Igra trio Darko Škoberne. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Priljubljene popevke. '7.45 Zunanjepolitični feljton. 18.30 Zdrav- Kino Kino »Storžič«, Kranj: od 9. do 14. marca amer. kovbojski film »Samotna zvezda«. Predstave dnevno ob 16., 18. in 20. uri. Od 15. do 18. marca amer. film »Skrivnost jezera obsojencev«. Ava Gardner in Clark Gable v amer. filmu »Samotna zvezda« Kino »Zadružnik«, Primskovo: 13. in 14. marca ameriški film »Andy Hardy je zaljubljen«. — Predstave v soboto ob 19. uri, v (nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Svoboda«, Stražišce: 13. in 14. marca amer. film »Smrt trgovskega potnika«. Predstave v soboto ob 17. in 19. uri, v nedeljo ob J.5., 17. in 19. uri. Kino »Triglav«, Cerklje: 13. in 14. marca amer. barvni film »Bagdadski tatic«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Radio«, Jesenice: od 11. do 13. marca franc. komedija »Gospod Hulot na počitnicah«; od 14. do 17. marca amer. barvni film »Ljubimca New Orleansa«; od 18. do 20. italijanska filmska komedija »Vrag vzemi Slovo«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldne je matineja ob 10. uri; cena za odrasle 20 din - za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedane. Kino »Plavž«, Jesenice: od 12. do 15. marca amer. kriminalna drama »Trinajsto pismo«. Od 16. do 18. marca indij, film »Aand-hiyan« (Neurje). Predstave vsak dan ob 18. uri, v sredah in sobotah ob 18. in 20. uri, v nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle din 20, za otroke din 10. Opozarjamo obiskovalce, da ne (pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedano. Kino Kor. Bela - Javornik: od 12. do 14. marca amer. zabavni film '»Naš Vili je junak«. Predstave v petek in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 18. in 20. uri. Cena za mladinske predstave za odrasle 20 din, za mladino 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k ,večernim predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedane. stveni nasveti. 29 JO Radijs univerza — :Dr. Ivo Segula Družina in student. 20.15 Sirn fonični koncert Radip i'rjubJj na. 22.15 — J»3.0Q V plesne« ritmu. V torek, \C. marca: 7.20 5 gospodinje. 12.20 Nasveti za do 13.45 Za pionirje. 15SO *olsk ura za višjo stopnjo. — pro Alfonz Gspan: Srečko Kosov (Ob 50-letnici rojstva). J2 00 minut z veselimi godci. 12 Kmetijski nasveti. 1°. INiovi filmi. 13.55 Melodije za prijetno razvedrilo. 15.30 Marijan Kozi na: Suita iz filma ;>Na svoj zemlji«. 17.19 Pijan spored s: venskih narodnih pesmi. 10 00 Tedenski-notr an; »politični pregled. V sredo, 17. uia-tvi: 7 ?0 Za gospodinje. 12.20 Nasveti za dom. 13.45 Za pionirje. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Zdaj pa vas bodo razveselili Fantje na vasi, Avgust Stank in Branka Strgar. 18.00 Melodije iz baletov. 18.40 Koncert violinista Alija Dermelja. 20.00 Radijska igra — Vercors: Politična laž -ponovitev. 22.35 — 23.00 »Moderni plesni orkestri«. V četrtek, 18. marca: 7.20 Za gospodinje. 12.15 Cicibanom —-dober dan! 13.45 Iz znanosti in tehnike. 13.55 Pisan spored domačih pesmi. Sodelujejo: Vaški kvintet. Rezika in Sonja, harmonika Slavko Ovsenik in Akademski vokalni sekstet. 16.15 Popoldanski koncert. 17.10 Melodije iz raznih dežel. 18.30 Družinski pogovori. 20.00 Kulturni pregled. 20.15 Igrajo veliki plesni orkestri. V petek, 19. marca: 7.20 Za gospodinje. 12.30 Opoldanski koncert. 13.45 Za pionirje. 15.30 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celje. 15.50 Modni kotiček. 16. Želeli ste — poslušajte. 17.50 Domače aktualnosti. 18.00 Južno-ameri-ške ritme Ernesta Lesnone igrata orkestra iStanley Black in Morton Gould. 18.40 Igra kitarski trio Kranj c. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.20 Naši ansambli v plesnem ritmu. MALI OGLASI Fotoaparat Leica 1:3,5 F = 50 mm — proda Lap, Lesce 104. Iščem pridno in pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu; nudim hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. Prodajalca-ko s strokovno izobrazbo sprejme Kombinat »Borovo«, prodajalna Jesenice. Žaljive besede zoper Drago Režun, Kranj preklicuje Eliza Kunst. Delovodja z večletno prakso v poljedelstvu takoj sprejme Kmetijsko posestvo Mavčiče pri Kranju. Oddam opremljeno sobo ženski osebi za protiusluge. Informacije Pepca Usar, Kranj, Tavčarjeva 17. Izgubljena ura, (Werh), brez podloge, od Glavnega trga do Planine. - Poštenega najditelja prosim, da jo vrne pri vratarju »Iskre« proti nagradi. Konja, dvoletnega dirkača od rodovniške kobile »Lipicanke« -proda Pavel Šolar, Brezje. Takoj sprejmemo v službo 2 kmet. tehnika ali absolventa nižje kmet. šole, enega za poljedelstvo, drugega za živinorejo. Prošnjo z življenjepisom, navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja pošljite na Kmetijsko zadrugo Komenda. Prodam malo rabljeno sobno in kuhinjsko pohištvo, kavč in šivalni stroj, zaradi selitve. Naslov v upravi lista. Za štiri mesece vzamem v najem železen štedilnik. - Plačam po dogovoru. Naslov v upravi Doma JLA Kranj. Globok otroški voziček, dobro ohranjen prodam. Soklič, Kranj, Pot na kolodvor 3. Ariel Kassak: 24 — Nimam časa za tvoje sestanke. — Prepričan sem, da boš za ta sestanek imel čas. Računam na tvoje sodelovanje. Sestanek bo v sobi, kjer je bila ustreljena Aha Potter. — Kaj, v hotelu? Ganljiva scena s Končnim neuspehom? — Očka, računaj na obe sobi. 1724 in 1726! — Naj bo, pridem! Toda pazi! Če bi tudi danes tvoj poizkus ne uspel, ne bom več mogel preprečiti, da pride Lilian pred -sodnike, niti ne, da zaprejo Harrvja. — Torej ob pol dvanajstih! XXII. — Stari je nasajen, je zašepetal poročnik Park Bertu na uho, ko je stari King v družbi okrajnega sodnika Jack-sona stopil v hotelsko sobo št. 1726, v kateri je bil izvršen zločin. Povabljene priče so vstopale druga za drugo. — Kako še počutite Lilian? jo je vprašal Bert nežno. — Zelo slabo, hvala! — Imela je temne kolobarje pod očmi in bila je smrtno bleda. — Kje je Harry? — Odšel je, ker ima nek zelo važen opravek. Upam, da se bo kmalu vrnil. — Naprej, naprej, kapitan Scott! In vi, gospod de Huentas, kako se počutite? Vas boli glava po sinočnji krokariji? — O, dober dan gospod notar Gassmaan! Oprostite, da ste morali spet priti! Danes je poslednjič, verujte mi. Inšpektor King je stopil odloč:o proti sinu. — Torej? — Boš že videl. Bert je raztreseno pogledal na uro. Le kje tiči Harry, da ga še ni! Potem se je prijazno nasmehnil Vsem zbranim in začel: — Včeraj je moj tovariš Bik obljubil, da bo odkril morilca v teku štirindvajse-tih ur. Tudi jaz sem se s tem strinjal. Morilec lažne Marge Bolle, oziroma prave Ane Potter — je v tej sobi. Inšpektor King in sodnik sta se hipoma ozrla v Lilian Werner. Ona je zardela in zmedena povesila 'oči. — Tista oseba bi se lahko sama prostovoljno javila, da mi ne bo treba na dolgo podajati dokazov. Bodite prepričani, da za vas ni več izhoda. — Bert se je zagledal v strop. — Ali si hočete sami sneti krinko, ali naj jo snamem jaz? Instinktivno sta pogleda inšpektorja Kinga in sodnika Jacksona preletela vse prisotne. Vsi so zadržali dih, dokler se ni med njimi sprožil plaz protestov. Bert je nadaljeval: — Še vedno upate na rešitev, toda ne bom imel usmiljenja, ker je vaše dejanje vodil samo pohlep. Tišina. — Rešitev slučaja sloni na trefi Rojstvih in -na treh dokazih. Prvo dejstvo. Že sinoči sem povedal, da je gospod de Huentas ... (v tem je nesrečni tajnik naredil obraz, kot da ga nekaj davi. Bert je počakal, da j? de Huentas debelo požrl. . .), da je de Huentas pred tremi meseci v moji pisarni pozabil nalivno pero. Tedaj se je lažno izdajal za milijonarja Jakoba Williamsa. Nalivno pero je tako značilno, da ga lahko razločimo izmed stotisočev enakih, ki jih dnevno prodajajo po vsem svetu. Vdolbinice na držalu so mogli povzročiti le človeški zobje. Čeprav bi bili zobje še tako popolni, vendar ima vsak človek drugačne. Razlike so lahko malenkostne, vendar jih lahko ugotovimo. Reža med posameznimi zobmi, dolžina, način, kako so zrasli — vidite, vse to tudi laiku lahko pomaga pri identiteti. Umetne zobe pa lahko spoznamo takoj, ker so preveč pravilni. Zato moderni dentisti že vstavljajo pacientom zobe, ki imajo majhne napake. Kriminalogija se jo vedno bavila z raznimi odtisi zob, ker so bili važen pripomoček za odkrivanje zločinov. Na nalivnem peresu so odtisi dveh ali treh zgornjih in enakega števila spodnjih zob. Toda tudi to zadostuje. Priznati moram tudi, da sem našel še nek predmet. Ravno v tej sobi, iz katere je zločinec streljal, sem pod radiatorjem našel avtomatični svinčnik, iste barve & iste izdelave. ' — Kdaj? je vzkliknil inšpektor. g GLAS GORENJSKE