TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

150 SIT

25. SEPTEMBER / KIMAVEC 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 8 (59)

SVETLOBA
SRCA
Vodnica mojih si poti.
Z jutranjim svitom
`e dan mi pri`iga{,
z luno v no~eh
tihe mi sanje razkriva{.
S son~no svetlobo
prazno mi du{o napolni.
S toplino srca
med ljudi
mi svetle odpiraj poti.
I{~em povsod,
kjer svetloba se skriva{,
ne maram teme –
ne v dnevu
in ne v ljudeh.
Svetloba srca,
v sebi ~ute~e te nosim,
ko pro`ne ponujam dlani.
Pu{~obne pre`eni mi dneve
in mra~ne osvetli ljudi.
JANKO
22.12.2000

GROZD – ZA[^ITNI ZNAK DRU[TVA
Turisti~no dru{tvo Destrnik je bilo ustanovljeno 16. maja 1981 pri
Otmarju Simoni~u in {e istega leta so 10. septembra organizirali prvi
kme~ki praznik. Pobudnik kme~kega praznika je Otmar Simoni~, ki je
bil tudi prvi predsednik dru{tva. Organizirali so ga, da bi privabili na
Destrnik ~im ve~je {tevilo ljudi in jim prikazali nekatera `e po-zabljena opravila in navade. Organizirali so povorko, v kateri je sodelovalo
17 skupin. Odziv obiskovalcev je bil v prvih letih presenetljivo velik.
Dvajset let delovanja dru{tva ocenjuje Otmar Simoni~ pozitivno. Vsem
~lanom ~estita, da delajo s tolik{nim elanom, in da so se v odlo~ilnih
trenutkih, ko so se odlo~ali za selitev prostorov, pravilno odlo~ili.
Dru{tvo je v zadnjih letih do`ivelo pravi razcvet, saj ima sodobno
opremljen turisti~ni dom, sodeluje na skoraj vseh prireditvah v ob~ini
in navzven in je dober turisti~ni predstavnik slovenjegori{kih gri~ev.
Za to pa je v veliki meri zaslu`en predsednik dru{tva Ivan Zorec, ki
mu ne zmanjka idej in elana.
Praznovanja svoje 20. letnice so se lotili zelo previdno in organizirano.
Povorka je presegla vse dosedanje, saj so v njej sodelovali va{~ani
vseh 17-ih destrni{kih vasi, ki se `e dvajset let trudijo, da nekatera dela
in opravila, ki niso ve~ vsakdanja, ne bi utonila v po-zabo. Sodelovali
so tudi ~lani nekaterih dru{tev in naklju~no se-stavljene skupine.
Upam si trditi, da so nastopajo~i za`iveli s kme~kim praznikom, saj so
dogajanje v povorki prikazali z du{o in srcem. Povorko sta pri~ela
~lana destrni{ke konjenice s praporjem in ob~insko zastavo, nakar so
zaigrali ~lani godbe na pihala. Letos so se odlo~ili povorko prikazati
na poseben na~in, in sicer tako kot potekajo opravila ~ez leto – po letnih ~asih. Pri~eli so z zimo, ki so jo predstavljali kova~ija, popravilo
klopotca, ~evljarstvo, slamoreznica, pintarstvo (sodarstvo), `ganjekuha; pomlad – `agarji, priprava drv, gradnja ko~e, perilje ob veliki
no~i, vezanje trsja v gorici, no{nja kür s trakslom; poletje – ko{nja s

Va{~ani Lo~kega Vrha sodelujejo na kmeèkem prazniku vseh 20 let

^lani ob~inskega sveta so delali za bolj{i kruh

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano
v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

Va{~ani Jir{ovc so se udele`ili povorke s 7 skupinami
konjsko vprego, kosilnica, no{enje trave, kolarstvo, kova{tvo, mlatenje p{enice (govorilo se je o mlatenju prazne slame ob~inskih svetnikov), stara gasilska pumpa, pucma{in, `rmle, lu{~enje koruze in
drugega zrnja, peka kruha, ko-njska vprega z obra~alnim plugom,

Ob~an - 25. september 2001

Pastirji Levanjc
flancanje runkla, spletanje `ingerla (15. avgust); jesen – spletanje korp,
lüka, klepanje kose, bru{enje no`ev, lü{enje koruze, tol~enje jabolk,
priprava tukle z mletjem in stiskanjem, jesenska opravila na de`eli v
Slovenskih goricah, pastirji v Pesni{ki dolini, vencerli ter terilje in
predice. V povorki, ki so jo organizirali Ivan Zorec, Franc Fridl, Marjan
Lovrec in Franc Bren~i~, je sodelovalo okrog 300 Vrben~ark in
Vrben~arov. Posebno priznanje si prislu`ijo va{~ani Lo~kega Vrha z
vodjem Rudijem Fridlom ter terilje in predice, ki sodelujejo na
kme~kem prazniku vseh 20 let. Zahvala gre tudi vodji Ireni Bauman in
va{~anom Jir{ovc, ki so se resni~no dobro organizirali, saj je nastopilo
v povorki 7 skupin. A vseeno je zadnji venec `ingerla ~ez povorko
polo`ila voditeljica Lidija [alamun, ki je svojo voditeljsko vlogo
ponovno odli~no izpeljala, saj jo je bilo pravi u`itek poslu{ati.
So~asno ste si lahko v prostorih gasilskega doma ogledali razstavo, s
katero so Danica Pernat, Janja Kogej in Franc Bren~i~ izvirno prikazali notranjost kme~ke hi{e in dvori{~e. Eksponate za razstavo so priskrbeli Franc Bren~i~, Danica Pernat in Ivanka Marini~. Postavitev razstave jim je vzela kar cel teden ~asa in priznati moramo, da so se
resni~no potrudili.
Ob svoji 20 – letnici so podelili {tevilna priznanja. Dobili so jih: PGD
Destrnik, PGD Desenci, turisti~ni podmladek JVIZ Destrnik –
Trnovska vas – Vitomarci pod vodstvom mentorice Bojane Kolenko,

ponujala sama in so jo ~lani dru{tva tudi na{li. Glede na to, da je
Destrnik v osr~ju Slovenskih goric, da je tu doma vinska trta in dobro
vino, hkrati pa je farni patron sv. Urban, se je za{~itni znak kar ponujal. Zakaj grozd? Grozd simbolizira vse navedeno, saj je plod dela pridnih rok tukaj{njih ljudi, iz njega pa prite~e mo{t oziroma vino, ki je
~lovekov spremljevalec v dobrem in slabem. Odtenki zelene in
rumene barve simbolizirajo vitalnost in
sve`ino, hkrati pa so to
tudi barve tukaj{nje
pokrajine. »
Znak je na fasado
naslikal Sre~ko Arnu{, ki
je zaslu`en tudi za lep
izgled notranjosti turisti~nega doma. S skupnimi mo~mi so za{~itni
znak
obiskovalcem
odkrili predsednik Ivan
Zorec, `upan Franc
Puk{i~ in tajnica dru{tva
Kristina Hauptman.
Kulturni program so
popestrili godba na
pihala pod vodstvom
Marjana Rusa, ljudske
pevke
turisti~nega
dru{tva, Destrni{ki oktet
Sre~ko Arnu{ pri ustvarjanju
pod vodstvom Marije
Stöger in destrni{ki folkloristi pod vodstvom Jelke P{ajd, ki so odple-

Utrinek iz razstave

Podelitev bronastega ob~inskega priznanja
sali ~indaro, mazurko in cekartanz.
Naenkrat je nekaj stra{no po~ilo, da je vsakega obiskovalca kar malo
pretreslo. Kaj pa to? Ja, zvok mo`narjev vendar. Rudi Malek je napolnil svoje tri velikane in »to so `enske zobe pokazale, ko je vrezalo« kot
pravi Jelka P{ajd v svojem ~lanku, v katerem si lahko ve~ preberete o
pokanju z mo`nari.
Dru{tvo je letos prvi~ izvedlo tudi razpis za najbolj urejene hi{e,
kmetije in poslovne objekte. Z odzivom na razpis so bili zadovoljni,
saj so prejeli 11 prijav. Komisija v sestavi Ivan Zorec, Kristina

Dru{tvo upokojencev Destrnik – Sv. Urban, Dru{tvo kmetic Destrnik,
Lovsko dru{tvo Destrnik, KORK Destrnik, Radio - Tednik Ptuj, zahvale
pa so prejeli Soboslikarstvo Sre~ko Arnu{ s. p., Umetno kova{tvo Graj,
`upan Franc Puk{i~, Vrtnarstvo Marini~ in Radio City. Priznanja in zahvale sta podelila generalni sekretar Turisti~ne zveze Slovenije Alojz
[oster in predsednik dru{tva Ivan Zorec.
@upan Franc Puk{i~ pa je predsedniku podelil bronasto ob~insko priznanje za uspe{no zastopanje dru{tva in ob~ine navzven ter velik
prispevek k turisti~nemu `ivljenju in dogajanju v ob~ini Destrnik,
hkrati pa jim je izrekel ~estitke ob jubileju.
[tevilnim ~estitkam ob jubileju se pridru`uje tudi uredni{tvo Ob~ana,
ki `eli ~lanom veliko plodnega in uspe{nega dela {e naprej.
Za dru{tvo je bilo tega dne velikega pomena tudi odkritje njihovega
za{~itnega znaka, ki ga je zasnoval Danilo Mur{ec, ki pravi: »^lani TD
Destrnik so `eleli za svoje dru{tvo za{~itni znak, ki bi simboliziral njihovo delo, hkrati pa kraj in pokrajino, kjer `ivijo in delujejo. Ob tem
naj bi bil prepoznaven tudi v {ir{em slovenskem prostoru. Ideja se je

Predstavitev znaka dru{tva

Ob~an - 25. september 2001

3

Hauptman, Katarina Puk{i~, Zdenka Golub
in Zofka Toplak iz TD Podlehnik so na
osnovi ocenjevalnih kriterijev, da se mora
hi{a ali objekt skladati z okoljem, ocenjuje
pa se tudi splo{na urejenost, vzdr`evanje in
zasaditev okolice (poudarek je bil na preprostih doma~ih ro`ah), ohranjanje kulturne
dedi{~ine, odlo~ila takole.

2. mesto: Lizika in Janko Koren, Jir{ovci 55A
3. mesto: Jo`ica in Branko Zelenko, Gomilci 8
4. mesto: Bo`a in Franc Megli~, Levanjci 2A
5. mesto: Jo`e P{ajd, Doli~ 9

Levanjci 4
za vzorno urejene poslovne objekte

Priznanje za vzorno urejene hi{e z
okolico

1. mesto: Turizem na vasi Lacko, Drstelja 21
2. mesto: Gumarsto Stajnko s. p., Drstelja 27A

1. mesto: Angela in Ivan Slukan, Zg.
Velovlek 23A

za vzorno urejene kmetije
1. mesto: kmetija Vajt-Petri~, Doli~ 15
2. mesto: kmetija Dominko-Rodo{ek,
Desenci 2
3. mesto: kmetija Marte in Franca Matja{i~,

za vzorno urejeno ustanovo
O[ Destrnik.
Nata{a @i`ek
Foto: Kosi

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

»TO JE @UPNIK ZOBE POKAZAL,
PA BABN’CE TUDI, KO JE PO^ILO! »
Streljanje oziroma pokanje z mo`narji od velikono~nega ~etrtka do
velikono~nega ponedeljka je v Jir{ovcih navada `e nekaj let. Na
velikono~no soboto se zberejo mladi in stari mo`je na hribu pri
Korenovih v Jir{ovcih in pokajo z mo`nari in `elezi. Popoldan k
va{kemu kri`u pride tudi `upnik po`egnat velikono~ne jedi in takrat je
ve~ ljudi na hribu kot pri kri`u. Pozneje se fantom in mo`em na hribu
pridru`ijo {e `enske, ki prinesejo velikono~ni »ne`egnani« `egen.
Pokanje se navadno nadaljuje pozno v popoldan.
Za `eleza si pripravijo me{anico sladkorja, `vepla in kalikarata, sredstva za ~i{~enje blaga v tovarnah. @veplo in sladkor (z veliko kalorijami)
sta za v`ig. Z napolnjenimi `elezi potem udarjajo ob kovinsko palico,
ki ob udarcu po~i. Mala `eleza, ki so jih v~asih izdelovali, so vrtali
ro~no. Plin ne sme biti pretesen, ker grozno »cukne«, vr`e iz rok.
Potrebnega je tudi zadosti zraka, da plini lahko izstopijo. ^e je `elezo
narejeno preve~ tesno, klina sploh ne vr`e ven in ti lahko zlomi roko.
Rudek pravi, da so za izdelovanje dobrega `eleza `e potrebne izku{nje,
dolgoletne izku{nje. »Na`igali smo pri ma{i, po ma{i, doma. V petek
smo tudi pokali, takrat utihnejo samo zvonovi. »
Drug na~in streljanja so mo`nari v obliki topov. V mo`nar stresejo pünfer, ~rni smodnik. Ob v`igu iz mo`nara po~i in se zakadi. Rudek strelja z mo`nari `e od dvanajstega leta. Prej je imel manj{e, danes ima
ve~je. Pravi, da so manj{e mo`nare `eleza prehitela, zato so morali
izdelati ve~je. Najmanj{i ima 35 kilogramov, drugi 82, tretji 94, najve~ji
pa kar 135 kilogramov. Najve~jega sta s sova{~anom izdelala s pomo~jo
ptujskega privatnika, ki je dal material in stroje za vrtanje. Pravzaprav
so to va{ki mo`nari, zanje pa skrbi Rudek; par dni pred veliko no~jo jih
o~isti, pregleda stanje osi, koles in vijakov. Treba jih je prebarvati,
vstaviti druge vlo`ke, ki jih uni~i pritisk. Druk uni~i tudi vijake. Pritisk
vr`e mo`nar tudi do pet metrov nazaj, uni~ijo se kolesa in osi.
Poudarek pri vsem delu je na varnosti, v ~asu pokanja nih~e ne sme
hoditi pred mo`nari. Ko se vrvi nategnejo in nalo`ijo netilke, se vsi
umaknejo in eden potegne. Potem po~i in se zakadi. Ko so bili mladi,
so si upali malce ve~, vedno pa so pazili na varnost; nikoli ni bilo
nesre~e. To je delo mo{kih, `enske poskrbijo za veseli del, za jeda~o in
pija~o.
Danes je za nakup smodnika potreben oro`ni list. Prej so streljali kar na
~rno, nekaj streliva se je po vojni {e potikalo okrog: »Po vojni je b’lo totiga vraga {e puno! » »[vercali« pa so ga tudi iz Avstrije tisti, ki so delali
zunaj in so se ob praznikih vra~ali domov. V 135 kilogramski mo`nar
gre ¾ smodnika.

4

Streljanje z `elezi, Jir{ovci
»Meni karbit ne le`i, z `elezi nimam veselja. Veseli me smodnik, to je
u`itek, ko sli{i{ pok in gredo odmevi sem in tja, pa nazaj, pa spet nazaj.
Zadnji~ so v Grajen{~aki za~eli mrcvariti pa pokati. Ker mo`nara ne
more{ nabiti v trenutku, sem vzel 20 kilogramsko vre~o, pa kisik pa
plin pa sem nafula pa tak v`gal, tu ma{, pa sem jim dal kontra! Neko~
smo prav ~akali, da smo kontra dajali. Pa tudi policija nas je preganjala,
da smo {li ko hudi~i po bregu. Kalikarat pa smo na ~rno prina{ali iz
tovarne, kjer so ga uporabljali za ~i{~enje blaga. To smo `gali s tem! To
se je na`igalo s tistim ko satan! Z biciklom sem {el v Maribor iskat
kalikarat, samo da smo pokali. Pred cerkvijo smo tudi na`igali. Eno leto
se je ma{a `e za~ela, manj{a `eleza smo si za pas potla~ili in jih prinesli v cerkev, jaz sem odprl vrata, Lujzek pa je udaril po kamnitih stopnicah. Mater, to je `upnik zobe pokazal, pa babn’ce tudi, ko je po~ilo!
Predlani smo blizu cerkve strelali. Imeli so ma{o, v trg smo spustili 94
kilogramski mo`nar. To so `enske zobe pokazale, ko je vrezalo! »
Danes streljajo z mo`nari in `elezi zato, ker so tako streljali tudi stari
o~etje. Velikono~no streljanje jim je pri{lo `e v navado, vsem
va{~anom. Vasi Gomila in Jir{ovci se veselijo velikono~nih praznikov;
ko se zberejo, sre~ajo in med seboj tekmujejo v pokanju.
Jelka P{ajd

Ob~an - 25. september 2001

POVORKA IZ VASI JIR[OVCI

Priprava na odhod
Letos naj{tevil~nej{e zastopana vas v povorki je bila vas Jir{ovci. Od
lanskega leta, ko so v povorki sodelovale 4 skupine, je bila letos leta bogatej{a {e za 3 skupine. Tako je bilo skupno predstavljenih
naslednjih 7 skupin: kova~ija s pranjem in o`emanjem umazanega
perila; pintarstvo, puc ma{ina, `rmlje, lu{~enje koruze; peka kruha in
krapcov; konjska vprega z obra~alnim plugom; mletje in stiskanje
jabolk – priprava tukle; jesenska opravila na de`eli v Slovenskih goricah.
Skupaj je v povorki iz vasi sodelovalo 37 va{~anov. S tem so `eleli
va{~ani Jir{ovc s svojo {tevil~no bogato prisotnostjo pomagati pri
izvedbi kme~kega praznika, ob 20. obletnici Turisti~nega dru{tva
Destrnik, ki ga uspe{no in prizadevno vodi predsednik Ivan Zorec.
Pobudo za organizacijo povorke na kme~kem prazniku je podala
predsednica va{kega odbora Jir{ovci Irena Bauman. Poskrbela je za
idejno zasnovo, koordinacijo med skupinami in uspe{no izvedbo
povorke.
Va{~ani so med seboj dobro sodelovali in si pomagali. Zdru`ili so
mo~i in se povezali v me{ane skupine iz razli~nih delov vasi.
Priprava vozov je potekala na razli~nih doma~ijah: pri Petri~u,
Lenartu, Kru{i~u, Poto~niku, Pov{e-Ver{i~u in Kondradu Rojku.
Najprej so med seboj izmenjali mnenja ter priskrbeli potrebni material. V soboto so pri~eli s pripravami in jih nadaljevali v nedeljo
dopoldan. Dru`ilo jih je delo, veselje in pesem, hkrati pa so obujali
spomine na stare kme~ke obi~aje.
Na koncu velja zahvala nastopajo~im v povorki in vsem ostalim, ki
so pomagali pri pripravah in okra{evanju vozov, saj so s tem pripomogli k zelo dobri predstavitvi kme~kih opravil.
Tako so va{~ani Jir{ovc dokazali, da znajo zdru`iti mo~i in da jim

Povorka

Tako so se poveselili in nazdravili po kon~ani povorki
skupinsko delo ni tuje. Dru`enje bodo ponovili na jesenskem
pikniku, saj predsednica `eli, da bi se va{~ani med seboj ~imve~
dru`ili in si medsebojno pomagali, saj velja pregovor: »V slogi je mo~.
Renata ^u~ek

1. REGIJSKO SRE^ANJE DRU[TEV
MLADI GASILEC

Gasilska mladina ima v Sloveniji `e dolgoletno tradicijo delovanja v prostovoljnih gasilskih dru{tvih. To se zelo lepo vidi po {tevilu
mladih ~lanov, saj je v dru{tva vklju~enih
okrog 30 tiso~ mladih do 18. leta starosti.
Z namenom in `eljo {iriti po`arnovarnostno
kulturo mladih je regijski svet gasilskih zvez
Podravske regije v sodelovanju z Gasilsko
zvezo Destrnik in Osnovno {olo Destrnik
pripravil prvo regijsko sre~anje dru{tev
Mladi gasilec iz osnovnih {ol.
Sre~anje je potekalo 14.9.2001 v prostorih

Ob~an - 25. september 2001

O[ Destrnik. Vse sodelujo~e sta pozdravila
in tekmovalcem za`elela veliko sre~e pri
tekmovanju ravnatelj O[ Destrnik g. Drago
Skurjeni in ~lan sekretariata Mladinskega
sveta GZS g. Anton @ampa.
Tekmovanja so se udele`ili u~enci O[
Destrnik in u~enci O[ Hajdina. Ekipo sestavljajo po {tirje tekmovalci. Delijo se na
mlaj{e in starej{e ekipe. Mlaj{o skupino sestavljajo u~enci od 2. do 4. razreda, starej{o
pa u~enci od 5. do 8. razreda osnovne {ole.
U~enci tekmujejo v vajah z vedrovko-zbijanje tar~e, vezanju vozlov, metanju vrvi v krog,
izbiri gasilnega aparata, preventivnem testu
in prvi pomo~i, ki zajema prakti~ni del in
pisanje testa.Vaje se to~kujejo in so ~asovno
omejene. Vsako ekipo lahko spremlja mentor-gasilec ali mentor-pedagog. Komisija je
bila z rezultati tekmovanja zelo zadovoljna.
Prvo mesto v kategoriji mlaj{a in starej{a
ekipa so zasedli u~enci O[ Destrnik, drugo
pa u~enci O[ Hajdina. Prvouvr{~ene ekipe
so prejele pokal in priznanje, drugouvr{~ena
priznanje, vsak ~lan tekmovalne ekipe pa
srebrno kolajno. Prvouvr{~ene ekipe se

udele`ijo 21. sre~anja dru{tev Mladi gasilec,
ki bo v Vojniku na temo: »Mladi v novem
tiso~letju«. Tam bodo dva dni.
Mladim in vsem sodelujo~im so se zahvalili
g. Anton @ampa, g. Drago Skurjeni, g. Alojz
Vuk, predsednik regijskega sveta g. Franc
Simeonov in predsednik Gasilske zveze
Destrnik g. Janez Irgl. Poudarili so, da `elijo
v sodelovanje vklju~iti ~im ve~ mladih z
namenom, da bi spoznali nevarnost po`arov
v vseh okoljih, znali uporabljati osnovno
orodje za ga{enje in re{evanje, jih ustrezno
motivirati in jim nuditi kvalitetne in sprejemljive programe. Hkrati pa u~enci spoznavajo nove kraje in njihove obi~aje ter
sre~ujejo svoje vrstnike iz vse Slovenije.
Sre~anje so omogo~ili JVIZ DestrnikTrnovska vas, GZ Destrnik in Ob~ina
Destrnik.
Raz{li smo se v spoznanju, da so organizatorji uspe{no prebili led, z `eljo da se
ponovno sre~amo drugo leto ob bolj{i
udele`bi.
Sabina @ampa

5

GOMILCI – vas slo`nih ljudi

ZDRAVI SMO, KER SE V »GOMILCAH«
KOPAMO!
Geografska lega in opis
Vas Gomilci le`i v vzhodnem delu ob~ine Destrnik, v katastrski
ob~ini (k. o.) Deseci. Po povr{ini se uvr{~a med manj{e vasi, saj meri
pribli`no 0.7 km2 ali pribli`no 70 ha, od tega je skoraj polovica pokrita z gozdovi. Sestavljata jo dva zaselka Zgornji in Spodnji Gomilci, ki
le`ita vsak na svojem grebenu. Ob vzno`ju grebenov se vijeta potoka, ki izvirata v sami vasi in se v njej tudi zdru`ita. Za desni potok je
v nekaterih kartah zaslediti ime Gomil{~ica, levi pa je manj{i pritok
in ni zaslediti imena.
V doma~em `argonu se vas izgovarja Gomilce. Po ustnem izro~ilu bi
naj ime dobila po zdravilni rastlini gomilce (kamilica), kar bi lahko
dr`alo, saj je {e danes veliko rasti{~ te rastline. Pisnih dokazov za to
seveda ni.
Danes je v vasi 14 gospodinjstev in 14 hi{nih {tevilk, s tem, da so
nekatere {tevilke, ki imajo {e a, b… Skupno {tevilo prebivalcev je 54
in nara{~a z novimi rojstvi in priselitvami.

GOMILSKO GROBIŠ^E

G O M I L C I

izsek geodetske karte z avionsko sliko kot podlago
Zgodovina in znamenitosti
Skozi zgodovino je vas Gomilci do`ivljala zanimive spremembe, ki
danes `al tonejo v pozabo, pisana kronika pa ne obstaja. @e pregled
bli`nje zgodovine vasi, ki jo je mogo~e zapisati po ustnih izro~ilih,
nam pove, da je bilo `ivljenje precej razgibano. Glede na ustno
izro~ilo je mo`no, da navedeni podatki niso ~isto to~ni, vendar je to
edini vir, ki bi ga kazalo zapisati.
Starej{i prebivalci vasi {e se dobro spomnijo, da so se neko~ Zg.
Gomilci imenovali tudi »Lipe«. Gremo v Lipe, je bila navada re~i.
Zakaj Lipe? Ob kri`i{~u v Zg. Gomilcih je neko~ stala kapela (danes
na tem mestu stoji jekleni transformator), ki so jo v 60. letih
prej{njega stoletja, po naro~ilu tedanjega `upnika Stanka Lorbeka,
podrli. Ob kapeli levo in desno sta stali lipi, od katerih ena stoji {e
danes. Od tod ime v Lipah. Na kapeli je bila geodetska vi{inska in
pozicijska merilna to~ka.
Preko glavne ceste je bila gostilna imenovana »pri Pepci«, vendar je sodila `e v vas Doli~.
Lastnik gostilne se je pisal
Klemen~i~, potem pa so bili v tej
hi{i Horvatovi. Danes so ostale
`al samo ru{evine, ki lastnikom
niso ravno v ponos.
Nasproti (v bli`ini kri`i{~a) stoji
kri`, za katerega ni znano, kdaj
in zakaj je bil postavljen.
Na Reberjakovem, (danes
Mohori~) Gomilci 14, je neko~
tudi bila gostilna imenovana
»Colnarjeva gostilna«, o ~emer {e
danes pri~a velik divji kostanj
Obnovljen kri`

6

ob cesti, ki je slu`il za senco `ivini, ko so bili gospodarji v gostilni.
Nedale~ nazaj (od 50 do 100 let) je bila naseljenost vasi precej
druga~na, tako po doma~ijah kot po priimkih. V tedanjih ~asih so se
ljudje prete`no ukvarjali s kmetijstvom in so se lastniki zemlje
nenehno spreminjali, nekatere doma~ije pa izginjale. V Gomilcih 6 je
bila Strami~eva doma~ija (danes Arnu{), kjer je bila tudi kova~ija.
Spomnimo se, da je bil Strami~ malo ~udak, mrki kova~, ki smo se ga
zelo bali. Govorilo se je, da je imel zase pripravljeno krsto, v kateri
je sicer hranil fi`ol. V Gomilcih 7 je bila Simoni~eva doma~ija,
»Jazbe~ovi«, kjer je bil Simoni~ kroja~ in muzikant. Ustanovil je tudi
godbo na pihala (»plehmuziko«), katere ~lani so bili iz bli`nje in
daljne okolice. Vzdevek »Jazbec« so dobili po o~etu, ki je bil lovec in
je na pro~elju hleva (svisle) su{il jazbe~eve ko`e. Trgovci, ki so potovali po glavni cesti na ptujske sejme, so rekli: »Dobimo se pri
Jazbecu! » Iz te doma~ije izvira `e ~etrti rod muzikantov (Simoni~i).
V Gomilcih 8 (danes Zelenko) sta bili {e dve doma~iji, ^ehova in
Mur{cova (z vzdevkom Ludvikovi), ki jih danes ni ve~, zemlja pa je
bila prodana doma~iji Zelenko. Pred 15. leti so bili {e vidni temelji,
ko so zemljo planirali za njivo. Mur{cova doma~ija je pogorela, v`gal
pa jo je sin Anton na cvetno nedeljo v 30. letih prej{njega st.
»Ludvikov Tunek«, ki je umsko prizadet, {e danes `ivi v zavodu
Hrastovec. Ob cesti, kjer je neko~ stala kapela, je bila doma~ija
Poto~nik (Petrovo po doma~e), Gomilci 11, pozneje Cafuta. Danes
na tem mestu stoji lopa, ki je last Zelenika. (Gomilci 13 - dana{nja
gostilna). Ob dana{nji gostilni je stala @anova doma~ija, pozneje
Zelenkov vrh in na koncu Trojnarova doma~ija. Danes je ni ve~. To
je bilo nekaj podatkov o bli`nji zgodovini vasi, ki bo predvsem zanimiva za mlaj{i rod.
Omembe vredna pa je tudi stara zgodovinska znamenitost iz rimskih
~asov. Na severnem pobo~ju levega grebena v Sp. Gomilcih v gozdu
je leta 1962 S. Pahi~ poskusno izkopaval in na{el gomilo, v kateri je
`gan rimski grob (lit. Mojca Vomer-Gojkovi~ in Nata{a Kolar,
Archaeologia Poetovionensis, Pokrajinski muzej Ptuj, 1995, str. 52).
Iz tega se da sklepati, da je podro~je vasi bilo naseljeno tudi v rimskih ~asih, torej `e najmanj pred tiso~ leti.
Vas doma~ih obrti
Vas Gomilci je bila, kot re~eno, ena najmanj{ih vasi. Zanimivo pa je,
da so bili dve generaciji nazaj (1. polovica 20. st.), pri enajstih hi{ah
od {tirinajstih mojstri razli~nih doma~ih obrti, in sicer:
{t.
1
4
5
6
7
8
9
11
12
13
14

obrt
tesar 2x
kolar
zid. palir
kova~
kroja~
mesar
~evljar 2x
mizar
no`ar, brusilec
mizar
gostilni~ar

ime
Ignac in Franc Poli~
Jo`e Brme`
Mihael Horvat
Franc Strami~
Franc Simoni~
Franc Zelenko
Alojz in Ignac Brumen
Peter Poto~nik
Jo`e Kolari~
VinkoTrojnar
Colner

Podoba neko~ in danes
[e kak{nih 20 let nazaj je bilo videti, da bo vas Gomilci izumrla, vendar se je v poznej{ih letih razvoj zopet obrnil v pozitivno smer. Mladi
so ostali doma ali so se priselili od drugod in obnovili ali zgradili
hi{e. Ceste so bile slabe in te`ko prevozne, zato se je vasi prijel tudi
vzdevek »blatni Gomilci«.
Va{ki odbornik, ki je skrbel za urejanje cest v vasi v tedanji KS, je bil
v 60. letih Nacek Poli~, za njim je to delo opravljal Vinko Ro{kar in
potem Jo`e Puk{i~. V tem obdobju so predvsem gramozirali ceste,
gradili vodovode, cestne razsvetljave in izvedli prve telefonske
priklju~ke. V letu 1992 so bili izvedeni novi telefonski priklju~ki, leta
1993 so asfaltirali prvo cesto v Zg. Gomilcih. Leta 1994 sem postal

Ob~an - 25. september 2001

in {e lahko opazimo napredek.
V kme~kem prazniku in 20. obletnici TD Destrnik je sodelovala
domala cela vas, nekateri pri pripravi to~ke Kme~ka opravila v
»prostem« ~asu za nastop v povorki, drugi pa so nastopali.
Trudimo se, da bi bili va{~ani slo`ni, ker vemo, da bomo to, kar nam
{e manjka, ustvarili le s skupnimi mo~mi. Slo`ni smo lahko le, ~e se
dovolj poznamo in smo si dovolj »blizu«.

Blagoslov obnovljenega kri`a
predsednik va{kega odbora Branko Zelenko. V letu 1996 smo izvedli
fino preplastitev ceste v Zg. Gomilcih in grobo asfaltiranje ceste v Sp.
Gomilcih, leta 1998 smo raz{irili in obnovili razsvetljavo v Zg.
Gomilcih, leta 2000 in 2001 smo opremili oba zaselka z znaki z imeni
zaselkov, s prometnimi tablami za ozna~bo vasi Gomilci na regionalni cesti in ceste opremili s kantami z soljo za posip pozimi.
V velikono~nem ~asu, 14.
aprila letos, smo imeli
otvoritev obnovljenega kri`a,
ki pri~a o skrbi za na{o kulturno dedi{~ino, daje vtis
urejenosti mimovoze~im in
je tudi {ir{ega pomena za
videz kraja. Delo smo opravili va{~ani s pomo~jo ljudi iz
vasi Svetinc in z denarno
pomo~jo ob~ine. Glavna
obnovitvena in restavratorska dela sta prostovoljno
opravila va{~ana iz Gomilc,
Alojz Fric in Sre~ko Arnu{.
Danes so asfaltirane skoraj
vse ceste, ki povezujejo hi{e
v vasi. Prebivalstvo je
prete`no delavsko, aktivnih
pa je {e nekaj manj{ih kmetij.
Ozna~ba vasi
Neko~ je bilo v vasi nekaj
studencev, praviloma na ve~jih kmetijah, drugi pa so hodili po vodo
k tem ali pa v »grabo«. V grabah so bili namre~ izviri s pitno vodo. V
vasi sta bila dva izvira. Danes ima vsako gospodinjstvo priklju~ek ali
pa mo`nost priklju~ka »mestnega« vodovoda. Prakti~no vsaka hi{a
ima priklju~ek za telefon in kabelsko televizijo, s tem pa mo`nost
priklju~itve na internet. Lahko re~emo, da je komunalna in informacijska infrastruktura na visokem nivoju.

Va{ki piknik 2001
Zato vsako leto organiziramo va{ki piknik, na katerem si povemo
vse, kar nas je skozi leto te`ilo ali veselilo, pa tudi spoznavamo
novorojene ali priseljene va{~ane, skratka slu`i nam za izbolj{anje
odnosov med nami in dvigovanje motivacije za skupne akcije. Veliko
akcij, ki smo jih izvajali, je pokazalo, da so uspele, ~e smo dobro
sodelovali. [e vedno velja – v slogi je mo~.
Seveda ne bi bili Gomilci prava vas, ~e ne bi imeli gostilne - Bar
Zelenik. Slu`i nam za du{o in telo v »hudih« trenutkih, predvsem pa
za vir tak{nih in druga~nih informacij. To je pa tudi skoraj edina
stvar, ki je enaka neko~ in danes.
Pogled v prihodnost
To, da smo veliko postorili, {e ne pomeni, da smo zadovoljni. V prihodnje `elimo {e izbolj{ati pogoje za `ivljenje va{~anov. Preko
va{kega odbora in v sodelovanju z ob~ino planiramo {e asfaltiranje
ceste in ureditev razsvetljave v Sp. Gomilcih, ureditev avtobusnih
postajali{~ itd. Dolgoro~no pri~akujemo ureditev plinifikacije in
kanalizacije, kar je tudi v razvojnih planih ob~ine.
V prihodnje si `elimo, postati {e slo`nej{i va{~ani, to prena{ati na
mladi rod in s tem zagotoviti sebi in potomcem prijetno in gotovo
prihodnost.
Branko Zelenko in
Sre~ko Ro{kar

Generalka za povorko
Zavedamo se, da je pri{el ~as za ureditev in izbolj{anje videza na{e
okolice. Iz dneva v dan lahko opa`amo, predvsem pa tuji obiskovalci, da se okolice hi{ vedno bolj urejene: okna in balkone krasijo
cvetlice - delo na{ih deklet in gospodinj, poko{ene so grive in {karpe

Ob~an - 25. september 2001

7

IZ POSLAN^EVE ZAPISNICE

HURA ŠOLA SE JE ZA^ELA!
Za osnovno{olce in srednje{olce so se odprla {olska vrata; {tudentom se odpro v oktobru. Za~el se je ~as veselja pa tudi ~as skrbi. Skrb
predvsem za star{e, ki niso navdu{eni nad “brezpla~no” {olo, pa tudi
za {tudente, ki niso dobili {tudijskega mesta ali sobe v “beli” in dragi
Ljubljani. Nered je tudi pri prodaji u~benikov – lahko da ste kupili `e
zastarele, njihova visoka cena pa vas je verjetno dodatno vznejevoljila.
K tem nev{e~nostim je svoje dodala {e vlada- konkretno ministrica
za {olstvo, ki je z zadnjim razpisom zni`ala subvencije za {tudente,
nastanjene pri zasebnikih (iz 9.000 tolarjev na 3.000 tolarjev). Da,
pravilno ste prebrali. Po tej spremembi se bo malokateri od {tudentov odlo~il za subvencioniranje (morda je bil to celo namen ukrepa),
saj je znano, da z uradno pogodbo stanodajalci dodajo k ceni {e
“dodatek” za pla~ilo dohodnine. O teh novostih javna ob~ila niso
poro~ala, ~eprav sem to jasno povedal na tiskovni konferenci. ^e bi
tak{en ukrep uvedla Bajukova vlada, bi se zagotovo zna{el v medijskem lin~u.
Novih {tudentskih domov ne gradijo; {e ve~. Letos bo na razpolago
{e manj postelj zaradi adaptacij, ki niso zaklju~ene, kar napoveduje

{e ve~jo stisko {tudentov.
V SDS smo predlagali, da subvencije ostanejo (`e zaradi inflacije)
vsaj na lanski ravni, da bi neizkori{~ene dija{ke domove spremenili
v {tudentske in da bi decentralizirali {olstvo tako, da bi posamezne
{ole pribli`ali kraju bivali{~a {tudentov. Treba je pospe{iti tudi
zasebno konkurenco. Liberalna vlada se na na{e predloge ne odziva.
[olanje in omika je tisto, kar ima najve~jo ceno in pomeni doto za
vsakega. To je podro~je, v katerega mora vlagati vsaka dr`ava. Tujce
boste `e na{li za vlaganje v industrijo, infrastrukturo in {e kaj, v
{olanje pa zelo te`ko. Z uvajanjem {olnin, omejitvami vpisa, dragimi
prevozi in ukinjanjem {tipendij si `agamo lastno vejo razvoja. V
bistvu pa ustvarjamo tudi nepravi~no dru`bo `e v izhodi{~u. Na to bi
morali biti {e posebej pozorni.
Prvo{olcem `elim uspe{en vstop v {olo, star{em veliko potrpljenja in
poguma, ostalim pa bogato jesen.
Franc Puk{i~, poslanec DZ

OCENA [KODE PO NEURJIH S
TO^O V LETU 2001
V to~i, ki je pusto{ila po na{i ob~ini 3. in 28. junija 2001, so bile
prizadete naslednje vasi: Lo~ki Vrh, del naselja Svetinci, Desenci, del

naselja Levanjci, Gomila in Strmec.
V skladu z navodili, ki jih je poslalo Ministrstvo za okolje in prostor
za pripravo kon~nega poro~ila o oceni {kode povzro~ene z neurji s
to~o v letu 2001, je komisija opravila ogled `e 2.7.2001. (Komisija za
elementarne nesre~e je bila imenovana na podlagi 30. ~lena Zakona
o lokalni samoupravi in 65. ~lena Poslovnika Ob~inskega sveta
Ob~ine Destrnik na 4. redni seji ob~inskega sveta, ki je bila
31.3.1999).
Komisija je pri ogledu ugotovila, da se {koda v posameznih delih
vasi razlikuje (od primera do primera) in da so posebno {kodo utrpeli vinogradi in sadovnjaki ter polj{~ine.
Vloge za prijavo {kode so ob~ani prijavili na posebnih obrazcih, ki
so jih oddali v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik.
Komisija je vse oddane vloge obravnavala 23.08.2001 in je pri ocenitvi upo{tevala Navodila za oceno {kode po neurjih s to~o v letu
2001.
Predmet cenitve je bila direktna oziroma neposredna {koda na
po{kodovani cestni infrastrukturi, po{kodovanih objektih in {koda
nastala na podro~ju kmetijstva.
Naloga komisije je bila:
-preveriti resni~nost podatkov o povr{inah, lastni{tvu oziroma najemu povr{in ter pri~akovanem pridelku,
-uskladitev prijavljene stopnje po{kodovanosti z dejansko ugotovljeno,
-ocenitev {kode le na povr{inah, ki so ve~je od 0,1 ha in je stopnja
po{kodovanosti ve~ja kot 30%.
Vse vloge, ki so ustrezale predpisanim zahtevam, je ob~ina
14.09.2001 oddala na Ministrstvo za okolje in prostor.
Metka Kajzer

8

Ob~an - 25. september 2001

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

O AKTIVNOSTIH OB^INE
Minili so dnevi poletnih po~itni{kih dni in
zakorakali smo v jesenski ~as, zato se mi zdi
pomembno, da se ponovno oglasim v
Ob~anu.
V prej{nji {tevilki Ob~ana ste zasledili, da je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na zadnji seji
pred po~itnicami sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana ob~ine
Destrnik, ki mnogim daje mo`nost gradnje
na `eleni lokaciji, `al pa `elje nekaterih niso
bile uresni~ene. Seveda bo ob~ina za te
vloge ponovno posku{ala pridobiti soglasja
resornih ministrstev in jih uvrstiti v gradbena
obmo~ja.
Kljub temu, da je bil ~as po~itnic je ob~inska
uprava vodila aktivnosti, na podlagi katerih
se bodo lahko za~ela izvajati dela v ve~jem
obsegu tudi na terenu. V ta namen je bil v
poletnem ~asu izveden javni razpis za izbiro
izvajalca del rekonstrukcij javnih poti v
ob~ini. Tako se bodo po izvedeni izbiri izvajalca del pri~ela dela rekonstrukcije javne
poti v vaseh Jane`ovci, Vintarovci in
Destrnik. Upamo, da se bodo za~ela izvajati
dela obnove mostu na potoku Rogoznica v
Jir{ovcih. V ta namen so si most ogledali tudi
predstavniki ministrstva za gospodarstvo. V
sklopu teh del bodo izvedena tudi nekatera
druga dela (~i{~enje jarkov, popravila
bankin, popravila asfaltov, popravila muld
in ipd). Seveda se bodo dela izvajala v vi{ini
sredstev, ki bodo na razpolago v ob~inskem
prora~unu. Ne smemo namre~ pozabiti, da
{e vedno vra~amo najeta sredstva za investicijo gradnje O[ in vrtca.
@al pa moram tudi povedati, da na razpisu
ministrstva za gospodarstvo nismo uspeli s

projektom rekonstrukcije ceste v Svetincih
in izgradnje mostu preko Pesnice, saj bi pri
tem morale sodelovati vse tri ob~ine:
Destrnik, Sv. Andra` v Slov. goricah in
Jur{inci. Glede na to, da ob~ina Sv. Andra` v
Slov. goricah ni bila pripravljena sodelovati,
ob~ina Destrnik ni mogla zagotoviti
ustreznih dovoljenj (ve~ji del predvidene
trase poteka po obmo~ju ob~ine Sv. Andra`
v Slov. goricah), je komisija pri ministrstvu
za gospodarstvo projekt zavrnila kot
nepopoln.
Da bi lahko prej omenjene investicije
izvedli, se je ob~ina Destrnik prijavila na
razpis ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje infrastrukture na demografsko
ogro`enem podro~ju za leto 2001, vendar {e
ni prejela nobenih sredstev, tista ki pa so
odobrena, pa so obi~ajno nakazana konec
leta.
Omeniti moram, da dr`ava vsako leto
namenja manj sredstev za demografsko
ogro`ena obmo~ja. Tako sta v letu 2000 bili
za ta namen v dr`avnem prora~unu planirani 2 miljardi SIT, v prora~unu za leto 2001
pa je planiranih samo 900 mio SIT.
Ministrstvo za kmetijstvo v letu 2001 za gradnjo kmetijske infrastrukture in sofinanciranje kmetijstva v ob~inah ni namenilo nobenih
sredstev, Ob~ina Destrnik pa je v planu
prora~una za leto 2001 te prihodke planirala. Zato bo na strani prihodkov izpad ve~
milijonov. Da pa se bodo planirane investicije lahko izvajale, bo moral ob~inski svet
ob~ine Destrnik verjetno izvesti prerazporeditev planirane porabe oziroma kako
druga~e pokriti omenjeni primanjkljaj prihodkov.

Druga pomembna stvar, ki se je v ob~ini
zaklju~ila je izgradnja KKS (kabelskokomunikacijskega sistema). V tem trenutku
se aktivno pogajamo o priklju~itvi gospodinjstev na KKS in o pripravi lokalnega programa, s katerim bi vas lahko zelo hitro
obve{~ali o pomembnih stvareh. Da bomo
lahko izvajali tudi to, pa je treba pridobiti
izvajalca lokalnega programa in materialna
sredstva. Pomembno za dana{nji ~as pa je,
da omogo~imo ob~anom uporabo interneta
preko kabelskega sistema. Vsega tega pa do
trenutka, ko, sestavljam ta ~lanek s podjetjem Telekom {e nismo uspeli uskladiti.
Upam, da pa bodo tudi te stvari urejene do
izida Ob~ana in bomo lahko ponudbo za
priklju~itev prilo`ili `e tej {tevilki. Seveda se
je `e sedaj mo`no priklju~iti na sistem, vendar vam v tem trenutku ne nudi ni~ ve~ kot
spremljanje 42 satelitskih tv in ve~ radijskih
programov, kar pa ni smisel kabelskokomunikacijskega sistema.
Eden od projektov, ki ste jih `e opazili je
tudi postavitev simbolov ob~ine na vseh
glavnih vstopnih to~kah, tako da postane
ob~ina navzven ~im bolj prepoznavna.
Ne glede na vse to pa v ob~inski upravi `e
pripravljamo osnutek prora~una za leto
2002, tako da bi ga lahko sprejeli {e v tem
letu.
Na kratko sem vam opisal delo in aktivnosti,
ki jih je ob~ina izvajala v tem ~asu oziroma
jih {e bo v tem letu.
Direktor ob~inske uprave
Miran ^eh

DODATKI K @IVILOM
V uredni{tvo Ob~ana smo prejeli izsledke Klinike za pediatri~no
onkologijo iz Düsseldorfa, ki opozarja na dodatke `ivilom, ki so
lahko zdravju {kodljivi.
1. Sumljive snovi: E 125,141,150,153,171,172,173,240,241,477
2. Nevarni dodatki: E 102,110,120,124
3. Zdravju {kodljivi:
- ~revesne motnje:
E 220,221,224,232;
- prebavne motnje:
E 338,339,340,341,450,461,463,465,466
in E 407 (v pakiranih sladoledih);
- ko`na obolenja: E 230,231,232,233;
- uni~uje vitamin B 12:
E 200;
- zvi{uje holesterol:
E 320,321;
- dra`i `ivce:
E 311,312;
- vnetje ustne votline: E 330 – povzro~a raka (nahaja se v: limoninem
Schweppesu, gor~ici, nekaterih gaziranih brezalkoholnih pija~ah,
mesu rakov, nekaterih sirih, margarini Rama in gobah v konzervi).
4. Dodatki, ki povzro~ajo raka: E 131,142, 210, 211, 213, 214, 215,
216, ,217, 239.
Izsledki raziskave posebej opozarjajo na dodatek E123, ki je zelo
strupen in je v Zdru`enih dr`avah Amerike prepovedan. Zato bodite
pozorni na naslednje proizvode:
- E123 in E110 v gumijastih in ~okoladnih bombonih TREETS, SMAR-

TIES, HARIBO, pudingih s smetano v plasti~nih posodicah, zmrznjenih ribah IGLO, smetani za kuhanje CREME-FRAICHE, topljenih
sirih za mazanje, vanilijevem pudingu.
- E102 in E110 v pripravljenih omakah vseh vrst.
Previdnost ni nikoli odve~!

PREJELI SMO
Sicer nisem ~lanica TD Destrnik, a me vseeno moti, da je dru{tvo,
ki deluje `e 20 let, dobilo le bronasto ob~insko priznanje, Telekom,
ki je pla~an za vsako delo (krajani kar precej prispevamo), pa je
dobil zlato priznanje.
Dru{tvo je prisotno na vseh prireditvah v ob~ini in okolici, predstavlja nas po Sloveniji in izven njenih meja.
Na dan prireditve ob ob~inskem prazniku je dru{tvo dobilo srebrno
priznanje v Kamnici pri Mariboru, ki jim ga je podelilo TD Sv.
Urban nad Kamnico.
[koda, da {e vedno velja, da nas bolj in prej cenijo drugod kot
doma.
Krajanka

Ob~an - 25. september 2001

9

NEKAJ PODATKOV O PREBIVALSTVU
NA[E OB^INE
Podatki o {tevilu in sestavi prebivalstva so pomembni za na~rtovanje dela ve~ine dejavnosti v ob~ini: za delo ob~inske uprave, za
na~rtovanje obsega programov osnovne {ole, za zdravstveno
dejavnost in podobno. V prispevku prikazujem nekaj podatkov, ki
bodo verjetno zanimivi tudi za na{e ob~ane. Gre za zadnje dostopne
podatke (za leto 2000).
30.6.2000 je imela ob~ina Destrnik 2.560 prebivalcev, kar jo uvr{~a
med srednje velike ob~ine v Sloveniji. Sosednji ob~ini imata manj{e
{tevilo prebivalcev in sicer: ob~ina Trnovska vas 1.293 in Sv. Andra`
1.287. Na obmo~ju biv{e skupne ob~ine Ptuj `ivi 69.913 prebivalcev.
V na{i ob~ini je 1.240 mo{kih in 1.320 `ensk. Na tiso~ `ensk pride
torej 939 mo{kih, kar je podobno slovenskemu povpre~ju. V ob~ini
Trnovska vas je 1.036 mo{kih na 1.000 `ensk, v ob~ini Sv. Andra` pa
959. V biv{i skupni ob~ini Ptuj je {tevilka podobna: 954. V regiji
Maribor jih je 944 in v celotni Sloveniji 940. Najve~ mo{kih na 1.000
`ensk `ivi v ob~ini Osilnica na Ko~evskem: 1.152, najmanj pa v
Ljubljani: 812.
^e razdelimo prebivalstvo ob~ine v zna~ilne starostne skupine, ugotovimo, da se prebivalstvo stara in da je {tevilo ljudi starih 50 in ve~
let `e ve~je od {tevila otrok in {olarjev do 14. leta. Zato lahko prebivalstvo na{e ob~ine {tejemo za staro in za prebivalstvo s premajhnim podmladkom. Podatki do slede~i: 405 otrok od 0 do 14. leta,
1.415 ob~anov starih od 15 do 49 let in 740 ob~anov starih 50 in ve~
let. Podobni podatki veljajo tudi za ostale ob~ine v biv{i skupni
ob~ini Ptuj.
[tevilo pred{olskih otrok (0-6 let) je 169, od tega je bilo leta 2000 {e
18 otrok do enega leta starosti. [tevilo {oloobveznih otrok in mladine do 18. leta je 560. 1.681 ob~anov sodi v skupino aktivnega prebivalstva starega med 19 do 64 let. Ob~anov starej{ih od 64 let je 319.
[tevilo ob~anov starih 75 in ve~ let je 109, nad 90 let so {tirje in nobeden nad 100 let.
Povpre~na starost ob~anov je 37,2 leti. V ob~ini Trnovska vas 36,2, v
ob~ini Sv. Andra` pa 35,6 let. V biv{i skupni ob~ini Ptuj je povpre~na
starost 37,7 let, v mariborski regiji 39,0 let, v celotni Sloveniji pa 38,4
let. Najve~ja povpre~na starost ob~anov v Sloveniji je v ob~ini Kostel
na Ko~evskem: 47,8 let, najmanj{a pa v ob~ini Morav~e: 34,8 let.

Glede na povpre~no starost je ob~ina Destrnik v slovenskem
povpre~ju. Vendar nas to ne sme zadovoljiti, ker so podatki o staranju prebivalstva za celotno Slovenijo zelo neugodni. Tudi v na{i
ob~ini je {tevilo otrok `e premalo in je bistveno manj{e od {tevila
ob~anov starej{ih od 50 let.
V vseh krajih v Sloveniji je povpre~na starost `ensk ve~ja od
povpre~ne starosti mo{kih. V na{i ob~ini je povpre~na starost `ensk
38,6, povpre~na starost mo{kih pa 35,7 let. Zato je tudi pri~akovano
trajanje `ivljenja ob rojstvu ({tevilo let, ki jih lahko pri~akuje novorojen~ek) za deklice ve~je kot za fantke. Podatki za mariborsko regijo
so slede~i: 77,7 let za deklice in 70,0 let za fantke. @enske `ivijo v
povpre~ju ve~ kot pet let dlje kot mo{ki.
Ob~ina Destrnik obsega 34,4 km2, kar pomeni, da je gostota prebivalstva 73,7 prebivalca na km2. V ob~ini Trnovska vas je zaradi velikih kmetijskih povr{in v dolini Pesnice gostota prebivalstva 55,9, v Sv.
Andra`u 71,7, v biv{i skupni ob~ini Ptuj pa predvsem zaradi mesta
Ptuj 106,8. V mariborski regiji je gostota 147,3 v celotni Sloveniji pa
98,0. Najmanj{a gostota prebivalcev v Sloveniji je v ob~ini Sol~ava pri
Mozirju: 5,5, najve~ja pa po pri~akovanju v Ljubljani: 985,5 prebivalcev na km2.
Prebivalstvo ob~ine Destrnik se torej stara. Zaradi tega lahko
pri~akujemo pove~anje {tevila starej{ih ljudi, ki bodo potrebovali
pomo~ pri vsakodnevni negi, kar bo v prihodnosti pomenilo ve~je
obremenitve zdravstvene in socialne slu`be.
Problem na{ega po~asnega izumiranja lahko re{ijo mlade dru`ine z
odlo~anjem za ve~je {tevilo otrok. ^e bi se odlo~ale za dva otroka,
bi uspeli ohraniti sedanje, sicer neugodno stanje. Dru`ine s tremi ali
ve~ otroki omogo~ajo normalno obnavljanje in rast prebivalstva.
Prizadevati bi si morali, da bi jih bilo ~im ve~. Svojo vlogo v ustvarjanju bolj{ih pogojev za mlade dru`ine morajo odigrati predvsem
dr`ava in ob~ine.
Vir podatkov: Banka statisti~nih podatkov, Statisti~ni urad Republike
Slovenije.
Franc [UTA, dr. med.

Rezultati ogleda prejemnikov
sredstev namenjenih proti
zara{~anju kmetijskih zemlji{~
1. Splo{no:
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem (v nadaljnjem besedilu:
ODBOR) je na svoji 16. redni seji 21.06.2001 med drugim opravil tudi
terenski obisk pri prejemnikih ob~inskih sredstev po razpisih za urejanje kmetijskih zemlji{~.
Na 17. redni seji 11.07.2001 je odbor ugotovil, da so se podatki, ki jih je
odbor prejel od Kmetijsko svetovalne slu`be Ptuj, in dejanski podatki
razlikovali, kar je povzro~ilo neupravi~en sum preve~ izkori{~enih sredstev.
2. Pregled osnovnih podatkov iz evidenc ob~ine:
a) Seznam prejemnikov sredstev za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ (za sadilna mesta) v letu 2000:
podat. svet. slu`be
dejansko {t. sad. m.
01. FRANC LACKO, Drstelja 21 4.000 sadilnih mest 3.600 sadilnih mest
02. JANEZ KOCMUT, Strmec pri Destrniku 3 1.000 sadilnih mest 1.000
sadilnih mest
03. FRANC AN@EL, Placar 43 400 sadilnih mest 400 sadilnih mest
04. STANKO ZAGOR[EK, Drstelja 23 100 sadilnih mest 470 sadilnih mest
05. ALEKSANDER CEBEK, Placar 69 1.000 sadilnih mest 1.000 sadilnih
mest
06. MARIJA BOMBEK, Placar 51 700 sadilnih mest 700 sadilnih mest
07. JO@E MOHORI^, Levanjci 1a 700 sadilnih mest 810 sadilnih mest

10

08. MARJAN LOVREC, Jir{ovci 24 4.500 sadilnih mest 4.500 sadilnih mest
09. STANKO MAHORI^, Svetinci 16 200 sadilnih mest 220 sadilnih mest
10. JO@E POHARI^, Jane`ovci 16 0 200 sadilnih mest
S K U P A J 12.600 sadilnih mest 12.900 sadilnih mest.
Upravi~enci so prejeli sredstva za 12.900 sadilnih mest. Odbor je ugotovil, da je {tevilo sadilnih mest enako {tevilu, ki je bilo osnova za
izra~un finan~nih sredstev.
b) Seznam prijavljenih za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ (za sadilna mesta)
v letu 2001:
01. MARJAN LOVREC, Jir{ovci 24 11.200 sadilnih mest
02. STANKO MAHORI^, Svetinci 16 240 sadilnih mest
03. ALBIN MURKO, Jane`ovski Vrh 47 2.100 sadilnih mest
04. ALOJZIJA RITONJA, Vintarovci 10 7.000 sadilnih mest
S K U P A J 20.540 sadilnih mest.
Vlo`eni zahtevki in dejansko stanje na terenu se ujemajo.
2. Ugotovitve:
^i{~enje kmetijskih zemlji{~ v letih 2000 in 2001:
Odbor ugotavlja, da so prosilci zemlji{~a uredili in na njih posadili vinsko trto. Tako je cca. 7 ha kmetijskih zemlji{~ lepo urejenih in bodo v prihodnjih letih enajstim lastnikom dajala dodaten dohodek.
AK

Ob~an - 25. september 2001

VSE IZ NARAVE
Kadar gre{ na sprehod ali pre`ivlja{ po~itnice ob morju, lahko
najde{ marsikaj zanimivega: naplavljen les in palice nenavadnih
oblik, neobi~ajne kamen~ke in {koljke, liste, semena in druge
podobne re~i. Z malo domi{ljije jih lahko mimogrde spremeni{ v
najrazli~nej{e igra~ke in model~ke. Tako lahko izdela{ sme{ne
obraze, zvijajo~e se ka~e, ~olni~ke in vozi~ek.
Potrebuje{: plakatne barve, ~opi~, glino za oblikovanje, mo~no
lepilo v tubi z ozko odprtino, pti~ja peresa, {kolj~ne lupine in pol`je
hi{ice, vrvico, kamen~ke, smrekove, borove in macesnove stor`e,
liste vedno zelenih rastlin, zanimive palice, veje in naplavljen les.

Sme{en obraz
Poi{~i plo{~at kos lesa in prilepi nanj
kamen~ke, stor`e ali {koljke, tako da
oblikuje{ obraz. Za lase lahko uporabi{
peresa ali vrvico.

Zvijajo~a se ka~a

Poi{~i zvito vejo in prosi koga od odraslih, da ti obrusi ostre dele.
Nato s ~opi~em nari{i o~i in usta ter ka~je proge, da bo ka~a videti
kot prava.
^olni~ek iz pol`je hi{ice
V hi{i~e prilepi ko{~ke gline. Liste
natakni na pal~ke, to bodo jadra. Pal~ke
zapi~i v glino.
Vir: Imenitna knjiga za de`evne dni
Simona Koletnik

OGLAS
Hitro in ugodno posredujemo in urejamo
kredite na osnovi hipoteke, lizinga, OD in
pokojnine – tudi za zaposlene pri d.o.o. in
brez poroka.
Tel.: 031 615 825

TURNIR V
STRELJANJU NA
GLINASTE GOLOBE
V nedeljo, 15.07.2001 je Lovska dru`ina Destrnik organizirala turnir
v streljanju na glinaste golobe. Sodelovalo je 14 ekip. Na turnirju je
bilo odli~no vzdu{je, prijatelji lovci so se dru`ili v prijetni senci ob
lovskem domu. Prireditev je obiskal tudi g. Franc Puk{i~ – `upan in
poslanec v Dr`avnem zboru.
Rezultati turnirja:
POSEBNA NAGRADA
1. mesto (50.000,00 SIT): MI[O RAKU[A
2. mesto (30.000,00 SIT): FRANC KOVA^
3. mesto (15.000,00 SIT): BO[TJAN PETROVI^
EKIPNO POKALNO »TRAP«
1. mesto: SD VELKA
2. mesto: LD CIRKULANE
3. mesto: LD VOLI^INA
POKALNO »TRAP« POSAMEZNO
1. mesto: MI[O RAKU[A
2. mesto: BOJAN RAKU[A
3. mesto: BOJAN PETROVI^
POKALNO »LOVSKI STAV« POSAMEZNO
1. mesto: BOJAN PETROVI^
2. mesto: MIRKO KARDINAR
3. mesto: MARTIN^I^
Lovska dru`ina »Zelena bratov{~ina« Destrnik
Zapisal: Anton Sever

MOJE PO^ITNICE
@e na za~etku po~itnic sem pogre{ala {olo. Nismo {li na morje, zato
mi je ati kupil veliki bazen. Bazena sem se zelo razveselila. Veliko
sem plavala. Ko pa sem se naveli~ala plavati, sem se {la igrat.
Nabirala sem ro`e in lovila metulje. Z mamico sva velikokrat {li na
Ptuj v knji`nico in tam sem si
sposodila veliko knjig. Ko je bila
najhuj{a vro~ina, sem v svoji
sobi brala knjige. Med po~itnicami sem se u~ila tudi jahati.
Nekega dne mi je ati rekel, naj si
oble~em jahalne hla~e. Potem je
osedlal konja Samsona. To je lep
rjav konj. Na glavi pa ima belo
liso. Ko sva pri{la v mane`o, me
je dal na Samsona. Na za~etku
me je bilo strah, potem pa me je
strah minil. Mami pa me je
slikala. Bila sem zelo vesela, da
lahko jaham. Po~itnice so bile
predolge, zdaj pa sem zelo
vesela, ker se je za~ela {ola.
Petra Kramberger 2. b

Ob~an - 25. september 2001

Gorje, brez tebe bo {e tiso~
let svetela ro`a in mladil se
svet, a kdor na skrivoma ti je
srce poznal, obiskal bo gomilo,
ker ve~no bo{ spal.
(S. Makarovi~)

ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega mo`a, o~eta,
tasta in dedka

STANISLAVA KLANE^KA
iz Trnovskega Vrha 38
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki
ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, ter darovali
cvetje, sve~e in svete ma{e. Hvala za pisno in ustno izre~ena so`alja, tople
besede in podporo ter kakr{nokoli pomo~ v teh te`kih dneh slovesa od
pokojnika. Zahvaljujemo se g. `upniku Mihaelu Valdhuberju za lepo opravljen obred. Hvala govorniku g. Vurcerju za besede slovesa ter pevcem za
odpete `alostinke. Posebna hvala prijateljem, sodelovacem in sosedom iz
Avstrije. Iskreno se zahvaljujemo sosedovima Frasovima in Du{anu Mur{cu
za takoj{njo pomo~. Hvala tudi gosti{~u Sven{ek za pisno izre~eno so`alje.
Posebna hvala pogrebnemu podjetju Jan~i~ iz Lenarta ter njihovemu govorniku g. Zvonku Zorcu za ~ustveno izre~ene besede. Hvala tudi za lepo
odigrano ti{ino. Vsem {e enkrat iskreno hvala.

@alujo~i `ena Marija, sin Franci z `eno Doris
ter vnuka Dejan in Rebeka.

11

LETOS PRVI ODDELEK DEVETLETKE

U~enci prvega razreda devetletke pri podalj{anem bivanju
Poletje je za nami, po~itnice so minile in spet bo treba s torbico na
rami vsako jutro v {olo z avtobusom ali pe{. Nekateri so se po~itnic
`e naveli~ali in so to z veseljem storili, drugi, predvsem prvo{ol~ki,
so to storili z merico strahu pred veliko stavbo pod topoli.
3. september je bil za vse prvi {olski dan. Prvo{ol~ki so spoznali, da
{ola ni noben bav bav, in da je pravzaprav kar zanimivo zakorakati
vanjo, nekateri so ugotovili, da je bolj{e v {oli kot v vrtcu.
V JVIZ Destrnik – Trnovska vas - Vitomarci so s programom devetletnega {olanja pri~eli v prvih razredih na podro~ju celotnega zavoda
in v sedmem razredu na mati~ni {oli, kjer sta dva oddelka s 44
u~enci.
V O[ Destrnik je v prvem razredu devetletke 28 otrok. Na ministrstvu
za {olstvo imajo vlogo za odobritev dveh oddelkov, saj je z 28 u~enci
v razredu kar te`ko skoncentrirano delati. Pou~ujeta jih Alenka Ferk
in Iztok Hrastar, ki ima tudi jutranje varstvo. Z jutranjim varstvom
pri~nejo ob 5.15 uri in traja do 8.00 ure, ko se pri~ne pouk. Po pouku
vodi vzgojiteljica Marjeta Petrovi~ oddelek podalj{anega bivanja, ki
traja do 16.00 ure. V jutranje varstvo je vklju~enih 15 u~encev, v oddelek podalj{anega bivanja pa 20.

Utrinek iz vrtca
V prvi razred osemletke je vpisanih 19 u~encev, ki imajo prav tako
organizirano podalj{ano bivanje, v katerem je 23 u~encev (od prvega do ~etrtega razreda).
Po enem letu delovanja je za`ivel tudi kombiniran oddelek vrtca, ki
ga obiskuje 19 otrok v starosti od 1 – 5 let. Vodi ga vzgojiteljica Majda
Kun~nik, ki ji je delo vzgojiteljice v resni~no zadovoljstvo in veselje.
Pri delu ji pomagata pomo~nici Lidija Anzelc in Tamara Urbanija.
Skupno obiskuje O[ Destrnik (vklju~no z vrtcem) 280 otrok.
Z devetletko so pri~eli tudi v podru`ni~nih {olah, kjer je v Trnovski
vasi v prvi razred vpisanih 14 u~encev (na {oli je skupno 93 u~encev)
in v Vitomarcih, kjer je v prvem razredu devetletke 17 u~encev
(skupno pa 86).
Z za~etkom {olskega leta velja opozorilo tudi vsem udele`encem v
prometu, da predvsem na obmo~jih {ol vozijo strpno in po predpisih. [tevilo otrok udele`enih v prometnih nesre~ah je vsako leto
preveliko. Razmislite, vozite previdno in ne bodite vi tisti, ki boste
prekinili ali spremenili otro{ko razigranost.
U~encem `elim veliko znanja, uspe{no {olanje in veliko “petk”.
Nata{a @i`ek

SLOVENJEGORI[KI VELIKAN

Jesen se bo pokazala v vsej svoji lepoti – listje se bo obarvalo v
~udovite jesenske barve, grozdje je vsak dan bolj sladko in nas
vabi na trgatev. Predpriprava trgatve je prav gotovo tudi postavitev
klopotca, saj poskrbimo, da grozdja ne pozobljejo {korci.
Sredi avgusta so va{~ani Spodnjega in Zgornjega Velovleka na
Pihlerjevem gri~u postavili “{korcem v svarilo” doslej najve~ji
klopotec. Z delom so pri~eli `e v soboto, saj je bilo treba postaviti trden temelj (zanj so porabili 4 m 3 betona). Pobudnik in glavni
izdelovalec je gospodar, na ~igar gri~u klopotec stoji, to je Franc
Pihler, pomagali pa so mu Franc Hojnik, Franc Vidovi~, Ivan

12

Slukan in Jo`e Cebek. Glede na mere, ki jih klopotec ima, prav
gotovo niso imeli malo dela. Javorjeva blaja (deska) skupaj z
repom iz hrastovih vej meri 9 m. Blaja je bila 2 leti pokopana v
gnoju, da se les lepo prepoji, nakar oddaja poseben zvok, kot
pravijo stari mojstri, zato so tudi izbrali javor, ker je njegov les
trden in lep{e doni. Po blaji udarja 8 maclekov (vsak je te`ak
okrog 30 kg) iz
gabrovega
lesa.
Vsekakor pa ne
smemo pozabiti na
peruti,
ki
so
smrekove in so
dolge pet metrov in
pol. Skupno premore
klopotec
okrog 13 metrov in
pol vi{ine. Prvega
klopotanja so se
pri~eli veseliti v
n e d e l j s k i h
popoldanskih urah,
ko je veter zasukal
velike peruti.
Nata{a @i`ek

Ob~an - 25. september 2001