6 veliki intervju mitja tancik, gorski kolesar 24 aktualno czr domžale včeraj, danes, jutri 33 obrazi domžal pekarna kancilija SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 26. NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI | ŠTEVILKA 11 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Urejanje centra Domžal Občina Domžale je zaključila drugi korak pri urejanju centra Domžal, zaključena je obnova ploščadi pred veleblagovnico. Občina Domžale je v avgustu začela z urejanjem ploščadi pred veleblagovnico, to je po ureditvi Kolodvorske ulice drugi korak pri oblikovanju centra Domžal. Ploščad pred veleblagovnico, katere obnova je že zaključena, bo v prihodnosti povezana tudi z naslednjo pomembno investicijo na območju centra Domžale, s širitvijo Zdravstvenega doma Domžale, katerega fasada bo sooblikovala identiteto nove peš cone vse do stavbe Uni-verzale in Janežičeve vile. O urejanju centra Domžal nam je podžupanja mag. Renata Kosec povedala, da so skupaj s posvetovalnim delovnim telesom za prostorske zadeve poiskali rešitve za širši center Domžal, od železniške postaje s Kolodvorsko ulico do stavbe Univerza-le. Glavni poudarek je na umiku mirujočega prometa z javnih površin in preusmeritev tranzitnega prometa, kar bo omogočilo oblikovanje trgov, ulic in peš con. S tem bo center občine Domžale postal srce mesta in pridobil novo podobo, s katero se bomo lahko identificirali vsi občani. Podž- upanja je še pojasnila, da strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe mirujočega in tranzitnega prometa dolgotrajen proces, saj zahtevajo spremembo obstoječih navad občank in občanov. Dodala je, da si na Občini Domžale želijo in bodo strmeli k temu, da se bo nova podoba centra Domžal oblikovala v konsenzu s stroko, občani in politiko: »Želimo si, da bo občina Domžale dobila moderno urbano središče, s katerim se bomo lahko identificirali vsi občani.« Na Občini Domžale so pred leti začeli s pobudo po izgradnji več kot potrebnega podhoda pri železniški postaji, ker bi le tako lahko zagotovili varnost naših občanov in povezali mesto v celoto. Država jim je pri tem prisluhnila, saj bo prihodnje leto Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo začelo s temeljito prenovo železniške postaje v Domžalah. Prav tako si na Občini Domžale prizadevajo za nadaljnjo revitalizacijo SPB, za kar so pripravili že nekaj projektov, želijo pa si nadaljevati dialog z etažnimi lastniki, da bi prišlo do rešitev in realizacije prepotrebne obnove objekta. Brezplačni prevozi za starejše V novembru 2021 je tudi v občini Domžale zaživel projekt brezplačnih prevozov za starejše. Občina Domžale je letos na podlagi pobud iz lokalnega okolja in priporočil, objavljenih v dokumentu Analiza potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale, pristopila k projektu, v okviru katerega se starejšim občanom ponuja brezplačne prevoze s prostovoljci. Do brezplačnih prevozov so v skladu z razpisanimi pogoji upravičeni občanke in občani Občine Domžale, ki so starejši od 65 let in so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali pokojnine nižje ali enake 750 evrov. Uporabniki morajo biti fizično zmožni samostojnega prevoza v osebnem vozilu brez posebnih prilagoditev. Vozniki prostovoljci niso strokovno usposobljeni za spremljanje invalidnih oseb. Prevoz se bo opravljal na območju občine Domžale in tudi do lokacij izven nje, vendar največ 25 km v eno smer iz občine, praviloma za potrebe obiska zdravnika, lekarne, javnih ustanov, trgovine, pokopališča ter drugih programov in storitev za ohranjanje zdravja. > 3 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 23. decembra 2021. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 9. decembra 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. AKTUALNO AKTUALNO SPORT Strategija za mlade 2018-2023 Občina Domžale se zaveda pomena vključevanja mladih v družbo, ne samo v formalne in neformalne izobraževalne procese in procese odločanja, ampak tudi v delo in pridobivanje formalnih delovnih izkušenj, kar pa se je v času epidemije pomembno spremenilo. Izjemnega pomena je nadaljevati s sofinanciranjem programov spodbujanja delovne aktivnosti dolgotrajno brezposelnih v lokalni skupnosti -s programom javnega dela ter s Podjetniškim inkubatorjem Domžale in projektom Startup Domžale. > 2 Lions klub Domžale Lions klub Domžale je bil ustanovljen v letu 1996 in letos praznuje jubilejnega četrt stoletja. Je imetnik humanitarnega statusa pod oznako: HO-SD-048/5. Danes ga sestavlja 18 članov in članic, ki jih združuje predvsem želja, da pomagajo v domžalskem okolju in širše. Poleti je vodenje kluba prevzel Boštjan Pavlič, ki je bil sicer predsednik kluba že v letih 2008-2009. Eden izmed njegovih ciljev je tudi počastitev letošnjega jubilejnega leta. > 14 Popoln mesec za Helios Suns Domžalski košarkarji so v izjemnem zmagovitem nizu, saj so dobili vseh šest tekem v novembru, tako da njihov niz neporaženosti zdaj skupno traja že devet tekem. Košarkarji Helios Suns si s štirimi zmagami v slovenskem prvenstvu delijo vrh prvenstvene lestvice skupaj s Šenčurjem, ki je do zdaj edini premagal Domžalčane in Krko. Prav slednja je morala sredi novembra priznati premoč Heliosu, ki v zadnjem obdobju deluje naravnost nepremagljivo. > 36 io | slamnik ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si AKTUALNO Drage bralke, dragi bralci, v sklopu urejanja centra Domžal je Občina Domžale po ureditvi Kolodvorske ulice zdaj zaključila urejanje ploščadi pred veleblagovnico, ki bo v prihodnosti povezana tudi z naslednjo pomembno investicijo na območju centra Domžale, s širitvijo Zdravstvenega doma Domžale, katerega fasada bo sooblikovala identiteto nove peš cone vse do stavbe Univer-zale in Janežičeve vile. Podrobnostih prenove vam predstavljamo v tokratni Temi meseca. V Velikem intervjuju smo se pogovarjali z gorskim kolesarjem Mitjo Tancikom, ki nas popelje ter povabi v svet kolesarjenja, ki tudi med Slovenci postaja vse bolj priljubljen šport. Domžale bodo namreč vsak čas bogatejše za še eno kolesarsko pridobitev, ki nastaja na Šumberku - nov MTB kolesarski poligon, ki bo ponujal označene kolesarske poti, ki bodo zagretim kolesarskim navdušencem pomagale pridobiti veščine, ki jih potrebujejo za varno kolesarjenje po MTB progah. Ob 30. obletnici poklicnega gasilstva v občini Domžale smo se skozi zgodovino Centra za zaščito in reševanje Domžale sprehodili ob pomoči najpomembnejših dejavnikov delovanja katerekoli organizacije - zaposlenih. Spoznajte, kako ga doživljajo ljudje, ki so del tega dela. Lions klub Domžale je bil ustanovljen v letu 1996 in letos praznuje jubilejnega četrt stoletja. Danes ga sestavlja 18 članov in članic, ki jih združuje predvsem želja, da pomagajo v domžalskem okolju in širše. Njihovo delo vam predstavljamo v rubriki Aktualno. Kruh ima svojo dušo. In vonj, so prepričani v domžalski pekarni Kancilija, ki je v letošnjem letu prejela Nagrado Občine Domžale za generacijsko vztrajanje, ohranjanje kakovosti pekovske obrti, izjemen ter nenadomestljiv prispevek k domžalski identiteti in razvoju ter ugledu občine Domžale. Predstavljamo vam njihovo zgodbo, ki se je začela pisati okoli davnega leta 1904. Vabim vas k branju Slamnika, v katerem lahko izveste veliko o življenju domžalskih društev, kulturnih dogodkih našega kraja ter športnih dosežkih Domžalčanov in Domžalčank. Špela Čarman, odgovorna urednica Strategija za mlade 2018-2023 V občini Domžale so v času epidemije pri uresničevanju Strategije za mlade 2018-2023 posebej pozorni na vključevanje mladine v družbo med in po končanem izobraževanju Glas mladih je pomemben. Občina Domžale se zaveda pomena vključevanja mladih v družbo, ne samo v formalne in neformalne izobraževalne procese in procese odločanja, ampak tudi v delo, v pridobivanje formalnih delovnih izkušenj, kar pa se je v času epidemije pomembno spremenilo. Številna podjetja, tudi v občini Domžale, so zaradi nejasne prihodnosti omejila zaposlovanja. Izjemnega pomena je nadaljevati s sofinanciranjem programov spodbujanja delovne aktivnosti dolgotrajno brezposelnih v lokalni skupnosti - s programom javnega dela ter s Podjetniškim inkubatorjem Domžale in projektom Startup Domžale. Mag. Renata Kosec, podžupanja občine, je povedala: »V obdobju po zaključku formalnega izobraževanja mladi oblikujejo svoje cilje, razvijajo svojo osebnost in družbeno odgovornost. Prav zato je pomembno, da jim čimprej omogočimo uresničevanje njihovega delovnega potenciala, saj jih brezposelnost lahko vodi v revščino in socialno izključenost. Vsekakor ni v javnem interesu, da se izgubi izjemen potencial, ki ga kažejo mladi po delu ter nadaljnjem učenju, kreativnosti in inovativnosti.« Občinski svet Občine Domžale je leta 2018 sprejel Strategijo za mlade 2018-2023 in istega leta je Občina Domžale prejela tudi certifikat Mladim prijazna občina. Mag. Renata Kosec je opozorila: »V strategijo smo vključili jasno zastavljene in predvsem merljive cilje, ki so jih mladi v občini Domžale opredelili kot pomembne, organiziranje in informiranje mladih, participacija mladih v procesih odločanja, formalno in neformalno izobraževanje mladih za lažji vstop na trg dela, zaposlovanje mladih in razvoj podjetništva, stanovanjska politika za mlade, prosti čas, šport in zdravje mladih ter mobilnost mladih.« Med pomembnejšimi aktivnostmi, ki so bile vzpostavljene za mlade, je enotna informacijska točka, spletna stran Domžale za mlade, domžalski informator, kjer zbirajo informacije o vseh področjih, ki so jih mladi v strategiji opredelili kot pomembne, 'mesečni napovednik', ki prikazuje, kaj se dogaja v občini Domžale; 'mladinska sfera', kjer so predstavljeni Center za mlade Domžale, Mladinski svet Domžale, Študentska organizacija Domžale in mladinska društva v občini ter posebej še Komisija za mladinska vprašanja, mladinske organizacije, študentski boni in popusti za dijake in študente v občini Domžale; zaposlovanje mladih, kjer so predstavljeni programi zaposlitvene mobilnosti, program Erasmus+, študentsko delo, delavnice za zaposlovanje ter rubrika mladi in podjetništvo; v 'stanovanje - gremo mi po svoje' je objavljena rubrika najemniški SOS, stanovanjska svetovalnica Mladinskega sveta Slovenije in povezave do drugih razpisov z nasveti in možnostmi za pridobitev prvega stanovanja oziroma hiše; objavljene so povezave do mednarodnih projektov, ki omogočajo vključevanje mladih ter pridobivanje formalnih in neformalnih izkušenj oziroma možnosti študija v tujini; na področju izobraževanja so predstavljene možnosti formalnega in neformalnega izobraževanja ter odgovori na vprašanja v zvezi z odločitvami za poslovno pot ter zdravje mladih, kjer posebej opozarjajo na vsebine, ki jih mladim ponujajo v Zdravstvenem domu Domžale, npr. program ginekolog, ambulanta za duševno zdravje mladih, svetovalnica v Centru za mlade Domžale in drugo. Mag. Renata Kosec je povzela: »Mladi so zadovoljni, da lahko pomembne informacije, ki so jih prej iskali na različnih portalih, zdaj najdejo na eni spletni strani, na svojem telefonu, ki so v današnjih časih, v času omejitev družbenega življenja, njihovo okno v svet.« Pojasnila je tudi: »Za oblikovanja vozlišča vseh informacij je zaslužen Center za mlade Domžale, ki se je kot primer dobre prakse predstavil na številnih srečanjih v Sloveniji in tujini. Ker želimo mladim ponuditi še več, smo si v oktobru s predstavniki centra ogledali primere organizacije mladinskih organizacij na Švedskem. Izredno dobra izkušnja, ki jo bomo, upam, prenesli tudi v občino Domžale.« Poleg enotne informacijske točke in delovanja Centra za mlade Domžale so na občini Domžale ob svetovnem dnevu mladine izpostavili tudi druga področja, ki so jih uresničili v strategiji, zagotovili prostor Plac za mlade, v proračunu zagotovili sredstva za sofinanciranje programov in projektov na področju dela z mladimi ter sofinancirali delovanje Mladinskega sveta Domžale. Za dijake in študente iz socialno šibkih družin so zagotovili štipendije, ki se podeljujejo vsako študijsko leto na podlagi javnega razpisa. Za večjo dostopnost mladih do stanovanj so v razpisu za dodelitev nepro-fitnih najemniških stanovanj uvrstili mlade v prednostno kategorijo prosilcev. Zagotovili so tudi sredstva za športne površine in športne dejavnosti, ki so zanimive za mlade ter zagotovili dodatna sredstva za povečanje prostočasnih in družbeno-kulturnih dejavnosti za mlade v občini. V preteklih letih, pred epidemijo, so izvedli tudi prireditev Dan za mlade in zagotovili prostor za grafite. Na področju mobilnosti mladih je bil največji napredek narejen na mednarodni mobilnosti mladih, ki poteka tudi v okviru Centra za mlade Domžale. Mag. Renata Kosec pa je posebej opozorila na vključevanje mladih v družbo po končanem formalnem izobraževanju, predvsem na možnost zaposlitve ali uresničitve podjetniške ideje: »Kljub trenutni situaciji si prizadevamo, da bi mlade čimprej vključili v procese dela, saj z zaposlovanjem mladih kot delovne sile njihov delovni potencial v družbo prinaša nove razvojne razsežnosti in prispeva h krepitvi splošne družbene blaginje. Za uspešen razvoj družbe je zaposlovanje mladih in ustvarjanje pogojev za uresničevanje poslovnih idej ključnega pomena.« Občina Domžale že nekaj let sodeluje z Območno obrtno--podjetniško zbornico Domžale, ki izvaja projekt Startup Domžale ter zagotavlja prostore in mentorje za Podjetniški inkubator Domžale. V letu 2021 je bil projekt Startup Domžale izveden že tretjič, tokrat on-line. Prinesel je številne brezplačne podjetniške delavnice in delo s priznanimi mentorji. Vse podjetniške ideje, ki so bile nagrajene, pa so bile tik pred vstopom na trg oziroma so predstavljale velik potencial za uspeh na trgu. Podjetniški inkubator Domžale je prostor, kjer mladi s pomočjo mentorjev in različnih izobraževanj razvijajo svoje podjetniške ideje in inovacije. Znotraj podjetniškega inkubatorja se zagotavlja tudi kadrovska podpora mladim pri zagonu podjetja, zagotovljeni pa so tudi poslovni prostori (co-working prostor) in ostale osnovne infrastrukture za potrebe ustanavljanja ter delovanja novih podjetij v lokalni skupnosti. Občina pri tem zagotavlja sredstva, da je ustrezen del infrastrukture finančno dostopen mladim podjetnikom iz lokalne skupnosti, ki se prvič soočijo z dejavnostjo podjetništva. Renata Kosec je povedala: »Na Občini Domžale si želimo, da bi mladi izkoristili ponujene priložnosti in kljub epidemiji uspešno zaključili tako formalno kot bili deležni neformalnih izobraževanj in izkušenj ter čim prej vključili oziroma uresničili svoj delovni potencial. Ekonomska neodvisnost je prav gotovo osnova za izgradnjo osebnosti in oblikovanje lastnih ciljev za svojo prihodnost, tudi za stanovanjsko osamosvojitev.« Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 23. decembra 2021. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 9. decembra 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Večerni sprehod med milijon lučkami Zadnji teden v novembru so Arboretum Volčji Potok odeli v milijon lučk in z njimi osvetlili bogato botanično zbirko. Tako se lahko v prazničnem vzdušju osvetljenih kulis v obliki krogel, zaves in tunelov sprehodite na več kot 15 ha parka. Posebno presenečenje pa je letos namenjeno otrokom, za katere v šotoru pri Pristavi pripravljajo praznično deželo z Božičkom. Večerni sprehod med lučkami bo mogoč vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 26. novembrom 2021 in 9. januarjem 2022, predvidoma od 17.00 do 21.00. Vstopnice je bilo mogoče kupiti od že 15. 11. 2021 dalje, sprehod pa bo skladen z veljavnimi zdravstvenimi ukrepi. Park lahko imetniki sezonskih vstopnic obiščete v rednem delovnem času parka (od 8.00 do 16.00). Park je treba zapustiti do 17.00. Imetnik sezonske vstopnice pa lahko uveljavlja 50-odstotni popust pri nakupu vstopnice za večerni sprehod, koristite lahko vstopnico za dva obiska, s tem da drugi obisk velja v letu nakupa, torej, če vstopnico kupljena v letošnjem letu, velja le do 31. 12. 2021. Po 1. 1. 2022 je treba kupiti novo vstopnico za dva obiska! Vstopnice lahko kupite pri blagajni parka ali prek spleta https://vsto-pnice.arboretum.si/ (rubrika Večerni sprehod med lučkami), kjer velja 10-odstotni popust. Popust na podlagi sezonske vstopnice lahko uveljavite le pri blagajni s predložitvijo veljavne sezonske vstopnice za posameznika. Park bo razsvetljen od 17.00 dalje. Od takrat dalje je mogoč le vstop z vstopnico za večerni sprehod. Popestrite si praznični december z obiski Arboretuma Volčji Potok, kjer vas pričakuje tudi vrsta drugih razstav, pa tudi trgovina in številna očarljiva darila, s katerimi boste razveselili svoje drage. vera vojska Foto: Arboretum SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 AKTUALNO Brezplačni prevozi za starejše v občini Domžale Temeljni kamen v Študi Do brezplačnih prevozov so v skladu z razpisanimi pogoji upravičeni občanke in občani občine Domžale, ki so starejši od 65 let in so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali pokojnine nižje ali enake 750 evrov. V Študi je v petek, 5. novembra, potekala slovesnost, na kateri so položili temeljni kamen za gradnjo Doma krajanov-gasilskega doma Študa. Občina Domžale je letos na podlagi pobud iz lokalnega okolja in priporočil, objavljenih v dokumentu Analiza potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale, pristopila k projektu, v okviru katerega starejšim občanom ponujajo brezplačne prevoze s prostovoljci. Pobuda je bila dana s strani Društva upokojencev Domžale, pozneje pa tudi na občinskem svetu s strani podžupana Marjana Ravnikarja, poiskali so rešitve, kako bi na najboljši način lahko organizirali prevoze ter jih približali občankam in občanom. Naj- starostnih skupin: »Imejmo vsi skupaj vedno dovolj volje, da ponudimo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in pustimo, da izkušnje naših naj-modrejših občanov govorijo čudovite zgodbe. Eno takšnih začenjamo danes. Želim vam varno vožnjo.« Podžupan Marjan Ravnikar je dodal, da bodo prevozi za starejše izrednega pomena za večjo mobilnost, socialno vključenost in medsebojno povezovanje. Brezplačni prevozi spodbujajo medsebojno pomoč in dvigujejo kvaliteto življenja v tretjem življenjskem obdobju. Občina želi biti prijazna do starostnikov, nja vključevali v lokalno skupnost ter si s tem polepšali vsakdan. Prevozi bodo pomembno prispevali ne samo k tistim nujnim vsakodnevnim opravkom, pač pa tudi pri vključevanju starostnikov v različne programe društev in organizacij v naši občini, s katerimi smo starejše seznanili v novi brošuri Starejši smo skupaj močnejši, priloženi v Slamniku. Novih izzivov pa se veselijo tudi v Društvu upokojencev Domžale. »Storitev brezplačnih prevozov se v naše okolje uveljavlja postopoma, starejši se morajo z novo storitvijo seznaniti, sprejeti to novost, ki jim je ponujena Projekt brezplačnih prevozov za starejše v Domžalah je zaživel. prej je bilo treba zagotoviti finančna sredstva v proračunu, pripraviti je bilo treba javni razpis in imenovati komisijo, ki je na podlagi prejetih vlog za izvedbo prevozov izbrala Društvo upokojencev Domžale. Uporabnik za naročilo prevoza pokliče na telefonsko številko 051 262 100 in se z organizatorjem prevozov dogovori za termin storitve. Župan Toni Dragar je ob uradnem prevzemu vozila vsem občankam in občanom zaželel, naj bo naša občina še naprej prostor, prijazen do vseh zato bodo prevozi namenjeni vsem tistim, ki ne vozijo, nimajo sorodnikov, imajo nizke mesečne prihodke in od-ročnejšo povezavo s prevoznimi sredstvi. Prevozi za starejše bodo omogočali dostopnost do zdravniške oskrbe, javnih ustanov in podobno. Podžupanja Renata Kosec, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju strateških podlag in akcijskega načrta za starejše, pozdravlja novo brezplačno storitev, saj bo starejšim vsekakor pomagala, da bi bili še bolj aktivni in da bi se tudi v jeseni svojega življe- in jim bogati življenje. Uporabniki nas že pogumno kličejo, prostovoljci pa se tudi veselimo novih izkušenj,« je povedal predsednik Društva upokojencev Domžale Toni Prus. Prostovoljci bodo prevoze izvajali z namenskim vozilom, ki ga je zagotovila Občina Domžale. Trenutno se je Društvu upokojencev Domžale, ki skrbi za prevoze, oglasilo enajst prostovoljcev. S prvo vožnjo so začeli že v tem tednu. OBČINA DOMŽALE FOTO: VIDO REPANŠEK Z novim večnamenskim objektom, ki bo zgrajen v dobrem letu dni, se bodo uresničile dolgoletne želje študljan-skih gasilcev in krajanov po novem sodobnem objektu, ki bo rešil prostorsko stisko gasilcev, obenem pa bo služil tudi drugim potrebam kraja. Gasilci PGD Študa so svoje poslanstvo v kraju začeli pred skoraj devetdesetimi leti, svoje prostore pa imajo v obstoječi stavbi, ki je skozi leta za vse njihove aktivnosti, opremo in vozila, postala premajhna. Pred dobrimi dvajsetimi leti je z njihove strani prišla ideja po izgradnji novega gasilskega doma. Ker gre pri takšne projektu za večji finančni zalogaj, iskanje primerne lokacije in birokracije, je bilo potrebnih več let, da bo njihova želja in potreba končno realizirana. Pri tem jim je nasproti stopila Občina Domžale, ki je tudi investitor projekta. Objekt bo večnamenski, saj bodo prostori služili tudi drugim potrebam kraja. Položitve temeljnega kamna za gradnjo Doma krajanov-gasilske-ga doma Študa so se udeležili župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, podžupana mag. Tomaž Deželak in Marjan Ravnikar, poslanka v Državnem zboru Tadeja Šuštar Za-lar, predsednica Krajevne skupnosti Simona Jenka Vera Banko, predsednik Gasilske zveze Domžale Matjaž Korošec, predsednik PGD Študa Na Zbirnem centru Dob kotiček za oddajo še delujočih aparatov Na Zbirnem centru Dob je postavljen nov kotiček za vse, ki bi želeli oddati svoje še delujoče aparate v ponovno uporabo. Kotiček je označen z rumeno tablo in tako nezgrešljiv. V kotičkih se zbira aparate, ki so delujoči in primerni za ponovno uporabo: belo tehniko - pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate, zabavno elektroniko - radie, zvočnike, LCD televizorje in monitorje, svetila, računalniško opremo ter orodje za dom in vrt, skratka vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije. Ob predaji kotičkov s strani družbe ZEOS, d. o. o., v uporabo na Zbirni center Dob je župan Občine Domžale Toni Dragar povedal: »Prepričan sem, da se v vsakem domu najde kakšna naprava, ki še deluje, a je ne uporabljamo več. Morda ta naprava čaka nekoga drugega, da jo spet vrne v uporabo. Spremenimo svoje navade in odložimo še delujoče naprave, ki smo se jih morda naveličali ali jih zamenjali z novimi, v nov kotiček za ponovno uporabo, ki smo ga danes skupaj z župani sosednjih občin odprli. Naj dobro služi svojemu namenu!« Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, pa je dodal: »Veseli nas, da bomo tudi mi s postavitvijo kotička v našem zbirnem centru prispevali k zmanjševa- nju količine odpadkov. Te namreč ves čas naraščajo, med njimi pa so velikokrat tudi stvari, ki so še uporabne in bi jih marsikdo z veseljem uporabil. Vsak aparat, ki se vrne v ponovno uporabo, je zato pomemben.« Kar 1-2 odstotka takšnih naprav se v povprečju vsako leto najde med zbranimi e-odpadki in ti po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. Tako skrajšamo njihovo življenj- sko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. V družbi ZEOS verjamejo, da je najbolj trajno-stni aparat vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje. »S postavitvijo kotička za ponovno uporabo bomo naredili korak naprej k prehodu na krožno ravnanje z električno in elek Direktor družbe Zeos Emil Šehič, direktor podjetja Prodnik Marko Fatur, župan Občine Trzin Peter Ložar in župan Občine Domžale Toni Dragar na uradnem odprtju tronsko opremo. Pravilno ločevanje e--odpadkov je seveda zelo pomembno, poskrbeti pa moramo tudi, da bi bilo teh odpadkov čim manj. Če odslužene in še delujoče aparate predajamo v ponovno uporabo, jim podaljšujemo življenjsko dobo in posledično ustvarjamo manj e-odpadkov,« je povedal direktor družbe ZEOS Emil Šehič. Vabljeni vsi občanke in občani, da obiščete Zbirni center Dob, oddate v rumeni kotiček kakšen svoj še delujoči aparat, ki ga ne potrebujete več in tako poskrbite, da bo dobil novega lastnika. Vsem zbranim aparatom namreč projektni partner TSD, d. o. o., skozi postopek priprave za ponovno uporabo preveri funkcionalnost in električno varnost ter jih vrne na trg po primerni ceni ali pa jih podari. Prodajno mrežo bodo organizatorji v letu 2022 razširili z vključevanjem lokalnih centrov ponovne uporabe ter spletno platformo krožnega gospodarstva. Na njej bodo potrošnike ozaveščali o možnostih koriščenja krožnih storitev in blaga s področja e-opreme ter o okoljskih učinkih krožnega ravnanja. MIHA ULČAR FOTO: KARIN BOŽIČ ZUPANČIČ Boštjan Narobe, predsednik gradbenega odbora PGD Študa Borut Erne-stl, občinske svetnice in svetniki, Janez Zorman, direktor podjetja Graditelj Kamnik, ki bo gradilo objekt, domači gasilci, krajani ter še nekateri gostje. V programu, ki ga je povezovala Barbara Božič, so sodelovali družina Kozjek in flavtistka Mirjam Ben-ko. Zbrane so nagovorili Boštjan Narobe, predsednik PGD Študa, Borut Ernestl, Matjaž Korošec, predsednik Gasilske zveze Domžale in podžupa-nja mag. Renata Kosec, ki je dejala, da je zelo zadovoljna in ponosna za odlično sodelovanje in povezanost z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi v naši lokalni skupnosti. »Poleg sodelovanja smo vrsto let poglabljali tudi naše pogovore. Bistvo je, da smo se znali slišati ter prisluhniti va-šimpotrebam in željam. Ena izmedpo-bud je bila tudi potreba po novih prostorih za gasilce PGD Študa, da bodo lažje opravljali prostovoljno gasilsko službo. Bila je dolga pot, predvsem birokratska. Vendar smo to pot skupaj prehodili in uspeli. Iz papirologije bo v enem letu tu stal Dom krajanov-ga-silski dom Študa,« je povedala podžu-panja in dodala: »Verjamem, da bo to prostor medgeneracijskega druženja in da bo to prostor, kjer se bo nadaljevalo z razvojem in spodbujanjem pro-stovoljstva in gasilskega poslanstva.« Zadovoljstva ob položitvi temeljnega kamna za izgradnjo doma kra-janov-gasilskega doma Študa, ni skrivala tudi Vera Banko, predsednica Krajevne skupnosti Simona Jenka. Temeljni kamen so simbolično položili podžupanja mag. Renata Kosec, predsednik PGD Študa Boštjan Narobe, predsednik gradbenega odbora PGD Študa Borut Ernestl in Bojan Zorman iz podjetja Graditelj Kamnik. Objekt bo stal na jugovzhodnem robu Štude, v bližini avtoceste in bo klasično grajen. Obsegal bo pritličje in dve nadstropji z zaključeno ravno streho. Na vzhodni strani objekta bo izvedeno zunanje stopnišče. V pritličnem delu bodo skupni vhod s stopniščem in dvigalom, garažnim delom, sanitarijami, sejno sobo, pisarno in shrambo. V 1. etaži bodo pisarne, sejna soba in čajna kuhinja. V 2. etaži pa bodo dvorana za približno 60 obiskovalcev, sanitarije, čajna kuhinja, shramba in prostor za čistila. Vsi prostori bodo namenjeni lokalnim skupnostim in uporabnikom. Na občini so projekt, ki ga je projektirala arhitektka Sonja Oblak Burnik, pripeljali tako daleč, da je izvajalec SGP Graditelj, d. d., začel z uvedbo v delo. Nadzor bo izvajal Biro Veritas, Peter Guzelj. Z gradnjo že začenjajo, dokončanje gradbenih del pa načrtujejo v jeseni 2022. Vrednost del je približno en milijon evrov (997.848,58 evra). MIHA ULČAR FOTO: PRIMOŽ LAVRE io | slamnik ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Večina investicij je zaključenih Prazničnemu decembru naproti Z optimizmom smo vstopili v letošnjo jesen in s polnim zagonom dokončali letošnje aktualne investicije, saj zimski čas navadno izkoristimo za načrtovanje novih, ker ob nizkih temperaturah večina del ni več mogočih. Tako je zaključenih večina aktualnih investicij, med njimi tudi Šolska ulica v Ihanu, gradnja kanalizacijskega omrežja na Goričici, na Šumberku se zaključujejo še zadnji detajli na poligonu. Veseli me, ko vidim navdušene mlade in mlade po srcu, ki komaj čakajo na prve spuste. Naš kraj postaja dinamičen in vabi k različnim aktivnostim ter umiku med zelene oaze. Poligon bo umeščen tako, da ne bo motil in ogrožal ostalih obiskovalcev Šumberka, proge bodo lahko uporabljali tako začetniki kot tisti najbolj vešči kolesarji. V Domžale na ta način prihaja še en del športnega turizma, ki ga do zdaj domačinom in obiskovalcem še nismo ponudili. Z odobreno finančno podporo iz EU sklada smo bližje tudi regionalni kolesarski povezavi Ljublja-na-Domžale. Kolesarji, lepo pozdravljeni v naši občini! Naša želja je, da se tudi v prihodnosti uresniči čim več podobnih projektov, saj bomo tako ljudi še naprej uspešno povezovali z naravo in turizem razvijali v tej smeri. V decembru za vas seveda tradicionalno načrtujemo kar nekaj prazničnih dogodkov, seveda z zavedanjem, da se v primeru slabe epidemiološke slike le-ti odpovejo. Upamo, da bomo vsaj del dogodkov uspeli izpeljati, saj si vsi skupaj želimo sproščenega in veselega decembra ter vsaj malo tistih posebnih, decembrskih iskric, toplih pogledov in stiskov rok. Če pa se stvari ne obrnejo v naš prid, pa si želim, da vsi skupaj zberemo dovolj volje in strpnosti, da se bomo prilagodili na situacijo, ki je pred nami in upoštevali ukrepe, vse v želji po tem, da bomo ob naslednji priložnosti skupaj lahko ponovno zgradili Čarobno mesto, s pozitivno energijo pa sebi in drugim podarili kakšen atom dobre volje in miru. Naj bo spokojen in prijeten čarobni december, ki je pred nami. Naj zažari! Župan Občine Domžale Toni Dragar Vrtina pri Zdravstvenem domu Domžale: V teku je projektiranje PZI dokumentacije za širitev Zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podzemne garaže. Na podlagi do zdaj znanih podatkov o sestavi tal in stanju podzemne vode je bilo ocenjeno, da ne razpolagamo z dovolj podrobnimi podatki za določitev načina varovanja gradbene jame z vidika varovanja pred podtalno vodo. Zato so v teku dodatne preiskave na območju ZD Domžale. Izvaja se vrtanje dveh, približno 30 m globokih vrtin, skupaj z izvedbo monitoringa in vsemi potrebnimi geološkimi, geotehničnimi in hidrogeološkimi raziskavami. Prenovljena je Šolska ulica v Ihanu: Občina Domžale je zaključila s prenovo Šolske ulice v Ihanu, ki je vključevala rekonstrukcijo cestišča, asfaltno vozišče širine 3,5 metra z obojestransko bankino v skupni dolžini približno 420 metrov. Zaradi bližine osnovne šole in vrtca smo izvedli tudi ukrepe za umiritev prometa z ležečimi policaji. Hkrati smo zgradili manjkajočo fe-kalno kanalizacijo in omogočili priklop šestim objektom, ki na javno kanalizacijo še niso bili prikloplje-ni. Izvajalec del je podjetje Elicom, d. o. o., iz Domžal, nadzor nad gradnjo je izvajalo podjetje M I L T in- ženiring, Iztok Žvegla s. p. Okvirna vrednost del je dobrih 120.000 evrov z DDV. Izvajamo tudi gradnjo kanalizacijskega omrežja na Goričici pri Ihanu. Asfaltiranje ceste po končani gradnji je predvideno konec novembra letos. Investicijsko -vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji po Petrovčevi ulici na Rodici: Začela so se investicijsko vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji po Petrovčevi ulici na Rodici. V okviru del bo obnovljenih 290 m vodovoda in kanalizacije ter 20 hišnih priključkov. Na območju del bo vzpostavljena popolna zapora ceste, do- stopi do objektov bodo možni skladno z navodili izvajalca del in odločbo Občine Domžale. Dela bodo predvidoma zaključena do konca februarja 2022. Kolesarski MTB poligon na Šumberku: V zaključni fazi je tudi gradnja kolesarskega MTB poligona na Šumberku, ki je delno sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Nova pridobitev bo odlično dopolnila ponudbo raznolikih športnih vsebin in razširila dostopnost zelenih površin ter kolesarskih in peš povezav. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Vrtina pri Zdravstvenem domu Domžale Končana so dela na Šolski ulici v Ihanu. Podžupanja na tradicionalnem slovenskem zajtrku na OŠ Roje V letošnjem letu je slovenski tradicionalni zajtrk potekal 19. novembra 2021. Mag. Renata Kosec, podžupanja občine Domžale, je ob tej priložnosti obiskala Osnovno šolo Roje. V šoli spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19, zato je tradicionalni zajtrk potekal v manjših skupinah. Poleg domačega kruha, mleka in narezanih jabolk so ponudili še lokalno pridelano maslo in med. Po končanem zajtrku sta podžupa-nja mag. Renata Kosec in ravnateljica mag. Andreja Škrlj obiskali skupine in še z varovanci spregovorili o pomenu zajtrka ter uživanju sadja in zelenjave: »Tradicionalni slovenski zajtrk je namenjen osvešča-nju o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, živil pridelanih oziroma predelanih v Sloveniji. Hkrati pa s tem osveščamo tudi o pome-nuprvega obroka v dnevu.« Mag. Andreja Škrlj se je v imenu varovancev podžupanji zahvalila za obisk: »Z vašim obiskom ste pokazali, da po- vezujete in se zavzemate za sodelovanje vseh, ki lahko po svojim močeh in zmožnostmi prispevajo k razvoju lokalne skupnosti. Verjamem, da si bodo naše učenke in učenci zapomnili današnji tradicionalni zajtrk in upam, da jih bo ta spomin spodbudil k še bolj zdravemu načinu prehranjevanja.« Na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka s sloganom Zajtrk s sadjem - super dan! so bile aktivnosti varovancev Osnovne šole Roje povezane s tradicionalnim zajtrkom. Velik del aktivnosti je izpostavil pomen izvora hrane, npr. na sliko krave so ob razlagi dodajali vse izdelke, ki jih lahko dobimo iz kravjega mleka. Osredotočili so se tudi na predelavo lokalnih pridelkov ter skupaj z učiteljicami in učitelji pripravljali zeliščni namaz, narezali jabolka in drugo. Na tradicionalni slovenski zajtrk so se posebej skrbno pripravi- le tudi učiteljice in učitelji, ki so dan prej spekli domači kruh. Pri pripravi živil za tradicionalni slovenski zajtrk so bile učenke in učenci posebej pozorni na izvor živil ter izbrali mleko, maslo, med in jabolka iz občine Domžale. Mag. Renata Kosec je podprla odločitev varovancev Osnovne šole Roje: »Tudi na Občini Domžale spodbujamo domače pridelovalce in predelovalce hrane. Med bolj vidnimi ukrepi je postavitev in redna promocija tržnega prostora v občini. Promocija je povezana tako z redno ponudbo, posebno oziroma pri-lagojenoponudbo - v decembru bodo na voljo novoletni okraski in smrečice - ter z organizacijo dogodkov, ki privabljajo različne obiskovalce. Med najbolj poznanimi dogodki sta Kuhna na plac in Dobrodošli v Domžalah.« Po končanem zajtrku in druženju z učenkami in učenci ter učiteljicami in učitelji Osnovne šole Roje sta podžu- Učenci pri pripravi zdravega zajtrka panja mag. Renata Kosec in ravnateljica mag. Andreja Škrlj nekaj pozornosti namenili tudi načrtovani večletni investiciji energetske in prostorske sanacije Osnovne šole Roje. Mag. Andreja Škrlj, ravnateljica Osnovne šole Roje, je pojasnila: »S prenovo prostorov bo Osnovna šola Roje pridobila boljše osnovne pogoje, ki jih naši učenci in učitelji potrebujejo za izvajanje našega dela, našega primarnega poslanstva, za vzgojo in izobraževanje.« Mag. Renata Kosec, podžupa-nja občine Domžale, pa je izpostavila: »Osnovna šola Roje ima poseben status ne samo zaradi svojih varovancev, ampak tudi zaradi lastništva vseh petih občin bivše občine Domžale. Vesela sem, da smo občine dosegle dogovor glede nujnosti investicije.« Šolo so obiskali tudi predstavniki Lions kluba Domžale in Ljubljana Barje, ki so pokazali svoje veliko srce in ravnateljici mag. Andreji Škrlj izročili donacijo v višini 700 evrov, ki bo namenjena sedmim učencem iz socialno najbolj ogroženih družin. Pri podelitvi je bilo prisotnih tudi nekaj učencev, ki so se donatorjem zahvalili z iskrico v očeh. Predstavnica Lions kluba Ljubljana Barje mag. Saša Dragar Mila-novič je pozdravila vse prisotne in izpostavila, da upajo, da bodo sredstva najbolj ogroženim pomagala pri vključevanju na različnih področjih. S tem korakom želijo narediti nekaj dobrega na njihovi življenjski poti. Podžupanja mag. Renata Kosec se je v imenu Občine Domžale in otrok zahvalila za dobrosrčno do-nacijo in izpostavila, da še kako drži rek, da tam, kjer je volja, je res pomoč, in da so s svojimi dejanji lahko vsakemu izmed nas velik zgled. Ravnateljica se je prav tako v svojem imenu in imenu otrok iskreno zavalila za to lepo gesto. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 5 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 iz URADA ŽUPANA Županov sprejem zlatih in diamantnih maturantov V sredo, 3. novembra, je župan Občine Domžale Toni Dragar sprejel zlate in diamantne maturante, ki so se odzvali na javni poziv Zlati maturant, objavljenem v lokalnem glasilu Slamnik. Obvestilo o spremembi poslovnega računa Občine Domžale Obveščamo vas, da se s 1.12.2021 spremeni številka našega poslovnega računa. Uprava za javna plačila RS ne omogoča prehodnega obdobja, zato vas prosimo, da: • plačila z zapadlostjo do vključno 30. 11. 2021 nakažete na račun SI56 01223 0100001491 • plačila z zapadlostjo od vključno 1. 12. 2021 pa nakažete na račun SI56 01100 0100016442. Pri plačilu položnic vas prosimo, da ste pazljivi in da vsa plačila, ki imajo datum 30. 11. 2021 do takrat poravnate, saj plačila na star račun po tem obdobju ne bodo več mogoča. V tem času bo lahko prihajalo do motenj pri plačevanju, zato vas prosimo za razumevanje in upoštevanje datumskih rokov. Na spletni strani https://www.domzale.si/objava/570743 so objavljene priloge z informacijami o spremenjenih računih naših šol, vrtcev, Kulturnega doma France Bernik, Knjižnice Domžale, Glasbene šole Domžale, Centra za zaščito in reševanje, Zdravstvenega doma Domžale ter krajevnih skupnosti. Občina Domžale Naš občan Urh Wiegele je na javnem anonimnem natečaju za izbor kreativnih zasnov simbolne nagrade Zlata čebela Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) prejel nagrado za kreativno zasnovo in načrt simbolnega pred- meta, svetovne čebelarske nagrade Zlata čebela. Republika Slovenija jo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije uvaja kot najvišjo državno nagrado in najvišje priznanje na področju čebelarstva na svetu. Opisali bi jo lahko kot Nobelovo nagrado na področju čebelarstva. O svojem delu je Urh povedal: »Čebela je majhno, marljivo in nadvse delikatno bitje, ki opravlja neskončno velike naloge. Skulptura nagrade Zlata čebela je v svojem bistvu parafraza čebeljega življenja. Delo je oblikovano kot neskončna zanka na osnovi geometrično pravilnega vozla in pooseblja srž tega bitja. Prav tako je neskončna zanka tudi prispodoba za eno izmed neskončno majhnih, a simbolno izjemno pomembnih dejanj, saj predstavlja sklenjeno pot, ki jo čebela opravi ob vsakem izletu iz svojega panja. V iskanju nektarja preleti ogromne razdalje, se spet vrne v svoj panj, vse skupaj se ponavlja v neskončnost. Poleg tega, kar skulptu-ra ima, pa je ključnega pomena tudi tisto, česar nima. Ni postavljena na trden podstavek, s čemur sem želel predstaviti krhkost ekosistema in pomembnost vloge, ki jo v njem igrajo opraševalci. To se izraža prek nežnih nihajev, ko skulpturo odložimo na ravno površino. Prav tako sem pri tem delu izpostavil tudi pomembnost odnosa med človekom in naravo. Le--to je poudarjeno z dvojno površinsko obdelavo, saj zunanja stran predstavlja naravo, ki je v svoji celovitosti popolna, notranja stran, ki pa predstavlja človeka, pa je ožigosana z različnimi nepopolnostmi. Napis na notranji strani skulpture je oblikovan kot odtis narave v dejanjih človeka.« Podžupanja mag. Renata Kosec mu je med sprejemom na Občini Domžale čestitala za vrhunski dosežek ter mu zaželela še veliko dobrih idej in zamisli, se mu zahvalila za obisk in ga spodbudila, da svoje kreativne ideje razvija še naprej. Izbrano zmagovalno skulpturo bodo podeljevali najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam za izjemne dosežke na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev na svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, z namenom rojevanja novih pobud, raziskav, za promocijo in ostalih dejavnosti za ohranitev čebel in drugih opraševalcev. Občina Domžale Foto: Alenka Klinar Na objavljen poziv se je oglasilo deset zlatih in med njimi kar trije diamantni maturanti - Žiga Kmecl, Špela Žibert, Domen Ravnikar, Ti-len Šalamun, Tea Rebernak, Anže Kovačič, Gregor Grajzar, Luka Per-šolja, Tjaša Maselj in Tibor Koder-man. To so nekdanji dijaki, ki so zdaj že pridni in navdušeni študentje prvih letnikov različnih smeri, od računalništva, elektrotehnike, fizike, medicine do predšolske vzgoje. Na sprejemu se je vsak na kratko predstavil in povedal nekaj o svojem šolanju, hobijih in svoji nadaljnji poti. Županu so se ob sprejemu pridružili tudi podžupanja mag. Renata Kosec ter oba podžupana Marjan Ravnikar in mag. Tomaž Deželak. Prav vsi so si izmenjali nekaj izkušenj z zlatimi maturanti. Obudili so spomine in izmenjali izkušnje, kako je bilo študirati nekoč in kako danes in prišli do enakega zaključka, da ni bližnjice. Za spodbudo in spomin ob njihovih uspehih so prejeli simbolično darilo. Letošnja obletnica je posebej pomenljiva, saj hkrati obeležujemo tudi stoto obletnico iznajdbe inzu-lina. Ta je za osebe s sladkorno boleznijo pomenila veliko prelomnico pri zdravljenju ter jim je omogočila preživetje in kvalitetnejše življenje. Hkrati smo se z letošnjo osvetlitvijo poklonili dolgoletnemu članu in podpredsedniku Zveze društev diabetikov Slovenije Alojzu Rudolfu, ki je skrbel za ta projekt, a je zaradi okužbe s covidom-19 letos izgubil bitko z boleznijo. V znak podpore soočenja s sladkorno boleznijo smo 13. in 14. novembra občinsko stavbo obarvali v modro. S to potezo smo se pridružili mednarodnim aktivnostim ob sve- Sprejem zlatih in diamantnih maturantov Župan Toni Dragar jim je ob sprejemu čestital za izjemen uspeh, ki so ga dosegli in jih spodbudil za naprej: »Šola ti da različna znanja, ki jih v bodoče uporabljaš ali pa ne, življenje pa ti da tiste izkušnje in znanja, ki jih zares potrebuješ. Poj- tovnem dnevu te bolezni, ki jo vsako leto obeležujemo 14. novembra. Tema svetovnega dneva diabetesa v letih 2021 do 2023 je dostop do oskrbe osebam s sladkorno boleznijo. Milijoni ljudi s sladkorno boleznijo po vsem svetu nimajo dosto- V znak podpore soočenja s sladkorno boleznijo smo 13. in 14. novembra občinsko stavbo obarvali v modro. dite v tujino po izkušnje in znanja, a vrnite se nazaj, bomo zelo veseli. Iskrene čestitke ob vaših uspehih. Verjamem, da za vas ni nič nemogoče.« Občina Domžale Foto: Vido Repanšek pa do oskrbe pri sladkorni bolezni. Ljudje s sladkorno boleznijo potrebujejo stalno oskrbo in podporo, da bi obvladali svoje stanje in se izognili zapletom. Ne moremo več čakati. Medicina, tehnologije, podpora in nega morajo biti na voljo vsem osebam s sladkorno boleznijo, ki jih potrebujejo. Prisotna je resna pobuda naj vlade povečajo vlaganja v oskrbo in preprečevanje sladkorne bolezni. Stota obletnica odkritja in-zulina je enkratna priložnost za pomembne spremembe za več kot 460 milijonov ljudi, ki živijo s sladkorno boleznijo, in za milijone drugih, ki so ogroženi. Občina Domžale foto: vido repanšek Urh Wiegele je zmagovalec natečaja Zlata čebela Mladi arhitekt Urh Wiegele je s svojim delom, ki ga je poimenoval UBIMELIBIAPES med 32 predlogi prepričal strokovno žirijo. Sto let inzulina in dostop do oskrbe pri sladkorni bolezni Občina Domžale se je odzvala prošnji Zveze društev diabetikov Slovenije, ki je slovenske občine in druge ustanove pozvala, naj se z množično osvetlitvijo objektov v modro poklonijo ob svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. ¿¿K > Podžupana mag. Renata Kosec je sprejela občana Urha, ki je predstavil svoje delo. m h ^m 11 > J —- * ^ % "M, i J d 4 OBVES «¡¡¡g *iHST * Ü «P ** JTILO M ## SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE DOMŽALE IN DRUŠTVO LIPA - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE ORGANIZIRATA ZA OBČANE OBNOVITVENO IZOBRAŽEVANJE O CESTNO PROMETNIH PREDPISIH, KI BO V ČETRTEK, 16.12.2021 OB 17.00 URI V PROSTORIH DRUŠTVA LIPA NA LJUBLJANSKI 58. VLJUDNO VABLJENI! OBČINA DOMŽALE io | slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si NUJNO BOMO POTREBOVALI VEČ KOLESARSKIH POVRŠIN MITJA TANCIK, GORSKI KOLESAR, TRENER, PRODAJALEC IN SERVISER KOLES Energija - vse okoli njega je povezano z njo. Športni klub, ekipa Energijateam, trgovina in servis s kolesi Energijabikes. Cveta Zalokar Foto: Prijavim.se Gorski kolesar, ki se je od veteranov vrnil med člane; trener, ki še posebno rad dela z dekleti, tudi s svojo hčerko; trgovec, ki vsakemu kupcu svetuje iz lastnih izkušenj. Kje in kdaj si se srečal s kolesom in kolesarskim krosom? Leta 1990 smo se s prijatelji, ki smo živeli pod Šumberkom, začeli voziti s kolesi po gozdu, preizkušali sebe in takratna kolesa, ha ha. Leto pozneje je bil prvič organiziran pokal v krosu z gorskimi kolesi, pod okriljem revije Tabor in Pil, imenoval se je Tabor Trophy, in tako smo začeli. Gorsko kolesarstvo je vse bolj priljubljeno, čemu pripisuješ to? Je šport v naravi, v vseh vremenskih pogojih, nudi svobodo in adrenalin. Pomembno dejstvo je, da v našem okolju lahko voziš gorsko kolo praktično 10, včasih tudi 11 mesecev. Pomembno je, da tekmovalni sistem omogoča, da ima vsak otrok, ki začne s tem športom, možnost razvoja do svetovnega pokala, če je to njegova ambicija in ima domačo podporo. Sistem ni naravnan reprezentančno, ekipno, temveč individualno. Pet stavkov o Športnem društvu Energija... ŠD Energija je bilo ustanovljeno 1991 kot združenje enako mislečih gorskih kolesarjev, ki smo takrat tekmovali, hodili po tekmah in se združili v društvu. Pred tem smo bili pri Domžalskem Sokolu pod vodstvom legendarnega Boštjana Lekana, ki nam je prvi ponudil priložnost, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Skozi leta in ambicije se je društvo razvijalo, tako po tekmovalnih uspehih kakor tudi kadrovsko, kar nam je omogočilo vzpostavitev gorsko-kolesarske šole, dela z mladimi in danes otro-ško-mladinski pokal poteka s polno paro in ustvarja bodoče vrhunske kolesarje in kolesarke. Kakšna je razlika med disciplinama krosa (cross country) in spusta (downhill)? Bistvena razlika je v trajanju tekmovanja in tipu vožnje. Cross se Mitja in Meta Tancik skupaj doživljata uspehe. Uspehov je veliko. Med največje uspehe štejemo rezultate Mihe Halzerja, ki je v našem dresu zmagal svetovni pokal v Eliminatorju v češkem Novem Mestu, poleg tega je osvojil še kar nekaj uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu ter postal svetovni podprvak v tej disciplini. Najnovejši uspeh pa nam je prinesla mlada tekmovalka Meta Tancik, ki je letos osvojila naslov evropske prvakinje v kategoriji do 15 let v krosu v italijanski Pili. ZAPOSLIMO • Delavca za izdelavo palet (delo v delavnici) • Mizarja: III. ali IV. stopnja lesne smeri DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka [7.00 -15.00] ^ PROŠNJE POŠLJITE NA: Mesec Janez ^ Kleče pri Dolu 3 1262 Dol pri Ljubljani ALI NA ELEKTRONSKI NASLOV: zaga.mesec@gmail.com ^ Za dodatne informacije pokličite 040/267 816. vozi v krogih in dirka traja okoli 90 minut. Proga poteka po zahtevnih vzponih in spustih, ki si sledijo drug za drugim, vmes pa nas čakajo tudi izredno zahtevne tehnične ovire, kot so velike skale, hlodi, korenine, skoki ... Princip dirke je skupinski start in zmaga, kdor prej pride prek ciljne črte, kar avtomatsko pomeni maksimalni napor celotnih 90 minut. Zmagovalec je tisti, ki je kondicijsko in tehnično najboljši. Downhill- spust traja med 3-5 minut, temelji na spustu, torej startu na vrhu hriba in cilju spodaj, zmaga najhitrejši. Princip je kronometer, kar pomeni, da vsak tekmovalec vozi posamično, starta in ima pred seboj prazno progo. Na progi ga čakajo izjemno zahtevne ovire v obliki skal, skokov, korenin, zavojev in zelo visoke hitrosti. So pa spusti na crossu vedno bolj ekstremni in se odseki lahko merijo z zahtevnostjo na spustu, le da so odseki take zahtevnosti na krosu kratki. Kateri so največji uspehi ŠD Energija? Uspehov je veliko. Med največje uspehe štejemo rezultate Mihe Halzerja, ki je v našem dresu zmagal svetovni pokal v Eliminatorju v češkem Novem Mestu, poleg tega je osvojil še kar nekaj uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu ter postal svetovni podprvak v tej disciplini. Najnovejši uspeh pa nam je prinesla mlada tekmovalka Meta Tancik, ki je letos osvojila naslov evropske prvakinje v kategoriji do 15 let v krosu v italijanski Pili. V klubu imamo tudi številne naslove državnih in pokalnih prvakov, saj državna prvenstva ne minevajo brez osvajanja medalj naših tekmovalcev. Kakšno tekmovanje pa je SloXcup, kjer opravljaš tudi naloge koordinatorja? SloXcup je serija tekmovanj za slovenski pokal, ki smo ga razvili tudi v mednarodnega, saj vsako leto vključuje tudi dirko na Hrvaškem, pobude so bile tudi iz Italije, a tam še ni prišlo do končnega sodelovanja. Tekme so na visokem nivoju, kjer tekmuje tudi nekaj visoko mednarodno pozicioni-ranih, kar privablja tudi uspešne tuje tekmovalce in tekmovalke. Si tudi trener svoji hčerki Meti, ki je letos julija postala evropska prvakinja v olimpijskem krosu v kategoriji do 15 let. Kako vama gre? Sodelujeva odlično, pri Metinem razvoju res držim taktirko v roki, a brez pomoči trenerjev Evgena Pevca in Gregorja Dimica stvari ne bi tako gladko in uspešno tekle. Meta je zelo poslušna in vodljiva športnica, kar je eden od pomembnih delov talenta. Lahko rečem, da je njeno telo ustvarjeno za ta šport, imamo srečo, da so se stvari tako poklopile in se je ravno ona, z njenim talentom, znašla v naši zibelki. V tem športu ji res lahko nudim, nudimo odlično podporo. Seveda bi jo podpiral pri vsem, kar bi jo veselilo, a si težko predstavljam ta domet, ki ga imamo v tem športu z vsem znanjem in tehnično opremo. V ŠD Energija je vse več deklet, kakšna je razlika med fanti in dekleti pri kolesarstvu? Res je in to je meni osebno razveseljujoče dejstvo. Osebno kot trener zelo rad delam z ženskami, dekleti. So prave garačice, temeljite, vse, kar se z njimi zmeniš, velja, bistveno bolj so poslušne od fantov in manj je motenj s tavanjem med dejavnostmi, ki jih zanimajo. Punce so resna konkurenca fantom in tudi na treningih marsikateri fant občuti moč deklet in se mora še posebej potruditi, če želi biti hitrejši ali drznejši na spustu. Kako bi opisal trening, saj gre za izrazito individualni šport? Individualiziranja pri mlajših se skušamo strogo izogibati, maksimalno se trudimo, da trenirajo čim več skupaj in zelo je pomembno, da si nudijo medsebojno konkurenco in oporo pri težjih elementih. Pomembno je, da se zabavajo in je trening opravljen na takšen način in ne le kot čisto garanje. Seveda je vsak trening težak, a se ta občutek zmanjša, če se vmes zabavaš. Pozneje v razvoju proti mladinskim in članskim kategorijam se treningi močno individualizirajo, tekmovalci trenirajo veliko sami ali v parih. Seveda je tudi takrat dobrodošla družba na treningu, a po navadi osebni urniki s šolskimi obveznostmi ne dopuščajo skupinskih vadb. Kako pa je z gorsko kolesarskimi progami v Sloveniji, kje lahko varno in kvalitetno trenirate? Proge najdemo v Kamniku, Ljubljani, od lani imamo legaliziran trail pod Muravico, pump track na Viru, za najmlajše naravni trail ob pumpu. V tem trenutku se zaključuje izgradnja poligona na Šum-berku, ki bo v veliko pomoč. Omogočil bo pripravo mladih tekmovalcev na težje elemente, ki jih čakajo na velikih tekmovanjih. Kaj torej lahko pričakujemo na novi progi na Šumberku? Registriran objekt, ki bo omogočal vadbo vsem zainteresiranim, za učenje in piljenje veščin ter tehnike gorsko-kolesarske vožnje. Poligon je sicer bolj obarvan v cross country stilu, a je ta stil vedno izhodišče tudi za druge discipline gorskega kolesarstva. Tehnični elementi crossa, kot sem že omenil, ne malokrat dosegajo zahtevnost spustaških prog, le da v krajših odsekih. Tako bo tudi poligon na Šumberku vseboval strme vzpone, tehnične vzpone, a tudi lažji vzpon za vsakogar, spust po zavojih, tako imenovani flow line z bandami, skalnati spust RockyGarden, spust po hlodih, trinivojski drop za učenje tehnike dropa in še nekaj klasičnih naravnih potk. Si sam še tekmovalno aktiven? Še sem aktiven. Tekmovanje me ne spusti, enostavno si težko zamislim leto brez tekmovanj. Me motivirajo, rad treniram in se preizkušam na tekmi. NI skrivnost, rad tudi stopim na stopničke in za ta občutek sem se pripravljen truditi dan za dnem. Upam, da skozi mojo aktivnost navdihujem tudi koga od mlajših in tistih, ki se v mladinskih letih sprašujejo, ali bi še vztrajali. Katera je tvoja najljubša proga? Svetovni pokal Nove Mesto na Mo-rave. LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 7 slamnik | 11 slamnik@kd-domzale.si VELIKI INTERVJU Proge najdemo v Kamniku, Ljubljani, od lani imamo legaliziran trail pod Muravico, pump track na Viru, za najmlajše naravni trail ob pumpu. V tem trenutku se zaključuje izgradnja poligona na Šumberku, ki bo v veliko pomoč. Omogočil bo pripravo mladih tekmovalcev na težje elemente, ki jih čakajo na velikih tekmovanjih. Opiši nam svoj najbolj spektakularen padec? Del njega se spomnim dobro, en del ne tako dobro. Bilo je na tekmi v Kamniku, kjer sem na zelo strmem in hitrem koreninastem spustu priletel z glavo v drevo, no, od tu naprej se bolj malo spomnim, vem le, da sem se pobral, odpeljal še skoraj pol kroga in potem so me na tehnični coni ustavili, ker mi je iz ušesa tekla kri, bila je cela panika. Na srečo se je izkazalo, da je počila koža ušesa in ni bila kri iz glave. No, se pa dobro spomnim, da sem se pozneje tega dne, ko smo čakali na podelitev, odpeljal na Črnivec in nazaj, da bi naredil trening, ker dirke nisem odpeljal. Imaš v načrtu prevoziti še kakšno prav posebno progo? Imam nekaj načrtov z etapnimi dirkami po svetu, najbolj me mika kanadska preizkušnja BC Race. Ni- sem pa še izbrisal iz glave afriškega Cape Epic. Bomo videli, kaj prinese prihodnost. Skupaj z bratom Jakom v Zaborštu vodita trgovino s kolesi znamke Cube. V zadnjih letih je kolesarstvo doživelo velik boom. Kako ste ga občutili v trgovini? Trgovina deluje uspešno, boom doživljamo predvsem v obliki pomanjkanja koles. Za vse je nova situacija, za nas in za stranke. Danes je večinoma treba na kolo počakati, mi zabeležimo rezervacijo in ko kolo prispe, obvestimo stranko. Letos je bilo opazno veliko povpraševanje, a tudi pomanjkanje koles na tržišču. Lahko pričakujemo spomladi boljše čase? Žal spomladi še kar ni pričakovati normalizacije, a mi zelo uspešno rešujemo naše stranke, kljub pomanjkanju smo v letošnjem letu opremili z novim kolesom več tisoč veselih kolesarjev in kolesark. Kakšno je razmerje med prodajo športnih, rekreativnih in koles za vsakdanjo rabo? V naši trgovini je večina prodaje trenutno športnih, rekreativnih koles. Če bi morda imeli večji prodajni prostor, da bi razstavili tudi mestna kolesa, da bi tudi te prodajali, a je to bolj domena večjih trgovin v mestu. Kolesarstvo je Slovencem vse bolj v krvi. Čemu pripisuješ porast zanimanja za kolesarjenje? Zagotovo kot katalizatorja vse skupaj pospešujeta naša asa Roglič in Pogačar, neizbežna je tudi povezava med mobilizacijo Slovencev v tekaški narod, ki se je dogajala v zadnjih 15 letih, zdaj pa marsikdo od te populacije ne zmore več teči, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, in svoje športno udejstvovanje prenaša na kolo. Vsekakor pa kolo nudi ogromno svobode, na kolesu premagujemo velike razdalje, občudujemo naravo, mesta in to lahko počnemo v družbi. Kakšno pa je tvoje mnenje o vse bolj popularnih električnih kolesih? Jaz sem fan, meni je to ena največjih pogruntavščin v vseh 30 le- tih mojega aktivnega kolesarskega življenja. Z električnimi kolesi se izenačuje med seboj nekom-patibilne udeležence v homogene pare ali skupine. In to je neprecenljivo. Skupaj zdaj lahko ljudje različnih sposobnosti doživljajo to kolesarsko svobodo premagovanja razdalj, osvajanja vrhov, stvari, ki so bile prej le sanje in rezervirana dejavnost za peščico dobro treniranih. Velik problem so tudi tatvine koles. Imaš kakšen nasvet, kako se zaščititi? Kolo imeti na očeh, ključavnica veliko ne pomaga, a brez nje je še slabše. Enostavno kolo parkiramo tam, kjer ga lahko vidimo. Nujni del opreme so tudi čelade. Zakaj bi bilo prav, da bi jih imeli na glavi prav vsi kolesarji? Čelada je obvezna, to ve vsak otrok. Marsikateri otrok, ko gre na poga-njalčka, noče biti brez čelade, ker mu je to privzgojeno. Tako bi moralo biti z vsemi. Osebno se lahko podpišem vsaj na pet čelad, ki so mi verjetno rešile življenje, če ne tega, pa vsaj hujše poškodbe. In kako ocenjuješ domžalsko kolesarsko infrastrukturo? Razveseljuje me dejstvo, da se razvija, da vsako leto dobivamo neke nove dodatne rešitve, seveda niso idealne, a razveseljujoče je, da nekdo med odločevalci razmišlja o tej problematiki in se dela na tem. Vsekakor pa bomo, glede na razvoj kolesarstva, zaradi številnih novih uporabnikov koles, vse večji motiviranosti k trajni mobilnosti, nujno potrebovali vse več kolesarskih površin. Kaj ti pomeni energija, kako in kje jo sam pridobivaš? Energija je luč v dnevu, brez energije je dan turoben, nezanimiv in s tem zame neuspešen. Moj dan z vsemi obveznostmi in tudi mojim treningom je energijsko izredno zahteven. Povprečno presega porabo kalorij okoli 4000, pa tudi 5000 Kcal. Tako se trudim pridobivati čim več energije z ustrezno prehrano, počitkom in raznimi regeneracijski-mi prijemi, da se prebujam v nov dan, poln energije. □ MestniKino Domžale MTB kolesarski poligon na Šumberku Na Šumberku nastaja nov MTB kolesarski poligon, ki te dni dobiva končno podobo. Na tem območju je bila predvidena ureditev vadbišča za gorske kolesarje. Občina Domžale je za vzpostavitev novih zunanjih površin v letu 2021 s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejela odločbo o sofinanciranju investici- je Kolesarski poligon na Šumberku. Tako smo še letošnjo jesen na tem območju za kolesarje uredili poligon, kjer bo možna tudi organizirana vadba gorskih kolesarjev. Z ureditvijo takšne športno-rekreacijske površine se bodo kolesarji zadrže- Zaključna dela na kolesarskem poligonu vali na enem območju Šumberka, s tem pa bo zagotovljena večja prometna varnost predvsem pohodni-kov na tem območju. Poligon bo ponujal označene kolesarske poti, ki vam bodo pomagale pridobiti veščine, ki jih potrebujete za varno kolesarjenje po MTB progah. Znanje nadgrajujte počasi, saj le tako nadgrajujete spretnost vožnje. Prvi krog naj bo spoznavni. Z realizacijo projekta občina sledi razvojni prioriteti Kakovostno bivalno okolje Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025, v okviru katere zagotavlja pogoje za odlično kulturno, rekreacijsko in športno ponudbo, dostopnost zelenih površin, kolesarske in peš povezave. Izvajalec gradbenih del je Batt Crew, d. o. o. Okvirna vrednost investicije, ki je v zaključni fazi, znaša slabih 54.000 evrov z DDV, nekaj manj kot 23.000 evrov bo sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek muzikal / West Side Story / režija: Steven Spielberg / scenarij: Tony Kushner, po dramskem besedilu Arthurja Laurentsa /igrajo: Ansel Eigort, Rachel Zegier, Rita Moreno, Corey Stall, Bryan D'Arcy James / 2020, ZDA /distribucija: Blitz /156' Zgodba z zahodne strani pripoveduje klasično zgodbo o rivalstvu med dvema uličnima tolpama iz različnih etničnih ozadij ter prepovedani mladi ljubezni v New Yorku leta 1957. Filmska oživitev dolgoletne odrske uspešnice združuje najboljše iz Brodwayja in Holly-wooda, saj jo je ustvarila nadarjena ekipa ustvarjalcev, na čelu z oskarjevcem Stevenom Spielbergom in nadarjenim scenaristom ter pisateljem Tonyjem Kushnerjem. voljo tudi v spletnem X1NU BENEDETTA zgodovinska drama / Benedetta /režija: Paul Verhoeven /scenarij: David Birke in Paul Verhoeven, po knjigi Judith C. Brown »Immodest Acts: The Life of a Lesbian Nun in Renaissance Italy« / igrajo: Virginie Efira, Charlotte Rampling, Daphné Patakia, Lambert Wilson /2021, Francija /distribucija: Fivia /131' Toskana, 17. stoletje. Medtem ko v deželi pustoši kuga, Benedetta Carini, devetletna deklica iz premožne družine, vstopi v samostan v Pescii. Pri triindvajsetih letih doživi prva religiozna in erotična videnja. Izvolijo jo za opatinjo, vendar kasneje vzbudi sum s trditvijo, da ima stike z Jezusom. Cerkvene oblasti sprožijo preiskavo, ta pa grozi, da bo razkrila tudi njeno strastno razmerje z novinko Bartolomeo ... Film, navdihnjen z resničnim življenjem lezbične opatinje Benedette Carlini je posnel vedno provokativni Paul Verhoeven. romantična komedija / Verdens verste menneske / režija_ Joachim Trier / scenarij: Eskii Vogt, Joachim Trier / igrajo: Renate Reinsve, Anders Danieisen Lie, Herbert Nordrum /2021, Norveška, Švedska, Danska, Francija /distribucija: Fivia /127' Julie bo kmalu dopolnila trideset let, njeno življenje pa je ena sama eksistencialna zmešnjava. Zapravila je že kar nekaj svojih talentov, njen starejši fant Aksel, uspešni stripar, pa vse bolj pritiska nanjo, da se ustalita. Neke noči se med tavanjem po mestu znajde na zabavi, kjer spozna mladega in simpatičnega Eivinda... Portret mladenke v dvanajstih poglavjih, s prologom in epilogom - film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) je očarljiva, igriva in duhovita drama o ljubezni v našem času ter o tem, kako lahko imaš v življenju vse, pa se še vedno počutiš kot največja zguba na svetu. animirana družinska komedija /Sing 2 /režija: GarthJennings/scenarij: GarthJennings /2021, ZDA / distribucija: Karantanija /112'/sinhronizirano, 6+ Koala Buster Moon (oskarjevec Matthew McConaughey) je gledališče New Moon spremenil v pravi hit v mestu, a njegovi cilji so mnogo višji - želi si prvi nastop v gledališču Crystal Tower vglamuroznem Redshore Cityju. Ker pa nima nobenih poznanstev ali drugih povezav, bo moral Buster s svojo ekipo slediti nori ideji: v njihovi predstavi bo zaigra tudi legendarni roker Clay Calloway. A težava je vtem, da Buster še nikoli ni srečal Claya, umetnika, ki seje pred več kot desetimi leti po ženini smrti umaknil iz javnosti/tu. MESTNI KINO DOMŽALE online.kinodomzale.si Ljubljanska 61, 1230 Domžale spletni kino blagajna@kd-domzale.si rSfigz domačega kavča www.kd-domzale.si 24 ur na dan 8 | slamnik številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi tema meseca UREJANJE CENTRA DOMŽAL Pred kratkim se je zaključila obnova ploščadi pred veleblagovnico v Domžalah. S tem je zaključen drugi korak pri urejanju centra Domžal. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek Na ploščadi so zasnovani različni ambienti, ki jih določajo z raznovrstni tla-kovci. Na Občini Domžale so nam povedali, da je osrednji del ploščadi tlakovan s sivimi tlakovci, ki oblikujejo kvadrat, kjer je prostor za izvedbo različnih dogodkov. Severni del ploščadi pred izložbo in bližnjim prehodom se z izbiro tla-kovcev s posipom, ki so položeni na karo z vzorcem pletenine in postavitvijo enakih klopic, kot so na Kolodvorski, navezuje na obnovljeno Kolodvorsko ulico. Z drugačnimi tlaki pa je izpostavljen tudi drugi podhod, ki se zaključuje z novim elementom v prostoru, t. i. pomolom. Ob obeh prehodih bodo v kratkem posadili šest novih dreves, saj je bilo obstoječe breze potrebni zaradi šibkosti odstraniti, ker ne bi preživele načrtovanih posegov. Celotni ploščadi pa mehkobo doda leseno tlakovanje letnega vrta. Mag. Renata Kosec, podžupanja, je o ureditvi ploščadi pred veleblagovnico povedala: »Prenovljena ploščad je prostor za različne prireditve, za druženje, je prostor, ki ga občina Domžale nujno potrebuje. V bližini je tudi tržnica, ki ponuja številne, dobro obiskane dogodka, in že s povezovanjem dogajanja bomo lahko na ploščad privabili številne aktivnosti, ki smo jih bili vajeni v preteklosti.« prostoru v konsistentno urbanistično celoto, ki hkrati ponuja možnosti za njeno nadgradnjo v prihodnje. Tretji izziv pa je ureditev odprtih javnih površin, kar bo omogočalo dodatne vsebine in programe v centru Domžal. Nova podoba Kolodvorske ulice je bil prvi korak, drugi korak je investicija v ploščad pred veleblagovnico, ki se na podobo Kolodvorske ulice navezuje v severnem delu in z bližnjim podhodom. Ploščad pred veleblagovnico pa bo povezana tudi z naslednjo po- membno investicijo na območju centra Domžale, s širitvijo Zdravstvenega doma Domžale, katerega fasada bo sooblikovala identiteto nove peš cone vse do stavbe Univerzale in Ja-nežičeve vile,« je pojasnila podžupa-nja mag. Renata Kosec. Za osrednjo peš cono že pripravljajo strokovne podlage in potrebne prostorske in druge akte, ki bodo služili kot podlaga za nadaljnje aktivnosti pri urejanju centra našega mesta. Ob tem je podžupanja mag. Renata Kosec povedala, da si na Občini Domžale želijo in bodo strmeli k temu, da se bo nova podoba centra Domžal oblikovala v konsenzu s stroko, občani in politiko: »Želimo si, da bo občina Domžale dobila moderno urbano središče, s katerim se bomo lahko identificirali vsi občani.« Za trajnejšo ureditev (makadam parkirišča) v centru Domžal so bile narejene študije mirujočega prometa, obenem pa je pripravljena tudi idejna zasnova ureditve območja. Izdelane strokovne podlage za ožji center Domžal Stihijsko urejanje širšega centra Domžale je bilo preseženo decembra 2019, ko je občina s hipotekar-nimi upnicami podjetja Tuš sklenila dogovor o nakupu delno asfaltirane površine med trgovskim delom Tuš, Zdravstvenim domom Domžale in tržnim prostorom. »Po nakupu strateškega zemljišča je občina pristopila k izdelavi strokovnih podlag za ureditev ožjega centra Domžal, območja med Karantansko, Slamni-karsko in Ljubljansko cesto ter Ulico Matije Tomca. Za prebivalce območja so bile pripravljene ankete, njihove rezultate pa so uporabili za oblikovanje usmeritev za načrtovanje. Snovalci so se srečali s tremi izzivi, prvi je umik mirujočega prometa iz javnih površin in ukinitev tranzitnih prometnih povezav na območju. Drugi izziv je povezan s poenotenjem obstoječih stavb in elementov v Prihodnje leto se bo začela gradnja moderne in varne železniške postaje v Domžalah Več desetletij dolga želja občanov na obeh straneh železniške proge je, da bi prišlo do izgradnje več kot potrebnega podhoda pri železniški postaji v Domžalah, ker bi le tako lahko zagotovili varnost naših občanov in povezali mesto v celoto. Pobudi Občine Domžale, ki jo je dala pred leti, da bi prišlo do izgradnje podhoda, je država prisluhnila, saj bo Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo prihodnje leto začelo s temeljito prenovo železniške postaje v Domžalah. V okviru te investicije je predvidena celovita obnova treh obstoječih tirov, gradnja dveh novih pokritih peronov, prilagojenih gibalno oviranim osebam. Predvidena je gradnja podhoda za dostop do otoč-nega perona in povezavo obeh strani postaje. V podhodu bodo dvigala za dostop gibalno oviranim osebam. Celovite obnove bo deležno tudi postajno poslopje z razširjenimi svetlimi čakalnicami ter novimi sanitarijami za večje udobje vseh potnikov. Prav tako je predvidena izvedba avtobusnega obračališča s postajališčem ter parkiriščem in obnova si-gnalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, vključno z obnovo nivojskega prehoda na Ljubljanski cesti. Skupna vrednost investicije je 12,4 milijona evrov z DDV. V zvezi s temeljito prenovo železniške postaje je podžupanja posebej poudarila, da se Občina Domžale strinja z investicijo prenove železniške postaje, vendar ne na račun poglobitve Ljubljanske ceste pri drugem investicijskem projektu gradnje dvo-tirne železnice skozi mesto. To so tudi jasno predstavili in povedali državi oziroma pristojnemu ministrstvu. Na Občini Domžale si prizadevajo za nadaljnjo revitalizacijo SPB Podžupanja je pojasnila tudi, da si na občini prizadevajo za nadaljnjo revitalizacijo SPB, zato so pripravili projekt za energetsko sanacijo SPB, projekt za statično presojo in projekt za zagotavljanje požarne varnosti objekta. Zdaj si želijo (nadaljevati) dialog z etažnimi lastniki, saj kot občina ne smejo posegati v zasebno lastnino, lahko pa skupaj najdejo za etažne lastnike zanimive rešitve. Moderno urbano središče, ki bo duša in srce mesta Sama struktura mesta Domžale je nekoliko drugačna v primerjavi s številnimi drugimi mesti, ki imajo že iz svojega zgodovinskega vidika neko prepoznavno središče, s katerim se identificirajo prebivalci. Domžale, ki so nastale iz štirih vasi, takšnega središča nimajo. Svoje dni je to nadomestno vlogo opravljala veleblagovnica, v zadnjih letih pa to vlogo opravlja tržnica. Seveda v omejenem obsegu. Središče oziroma duša nekega območja je tisto, s čimer se prebivalci lahko identificirajo. Premišljeni koraki, ki upoštevajo potrebe občank in občanov ter ustrezne arhitekturne rešitve, lahko pripeljejo do tega, da bomo v Domžalah dobili moderno središče, na katerega bomo ponosni. Prvi koraki v to smer so bili že narejeni. □ sreda, 1. december | 20.00 JAKA STADLER IN SOLISTI SIMFONIČNEGA ORKESTRA BAVARSKEGA RADIA koncert / nastopajo: Jehye Lee (violina), Korbinian Altenberger (violina), Ben Hames ^"(viola), Jaka Stadler (violončelo) / program: Beethoven, Mendelssohn, Bartholdy PRAZNIČNI DECEMBER sobota, 4. december | 10.00 | Sobotna otroška matineja BONNY BECKER OBISK ZA MEDVEDA ' sobota, 11. december | 10.00 | Sobotna otroška matineja IVANA DJILAS .^B JURI MURI V AFRIKI vittt f r plesno-glasbeno-gledališka predstava za otroke / Plesni teater Ljubljana / režija: Ivana Djilas / po zgodbi Toneta Pavčka / avtorska glasba: Blaž Celarec / nastopajo: Blaž Celarec, Jose - Joseph Nzobandora, Maša Kagao Knez, Vito Weis / Gašper Kunšek / 50' / primerno za st^lllBb+J sreda, 15. december | 20.00 gos I / M ¡r- ■ T ČAROBNO, NEBEŠKO, BOŽIČNO ... koncert / izvajalci: Komorni Zbor Dekor, Aco Biščevic, abonmajski orkester KDFBD, Mate Bekavac / program: Wassenaer, Čajkovski, Franck, Finzi, Caccini, Martucci, Rutter >otna otroška matineja sobota, 18. december | 10.00 | Sob W _J. ■ -. i sobota, 4. december | 19.00 lutkovna predstava / Mini teater, Ljubljana / režija: Ivana Djilas igrajo: Vesna Kuzmic, Murat & J / 45' / primerno za starosf!^+^ lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Irena Rajh / besedilo je priredila Jelena Sitar / nastopata: Irena Rajh, Anže Virant / 35' / primerno za starost: 2+ nedelja, 19. december | 15.00 ».J ¿agPljbLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI Predstava z obiskom Dedka Mraza ■'. ' Vabljeni vsi, ki bi želeli obdarovati otroke. Predstava z obiskom Dedka Mraza je namenjena tudi podjetjem, javnim zavodom in drugim organizacijam, ki želite razveseliti otroke svojih zaposlenih. Obvezna je vnaprejšnja prijava. koncert / nastopajo: tercet Katrinas (Sanja Mlinar Marin, Katarina Habe, Petra lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / besedilo po angleški Grkman), David Slatinek (tolkala) / Godalni kvartet Feniks (Vera Magdovska, ljudski pravljici / režija: Irena Rajh, Ajda Rooss / nastopata: Irena Rajh, Katja Kristina Fale, Monika Tekavčič, Eva Grmek), Urška Križnik Zupan (harfa) ' ■ Povše / 35' / primerno za starost: 2+ S a v KATRINAS ' . js > V petek, 10. december | 20.00 petek, 31. december | 17.30 ^ h Jaša KoceliP R E B L I Z U 4 gledališka predstava / Zavod Paviljon, Cankarjev dom / režija: Jaša Koceli / igrata: Lea Mihevc, Domen Valič / predstava traja 99 minut in nima odmora Informacije in rezervacije: 01/722 50 50, www.kd-domza V VC nastopajo: Janez Dovč (harmonika, elektronika, u Sabina Cvilak (sopran), Gregor Volk (glas, akustična ki Maroltovke, Goran Krmac (tuba, topotalnik), G zale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale io | slamnik OBČINSKI SVET ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si 19. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 18. novembra 2021, sestali na 19. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je potekala v telovadnici Podružnične osnove šole Ihan. Sejo je vodil župan Toni Dragar. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek Po ugotovljeni začetni navzočnosti in sprejemu zapisnika 18. seje z dne 1. 9. 2021 so svetniki podprli predlagani dnevni red, ki je vseboval enajst točk dnevnega reda in začeli z delom. Volitve in imenovanja Svet javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale je na svoji 35. seji dne 21. oktobra 2021 za direktorja javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale izbral Andreja Jarca. Občinski svet Občine Domžale je sprejel sklep, da soglaša, da se za direktorja javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale imenuje Andrej Jarc za mandatno obdobje petih let. Določitev vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022 Občinska uprava je svetnikom predlagala, da se vrednost višine točk za obračun nadomestila za zazidana stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča ne spremeni in ostane na ravni leta 2021. Občinski svet Občine Domžale je v zvezi s to točko dnevnega reda sprejeli naslednje sklepe: • Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2022 znaša 0,00158 €. • Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidane- ga stavbnega zemljišča za leto 2022 znaša 0,10298 €. • Sklepa se uporabljata od 1. 1. 2022 dalje. Akt o ustanovitvi Sveta RCERO Ljubljana - skrajšani postopek Za usklajevanje odločitev v zvezi z zagotavljanjem obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru RCERO Ljubljana so občinski sveti ustanovili skupni organ občin koncedentk - Svet RCE-RO Ljubljana, v katerem sodelujejo tudi občine ustanoviteljice, ki so že ustanovile skupni organ ustanoviteljic - Svet ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana, d. o. o. (SU). Ta za odločanje na skupnem organu (Svet RCERO Ljubljana) pooblasti župane občin ustanoviteljic. Iz predloga akta izhaja, da Svet RCERO Ljubljana sestavljajo župani občin koncedentk, v njem pa sodelujejo tudi župani občin ustanoviteljic sveta ustanoviteljev (SU). Predlog akta določa še način dela Sveta RCERO Ljubljana, število glasov članov sveta pri sprejemanju odločitev, pristojnosti sveta, način sprejemanja odločitev ter način financiranja in delitev stroškov med občinami. Odstotek glasov članov Sveta RCERO Ljubljana, ki ga ima vsak župan pri sprejemanju odločitev, je določen glede na število prebivalcev po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in se usklajuje s podatki Statističnega urada Republike Slovenije o številu prebivalcev vsaki dve leti. Odstotek glasov, ki bi ga imela Občina Domžale v primeru sprejema akta znaša 5 %. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Akt o ustanovitvi Sveta RCE-RO Ljubljana. Sklep o spremembi cen programov vrtcev, ki izvajajo javno službo Zdaj veljavne cene programa v Zavodu Dominik Savio Karitas Domžale, zasebnem vrtcu s koncesijo, veljajo od 1. 1.2021. Po besedah Žive Kološa, direktorice Zavoda Dominik Savio Karitas Domžale, je predlagana nova korekcija nujno potrebna zaradi uskladitve cen po predpisanih elementih za oblikovanje cen, na osnovi zakonodajnih sprememb in glede na Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Zaradi zvišanja stroškov zdaj veljavne cene programa ne bodo več omogočale normalnega delovanja zavoda, zato so Občinskemu svetu Občine Domžale predlagali sprejem višjih cen programa predšolske vzgoje za Zavod Dominik Savio Karitas Domžale, ki ima podeljeno koncesijo in izvaja javno službo predšolske vzgoje. Le tako bo tudi v prihodnje zagotovljeno pozitivno poslovanje in uspešno delovanje zavoda za kvalitetno izvajanje predšolske vzgoje. S podobnimi težavami se soočajo tudi v obeh javnih zavodih, Vrtcu Domžale in Vrtcu Urša, kjer so Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov VPRAŠANJE v zvezi z izgradnjo kanalizacije v Selu pri Ihanu (zaporedna številka 364) POSREDOVAL: mag. Bojan Arh (Stranka Alenke Bratušek) na seji 16. 9. 2021 VSEBINA: Kdaj se bodo gospodinjstva v Selu pri Ihanu priključila na kanalizacijo? PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Kanalizacijsko omrežje na območju južno od Ihana je bilo narejeno leta 2020. Priklopi za gospodinjstva v Selu pri Ihanu bodo možni še v letošnjem letu. Občani lahko kmalu pričakujejo protokole o priključitvi na javni kanal, sledi končni postopek z upravljavcem kanalizacije. POBUDA v zvezi z divjimi odlagališči (zaporedna številka 367) POSREDOVAL: Gregor Horvatic (Zeleni Slovenije) na seji 16. 9. 2021 VSEBINA: Dajem pobudo glede črnih odlagališč, da se začne voditi seznam črnih odlagališč ozi- roma da inšpekcijska služba začne hoditi po terenu. Teh odlagališč je veliko in ni nobenega odziva na to. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Občina Domžale ima vzpostavljen sistem odstranitve identificiranih nelegalno odloženih komunalnih odpadkov. V primeru prijave ali lastne zaznave Inšpektorat Občine Domžale izda podjetju JKP Prodnik ureditveno odločbo, na podlagi katere se tovrstni odpadki odstranijo v roku 3 dni. Če se ob zaznavi ugotovi povzročitelj nelegalnega odlaganja komunalnih odpadkov, Inšpektorat Občine Domžale uvede tudi prekrškovni postopek in izda stroškovnik. Lokalne skupnosti so v okviru obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja dolžne zagotavljati zbiranje, obdelavo, odlaganje in odstranjevanje določenih vrst komunalnih odpadkov. Za sanacijo odlagališč ostalih vrst odpadkov je v skladu z Zakonom o varstvu okolja pristojna država. Na ob- močju občine Domžale trenutno ni identificiranega mesta z odloženimi komunalnimi odpadki. VPRAŠANJI v zvezi s prometno ureditvijo križišča Slamnikarske in Miklošičeve ulice (zaporedna številka 370) POSREDOVAL: mag. Branko Heferle (LMŠ) na seji 16. 9. 2021 VSEBINA: Dve vprašanji sem postavil za dostop do informacij javnega značaja o ureditvi križišča na Miklošičevi - Slamnikarska. Tiste, ki so tam postavljali prometne znake, bi rad osebno poznal, zato sprašujem, ali je SPV obravnaval spremenjeno prometno ureditev in če je ni, zakaj je ni oziroma zakaj ne izvršujete odloka, ki govori o tem, da se sprememba prometne ureditve na lokalnih cestah obravnava tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in o tem izda ustrezen upravni akt s strani občinske uprave. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale ni obravnaval spremembe prometne ureditve v križišču Slamnikar-ske in Miklošičeve ceste v Domžalah, saj za to ni pravne podlage. Občinski upravni organ ob rekonstrukcijah cest ob spremembah prometne ureditve izda mnenje, s katerim se strinja ali ne, ne pa Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Skladno z določili 6. člena Zakona o voznikih Svet za preventivo in vzgojo ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. VPRAŠANJE o ureditvi železniškega prehoda v Depali vasi (zaporedna številka: 372) POSREDOVALA: Maja Burja (LMM) na seji 16. 9. 2021 VSEBINA: Kdaj bo Občina Domžale uredila zavarovanje edinega nezavarovanega železniškega prehoda v Depali vasi, NPr v km 10+847, prehod med Kmetičevo Ulico, Trzin in naslednji zavarovan prehod v Depali vasi v smeri Ljubljana-Domžale? PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Sredstva za izdelavo projektne dokumentacije in gradnjo zavarovanega železniškega prehoda na javni kategorizirani cesti JP571352, Depala vas preko regionalne železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška-Kamnik Graben so predvidena v predlogu proračuna za leto 2022. LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 11 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 v i OBČINSKI SVET | NOVICE na občinski svet ravno tako podali predlog uskladitve cen programov za leto 2022. Sprejem predlaganega sklepa predstavlja dodatno potrebna proračunska sredstva občine, ki so ocenjena v letni višini: na približno 171.261 evrov (14.272 evrov mesečno), pri čemer se sredstva črpajo iz proračunske postavke 192100-Stro-ški izvajanja programa otroškega varstva. Glede na delež plačil staršev, ki v povprečju znaša 32,71 %, bi starši povprečno plačevali 4,77 evra mesečno več za otroka. 0bčinski svet je s sklepom sprejel spremembo cen programov vrtcev, ki izvajajo javno službo, mesečno na otroka: • za otroke I. starostnega obdobja je cena programa 543,27 evra, • za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih 3-4 leta je cena programa 401,13 evra, • stroški živil v ceni programa znašajo 38,12 evra. Občinski svet Občine Domžale je sprejel 0dlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec. Sklep o določitvi prostorskih okolišev, iz katerih se financirajo prevozi učencev v osnovno šolo Po besedah Kristine Slapar na Občini Domžale ocenjujejo, da prostorski okoliši z oznakami ID 34, ID 146 in ID 165, ki predstavljajo del Domžal (območje Štude), ki spada v šolski okoliš Osnovne šole Venclja Per-ka, izpolnjujejo pogoje oddaljenosti za določitev nadstandarda. Na podlagi navedenega predlagajo sprejem predmetnega Sklepa o določitvi prostorskih okolišev, iz katerih se financirajo prevozi učencev v osnovno šolo in s tem tudi varnejši prihod učencev v šolo. S sklepom je Občinski svet Občine Domžale sprejel določitev prostorskih okolišev, iz katerih se finan- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale in se uporablja od 1. 1. 2022 dalje. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec - skrajšani postopek Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, je v obrazložitvi gradiva povedala, da je omenjeno gradivo in predlog spremembe nastalo na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča, da morajo vsem staršem, ki kandidirajo za svoje otroke za vpis v javni vrtec, ne glede na stalno ali začasno prebivališče, omogočiti, da so točkovani oziroma da so v samem sistemu in da pridejo na čakalni seznam. Odlok je v trinajstem odstavku 8. člena določal, da se v primeru doseganja enakega števila točk poleg kriterija prednosti starejšega otroka upošteva še nadaljnji kriterij: daljše obdobje stalnega bivanja enega izmed staršev v občini Domžale. Glede na navedeno stališče Upravnega sodišča občinska uprava predlaga namesto kriterija obdobje stalnega bivanja v občini kriterij vrednost zadnjih treh številk EMSO, in sicer ima prednost otrok z nižjo vrednostjo zadnjih treh številk EMSO. Takšen kriterij imajo v svojih odlokih navedene tudi nekatere druge občine . občina DOMŽALE cirajo prevozi učencev v osnovno šolo. Z drugim sklepom so občinski svetniki potrdili, da Občina Domžale zagotavlja sredstva za financiranje prevozov učencev v osnovno šolo, ki prebivajo v prostorskih okoliših: ID 34, ID 146 in ID165, vse k. o. Študa (1963) v samostojno šolo, šolski okoliš Osnovne šole Venclja Per-ka. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1. 2022 dalje. Poročila Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2020 -nadaljevanje točke Ker na prejšnji seji razprava te točke ni bila zaključena, se je nadaljevala na tej seji, svetniki pa so v obdobju med obema sejama prejeli tudi odgovore na vprašanja, ki so jih podali na prejšnji seji. Sledila je daljša razprava, v kateri so sodelovali svetniki mag. Branko Heferle (LMŠ), Matej Oražem (LMM), Metod Mar-čun (LMM), Gregor Horvatič (Zeleni Slovenije), Ivan Pšag (LMM) in mag. Bojan Arh (SAB), ki so imeli še nekaj dodatnih vprašanj. Odgovore so jim podali Marko Fatur, direktor JKP Prodnik, ter sodelavci Marko Kocjan-čič, Matjaž Draksler in Aleš Stražar. Strategija turizma 2022-2029 V letu 2021 je Občina Domžale skupaj z izbranim podjetjem Lajf, d. o. o., izdelala Strategijo turizma za Občino Domžale za obdobje 2022 do 2029. Po besedah Mire Bečan, vodje Službe za turizem Občine Domžale, in Mateja Mejovška, direktorja podjetja Lajf, je bila opravljena SWOT analiza destinacije, interna analiza regijske ponudbe, interna analiza ponudbe in konkurence, analiza dobrih praks za razvoj destinaci-je, izdelana je bila idejna zasnova, ki je vključevala strateške usmeri- tve in predlagala ključno ponudbo. Opravljeno je bilo temeljito skenira-nje destinacije, pregled naravnih in kulturnih znamenitosti, gostinske, turistične in doživljajske ponudbe ter analiza kulturnih in drugih družabnih dogodkov. Na terenu so bile izvedene številne ankete, z namenom ugotavljanja splošnega turističnega stanja v občini, pogledom na aktualno stanje ter nekaterimi dobrimi idejami in predlogi. Pripravljeni in izbrani so ključni - nosilni turistični produkti, pripravljena Zahvala Kresnički Binci je usmeritev za promocijo in trženje. Kot je zapisano v strategiji turizma 2022-2029, je vizija občine Domžale, postati uspešna turistična desti-nacija za dnevne obiskovalce in za obiskovalce za krajše obdobje. To je destinacija, ki ponuja gostu bogato izkustvo na skrbno izbranih točkah in se povezuje s sosednjimi občinami v osrednjeslovenski regij. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Strategijo turizma 2022-2029. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Domžale V skladu s 70. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo sestavljajo nepremičnine in oprema, ki so v javni lasti in so namenjene kulturi, javno infrastrukturo na področju kulture. Sklep o tem, katere nepremičnine in oprema so namenjene kulturi, sprejme pristojni organ lokalne skupnosti. Javno infrastrukturo na področju kulture v občini Domžale predstavljajo Likovno razstavišče, Mestni trg 1, Domžale. ki leži na nepremičnini 5 pare. st. 3945/2, k. o. Domžale, Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, Domžale, ki predstavlja posamezni del st. 28, stavbe st. 5966, k. o. Domžale, Krajevna knjižnica Ihan, Ihan, Šolska ulica 5, Domžale, ki predstavlja posamezni del st. 2, stavbe st. 991, k. o. Ihan, Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Ljubljanska cesta 61, Domžale, ki leži na nepremičnini 5 parcelno st. 4854, k. o. Domžale, Mena-čenkova domačija, Cankarjeva ulica 9, Domžale, ki leži na nepremičnini 5 parcelno st. 4914, k. o. Domžale ter oder, nadstrešnica in platnena streha Poletnega gledališča Studenec, ki predstavljajo stavbni pravici st. 9002 in 9004, obe k. o. Studenec. Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, je svetnikom povedala, da je Statutarno--pravna komisija na svoji seji predlagala sprejem štirih amandmajev. Občinska uprava je sledila predlogu Statutarno-pravne komisije, zato je predlagala, da svetniki sprejmejo amandmaje in predlog sklepa. Občinski svet Občine Domžale je najprej sprejel štiri amandmaje k Sklepu o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Domžale ter na koncu še osnovni sklep. Občinski svet Občine Domžale je v naslednji točki dnevnega reda sprejel Sklep o določitvi višine dela plače iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2020, nato pa so sledila še vprašanja, pobude in predlogi svetnikov. □ Že nekaj let zapored se veselimo pozne jeseni, ko postajamo prehodni lastniki najbolj čudovitih darilc za otroke našega vsakdana. Tako zelo ljubeče sešitih dečkov in deklic, ki v naših zgodbah dobesedno oživijo. Njihovi topli pogledi, veliki nasmehi, njihova do zadnje podrobnosti natančno sešita baročna oblačil-ca deklic in športna dečkov - prav vsakega od prejemnikov popeljejo v pravljice. Tiste iz preteklosti ali pa sedanjosti, kjer vsaka od lutk oživi. In težko so opisljiva občutja otrok, ko jim podarimo te lepe lutkice. Saj prav vsaka od njih postane njihova prijateljica, tudi tolažnica, ali pa se spremeni v uspavanko, ki svojega otroškega lastnika pospremi v sladke sanje. Zato, draga Binca - naj te objema neskončna in iskrena hvaležnost in spoštovanje vseh, ki smo in so deležni tvojega navdiha, truda, izvirnosti in tvoje neizmerne ljubezni vtkane v Anko, Jerico, Nežo, Ulo, Jako, Luko, Polono, Tajo, Lana ... anita ogulin Vas boli hrbet, ko ste sklonjeni? Mogoče pa se ne znamo pravilno sklanjati in se tem gibom zato raje odpovedujemo. Sile so pri sklanjanju večje v ledvenem delu kot v vratnem. Ročica je daljša in s tem navor večji na ledveni del. V predklonu so še večje sile na kolčni sklep in s tem na kolčne mišice, zadnje stegenske in zadnjične mišice. Zakaj potem večina ljudi čuti bolečine v ledvenem delu? Ker premalo uporabljamo kolčni sklep. Gibljivost in moč odriva naj izhajata iz kolčnih mišic, ne kolen, kar danes vse preradi pozabljamo pri fizičnih in pisarniških poklicih. Naši možgani se osredoto-čajo samo na stiskanje hrbtnih mišic in sklepov v hrbtenici, zato nas tam najbolj boli, namesto da bi začutili razteg zadnjičnih mišic in njihovo krčenje. Pogosto vaje za hrbtenico, ki jih izvajamo leže, dodatno pokvarijo že tako slab občutek za izvedbo predklona, ker se pretirano posvečamo posamičnim mišicam ali delom telesa, v tem primeru hrbtnim ali trebušnim mišicam, ne uporabljamo pa celotnega telesa, gibanje ne poteka iz okončin, le iz hrbtenice. Če ste dolgo sklonjeni, če pobirate jabolka ali krompir, pospravljate igrače s tal, vedno en komolec oprite na koleno, druga roka pa naj delo opravi. Ko se sklonite, morate začutiti razteg zadnjih stegenskih mišic. Ko se dvignete, morate začutiti najprej odriv z nogami in zadnje stegenske mišice. Upognjen hrbet ni težava predklona. Težava je, če se gibanje začne iz hrbta, namesto iz odriva nog v predklonu. Oglejte si smučarske skakalce, kako znajo. Mphanik Hrbfa.si io | slamnik NOVICE ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Slovenska ljudska umetnost in s pridihom Dubaja Izrezljane rovske buče moda u ' ^ Slovenska modna kreatorka Jolanda Thaler, ki ustvarja že 35 let, in lastnica blagovne znamke Slovenski ornament Jože Karlovšek Katarina Karlovšek. Zadnjo oktobrsko soboto smo na Rovah v gasilskem domu izkoristili za izrezovanje buč. Čeprav tradicija noči čarovnic ni slovenska, ampak je k nam prišla z Zahoda, smo se v TKD Rova odločili, da otrokom popestrimo zadnje počitniške dni. Mladina in najmlajši s starši so se kar takoj lotili dela: bučam so okoli pecljev najprej izrezali pokrove, nato pa njihove notranjosti izdolbli z žlicami. Društvo Kondicija - stanje telesa in duha je v začetku novembra organiziralo zabavno-humanitarno prireditev, katere soorganizator je bilo Gostišče Jamarski dom na Gorjuši, ki je vse obiskovalce brezplačno pogostilo z okusno kulinariko in ku-hančkom. Na povabilo društva Kondici-ja za sodelovanje v programu so se odzvali v Smučarski zvezi Slovenije s skakalnico Mini Planica, na kateri so najmlajši preizkušali svoje skakalne sposobnosti. Za njihovo varnost so skrbeli skakalni trenerji. Na koncu smo izvedeli, da ni šlo samo za zabavo, temveč so pozorne oči trenerjev iskale in našle med 'skakalci' vsaj dva, ki sta naravna talenta. Pri tem programu je sodeloval tudi domači Smučarsko skakalni klub Ihan. Izkušeni jamarji Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale so predvsem mlade vodili v podzemlje in pod njihovim strokovnim vodstvom predstavili Železno jamo. Otroci so si zamislili umetniški vzorec in tako s pomočjo ali čisto sami previdno po zarisanih črtah izrezljali vsak svojo bolj ali manj strašljivo bučo. Ko so bile buče izrezane, smo jih preselili pred gasilski dom, vanje namestili čajne svečke in s slastno pečenim kostanjem v rokah občudovali, kako so se svetile v temi. AMU FOTO: AM V gozdu so postavili tudi zipline, na katerem je bilo veliko veselja in smeha za vse starosti obiskovalcev. Bližnji Ranč Sabina je obiskovalcem omogočil druženje s konji in spoznavanje s konjerejo. Sodelovali so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Žeje -Sv. Trojica z najsodobnejšim gasilskim avtomobilom. Obiskovalci so bili navdušeni, še posebej najmlajši, ker so si lahko ogledali tudi notranjost in migetajoče luči. Trgovina koles Erdani šport Domžale je predstavila sodobna kolesa za različne namene oziroma podlage ter udeležencem podarila bidone. Pred pogostitvijo je ob odprtju nove terase gostišča prisotne nagovorila podžupanja občine Domžale Renata Kosec, ki je izpostavila pomen prireditve, še posebno v covidnih časih, društvu Kondicija pa zaželela uspešno delo še zlati na področju humanitarnosti in pomoči starejšim. Društvo Kondicija je organiziralo zbiranje denarnih sredstev za Osnovno šolo Roje. Organizatorji so bili z obiskom, glede na to, da so bili na predvečer prireditve objavljeni novi poostreni vladni protikoronski ukrepi, kar zadovoljni. Seveda bi si želeli boljšega obiska, ker je velikost prireditvenega prostora to omogočala. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v programu in obiskovalcem, ki so prispevali sredstva za dober namen. MIJA PUKL Celjska modna oblikovalka Jolanda Thaler je ustvarila modno kolekcijo, s katero je kandidirala za dizajn uniforme za slovensko udeležbo na svetovni razstavi Expo Dubaj 2020. S kolekcijo je spretno prepletla zgodbe iz naše bogate preteklosti in sodobnosti. Ideje je namreč črpala iz orna-mentov, ki jih je neutrudno raziskoval Jože Karlovšek. Kolekcija Thaler--Karlovšek Dubaj 2020 tako združuje slovensko ljudsko umetnosti, modo ter tudi pridih arabske kulture. Jože Karlovšek (1900-1963), velikan slovenske narodopisne kulturne dediščine, si je v Domžalah ustvaril družino in svoj dom, kjer je tudi večino svojega življenja delal in ustvarjal. Zvončki, marjetice, nageljni, tulipani, vrtnice, vinska trta, ptički in srčki so motivi, ki so našim prednikom pomenili lepoto. S temi motivi so nekoč krasili vsakdanje predmete, v novi kolekciji Jolande Thaler pa so dobili glavno vlogo, saj krasijo tako ženske kot moške modne kose. Ti so enobarvni, zgolj v odtenkih bež, modri in beli. Oblikovalka jih je izbrala kot re-prezentacijo dragocenih slovenskih naravnih virov, zemlje, vode in zraka. S pisanimi ornamenti Jožeta Karlov-ška krasijo oblačila, kot so jih nekoč krasili našim prednikom. Ornamen-ti so prezentacija narave, sporočilna vrednost kolekcije pa nosi tudi skrb V Krajevni skupnosti Dob je 30. oktobra 2021 Krajevna organizacija za vrednote narodnoosvobodilne vojne Dob Krtina ob dnevu spomina na mrtve pripravila komemoracijo, s katero se je spomnila žrtev vseh vojn, posebej pa druge svetovne vojne v letih 1941-1945, hkrati pa obudila spomine na v letošnjem letu umrle članice ter vse mrtve, ki počivajo na dob-skem in drugih pokopališčih. Tudi sicer je krajevna organizacija letos posebno skrb namenila spomenikom in spominskim obeležjem na območju obeh krajevnih skupnosti. Tako je oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale, posebej se zahvaljujemo vodji Kristini Slapar, poskrbel za ureditev okolice spomenikov prve in druge svetovne vojne v Dobu, hkrati pa sta člana krajevne organizacije Jože in Janez uredila tudi grob neznanima vojakoma na krtinskem pokopališču. Ob 80-letnici ustrelitve talcev v Brezju pri Krtini so bile obnovljene črke na spomeniku, poskrbeli pa smo tudi za kratko slovesnost in položili venec ob obletnici. Pred dnem spomina je borčevska organizacija položila cvetje in prižgala sveče pred spominskimi obeležji. za zaščito naše narave in njeno ohranjanje. Kolekcija sicer ni bila izbrana na natečaju, bila pa je predstavljena na modni prireditvi Modni navdihi. Jolanda Thaler vsako leto pripravi štiri različne kolekcije, ki jih predstavi bodisi kot odzive na aktualna družbena dogajanja bodisi kot modne vizije. S svojim predanim delom, v katerega vlaga veliko izvirnosti in ljubezni do vsega lepega, je nedvomno veliko prispevala k prepoznavnosti slovenske mode. S svojimi izči-ščenimi linijami kolekcij se lahko postavi ob bok svetovnim kreatorjem. Zgodba kolekcije Slovenski ornament Jože Karlovšek je ohranjanje kulturne dediščine velikana slovenske ornamentike, je zgodba njegove družine, ki zdaj nadaljuje njegovo Ob lepo urejenih spomenikih in njuni okolici je 30. oktobra 2021 popoldne Krajevna organizacija borcev NOB Dob, Krtina pripravila ko-memoracijo, na kateri je spregovorila predsednica Vera Vojska in spomnila na Zupančičeve besede: »Svoboda je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt.« Spomnila je na žrtve vseh vojn, ki se jih moramo spominjati s hvaležnostjo, pa tudi vseh umrlih, ki so nas spremljali na življenjskih in delovnih poteh. Vseh smo se spomnili z delo s kolekcijo. Vnukinja Jožeta Kar-lovška Katarina Karlovšek je zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, ki danes ponuja več kot 60 različnih izdelkov za poslovna, protokolarna in suvenir darila. S kolekcijo nadaljuje njegovo delo in ohranja našo bogato kulturno dediščino slovenskega ornamenta. Med najbolj prepoznavnimi izdelki so rokovnik, nalivno pero, prestižna pisala, srebrnik, kozarci, prtički, zvezki in čudovit nakit. Kmalu bo predstavila tudi modno žensko uro, izdelano v Zlatarni Celje, ki bo še obogatila prestižno kolekcijo. Katarina Karlov-šek si želi naslednje leto vse izdelke kolekcije predstaviti v Slovenskem paviljonu na Expu 2020 v Dubaju. Foto: Gregor KatiC minuto molka, tudi vseh naših umrlih članov in članic, s praporom pa se jim je poklonil tudi praporščak Jože. V kulturnem programu je nastopil Mešani pevski zbor Turističnega društva Turnše Češenik, ki ga vodi Miran Pezdirc. Prisluhnili smo skrbno izbranim pesmim, med katerimi sta bili tudi Prečuden cvet je v grapi črni in Lipa zelenela je. Tudi letos je pri kulturnem programu sodelovala Osnovna šola Dob. Učenci so pod mentorstvom Mateje Jeseno-vec predstavili: Tim Kolenko pesem Petra Levca V spomin padlemu tovarišu, Hana Kokalj Osolnik se je predstavila s pesmijo Anje Štefan Svet je kakor ringaraja, Maruša Murn pa je povedala pesem Ferija Lainščka Dedek. Prisluhnili smo tudi Jožetu Lončarju, ki je povedal Kajuhovo pesem Dekle v zaporu, svojega očeta in vseh umrlih na domskem pokopališču pa se je spomnil z lastno pesmijo Očetu v slovo. Predsednica se je vsem nastopajočim zahvalila za sodelovanje, vsem obiskovalcem, ki jih je bilo kljub covidu-19 veliko, za udeležbo, vsem zaželela prijeten praznični dan - dan reformacije ter vse opomnila z znano resnico: »Življenje sestavljajo leta, ki ne pomenijo nič, in trenutki, ki pomenijo vse.« VERA VOJSKA Zabavno-humanitarna prireditev Kostanjev piknik LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 NOVICE Počastitev dneva spomina na mrtve in padle Slovesnost na Golčaju Domžalčani so navajeni, da Krajevne skupnosti Simona Jenka, Ven-clja Perka, Slavka Šlandra in Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale na pokopališču v Domžalah pripravijo tradicionalno ko-memoracijo. Letos so organizatorji prisluhnili opozorilom in se odrekli slavnostnemu obeleževanju ob Dnevu spomina na mrtve z mnogo sodelujočimi nastopajočimi, da bi se izognili množičnemu zbiranju in tako cem, KO Venclja Perka, so položili venec k spomeniku. V govoru je Manica P. Ocepek povezala kulturno zgodovino Slovencev v lok pripovedi o samobitnosti do današnjih dni: »Danes je dan reformacije in spomina na čas, ko smo s Trubarjem in zapisano slovensko besedo postali 'lubi Slovenci'. To je bil prvi močan temelj za 'stati inu obstati'. Vodnik je vzkliknil 'Ilirija vstan'. Prešeren je s Črtomirovimi besedami za- Zadnjo oktobrsko soboto smo se ponovno zbrali številni občani iz domžalske, lukoviške in moravške občine pred spomenikom 10 borcev Radomeljske čete, ki so padli v neenakem boju z nemškimi orožniki 28. oktobra 1941 v hiši in hlevu takratnega mežnarja cerkve na Golčaju Antona Prvinška. Četa je bila sestavljena iz prvih borcev proti nemškemu okupatorju, ki so se zbrali 27. julija 1941 v Kriškar-jevih smrekcah v Preserjah in zanetili jedro upora na domžalsko-kamni-škem območju. Vodil jih je dr. Marjan Stanko Pirš in Ciril Ravnikar, Ladislav Snoj iz Vrhovcev - Viča v Ljubljani in Pavel Turel iz Kamnika. Nemci so ujeli štiri borce in jih odpeljali v zapore Gestapa v Kamnik, od koder je uspelo pobegniti Ivanu Semnu, tri pa so Nemci potem ustrelili kot talce. Rešilo se je pet borcev: dr. Marjan Dermastja - Urban, Matija Udvanc - Vajs, Jože Pirš -Luka, Janko Pelech in Karel Trampuš. Izdajalec Anton Prvinšek je za svojo izdajo dobil od nemškega okupatorja 2000 takratnih Reichsmark, naslednji dan so ga Nemci z družino preseli- svojo partizansko vojsko sestavni del velike zavezniške koalicije v boju proti nacizmu in fašizmu. Brez tega upora in številnih žrtev danes ne bi imeli Primorske in verjetno tudi ne samostojne države. Danes pogosto pogrešamo upoštevanje tistih vrednost, ki pomenijo in zagotavljajo dostojno življenje za vse državljane, saj jih je vedno več potisnjenih na socialno obrobje. Po polaganju vencev se je spominu padlih borcev Radomeljske čete poklonil tudi župan Občine Moravče Milan Balažic. Franci gerbec preprečili še nadaljnje okužbe občanov. Namesto tega so delegacije vseh treh KS in KO ZB, zanje Vera Banko, Nataša Belle, Manica P. Ocepek, Franci Gerbec in Darko Jenko, položile vence ob grobovih partizanov na pokopališču v Domžalah. Podžupan Marjan Ravnikar je naključnim prisotnim ob tem spominskem dnevu namenil nekaj pomembnih besed: »Če se vsi skupaj zavedamo, da je čas, ki da, in da je čas, ki vzame, potem prav ob današnji slovesnosti vemo, da je tudi čas za spomine, ki nikoli ne minejo. To je čas, ki vsem nam omogoča, da se z veliko hvaležnostjo ozremo v spomine na umrle v vseh vojnah za našo samostojnost in svobodo, še s posebno ljubeznijo pa se spomnimo svojih umrlih najbližjih, prijateljev in znancev, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Danes pa je tudi priložnost, da se pomudimo v času, ko se je odločalo o usodi slovenskega naroda, ko so naši predniki vedeli, kje je njihovo mesto v boju proti sovražniku. Niso oklevali. S pogumom, vztrajnostjo in ljubeznijo do rodne domovine so šli v boj, čeprav za ceno lastnega življenja. Padli so za svobodo in danes se jih spominjamo. Spominjamo se vseh, ne le padlih in drugih žrtev druge svetovne vojne v letih 1941 do 1945, temveč vseh, ki so kadarkoli žrtvovali svoja življenja za domovino. Spominjati se jih moramo z veliko hvaležnostjo, saj so njihova življenja vgrajena v temelje današnje Slovenije, edine domovine, ki jo imamo, in jo imamo radi. Zato je čas, ko se spominjamo vseh umrlih, predvsem pa žrtev za svobodo, lahko tudi čas, ko se ozremo na sedanjost, v kateri se uresničujejo vsa upanja nas in naših prednikov za svobodo in boljše življenje. Vsi skupaj se zavedamo, da nam zaradi aktualne situacije, ki jo v veliki meri oblikuje tudi virus, ni lahko. Lahkih odločitev, ki bi koristile vsem ljudem, skoraj ni, pozitivne vrednote izgubljajo svoje pomen in jih je čedalje manj. Pogrešamo solidarnost, pogrešamo pomoč, enakopravnost, svobodo in pravičnost za vse...« Ljudje, ki spoštujejo tradicijo obeleževanja in spominjanja, so se zbrali pod večer še na krajši komemoraci-ji ob osrednjem spomeniku v središču Domžal. Za to slovesnost vsako leto poskrbi ena izmed KO ZB mesta Domžale. Letos sta slovesnost pripravili KO Simona Jenka in Manica P. Ocepek. Skupaj z Natašo Belle, KO Slavka Šlandra, in Francijem Gerb- pel: 'Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosti vol'jo vero in postave...'. Prvič so si rojaki vzeli v roke pravico do obstoja na svojem ozemlju, ko so z Maistrom osvobodili Maribor. Ne pozabimo na Primorsko, ki so jo po prvi svetovni vojni z mešetarjenjem prepustili Italijanom in kmalu nato fašističnemu škornju, tako da je bila tretjina slovenskega ozemlja in življa petindvajset let prepuščena okrutnemu raznarodovanju. Okupacija leta 1941 je bila največja preizkušnja slovenskega naroda. Ko so šli veljaki pozdravljat okupatorje, je ostareli ljubljanski župan dr. Ivan Hribar zabredel v reko, smrt, v suknjiču na bregu pa pustil Uvod h Krstu pri Savici z besedami: '.manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!' A ljudje niso klonili in vsa pričevanja pripovedujejo, da so se takoj priključili odporu. Osvobodilna fronta je v boj proti okupatorjem in njihovim po-magačem povezala ljudi vseh poklicev, slojev - moške in ženske z ramo ob rami - požrtvovalne, enakopravne, solidarne. Edvard Kocbek je zapisal: 'Osvobodilni boj predstavlja za nas Slovence doslej najkrepkejšo življenjsko afirmacijo, izvršeno v kratkih štirih letih narodovega boja na življenje in smrt.' Če se v mislih spoštljivo vrnemo v tiste čase, vidimo, da so partizani v gozdovih, aktivisti in civilisti, ki so jih podpirali v mestih, vsi izseljeni v taborišča in razseljeni po svetu ob vsem trpljenju pogumno zrli v svobodno prihodnost. Njihovo borbo je v težkih razmerah spremljalo humanistično delo zdravnikov, bolničarjev, mnogih kulturnikov in učiteljev v skritih bolnicah, šolah in na osvobojenem ozemlju. Tudi samostojne Slovenije pred tridesetimi leti nismo dobili le s skupnim in predanim obrambnim delovanjem, ampak z odpiranjem demokratičnega prostora v vseh porah in na vseh področjih našega življenja in delovanja. Kakor vedno v zgodovini sta jezik in kultura nosila zastavo. V vseh teh preizkušnjah smo izgubili veliko zelo plemenitih ljudi, zato se jim danes poklanjamo v spomin.« Skromno prireditev so zaključili z minuto molka vsem žrtvam vojne. Igor Perdan je recitiral še tri pesmi Janeza Menarta, Cvetka Zagorskega in Ivana Minattija. Manica Perdan Ocepek, KO ZB Simona Jenka Foto: Miro Pivar, Domžalec Dermastja - Urban. Takrat so se za nekaj dni nastanili v hlevu in seniku me-žnarije na poti proti Zasavju, kjer naj bi sodelovali na Obsoteljskem in Kozjanskem v borbi proti množičnemu izseljevanju Slovencev s tistega območja. Mežnar Prvinšek je poslal svojega nečaka z listkom v čevlju na nemško orožniško postajo v Blagovici. Nemci so tako iznenadili 19 borcev Radomeljske čete. Iz obkolitve se ni prebilo 10 borcev, ki so padli na čistini med cerkvijo in mežnarijo: Anton Blejc iz Mengša, trije Jaršani - Vilko Rožič, Franc Kobilca in Franc Kokalj, Edi Pe-lech iz Preserij, iz Radomelj Jože Perne, li najprej v Blagovico in potem v Kamnik, nato pa na Koroško. Na spominski slovesnosti so sodelovali pevski zbor Skrince in recita-tor Janez Gubanc s kulturnim programom ter s krajšim nagovorom Marjan Križman, predsednik ZB za vrednote NOB Občine Lukovica. Poudaril je, da je nujno ohraniti spomin na vse, ki so dali življenje za preživetje slovenskega naroda, ko ga je okupator obsodil na uničenje in potujčenje. Lahko smo srečni in ponosni, da se je leta 1941 večina Slovenk in Slovencev opredelila za boj proti okupatorju in podporo Osvobodilni fronti tako, da smo bili s Dnevna soba v naravi Razlaga avtorja postavitve: »Celotni 'dnevni kotiček' sem postavil kot opozorilo, da odsluženi televizor res ne spada v naravo, še najmanj pa v gozd. Upam, da je moje sporočilo doseglo svoj namen. Vse skupaj bom pospravil in televizor odpeljal na smetišče, kamor bi ga moral že tisti, ki ga je tam odložil.« Da nas ne pretrese, ko nas strese Med 18. in 24. oktobrom 2021 je potekal Teden dobrodelnosti, ki ga je Rdeči križ Slovenije pripravil v sodelovanju s Televizijo Slovenija. Hkrati pa vsako leto od 1. do 7. novembra poteka Teden solidarnosti RKS, ko so na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije v prodaji doplačilne znamke, na vseh železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji pa doplačilne vozovnice. Nakup doplačilnih znamk in vozovnic je obvezen, vrednost znamke in doplačilne vozovnice pa je bila letos na podlagi zakona 0,17 evrov. V Tednu dobrodelnosti RKS na TV Slovenija so v oddajah Dobro jutro, Tednik, kviz Vem in Vikend paket do zdaj zbrali okoli 30.000 evrov, televizija pa je v vseh teh oddajah pozornost namenila tudi dobrodelnim vsebinam. Prispevke so zbirali prek SMS-sporočil in z nakazili na TRR--račun. Rdeči križ Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so prisluhnili zgodbam uporabnikov, zaposlenih in prostovoljcev ter prispevali sredstva, s katerimi bodo mnogim v Sloveniji vsaj malo zmanjšali probleme, hkrati pa zagotovili, da Rdeči križ Slovenije pomaga takrat, ko je pomoč najbolj potrebna. Poudarjajo pa še posebej, da bo vsak evro namenjen za pomoč ljudem v stiski - tudi za zmanjševanje socialne izključenosti vsakega petega upokojenca in vsakega desetega mladoletnega otroka. Del sredstev bo namenjenih za dodatne prehranske pakete in reševanje drugih stisk družin ali posameznikov. Z darovanimi sredstvi bodo številnim otrokom omogoči- li primerno hrano in vsaj teden dni letovanja ob morju. Osrednja tema letošnjega Tedna solidarnosti je potres oziroma pripravljenost na posledice rušilnega potresa. S sloganom Da nas ne pretrese, ko nas strese, želi RKS poudariti, da potresa ne moremo predvideti in preprečiti, lahko pa se nanj pripravimo. Dejstvo je, da Slovenijo ogrožajo potresi in da je zato treba ob zmanjševanju ranljivosti krepiti pripravljenost za odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Tednu solidarnosti 2020 je Rdeči križ Slovenije s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic zbral za delitev 239.151,80 evra. Za nujno enkratno pomoč ob neurjih, požarih ali manjših nesrečah v Sloveniji so lani namenili skupaj 82.186 evrov in 62.625 evrov za nesreče: potres Hrvaška ter neurje Laško, Sevnica in Šmarje. Predsednica RK Slovenije mag. Vesna Mikuž je v Tednu solidarnosti iz- postavila, da z doplačilom poštnine ali javnega prevoza v višini 0,17 evra vsak prispeva delček v Sklad solidarnosti RK Slovenije, in opozorila, da tudi klimatske spremembe vplivajo na stalno naraščanje števila podnebnih in vremenskih nesreč, pri katerih RK Slovenije pomaga prizadetim pri odpravi posledic. Samo letos so iz Sklada solidarnosti za nujne enkratne pomoči ob neurjih ali manjših nesrečah v Sloveniji, kot so požari ali zemeljski plazovi, namenili 83.339,31 evra. Ob tem pa moramo biti pripravljeni tudi na morebitne večje naravne nesreče, kot je potres. Lani smo ob potresu na Hrvaškem videli, kako pomembna je, da smo pripravljeni na take dogodke in da imamo sredstva, s katerimi lahko takoj pomagamo prizadetim, bodisi z zasilno namestitvijo bodisi s toplimi obroki ter psihoso-cialno in nujno medicinsko pomočjo. Del zbranih sredstev dobi tudi naša Območna organizacija RKS Domžale, ki si skupaj s krajevnimi organizacijami prizadeva, da bi v okviru možnosti pomagala socialno ogroženim družinam in posameznikom. Tako skupaj sodelujejo pri delitvi hrane iz humanitarnih akcij, obiskujejo socialno in hudo bolne, v prazničnih dneh pred novim letom pa bodo skušali obiskati in zaželeti vse dobro vsem starejšim članom in članicam. Območna organizacija pa je v času krompirjevih počitnic že omogočila letovanje osmim socialno ogroženim otrokom z njenega območja na Debelem rtiču. Vera Vojska Foto: OO RKS Domžale io | slamnik aktualno ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si WE SERVE - POMAGAMO Lions klub Domžale je bil ustanovljen v letu 1996 in letos praznuje jubilejnega četrt stoletja. Je imetnik humanitarnega statusa pod oznako: HO-SD-048/5. Danes ga sestavlja 18 članov in članic, ki jih združuje predvsem želja, da pomagajo v domžalskem okolju in širše. Besedilo in foto: Lions klub Domžale Poleti je vodenje kluba prevzel Boštjan Pavlič, ki je bil sicer predsednik kluba že v letih 2008-2009. Eden izmed njegovih ciljev je tudi počastitev letošnjega jubilejnega leta. Sicer pa je poslanstvo Lions kluba Domžale enako že vsa leta: ustvarjanje in krepitev sporazumevanja med ljudmi, človekoljubnost, prostovoljna pomoč lokalno in širše, srčnost in pomoč sočloveku. V Sloveniji je 58 lions klubov ter 1433 članic in članov ter 16 leo klubov in 200 članov podmladka, ki delujemo pod krovno organizacijo Zveza lions klubov Slovenija. Distrikt 129 Slovenija je razdeljen na dve regiji in cone, domžalski lions klub pa spada v 1. regijo, 3. cono. Pod motom We serve se tako v domžalskem lions klubu sestajamo ljudje s pozitivno energijo, enakimi idejami in vizijo ter težnjo za pomoč sočloveku in na ta način pripomoči k lepšemu, sinhronemu življenju v okolju, kjer delujemo. V preteklih letih delovanja smo sodelovali v mnogih samostojnih in skupnih li-onističnih aktivnostih, katerih izkupiček je bil namenjen različnim skupinam in posameznikom ter za nakup zdravstvenih in didaktičnih pripomočkov, letovanje otrok, humanitarni prispevki družinam v stiski, OBČINA DOMŽALE Z6. 1Z. 19.00 Z7. 1Z 20.00 NEDELJA PONEDELJEK 31. 1Z 10.30 31. 1Z. 22.00 % I P GODBA DOMŽALE SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK OTROŠKO SILVESTROVANJE SILVESTROVANJE GORENJSKI KVINTET pozabili pa nismo niti na otroke, prizadete v vojni. Posebno pozornost smo vsa leta namenili otrokom OŠ Roje. Lions klub Domžale omogoča mladim mednarodne izmenjave, s ciljem graditi mostove med različnimi kulturami in narodi ter na ta na- DODALE PRAZNIČNI KONCERT Športna dvorana Domžale 50. JUBILEJNI NOVOLETNI KONCERT Športna dvorana Domžale ZABAVA Z OBISKOM DEDKA MRAZA Češminov park KONCERT Tržni prostor Domžale im H Z8. 1Z 19.00 Z9. 1Z. 19.00 30 ČETRTEK 19.00 Dogodki bodo izvedeni, če bo epidemiološka slika izvedbo dopuščala. KONCERT Slamnikarski park KONCERT Slamnikarski park KONCERT Slamnikarski park Ifidfyeni! čin ozavestiti in vzgajati mlade v strpnosti. Največje poslanstvo lioniz-ma tako globalno kot v našem okolju je pomoč slepim in slabovidnim. LK Domžale se vedno vključuje tudi v vseslovenske projekte na nivoju Zveze lions klubov D129 kot tudi mednarodno pomagamo in darujemo v sklad LCIF, v katerih se zbirajo sredstva za pomoč. Iz tega mednarodnega sklada je Slovenija že trikrat pridobila nepovratna denarna sredstva ob elementarnih nesrečah. Gre za majhna, a zelo plemenita dejanja, s katerimi gradimo lepši jutri vsem tistim, ki so morda malo bolj odmaknjeni iz naše družbe. Razvoj lionizma Bilo je že več kot pred sto leti, leta 1917, ko se je v Združenih državah Amerike začel lionizem. Beseda lions predstavlja kratico, ki se v angleščini glasi: Liberty, Intelligence, Our Nation's Safety, kar pomeni: svoboda, razumevanje, varnost našega naroda. Danes ena največjih humanitarnih organizacij na svetu je tako nastala v obdobju prve svetovne vojne, v letih, ki so močno zazanamovale svet. Bilo je obdobje vojne, predvsem pa uničenja in pomanjkanja. Pomanjkanja tako v materialnem smislu, predvsem pa pomanjkanja na miselnem nivoju. Vse od obdobja razsvetljenstva se je namreč krepila vera v človeka, njegovo sposobnost kreirati svet, ga izboljšati. Prva svetovna vojna pa je bila poleg propada mnogih velikih monarhij tudi propad vrednot. Kako naprej po takšnem uničenju, ki smo si ga ljudje zadali sami in to na svetovni ravni. Kje najti upanje? Lionizem je nastal ravno v tistih težkih trenutkih, ko je bila pomoč najbolj iskana, predvsem pa vera: vera v človeštvo, vera v sočloveka. In pa želja pomagati. To pa tudi je slogan lions klubom širom sveta: we serve, pomagamo. Lionizem se je v Sloveniji začel razvijati v začetku 90. let, ko ga je v Slovenijo leta 1989 prinesel Borut Miklavčič, takratni generalni konzul Jugoslavije v Celovcu. Kot prvi slovenski in takrat tudi prvi jugoslovanski klub je bil ustanovljen klub v Ljubljani, nato pa so mu hitro sledili klubi po drugih slovenskih mestih, tudi v Domžalah. Domžalski klub v slovenskem lionizmu zavzema prav posebno mesto, saj je bil ustanovljen leta 1996 kot šestnajsti slovenski lions klub, s čimer je bil izpolnjen pogoj, da smo dobili slovensko začasno okrožje. Domžalski lions klub Osmega marca 1996 je v radomeljskem Špornu potekal prvi sestanek, na katerem je bilo dogovorjeno, da se ustanovi Lions klub Domžale. Prisoten je bil tudi takratni guverner Janez Bohorič in pa botra našega kluba Dunja Bohorič. Dvanajstega marca je potekal ustanovni občni zbor in nastal je domžalski klub, ki je takrat imel enaindvajset članov. Prvi predsednik je postal Rok Klančnik, ki je pozneje dejal »da prav zares noben začetek ni enostaven«. Že v prvem letu delovanja je klub doniral en milijon takratnih tolarjev, večinski del Osnovni šoli Roje za nakup fiziote-rapevtske opreme. Že od samega začetka je klub tako največji sponzor domžalske osnovne šole s prilagoje- nim programom, ki ji tudi danes redno priskoči na pomoč in redno sodeluje z njimi. Danes je v klubu 18 članov, ki se redno dvakrat mesečno srečujejo Pri Špornu v Radomljah, kjer je tudi sedež kluba (oziroma prek video klica, ko je srečanje v živo zaradi epidemije onemogočeno). Uspešni projekti skozi leta V petindvajsetih letih delovanja je bilo izpeljanih veliko dogodkov (dobrodelni koncerti, gledališke igre, organizacija piknikov za otroke, novo- letne predstave, donirana hrana ...). Med tradicionalnimi akcijami je zbiranje rabljenih očal, saj je temeljno poslanstvo lionizma po svetu in v slovenskem prostoru pomoč slepim in slabovidnim. Od leta 2013 vsako-leto poteka tudi zdaj že tradicionalni dobrodelni tek, ki ga soorganiziramo s kamniškim lions klubom - Tečem, da pomagam. Med tradicionalnimi dogodki je tudi golfski turnir, ki ga bomo spet organizirali v maju 2022. Vsako leto pa sodelujemo tudi na mednarodnem lions projektu Plakat miru. Učenci domžalskih šol narišejo svoje plakate miru in med prispelimi izberemo enega, ki potem nadaljuje pot na nacionalnem izboru, nato pa še mednarodnem. Pomembno pri projektu Plakat miru je spodbujanje mladih, da je mir vrednota, za katerega je smotrno dobro delati. V obdobju našega delovanja smo sodelovali z raznolikimi institucijami v našem ožjem in širšem okolju: Občina Domžale, Karitas Domžale, Območno združenje Rdeči križ Domžale, Rotary klub Domžale, Zveza prijateljev mladine Domžale, Center za socialno delo, športna in kulturna društva, gasilci, osnovne šole ... Pot v prihodnost Boštjan Pavlič, predsednik Lions klub Domžale, si je za svoje leto vodenja kluba izbral moto Podarimo očem nasmeh za dober namen. Cilj je ustvarjati, podpirati, se zavzemati, omogočati ter uveljavljati v zasebnem in javnem življenju visoka etična načela ter spodbujati ljudi k prostovoljnemu delu za skupnost. Biti iskren, početi dobra dela in videti dobre ter pozitivne stvari v danih situacijah, so vrednote srčnosti. In delati dobro, ni nič drugega kot vrednota, ki jo nosimo v srcu. Člani domžalskega kluba se veselimo nadaljevanja naše zastavljene poti in se veselimo nadaljnjih izzivov, hkrati pa med nas vabimo simpatizerje in srčne ljudi, ki želijo pomagati. Po vsej verjetnosti pa se v decembru, če bodo razmere dopuščale, vidimo na domžalski tržnici, kjer se vam še osebno predstavimo na naši dobrodelni stojnici - sobota, 11. decembra! Sicer pa naslednjo pomlad načrtujemo dobrodelni golfski turnir in dobrodelni Tečem, da pomagam. Se vidimo. □ PETEK PETEK TOREK slamnik | is NASA vARNOST LETNIK LXI I NOVEMBER 2o2i | ŠTEVILKA ii slamnik@kd-domzale.si NE ZATISKAJMO SI OCI PRED SPOLNO ZLORABO OTROK Na pobudo Slovenije je Svet Evrope leta 2014 18. november razglasil za Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Miha Ulčar Foto: Council of Europe Ker tudi Slovenija ni imuna na to obliko nasilja nad otroki, je predlagala razglasitev dneva zaradi boljše obveščenosti in ozaveščenosti javnosti o tej pereči temi. Spolno nasilje in spolne zlorabe otrok predstavljajo grobo zlorabo moči odrasle osebe nad otrokom in najhujšo kršitev otrokovih pravic. Razsežnosti kaznivih dejanj spolnih napadov Raziskave kažejo, da je že vsak peti evropski otrok žrtev spolnega nasilja. Tudi Slovenija ni imuna na to obliko nasilja nad otroki. Po podatkih policije Slovenija letno beleži okoli 200 primerov kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Žal pa velja, da ima pojav še precej večje razsežnosti, saj ga žrtve zaradi svoje starosti, strahu ali sramu ne zmorejo razkriti in prijaviti. na osebe, mlajše od 15 let, so velike, a še vedno pogosto ostajajo neprijavljene, saj jih žrtve zaradi svoje starosti, strahu in sramu ne zmorejo razkriti. Spolna zloraba otrok je posebno hudo kaznivo dejanje. Za otroke, ki doživijo to travmatsko izkušnjo, ima dolgotrajne, hude in nepopravljive posledice. Ob letošnjem Evropskem dnevu boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki smo ga obeležili 18. novembra, so policisti opozorili na pravice otrok do zdravega in srečnega otroštva ter na obveznost odraslih, da njihove pravice zaščitimo. Ustvarjanje resnično varnega kroga zaupanja za otroke Letošnja tema, ki jo naslavlja Svet Evrope, je 'ustvarjanje resnično varnega kroga zaupanja za otroke'. Večina spolnih zlorab otrok se namreč zgodi v otrokovem krogu zaupanja. Ko škodo naredi oseba, ki jo poznajo, občudujejo, zaupajo in celo ljubijo, otroci zlorabo še posebej težko razkrijejo in premagajo. V času epidemije in ob zaprtju šol in vrtcev so imeli otroci, ki so bili 'zaprti' s povzročiteljem nasilja, še manj možnosti, da poiščejo pomoč. Vsak otrok je lahko žrtev zlorab ne glede na spol, starost, nacionalnost ali ekonomski status družine Večina spolnih zlorab otrok se zgodi s strani oseb, ki so otrokom blizu, ki jih otroci poznajo in jim zaupajo. Kar pa je najhujše, je to, da so otroci pogosto od teh oseb materialno, čustveno, ekonomsko in razvojno odvisni, zato se o zlorabi bojijo spregovoriti in poiskati pomoč. Prav vsak otrok je lahko žrtev spolne zlorabe ne glede na njegovo starost, vero, barvo kože in nacionalnost. Po podatkih Sveta Evrope je v Evropi vsak peti otrok žrtev neke oblike spolnega nasilja. Spolne zlorabe so lahko fizične ali spletne Obstaja več vrst spolnih zlorab -dogajajo se lahko fizično, v realnem svetu ali na spletu. Na Policiji so zapisali, da storilec spolne zlorabe, ki je lahko moškega ali ženskega spola, skrbno izbere svojo žrtev: »Najprej z otrokom zgradi zaupen odnos in želi to spolno izkoriščanje prikazati kot naravni del njunega odnosa. Otroka naveže nase, ponuja se mu kot opora, rešitelj, zaupnik. Išče otroka, do katerega ima lahek dostop oziroma ima možnost, da je z njim sam. V primeru, ko se spolna zloraba zgodi prek spleta, je postopek spolne zlorabe podoben. Storilec spletne spolne zlorabe prav tako načrtno izbere otroka, ki na spletu išče pozornost, ljubezen, zaupanje, informacije. Predstavi se mu kot zaupna oseba, ki mu ponuja pomoč, s tem ga postopoma naveže nase, daje mu informacije o spolnosti in ljubezni. Ko z otrokom vzpostavi dovolj zaupen odnos in se prepriča, da otrok o spolni zlorabi ne bo nikomur povedal, je izmenjava datotek, ki prikazujejo spolno zlorabo otroka, le še nekaj klikov stran. V trenutku, ko otrok storilcu (za katerega se pogosto izkaže, da v resnici ni ta, za katerega se je izdajal) pošlje prvo intimno fotografijo, se ujame v krog spolnega izkoriščanja. Storilec z obljubo, da intimnih fotografij otroka ne bo posredoval naprej, če mu bo ta še naprej pošiljal tovrstno gradivo, otroka prisili, da nadaljuje s pošiljanjem svojih intimnih fotografij.« Da bi o zlorabah spregovoril, mora otrok čutiti zaupanje Policisti opozarjajo, da otroci o spolnih zlorabah zelo težko spregovorijo zaradi sramu, krivde in strahu, zato je treba z njimi govoriti o tem, jih opozarjati in spodbujati, da vam o vsem, kar jih teži, tudi povedo. »Otroci morajo dobiti sporočilo, da za zlorabe niso krivi sami in da jim bomo odrasli nudili vso po- trebno pomoč in podporo. Že od malih nog jih je treba poučiti o tem, katere skrivnosti so dobre in jih lahko zadržijo zase, in katere slabe, in morajo o njih povedati odrasli osebi, ki ji zaupajo. Vsi odrasli, še posebno starši in učitelji, lahko veliko naredimo za preprečevanje spolnih zlorab otrok. Z otroki se moramo pogovarjati o spolnih zlorabah, o primernih in neprimernih dotikih ter odnosih, predvsem pa o tem, kje lahko poiščejo pomoč, ko se znajdejo v težavah, iz katerih sami ne najdejo izhoda.« Če posumite na spolno zlorabo, to takoj prijavite policiji Ce posumite, da je otrok postal žrtev spolne zlorabe, to prijavite na najbližji policijski postaji ali na telefonski številki 113. Le s takojšnjim ukrepanjem bomo lahko prepreči- Obvestite policijo, center za socialno delo ali se obrnite na nevladno organizacijo: • Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja (T: 080 11 55, @: društvo-sos@drustvo-sos.si), • Društvo za nenasilno komunikacijo (T: 01 434 48 22, 05 639 31 70, @: info@drustvo-dnk.si), • Združenje za MOČ - Celostna psi-hosocialna pomoč žrtvam spolnega nasilja in drugih oblik nasilja (T: 080 28 80, M: 041 204 949, @: info@zamoc.si), • Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok (M: 031 665 266, @: svetovanje@luninavila.si). li, da bi otrok ostal v bližini storilca, kjer bi lahko bil izpostavljen nadaljnjemu spolnemu izkoriščanju in zlorabljanju. »Policisti in policistke bomo naredili vse, da bomo otroka ustrezno zaščitili, zoper storilca, ki si je drznil zlorabiti otrokovo zaupanje za tako nizkotna dejanja, pa ukrepali v skladu z našimi pristojnostmi,« so pozvali policisti. Da so spolne zlorabe zelo razse-žen problem, se zavedajo tudi na ravni Evropske unije, saj je problematika spolnih zlorab ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. »Ob letošnjem evropskem dnevu boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo si skupaj želimo, da bi dočakali čas, ko bo teh dejanj resnično manj in bo prav vsak otrok imel pravico do brezskrbnega otroštva brez zlorab in nasilja,« še poudarjajo policisti. □ SLAMICA Fotografija s kritičnim pridihom OBČINA DOMŽALE Križišče v Depali vasi: kljub gostemu prometu in pogostim nesrečam ostaja nevarno in 1 neurejeno . Do kdaj še? i6 | slamnik številka 11 | november 2021 | letnik lxi DRUŠTVA slamnik@kd-domzale.si Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 16.10. do 18.11.2021 V enakem obdobju lani s podobnim številom okuženih in obolelih zaradi koronavirusa smo opravili več kot pol manj intervencij - letos kar 35, lani le 16. Precej več kot polovico (20) smo jih opravili med pol deseto in šestnajsto uro, v nočnem času štiri. Največ v enem dnevu, kar pet, smo jih zabeležili na Martinovo, 11. novembra, a vsaj po naših podatkih za nobeno izmed njih ne moremo okriviti alkohola. Zaradi požarov smo bili aktivirani osemkrat, k sreči je šlo pri večini zgolj za začetne požare oziroma do njih niti ni prišlo. Pogasili smo dvoje zabojnike na Plečnikovi ulici v Domžalah in na Škrjančevem. Domnevnega poži-galca domžalskih zabojnikov so policisti nato prijeli v Ihanu, kjer zaradi zbiranja dokazov tamkajšnjega manjšega ognja nismo gasili z vodo. Preverili smo še nekaj prijav: iskrenje iz elektro omarice na domžalskem pokopališču, požarni alarm v cepilnem centru in dim (iz dimnika) na Ulici Matije Tomca v Domžalah. Pri domnevnem dimniškem požaru v Stobu smo skupaj s prostovoljnimi gasilci le pregledali situacijo in se prepričali, da ni nevarnosti izbruha požara. Na avtocesti je is-krenje v podvozju tovornega vozila še pred našim prihodom pogasil voznik sam. Kot vedno pa smo s termokamero preverili, če je vse, kot mora biti. Posredovali smo v petnaj-stih(!) prometnih nesrečah. Do najhujše je prišlo na avtocesti v bližini Krašnje, kjer je manjše tovorno vozilo trčilo v vlačilec, ustavljen na odstavnem pasu. V nesreči je sovoznik podlegel poškodbam, voznik pa utrpel lažje poškodbe. V preostalih nesrečah se je poškodovalo še štirinajst oseb, poleg voznikov in sopotnikov osebnih vozil še kolesar, traktorist in mlajša voznica ski-roja. Opozarjamo voznike, da prilagodijo hitrost razmeram (mokro cestišče, listje, poledica ...) in vozila opremijo z zimskimi pnevmatikami - kar štiri osebna vozila so namreč zaradi neprilagojene hitrosti zletela s ceste. Trikrat smo omogočili vstop v stanovanje in s tem tudi dostop do onemoglih oseb. Eni starejši, nepoškodovani osebi smo po padcu kar mi pomagali nazaj do postelje. V stanovanju na Miklošičevi smo zaprli vodovodni ventil in tako preprečili večjo poplavo. Reševalcem NMP iz ZD Domžale smo v Dragomlju pomagali pri prenosu obolele osebe do reševalnega vozila. Isto osebo smo naslednji dan pomagali prenesti še nazaj v stanovanje. V ponedeljek zjutraj, 8. novembra, smo bili obveščeni, da so v ribniku na Želodniku našli utopljeno osebo. Pomagali smo pri prenosu na kopno in do vozila pogrebne službe. Na Slamnikarski v Domžalah smo v kurilnici pomerili koncentracijo plina, na Ulici Matije Tomca pa s ceste umaknili podrt drog javne razsvetljave. Prvi smo bili tudi na kraju nezgode, ko se je med natovarjanjem štirikoles-nika na tovornjak ta prevrnil, ob tem pa je voznik utrpel hujše poškodbe glave. Z roko v roki bomo invalidi izšli iz epidemije še močnejši Počasi prihaja konec leta, božični in novoletni prazniki... spet je tu čas, ko nekako naredimo povzetek leta, ki odhaja. Lepa je Dolenjska mdi domžale Letošnje leto je nekako podobno lanskemu. Tudi to leto smo preživeli v primežu epidemije. Stiske, ki so se pojavile med našimi člani, so bile kar hude. Kako se zaščititi pred virusom, ali se cepiti ali ne, stiki s prijatelji in družinskimi člani so postali redki in neosebni. Bodo ukrepi hujši, bomo dobili pomoč zdravnika pravočasno, kdaj bomo spet lahko prišli v društvo, imeli klepetalnice, delavnice, pevske vaje ... ta vprašanja so se ponavljala skozi vse leto. Trudili smo se po telefonu, prek prostovoljcev in kakor smo lahko, reševali stiske tudi s finančno pomočjo in s pre-hrambnimi paketi. Za naše člane smo po prehodnem dogovoru organizirali prevoze z našim kombijem na okrevanja, do zdravnika ali pregleda v bolnišnici. Poleti smo izpeljali okrevanje za težke invalide v Termah Ptuj, letovanja v počitniških kapacitetah ZDIS, apartmaju v Izoli in hotelu Delfin, nekaj delavnic ročnih del in športnih srečanj v okviru zveze. Naši športniki so dosegli tudi vidne uspehe v balinanju in šahu, za kar so prejeli priznanje občine Domžale športnik leta 2021. Članom smo omogočili cenejši nakup kopalnih kart za Terme Snovik. Izpeljali smo tudi jesensko ekskurzijo v Park vojaške zgodovine v Pivki in Ekomu-zej Pivških jezer. Tega so se naši člani zelo veselili. Vsaj malo so se družili in pokramljali o svojih težavah in izvedeli nekaj poučnih zanimivosti. Srečanja ob obletnici društva žal tudi letos nismo mogli izpeljati. Naši prostovoljci so obiskali naše jubilante, člane in težke invalide in jim odnesli skromna darila, prehranske pakete Anine Društvo izgnancev Slovenije sporoča Izredna situacija, ko ni mogoče sklicevati sestankov in opravljati drugih aktivnosti. DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945, ki ga že vrsto let uspešno vodi prof. Ivica Žnidaršič, je vsem društvom v Sloveniji poslalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da smo zaradi covida-19 vsi skupaj v izredni situaciji, ko ni mogoče sklicevati sestankov in opravljati drugih aktivnosti. Slovensko društvo izgnancev kljub zapleteni situaciji redno deluje in si prizadeva, da bi se nekatere zadolžitve društva realizirale. Hkrati pa vabi društva, da se s svojimi člani povezujejo prek telefonov in obiskov na domovih. Precej prostora je društvo, posebej predsednica, namenilo prizadevanjem za materialno odškodnino slovenskim izgnancem. Tako smo lahko prebrali njeno izjavo ob dveh velikih jubilejih: 80. obletnici prvih izgonov in 30. obletnici ustanovitve slovenskega društva izgnancev, v kateri pod naslovom Upanje ostaja pravi: »Vsak zase se bomo spominjali presta- Izleti so ena izmed bolj priljubljenih dejavnosti društev upokojencev, ki se jim kljub neugodnim razmeram neradi odpovemo. du NAŠ dom dob Res pa je, da smo prav starejši upokojenci med najbolj discipliniranimi državljani in tako velika večina že vsaj dvakrat cepljeni proti covidu-19. Zato ni presenetljivo, da smo člani Društva upokojencev Naš dom Dob 14. oktobra 2021 do zadnjega sedeža napolnili veliki Gerčarjev avtobus. Tokrat smo izbrali deželo ob reki Mirni, dolenjsko pokrajino hri- Slovenskem. Ime Vesela gora je cerkev dobila zato, ker so v Mokronogu pač imeli Žalostno goro. Potem nas je avtobus odpeljal naravnost v 'nebesa'. Ne razumite tega dobesedno, saj gre le za razgledni hrib (602 m) nad Šentrupertom z izletniško kmetijo Nebesa, od koder je čudovit razgled na mirnsko dolino, čez okoliško hribovje pa tja do Gorjancev in Snežnika. Na toplem zvezdice in pobrali članarino, kolikor je bilo to pač mogoče. Poklepetali so z njimi o stiskah in tegobah in jim polepšali turobne dni. Hvala za to humano pomoč vsem prostovoljcem našega društva, pa tudi predsednici Vidi Perne, ki vedno pomaga urediti probleme in najde lepo besedo. V času uradnih ur pa smo tudi opravljali meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola in po potrebi svetovali. Ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembra želimo opozori ti tudi na skrb družbe za invalide. Da ne bodo odrinjeni na rob družbe, da bodo tudi oni deležni oskrbe in enakopravno sprejeti na delovna mesta. Samo tako bodo lahko ustvarjali pogoje za bolj kvalitetno življenje sebe in družine, ki jo imajo ob sebi. Svetovna zdravstvena organizacija je posebej poudarila pomembnost vključevanja invalidov v družbo in potrebe invalidov na različnih področjih. Svoje interese in aktivnosti bomo skušali pomagati izvajati tudi v bodo če v našem društvu MDI Domžale. Poskrbeti bomo morali za lastno varnost in zaščito pred virusom. Iz te epidemije bomo izšli še močnejši in veliko bolj bomo znali ceniti medsebojne odnose, se znali veseliti. Le zdržati moramo - skupaj in s pomočjo dobre volje in upanja bo šlo vsem na bolje. Zahvala tudi vsem občinam za izkazano finančno pomoč in razumevanje. V prihajajočem letu želimo vsem našim članom in vsem ljudem zdravja, sreče in vsega dobrega. Upanje ostane! Srečno! Zdenka Novak prostovoljka MDI Domžale nega trpljenja med izgonom in 50 let čakanja, da so nam priznali, da smo žrtve vojnega nasilja. Z našim upornim delom smo dosegli nekaj pravic iz socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva in odškodnine za prisilno delo v Nemčiji in Avstriji.« Obenem izraža upanje, da bomo po vseh teh letih dosegli vsaj simbolično odškodnino za izgubo premoženja med izgonom. Društvo izgnancev Domžale je načrtovalo, da bi kljub nezavidljivim razmeram do konca leta izpeljalo izlet na Gorenjsko, z obiskom tudi Ljubelja in spominskega parka, ki spominja in opominja na koncentracijsko taborišče Mauthausen. Žal je obisk zaradi novih ukrepov, povezanih z virusom, odpadel, slabo pa kaže tudi za organizacijo tradicionalnega srečanja, združenega z občnim zborom pred koncem leta. Ampak - upanje umira zadnje. Pazite nase in ostanite zdravi! Vera Vojska Izletniki na glavnem trgu v Mokronogu bov in dolin, bogatih gozdov, planot in kraških jam, s številnim gradovi in cerkvicami, deželo cvička in toplih, prijaznih ljudi. V Trebnjem ob avtocesti se to pot nismo ustavili, ker smo pred nekaj leti že obiskali to hitro rastoče mesto ob reki Temenici, ki je znano predvsem po eni največjih galerij likovnih samorastnikov, pa seveda po Frideriku Baragi, škofu, popotniku, slovenskem misijonarju med Indijanci. Za marsikoga pa je bila informacija, da točno skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, nova. Med vožnjo naprej proti Mirni nas je pozdravilo sonce in še prispevalo k prijetnemu razpoloženju ob živahnem klepetu starih znancev. Eden največjih gradov v Sloveniji -Mirnski grad iz 11. stoletja, kjer se pogosto menjajo lastniki in za obnovo ni pravega denarja, je za obiskovalce zaprt. Je pa mirnska dolina znana pa mnogih kamnitih mostovih in najstarejši je kamniti most čez reko Mirno v Mirni, ki ga je (prvega še lesenega) dala postaviti Marija Terezija. Od tu naprej pa smo se vozili ob 45 km dolgi reki Mirni, ki izvira v hribih litijske občine in se pri Boštanju izliva v Savo. Naš prvi večji postanek je bil v Šentrupertu pri deželi kozolcev, ino-vativnem projektu občine Šentru-pert, ki vsestransko vrednost dediščine kozolcev povezuje s sodobnimi oblikami turizma. Za nas, ki smo večinoma s podeželja, kjer je bilo včasih veliko malih kmetij in nas s kozolci povezujejo prenekateri spomini iz mladosti, je bil voden ogled lepo urejenega 'parka' s kozolci od najstarejših, najenostavnejših do novejših, največjih in najlepših 'to-plarjev' zelo zanimiv. Na naših izletih je vedno poskrbljeno tudi za dopoldansko malico, ki so nam jo tokrat pripravili v Gostilni Jaklič. Po polnjenju želodčk-ov z zelo okusno obaro je bil čas za nekaj duševne hrane. Župnik v farni cerkvi sv. Ruperta, eni najstarejših in največjih gotskih cerkva v Sloveniji, ki pa je zaradi obnove zaprta, nas je popeljal na Veselo goro do cerkve sv. Frančiška, kjer je barok ustvaril eno najlepših stilno čistih arhitektur na soncu je bil počitek ob kavici ali kozarčku cvička prav prijeten. Čakal nas je še Mokronog, kjer je sedež občine Mokronog - Trebelno. Prijazni župan in uslužna tajnica Marija sta poskrbela, da nas je sprejel član občinskega sveta, zadolžen za kulturo Josip Ekar in nam lepo predstavil kraj z njegovimi znamenitostmi. Med drugim nam je več povedal tudi o kneginji Emi Krški, prvi slovenski svetnici, ki je pustila zgodovinski pečat v tej dolini, saj je bila lastnica velikih posestev z gradovi, pa tudi velika dobrotnica in usmi-ljenka. Občina bo obnovila grajski stolp, ostanek nekdanjega gradu, in v njem uredila mini muzej, kjer bo razstavljena tudi replika njene obleke iz mokronoškega gradu, od katere se je po ljudskem izročilu ohranil le čevelj. Gospod Ekar nam je tudi pojasnil, kaj počnejo trije škrati na glavnem trgu. Po anekdoti iz mokro-noškega močvirja škrata Plesalec in Muzikant tekmujeta, kdo bo dalj časa igral ali plesal, tretji Čakalec pa čaka, da bo videl kdo bo zmagal, ker so se krajani naveličali čakati. Zadnji del našega izleta smo kot običajno zaključili s poznim kosilom na kmečkem turizmu. Dobro, da smo našli Turistično kmetijo Celestina med vinorodnimi griči nad Tržiščem, kjer so nam lepo postregli z obilnim kosilom in še v kleti pripravili pokušnjo odličnih vin za zelo zmerno ceno, saj so v času bonov cene gostinskih storitev občutno zrasle. Udobna vožnja domov, z nekaj vici za smeh, je srečno in hitro minila. Preživeli smo lep dan in za nove okužbe med nami ni slišati. Maks Jeran MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 17 slamnik | 11 slamnik@kd-domzale.si DRUŠTVA Virus zelo nagaja, ampak mi se ne damo Društvo upokojencev Domžale si želi, da bi kar v največji meri uresničevalo bogat program, v katerega so uvrstili vrsto dejavnosti, s katerimi želijo pomagati starejšim pri njihovem preživljanju jeseni življenja. Učite se s srcem Vedoželjni slušatelji si v različnih oblikah učenja mnogokrat izpolnjujejo želje, včasih celo sanje, vselej pa najdejo številne prijatelje. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE Žal pa tudi temu društvu v zadnjem času aktivnosti nagaja virus, ki se mu skušajo prilagajati in organizirati aktivnosti, ki jih je mogoče pripraviti kljub epidemiji oziroma slabemu zdravstvenemu stanju. Pri tem se tudi zavedajo, da so prav starejši tisti, ki so zaradi virusa posebej ogroženi. Tako sproti prilagajajo tudi uradne ure, v katerih so zagotavljali dežurstvo trikrat v tednu. Zaradi povečanja nevarnosti covida imajo uradne ure zdaj le ob ponedeljkih med 9. in 12. uro v prostorih društva v Domžalah na Ulici Simona Jenka 11. Pričakujejo vas na telefonski številki: 01 724 19 04. Žal je virus odnesel že organizirano martinovanje, nekaj časa pa bo treba počakati tudi z izleti, za katere je navadno največ zanimanja. Prav tako pa so, žal, trenutno odpovedane vse skupinske športne aktivnosti, ki so se komaj dobro začele. V zadnjem času največ pozornosti namenjajo organizaciji in izvedbi brezplačnih prevozov za starejše, za kar so z Občino Domžale podpisali pogodbo o organiziranem brezplačnem prevozu starejših. S prevozi so začeli 2. novembra in jih opravljajo od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih ne vozijo). Prevoz je treba naročiti vsaj tri delovne dni prej. Do brezplačnega prevoza so upravičeni starejši od 65 let in s pokojninami do 750 evrov. Prevozi se bodo opravljali v razdalji 25 km v eno smer. Z brez- plačnimi prevozi starejšim omogočajo lažji obisk pri zdravniku, obisk bolnišnice, trgovine, obisk grobov, lekarn in kakšne prireditve, ali prihod v društvene prostore. Naročila sprejema logistični center Društva upokojencev Domžale vsak delavnik med 9. in 12. uro na telefonski številki 051 262 100. Z veseljem pričakujejo vaše klice in bi bili veseli, da jih pokličete, ter tako izrazi- veseli v DU Domžale, za kar smo si dolgo zelo prizadevali.« Med prostovoljci, ki prevoze opravljajo, pa smo Tonija povprašali, kako je bilo na kateri od prvih voženj. Tole nam je povedal: »Ljudje so izredno zadovoljni, da je končno tudi v občini Domžale prišlo do realizacije tega projekta. Ko jih pridemo iskat za prevoz in, ko jih pripeljemo nazaj domov, se nam zahvaljujejo za to in te svoje želje in potrebe po prevozih. Med prostovoljci, ki sprejemajo klice, je tudi Marija, ki je o prvih klicih povedala: »Veliko starejših ljudi pokliče, a žal moramo nekatere zaradi določb v podpisani pogodbi s financerjem prevozov, se pravi občino, pač vljudno zavrniti. Mnogi pa so presrečni, da je do tega projekta vendarle prišlo, kar z veseljem pozdravljajo in tudi uporabijo. Najbolj pa smo tega Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200 Luč miru iz Betlehema 2021 Čeprav se epidemija koronavirusa še vedno ni končala in so razmere ves čas nepredvidljive, smo skavti že lani dokazali, da nas to ne ustavi, zato bomo tudi letos ohranili pozitivno naravnanost in izpeljali akcijo LMB tako, kot to najbolje znamo. skavti DOMŽALE Tako vam bomo tudi to leto domžalski skavti prinesli Luč miru iz Betlehema. Sprejem plamena bo v petek, 17. 12. 2021, v župniji Domžale, kjer bomo imeli ob tem tudi slovesno sveto mašo. Po njej bo mogoče dobiti tudi sveče, da boste lahko luč ponesli domov. V dneh po 18. 12. 2021 bodo plamen in sveče na voljo tudi v drugih župnijah kot vsako leto do sedaj, in sicer: Dob, Ihan, Krašnja, Blagovica in Šentožbolt, Češnjice ter Šentjakob. Že od samega začetka je Luč miru iz Betlehema dobrodelna akcija, ki vsako leto s prostovoljnimi prispev- POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK_ GLASILO OBČINE DOMŽALE za našo prijaznost do njih. Z eno besedo, presrečni so!« Hvala obema, starejšim, ki potrebujejo prevoz, pa Društvo upokojencev Domžale svetuje, da pokličete pravočasno, če potrebujete prevoz, in sicer vsak delavnik med 9. in 12. uro na telefonski številki 051 262 100. Pričakujemo vaš klic! Vera Vojska Foto: DU Domžale ki pomaga kakšni dobrodelni ustanovi, organizaciji ali pa posameznim osebam in družinam. Ob deljenju plamena Luči miru iz Betlehe-ma zbiramo prostovoljne prispevke, ki jih vsako leto namenimo otrokom v stiski. Komu bomo zbrana sredstva namenili letos, si lahko preberete na spletni strani lmb.skavt.net/dobro-delni-namen. Prizadevamo si, da čim več ljudi začuti toplino, ki jo z akcijo prinašamo v njihova srca. Mir je univerzalni dar - je nekaj, za kar nam mora biti mar. SKAvtl DoMžALE1 Šivali smo Program Mladi šivamo 2021 za šolajočo se mladino je potekal v času jesenskih šolskih počitnic. Sešili smo: • večnamensko toaletno torbico s predali, • pas z žepki za telefon, kartico za prevoz, slušalke, zunanji disk in žepek za denar ali ključe, • blazino cvet in pisane cvetove iz ostankov blaga, • torbo - ruzak, • večnamensko puščico, • poletni klobuk, • zložljivo vrečko iz tekstila, • večnamenske vrečke za zelenjavo iz tekstila, • enodelne copate iz tekstila. Udeleženke so bile glede na povratne informacije vesele in zadovoljne s pridobljenim znanjem in s sešitimi izdelki. V Društvu Sinica upamo, da bodo v naslednjem letu razmere dovoljevale, da bomo ponovili program. DRUšTVO LIPA - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE Naslov sem izbrala iz pogovora z mentorico angleškega jezika v Društvu Lipa - Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale profesorico Vladko Koren, ki se še kako strinja, da izobraževanje v jeseni življenja pomeni za vse, ki si to želijo, priložnost za pridobivanje ali obnavljanje znanja. Vedoželjni slušatelji si v različnih oblikah učenja mnogokrat izpolnjujejo želje, včasih celo sanje, vselej pa najdejo številne prijatelje. Ti pomenijo tudi druženja, srečevanja in nova znanstva, s katerimi še kako popestrijo in polepšajo svojo jesen življenja. Prva dva meseca letošnjega šolskega leta so že za slušatelji, zato sem Marjana Ravnikarja, predsednika Društva Lipa, zaprosila za nekaj podatkov. Tako sem izvedela, da Lipo v letošnjem šolskem letu - že 24. po vrsti, obiskuje več kot 510 študentk in študentov, med njimi približno dve tretjini deklet. Prihajajo iz občine Domžale (največ) in vseh okoliških občin, tudi iz Dola pri Ljubljani in Vodic. Nova znanja pridobivajo v 33 krožkih in skupinah. Največ je vpisanih v pridobivanja znanja tujih jezikov. Glede na interes bodo v letošnjem šolskem letu začeli s študijskim krožkom restavra-torstvo, ki ga zaradi korone v lanskem letu niso uspeli začeti. Z njimi sodeluje 24 mentoric in mentorjev. Seveda pa so še vedno odprti za nove oblike, pa tudi za nove slušatelje. Zanimivo je, da približno 60 odstotkov slušateljev posamezne oblike obiskuje več šolskih let, nekateri že vrsto let, ni pa tudi malo fantov in deklet, ki obiskujejo več oblik dela. Predsednik Marjan Ravnikar je še povedal: »Naša univerza si prizadeva, da bi bilo s strani države več posluha za univerze za tretje življenjsko obdobje, predvsem mislim na finančni prispevek. Država se premalo zaveda, koliko tovrstno izobraževanje doprinese: od druženja, umskega in motoričnega učinka na človeški organizem, do pomoči pri reševanju vsakodnevnih problemov, povezanih tudi s co-vidom-19, in skrbjo za zdravje. Zato se trudimo, da našim slušateljem v okviru splošnega izobraževanja ponudimo tudi vsebine, ki jim pomagajo pri vsakodnevnem življenju.« Ker se vsi zavedamo, kako pomembna je vloga mentorjev, tokrat predstavljamo . Med številnimi prizadevnimi mentorji, nekateri med njimi so domžalski Lipi zvesti že desetletja, vam danes predstavljam mentorico angleškega jezika Vladko Koren, profesorico s srcem, ki študente in študentke Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale poučuje angleški jezik že od šolskega leta 2006/2007. In če si nekateri z obiskovanjem jezikovnih skupin v jeseni življenja uresničujejo skrite želje, potem tudi za Vladko Koren, ki je ob angleškem jeziku študirala še francoščino in umetnostno zgodovino, lahko zapišem, da si s poučevanjem uresničuje željo, da jo po koncu poučevanja v osnovni šoli poučevanje spremlja tudi po upokojitvi. Rada je učila otroke na OŠ Ledina ter vodila demonstrativni pouk za kolege iz drugih šol. S poučevanjem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale si je tako uresničila željo, ki jo spremlja vse življenje, pravzaprav od otroštva. Ko so se z vrstniki igrali šolo in je bila ona vedno učiteljica. »Enkrat učiteljica, vedno učiteljica,« se smeji s svojim nalezljivim smehom in veseljem v očeh, ko se pogovarjava o njenih sedanjih študentih, ki jih vedno spodbuja, jim pomaga in jim da vedeti, da se veseli njihovih uspehov in jih ima rada. Posebej, ko so negotovi, ko je ■UB Mentorica angleškega jezika, profesorica Vladko Koren v njihovih spominih morda še neuspeh pri tujih jezikih iz osnovne šole, ko se jim zdi, da snov prehitro pozabijo. »Jih tolažim, da tudi sama kaj pozabim, da pa se trudim, da ne bi,« čutim v njenih besedah zadovoljstvo nad pridnimi in kljub starosti zvedavimi starejšimi učenci, ki znajo ceniti njeno potrpežljivost in iskreno veselje ob usvojitvi malce težje snovi. V okviru Lipe je več skupin tujih jezikov, saj pri razvrstitvah v posamezne skupine upoštevajo predznanje učencev, predvsem pa je v skupinah prisotno spoštovanje do vsakogar, do vseh vprašanj, ki jih postavljajo. »Tudi meni se zgodi, da na katero ne vem odgovora,« pravi profesorica Vladka, »pa najdem odgovor do naslednjič. Pa še na nekaj bi rada opozorila. Pomembno je druženje, je prijateljstvo, je tovarištvo, je pomoč, je sočutje ob življenjskih prelomnicah. Vse to nam lepša ure, ob tem pa se veselimo izletov, nastopov v angleškem jeziku na prireditvah Lipe, pogovorov v okviru angleške bralne značke in prijateljskih srečanjih.« In kaj za starejše pomeni univerza za tretje življenjsko obdobje? Gospa Vladka razmišlja: »Priložnost, ki jo mnogi izkoristijo, je pa še veliko takih, ki ne najdejo poti do študijskih skupin. Morda si ne upajo, se ne znajdejo, jih je celo strah. Pa ni težko. Malo poguma, zaupanja, da jih v šoli čaka nekaj prijetnega, nekaj, kar jim bo polepšalo jesen življenja, Ker se učite s srcem, ni ničesar, kar bi vam preprečevalo, da ste uspešni.« Zaupajte gospe Vladki, profesorici s srcem, ki skuša z veliko ljubeznijo za vsakogar najti prave besede. Rada je mentorica, kakor rada ob mentorstvu angleškega jezika z možem najde čas za izlete, koncerte - v živo in po TV, za branje knjig in še kaj bi se našlo. Hvala, gospa Vladka. In za konec še ena od njenih misli, ki vam bo morda pomagala pri vaši odločitvi, da tudi vi v jeseni življenja postanete študent ali študentka: četudi malce bolj počasi, bo novo znanje našlo pot na vaše življenjske poti. Poskusite! Vera Vojska io | slamnik v i društva | krajevne skupnosti ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Jubilejni, 30. pohod po poteh vojne za Slovenijo Obisk črpališča in vodohrama Letos ob 30. obletnici rojstva naše države Slovenije smo veterani OZVVS Domžale organizirali 30. jubilejni pohod - po poteh vojne za Slovenijo. ozvvs domžale Pred našim osrednjim pomnikom braniteljev samostojnosti v Domžalah se nas je zbralo lepo število pohodnikov iz Litije, Vrhnike, Grosupljega, Ribnice, Kočevja, Logatca, Ljubljane, Moravč ter seveda iz Domžal in okolice. Obiskali smo Oddajni center Domžale, kjer so nam posamezniki, ki so bili udeleženci dogodkov izpred treh desetletij, zaupali svoje spomine na to viharno obdobje. Pot smo nadaljevali proti Trzinu, kjer smo že med potjo obudili spomine na trzinsko bitko, ki je bila v tistem času izjemno pomemben dogodek, saj smo celotnemu prebivalstvu komaj rojene države pokazali, da smo sposobni premagati veliko močnejšo in bolje oboroženo vojsko JA. Sama bitka je dokaz, kako enotno smo delovali, teritorialna obramba in takratna milica. Na žalost ta bitka ni bila brez človeških žrtev, saj je padlo pet pripadnikov JA in en pripadnik TO. Teritorialcu iz Kamnika Edvardu Peperku, ki je padel pod streli agresorskih sil, je bil v letošnjem letu, na Največ skrbi svet KS namenja komunalnemu področju Počitek pri gradu Jablje kraju ob potoku Pšata, kjer je potekal spopad, postavljen spomenik, ki ga je ob dnevu državnosti odkril predsednik države Slovenije Borut Pahor. Po odhodu iz Trzina smo se ustavili še ob gradu Jablje, ki je prenovljen in v njem deluje oddelek Ministrstva za zunanje zadeve. Pohod se je kot že mnogokrat pred tem končal pri gasilskem domu v Stobu, kjer so nam naši prijatelji gasilci gostoljubno odstopili prostor na vrtu, kjer smo se okrepčali in strnili prijetne spomine na lepo preživet dan. janez gregorič OBČINA DOMŽALE Grad Strmol - izlet članov društva Sožitje V soboto, 23. oktobra 2021, smo obiskali grad Strmol. medobčinsko društvo sožitje Obuli smo se v polivinilne prevleke za čevlje. Videli smo sliko Rada Hribarja in nagačenega krokodila, ki ga je imela Ksenija Hribar. Nato smo se usedli v ambient. Videli smo tudi grajske sobane in sobo Rada in Ksenije Hribar, bogato zbirko umetnin in predmetov izjemnih vrednosti in enajst grajskih soban z avtentičnim pohištvom in s prostornimi kopalnicami. Nato smo šli v klet, od koder smo prišli na grajski vrt. Od tam je lep razgled na cerkljansko polje. Zatem smo se odpravili proti spominski plošči zakoncev Hribar. V kavarni pa smo si privoščili dobro tortico in kavico. Grega Novak Šahovsko društvo Domžale v iskanju sponzorja Šahovsko društvo Domžale se v zadnjih letih sooča z velikim povečanjem vpisa otrok in mladine, ki bi jim radi omogočili urejeno in kvalitetno šahovsko izobraževanje. šahovsko društvo domžale Dolgoročna vizija novega vodstva na čelu s predsednikom Lanom Timote-jom Turkom, ki je nastopilo funkcijo leta 2020, je ustvarjanje močne mladinske in poznejše članske šahovske sredine, ki bo lahko konkurirala najboljšim klubom v Sloveniji. Zadnja leta vzpostavljanje šahovskih šol že prinaša rezultate, saj je društvo na letošnjem mladinskem posamičnem državnem prvenstvu osvojilo kar tri prva in dve drugi mesti. Na ekipnih tekmovanjih je mladinska ekipa letos osvojila prvo mesto v prvi mladinski ligi, ženska članska ekipa pa dve tretji mesti na državnem pospešenem in hitropote-znem turnirju. Moška članska ekipa je bila na pospešenem turnirju peta. Med posamezniki je mladi trener Jure Plaskan postal državni članski prvak Slovenije v pospešenem šahu. V naših vrstah sta se pred leti kalila tudi še vedno najboljši slovenski ša-hist ter bivši mladinski svetovni prvak, Domžalčan Luka Lenič in Marjan Šemrl, bivši svetovni prvak v dopisnem šahu. V želji da bi naše mlade šahiste obdržali v Domžalah in promovirali šah kot kraljevsko miselno igro, ki izjemno vpliva na razvoj otrokovega uma, smo v društvu pripravili možnosti sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi podjetji in posamezniki, ki jih lahko najdete na naslovnici naše spletne strani sah-domzale.si. krajevna skupnost dob Svet Krajevne skupnosti Dob, ki ga vodi predsednica Marija Ravnikar, podpredsednik pa je Feliks Lampret, kljub epidemiji in vrsti ukrepov, ki že dlje časa ovirajo delo, skuša v okviru možnosti voditi razvoj krajevne skupnosti, za katero je značilno tudi pridno delo številnih organizacij in društev, ki bogatijo življenje krajanov. Največ skrbi svet KS namenja komunalnemu področju, katerega problematika je vselej na dnevnem redu sveta KS, ki redno spremlja stanje na področju oskrbe z vodo, vzdrževanja cestnega omrežja, posebej spremlja področje domerom v vodomernem jašku, ki meri porabo vode. Prav tako vsa odpadna voda odteče skozi kanalizacijski priključek ali v greznico oziroma manjšo čistilno napravo. Posebne črpalke odpadno vodo dvignejo na nivo, od koder gravitacijsko teče proti čistilni napravi. Ostale manjše greznice in čistilne naprave pa podjetje Prodnik s posebnimi vozili sprazni in odpelje na čistilno napravo. Odpadna voda priteče na čistilno napravo, kjer se očisti do te mere, da lahko steče nazaj v okolje. Vsi vodohrani ter vodovodna in kanalizacijska črpališča so povezani v sistem, ki omogoča, da se na Vodstvo društva je odprto za vsa vprašanja in pobude prek elektronske pošte: sah.domzale@gmail.com. Vse ostale kontaktne informacije, aktualne dogodke in vpogled v delovanje društva pa najdete na naši spletni strani sah-domzale.si in na naši Facebook strani. Vodstvo društva se vsem zainteresiranim podjetjem in posameznikom že vnaprej zahvaljuje! Lan Timotej Turek, predsednik Šahovskega društva Domžale Centra za zbiranje odpadkov na Mo-čilniku, gradnje telekomunikacijskega omrežja, nikoli pa ne manjka tudi prometne problematike in dela društev. Pred leti si je svet KS ob prisotnosti Prodnika ogledal Center za zbiranje odpadkov na Močilniku, saj se je na tak način najbolje seznanil s problematiko, v novembru 2021 pa so se svetniki KS Dob odločili, da po seji, ki se je je udeležil tudi mag. Tomaž Deželak, podžupan Občine Domžale, tudi skupaj z njim obiščejo črpališča in vodohran na Vodovodni cesti v Domžalah. Ogled je organiziralo podjetje Prodnik, d. o. o., vodil pa ga je Boštjana Novak, tudi član sveta KS Dob. Črpališče na Vodovodni cesti v Domžalah spominja na manjšo zidano hiško z vrati, locirano za skrbno urejeno ogrado. V njej so črpalke, ki prek vrtin v zemlji črpajo podzemno pitno vodo, ki od tod teče v javni vodovodni sistem, Kvaliteta vode je skrbno nadzorovana in kontrolirana s stalnimi laboratorijskimi analizami. Od tod se voda črpa v vodohrane, običajno na višje ležečih predelih, od koder napajajo naša gospodinjstva. Vodohrani so zbiralniki, ki uravnavajo porabo pitne vode. V zanimivem pogovoru je vodja ogleda Boštjan Novak prisotne seznanil s priključki gospodinjstev na javni vodovodni sistem - prek vodovodnega hišnega priključka z vo- daljavo spremlja njihovo delovanje in zagotavlja hitro ukrepanje v primeru okvare. »Pri ogledu črpališča nam je vodja ogleda Boštjan Novak zelo nazorno pokazal in razložil, kako nas podjetje Prodnik oskrbuje s pitno vodo, prav tako pa ureja odvajanje odpadnih voda,« mi je povedala predsednica sveta KS Dob Marija Ravnikar, svetniki pa so se seznanili tudi z nekaterimi številčnimi podatki, ki kažejo na obsežnost tega področja. Tako Javno komunalno podjetje Prodnik skrbi za: • več kot 400 km vodovodnega omrežja, • več kot 130 črpališč pitne vode in vodohranov, • več kot 300 km kanalizacijskega omrežja, • okoli 70 kanalizacijskih črpališč in razbremenilnih objektov. Člani sveta KS Dob so obiskali tudi predstavitveno sobo JKP Prodnik ter si pogledali nekaj načrtov vodovodnega omrežja in predstavitveni film, katerega del je bil namenjen tudi skrbi občanov in občank za čisto pitno vodo in čisto okolje. Svet KS Dob se podjetju Prodnik in Boštjanu Novaku zahvaljuje za zanimivo in nazorno predstavitev, ki bo koristila tudi pri lažjih odločitvah na področju vodooskrbe v Krajevni skupnosti Dob. Vera Vojska TEIM TRAOE ^ www.tentrade.si _ Pokličite PRODAJA KURILNEGA OLJA - Poskrbimo, da vas ne bo zeblo LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 19 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 V I STAREJSI | AKTUALNO KOLUMNA • MEDSEBOJNI ODNOSI LIDIJA BAŠIČ JANČAR OD BESED K DEJANJEM ^^ Besede so sicer močno orodje, ki nam pomagajo, da sporočimo drugemu nekaj, kar se dogaja v nas. Dejanja pa so dokaz, da želimo stvari vzeti v svoje roke in da smo tega sposobni. Pričarati domačnost tudi v času covida-19 Tudi v domu upokojencev je epidemija covida-19 globoko zarezala v vsakdan nas vseh. Že skoraj dve leti je glavna tema večine pogovorov in razmišljanj. A četudi se naša življenja vrtijo okrog covida-19 in ukrepov za zmanjšanje okužb, to ni vse, kar nas zaznamuje. V domžalskem domu upokojencev se zaposleni ves čas trudijo stanovalcem zagotoviti prijetno bivanje, da bi ti jesen svojega življenja preživeli tudi kakovostno, ne samo varno. »Kljub covidu-19 skušamo svojim stanovalcem pričarati prijetno, domače vzdušje. Tudi ob prihajajočih prazničnih dneh bomo poskrbeli za to. Seveda bomo pri tem upoštevali vsa strokovna priporočila za preprečevanje širjenja okužb,« pove mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. Novembra so tako po posameznih oddelkih praznovali god sv. Martina, ko se mošt spremeni v vino. S svojim nastopom so Mama Cilka, kot ji pravijo domači, se je rodila v Dolnjem Kraljevcu - 17 km od Čakovca. Mlada leta je v revščini preživljala doma, nato pa je leta 1948 prišla v Slovenijo s trebuhom za kruhom. Delala je v Indupla-ti Jarše. Z žal že pokojnim možem Božom sta se spoznala na plesu in preskočila je iskrica ljubezni. Rodili so se jima trije otroci, imata pa tudi šest vnukov in štirinajst pravnukov. V Društvo upokojencev Naš dom v Dobu se je včlanila leta 2006 in se do zdaj udeleževala naših srečanj in izletov. S svojo vedrino in dobro voljo daje vzgled drugim upokojencem. Ob lepem jubileju smo ji čestitali tudi člani odbora upokojencev in ji zaželeli še veliko zdravih in srečnih let. Še na mnoga leta, mama Cilka! Tatjana Gregorin stanovalce razveselile zaposlene, ki so pripravile kratek in hudomušen skeč. Poleg za smeh je bilo seveda poskrbljeno tudi za pogostitev. V domu je zadišalo po kuhanem vinu in slastnih ocvrtih miškah. V domu je zazvenela tudi glasba, saj je stanovalce obiskal harmonikar. Stanovalci so mu prisluhnili po posameznih nadstropjih, kmalu se je zaslišalo petje. Stanovalci so med seboj kar tekmovali, v katerem nadstropju so boljši pevci. Izid je bil neodločen, zato bo treba pevsko tekmovanje ponoviti. V polnem teku so tudi že priprave na prihajajoči veseli december. V okviru ustvarjalnih delavnic, ki jih izvajajo v domu, so stanovalci izdelali novoletne voščilnice in pisane okraske za okrasitev novoletnih jelk. Na svoj obisk se že pripravlja Miklavž, prvi od treh dobrih decembrskih mož. Da bo lahko opravil svoje poslanstvo in razveselil stanovalce doma, že pregleduje svojo knjigo. Kot vsako leto so tudi v letos v njej zapisani vsi stanovalci, srčni ljudje, ki jih odlikuje velika mera strpnosti in iskrenosti. Tudi Božiček in dedek Mraz bosta imela veliko dela, saj se bosta ob koncu leta spomnila tudi na prostovoljce, ki nesebično pomagajo v domu, in zaposlene, ki so nedavno odšli v zasluženi pokoj. »Zavedamo se, da bo tudi prazničen decembrski čas prilagojen vsem zaščitnim ukrepom, a čarobnosti mu ne bo manjkalo. V domu bomo poskrbeli, da se bodo stanovalci veselili v manjših skupinah, vzdušje pa ne bo zato nič manjše in manj vzneseno kot sicer,« je prepričana direktorica doma. Potrebujem nekaj dni odklopa,« v obupu nad količino dela tarnam svojemu možu. »Dejanja štejejo,« mi reče in nadaljuje, »če potrebuješ kakšen prost dan, je treba stopiti v akcijo.« Dejanja so tista, ki štejejo ..., ga še slišim v ozadju in razmišljam ... Kaj sem mu pravzaprav hotela sporočiti? Da sem utrujena ... da preveč delam? Da bi me slišal glede tega? On pa v akcijo in dejanja. Jah, čisto po moško, si še mislim. Saj ima prav. Na prvem mestu je to, da človek poskrbi zase, ko se ne počuti v redu. Prav ima v tem, da se nič ne zgodi, če se zares ne zgodi. In zares se zgodi, ko se odločiš, da se bo zgodilo tisto, kar si želiš in potrebuješ. Da je beseda meso postala, najdemo že v Svetem pismu, ki ga dostikrat uporabim kot priročnik za vsakodnevno rabo. Besede so sicer močno orodje, ki nam pomagajo, da sporočimo drugemu nekaj, kar se dogaja v nas. Dejanja pa so dokaz, da želimo stvari vzeti v svoje roke in da smo tega sposobni. »Vem, kaj moram storiti, pa si tega ne upam.« Ali pa: »Občutek imam, da nimam več nadzora nad svojim življenjem, delam nekaj, česar si sploh ne želim. Ne upam storiti tega, kar čutim, da bi moral.« To so dostikrat besede in stavki klientov na terapiji. »Zakaj ne?« jih vprašam. Ker je težko storiti nekaj, kar človeka pelje v smeri neznanega. Nečesa, kar še ne pozna. Neznanega nas je strah, s strahom pa težko živimo ali ga še težje prenašamo. Zlahka razumemo ali se vživimo v to, da imamo ljudje različne izkušnje, in tudi različnih temperamentov smo. Nekateri so večni borci, raziskovanje jim ni tuje, ne ustrašijo se novih situacij. Spet drugim se je težje izpostaviti, se premakniti od točke A do točke B, so bolj prestrašeni itn. Nagovoril me je neki dokumentarec, ki je opisoval vso raziskovalno in sodno pot največjih ameriških psihopatov, ki so za seboj pustili ogromno človeških žrtev. Ena od žensk, ki je preživela, je rekla: »Vedno se bom borila proti temu, da kljub hudi travmi, ki mi je ostala, ko sem bila stara 6 let, ne podležem. Da se ne zlijem z njegovo energijo. Imam normalno življenje, ustvarila sem si družino, kariero ... ne, ne bo dosegel, da se zlomim, nikoli!« Ta gospa, ki je bila v zgodnjem otroštvu žrtev hude zlorabe in je po čudežu preživela, hoče živeti in ne dopusti, da bi utonila v grozi lastne travme. Odločila se je, da bo splavala in plavala, da se bo obdržala nad gladino. Da bo živela, imela odnose z drugimi ljudmi, čeprav je bila tako ranjena. Iz ponosa do sebe. Iz jeze. In zato, ker ve, da ima edino ona lahko nadzor nad svojim življenjem. To je odločitev. To je ljubezen do sebe. To so dejanja, ki štejejo. Primerov, ko se ljudje odločijo za spremembo v življenju, pri svojem delu srečam veliko. Kot na primer ženske, nastanjene v materinskem domu. Sposobne so bile odlo- čitev kljub vzorcem, ki so jih živeli in jim vsak dan znova govorijo, da nasilje pač obstaja. Kljub vzorcem, ki jim govorijo, da ne bo nikoli boljše in da so odnosi pač nekaj slabega. Čeprav je bilo domače okolje prežeto z nasiljem in je bilo zato tako domače, predomače, so se odločile, da tega ne bodo nikoli več doživljale. Odločitev za odhod, predvsem pa odločitev, da ne gredo več nazaj, ko bodo čustva najbolj intenzivna in jih bodo stari odnosi dobesedno klicali nazaj. Odločitev za dejanja in za drugačno življenje. Ko niso dovolj le besede, temveč načrt in akcija, da v življenju nekaj spremeniš. Ko besede postanejo meso. Morda bolje rečeno, ko besede postanejo meso in se usidrajo v človeško življenje. Vidimo, da so akcije in dejanja zelo potrebna, tako čisto na osebni kot tudi družbeni ravni. Če na nekaj opozarjaš, še ni dovolj. Bodi sprememba, ki sije navzven in širi niz sprememb. Kot pri dominah: ko se dotakneš prve, val podere še vse U Kdor se nauči govoriti, se nauči Živeti. Želim si, da bi znali zares iz sebe povedati, kako nam je. Še posebej v teh težkih časih. druge. Zavzemimo ustvarjalni pristop, naredimo najboljše, kar v danem trenutku intenzivno čutimo, da lahko storimo. »Naredi, kar si želiš,« slišim besede svojega moža. Res, da sem utrujena, spet preveč delam. Res je, da lahko poskrbim zase in grem na dvodnevni odklop, če želim. Hitro rezerviram vikend odklop na Primorskem. Čudovite jesenske barve, sonce, ki ima posebno toplino in moč, da ogreje, ter hrana, ki je dobra zato, ker jo deliš še z nekom. Pogovor zdravi. Vrne energijo in boljše mi je. Kaj sem že hotela povedati svojemu možu? Da so tudi besede dragocene in pomembne, da tudi one zdravijo, ne samo dejanja. Naj me sliši in naj opazi mojo utrujenost, čeprav vem, da je to moja naloga. Kot je tudi moja naloga, da mu jasno sporočim, kar želim, da ve o meni na pravi način. Nagovorila me je Kosovelova jesenska pesem Oktober, ki gre takole: »Vzkrikneš, pa se ti odmev povrne od hribov rjavih, od modrih gora. Kdo te je slišal? In srce pregrne žalost oktobrskega polja.« (S. Kosovel, Oktober, zbirka pesmi). Kdor se nauči govoriti, se nauči Živeti. Želim si, da bi znali zares iz sebe povedati, kako nam je. Še posebej v teh težkih časih. Tako kot otroci, ki dobijo nalogo, naj naredijo eno dobro stvar za sočloveka, želim, da bi tudi odrasli odraslo opravili to nalogo. □ Cilka Limoni, 90-letnica Dne 29. oktobra 2021 je 90 let praznovala cenjena gospa Cilka Limoni. Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. slamnik Dogaja se ... Film: Spencer Mestni kino Domžale, 6. decembra 1. december, sreda KD Franca Bernika 20.00 | JAKA STADLER IN SOLISTI SIMFONIČNEGA ORKESTRA BAVARSKEGA RADIA Za IZVEN Koncert / nastopajo: Jehye Lee (violina), Korbinian Altenberger (violina), Ben Hames (viola), Jaka Sta-dler (violonCelo) / program: Beethoven, Mendels-sohn Bartholdy Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroCa prevelik stres, vam bo v pomoC rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale. 2« december, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | POVODNI MOŽ Pravljična urica / Ta veseli dan kulture / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 20.00 | DESET V POL Komedija / Deset u pola / režija: Daniš Tanovič / igrajo: Branko Durič - Duro, Izudin Bajrovič, Helena Vukovič, Kerim Čutuna, Almir Palata Prle, Anja Matkovič, Goran Navojec, Faketa Salihbegovič-Av-dagič, Mirvad Kurič, Nermin Tulič / 2021, Bosna in Hercegovina / distribucija: Con film / 90' / prihod kulinarične blogerke nenadejano sproži spor o tem, kdo v Sarajevu dela najboljše CevapCiCe. 3* december, petek Knjižnica Domžale 8.00-19.00 | TA VESELI DAN KULTURE Obletnica rojstva pesnika Franceta Prešerna / aktivnosti ob prazniCnem dnevu / informacije na spletni strani Knjižnice Domžale. E-vsebina | (IZ)BR@NO Ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati / spletna stran Knjižnice Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 I ALINE, MOČ LJUBEZNI 7* december, torek Menačenkova domačija 18.00 | LESENE IGRAČE SKOZI ČAS Odprtje razstave / razstava starih lesenih igraC iz zbirke dr. Mohorja Demšarja / zbirko lesenih igraC bosta predstavila Mohor Demšar in Katarina Rus Krušelj / udeležba na dogodku v skladu z aktualnimi zdravstvenimi ukrepi, število udeležencev je omejeno / vstop prost. Mestni kino Domžale 18.00 | MORENA Drama, triler / Murina / režija: Antoneta Alamat Ku-sijanovič / igrajo: Gracija Filipovič, Danica Curcič, Leon LuCev, Cliff Curtis, lonas Smulders, Niksa Buti-jer, Mislav Cavajda / 2021, Hrvaška, Slovenija, Brazilija, ZDA / 92' / napeti odnos med šestnajstletno lu-lijo in avtoritarnim oCetom Antejem se zaCne krhati, ko na njihov dom na jadranskem otoku prispe stari družinski prijatelj. 20.00 | KRALJ RICHARD Glej opis pod 3. december. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Namen glasnega branja je ozavešCanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane / vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice Domžale. 17.30-19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI Univerzalno znanje duhovnosti in prebujanje posameznika / predavanje / delavnica / prijave: de-nis.boljka@hotmail.com / org.: Denis Boljka. 19.00 | ERICA JOHNSON DEBELJAK: DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRAŠIČA Literarna kavarna / pogovor s pisateljico, publi-cistko in prevajalko / knjiga spominov / z avtorico se bo pogovarjala: Tadeja Rode Teran / org.: Knjižnica Domžale. 8. december, sreda Mestni kino Domžale 18.00 | DESET V POL Glej opis pod 2. december. 20.00 | HIŠA GUCCI nt? *'1 *Jnhnm4 mr « Pomenkovanja s Pižamo: Ambrož Kvartič Razstava: Lesene igrače skozi čas Knjižnica Domžale, 13. decembra Menačenkova domačija: od 7. decembra dalje Galerija Domžale 19.00 | FRANC SOLINA: VRNITEV V KAMEN Odprtje razstave bo v Četrtek, 16. decembra 2021, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikom se bo pogovarjal Juri) Smole. Razstava bo odprta do 6.1.2022. 17* december, petek Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO Glej opis pod 3. december. Mestni kino Domžale 20.00 I UNDINE Abonma filmski PETEK in za IZVEN Glej opis pod 13. december. l8 • december, sobota KD Franca Bernika 10.00 | PO FRANU LEVSTIKU: VIDKOVA SRAJČICA Sobotna otroška matineja /za IZVEN lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Irena Rajh / besedilo Je priredila Jelena Sitar / nastopata: Irena Rajh, Anže Virant / 35' / primerno za starost: 2+ Mestni kino Domžale 15.00 | ZAPOJ 2 Giej opis pod 11. december. 17.15 | ZGODBA Z ZAHODNE STRANI Giej opis pod 11. december. 20.30 IBENEDETTA Zgodovinska drama / Benedetta / režija: Paul Ver-hoeven / po knjigi ludith C. Brown Immodest Acts: The Life of a Lesbian Nun in Renaissance Italy / 2021, Francija / distribucija: Fivia / 131' / film, navdihnjen z resniCnim življenjem lezbiCne opatinje Benedette Carlini, Je razburljiva pripoved o veri, oblasti in seksu v renesanCni Italiji. 19* december, nedelja KD Franca Bernika 15.00 | ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI Predstava z obiskom dedka Mraza (obvezna prijava) Lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / besedilo po angleški ljudski pravljici / režija: Ire- Mestni kino Domžale 17.30 | JEZDECI PRAVICE Giej opis pod 12. december. 1 diih aihi dn 1 UiiVi I/ * 11 i * 1 20.00 | DRIVE MY CAR Giej opis pod 14. december. 23* december, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | VESEL BOŽIČ, OLIVER Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 17.30 | VOLK IN LEV Družinski film / Le loup et le Lion / režija: Gilles de Maistre / 2021, Francija, Kanada / distribucija: Ka-rantanija / 99' / podnapisi, 9+ / v kanadski divjini s podporo mladenke Alme skupaj odrašCata volk in lev. Njihovo zavezništvo zahteva pogum in upor družbenim zahtevam. 20.00 | NAJBOLJ GROZEN ČLOVEK NA SVETU Romantifna komedija / režija: loachim Trier / 2021, Norveška, Švedska, Danska, Francija / distribucija: Fivia /127' / portret mladenke v dvanajstih poglavjih, s prologom in epilogom - film loachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) je očarljiva, igriva in duhovita drama o ljubezni v našem Času ter o tem, kako lahko imaš v življenju vse, pa se še vedno poCutiš kot najveCJa zgu-ba na svetu. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu. 24* december, petek Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO G/e; opis pod 3. december. Mestni kino Domžale 17.00 | ZAPOJ 2 G/e; opis pod 11. december. 25* december, sobota Mestni kino Domžale 10.00 | ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO Giej opis pod 5. december. 16.00 | POZABLJENI BOŽIČ Giej opis pod 39. december. 18.00 I NAJBOLJ GROZEN ČLOVEK NA SVETU 29* december, sreda Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Giej opis pod 1. december. Mestni kino Domžale 10.00 | ZAPOJ 2: FILM + DELAVNICA Giej opis pod 11. december. 18.00 | PREKO MEJE Giej opis pod 9. december. 20.00 | ZGODBA Z ZAHODNE STRANI Giej opis pod 11. december. 30. december, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 I GOSPA ZIMA PravljiCna urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 10.00 | POZABLJENI BOŽIČ: FILM + DELAVNICA Giej opis pod 39. december. 17.30 | JEZDECI PRAVICE Giej opis pod 12. december. 20.15 | THE KING'S MAN: ZAČETEK Akcijski film / The King's Man / režija: Matthew Vaughn / po stripu Marka Millarja in Davea Gib-bonsa / igrajo: Ralph Fiennes, Gemma Arterton, Rhys Ifans, Matthew Goode, Tom Hollander / 2020, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Blitz /131' / odkrijte izvor prve neodvisne obveščevalne agencije v filmu The King's Man: ZaCetek! 31* december, petek Mestni kino Domžale 10.00 | ZAPOJ 2: FILM + DELAVNICA Giej opis pod 11. december. KD Franca Bernika 17.30 | JANEZ DOVČ SOZVOČJA Za IZVEN Silvestrski koncert / nastopajo: lanez DovC (harmonika, elektronika, umetniško vodstvo), Sabina Cvilak (sopran), Gregor Volk (glas, akustiCna kitara), Pevska skupina Maroltovke, Goran Krmac (tuba, topotalnik), Godalni kvartet Kulturni dom na Močilniku Dob, 12. decembra Predstava: Volk in kozlički Komična drama, muzikal / Aline, I he Voice or Love / režija: Valerie Lemercier / 2020, Kanada, Francija / distribucija: Fivia / 128' / neuradna življenjska zgodba legendarne kanadske pevske senzacije Celine Dion. 20.30 I KRALJ RICHARD Biografska drama / King Richard / režija: Reinaldo Marcus Green / igrajo: Will Smith, Demi Singleton, Saniyya Sidney, Jon Bernthal, Aunjanue Ellis / 2021, ZDA / distribucija: Blitz /144' / Venus, Serena in načrt za veličasten uspeh - Will Smith Je Kralj Richard v resnični zgodbi, ki bo navdihnila svet in pisala teniško zgodovino. 4-* december, sobota KD Franca Bernika 10.00 | BONNY BECKER: OBISK ZA MEDVEDA Sobotna otroška matineja /za IZVEN Lutkovna predstava / Mini teater, LJubljana / režija: Ivana Djilas / igrajo: Vesna Kuzmič, Murat & Jose / 45' / primerno za starost: 3+ 19.00 | KATRINAS: KNJIGA SPOMINOV Za IZVEN Koncert / nastopajo: tercet Katrinas (Sanja Mlinar Marin, Katarina Habe, Petra Grkman), David Slatinek (tolkala) / Godalni kvartet Feniks (Vera Magdovska, Kristina Fale, Monika Tekavčič, Eva Grmek), Urška Križnik Zupan (harfa) 5* december, nedelja Mestni kino Domžale 15.00 | ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO Družinski animirani film / Peterchens Mondfahrt / režija: Ali Samadi Ahadi / slovenski glasovi: Gašper Jarni, Maja Kunšič, Blaž Šef, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar, Primož Pirnat, Asja Kahrimanovič Babnik, Iztok Lužar / 2021, Nemčija, Avstrija / distribucija: Fivia / 85' / sinhronizirano, 6+ / čarobno potovanje na Luno je posneto po eni najbolj priljubljenih nemških knjig za otroke, pripoveduje pa zgodbo o malemu Petru, ki se odpravi na Luno, da bi rešil svojo sestrico. 17.00 I DESET V POL Glej opis pod 2. december. 19.00 | HIŠA GUCCI Kriminalna drama / House of Gucci / režija: Ridley Scott / po knjigi Sare Gay Forden / igrajo: Lady Gaga, Adam Driver, Jeremy Irons, Jared Leto, Al Pa-cino / 2021, ZDA / distribucija: Karantanija /157' / tri desetletja ljubezni, prevar, dekadence, maščevanja in na koncu umor, bodo pokazala, kaj zares pomeni njihovo ime in kako daleč bo šla družina Gucci, da bi obdržala nadzor. 6. december, ponedeljek Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Dan za zdravje, šport in rekreacijo / spletna telovadnica / vsebine, ki pomagajo varovati zdravje in doseči bolj zdrav življenjski slog / vadba v sodelovanju z Vzajemno, d. v. z. / spletna stran Knjižnice Domžale. Mestni kino Domžale 17.30 I SPENCER Biografska drama / režija: Pablo Larrain /igrajo: Kristen Stewart, Timothy Spall, Jack Farthing, Sean Harris, Sally Hawkins / 2021, Nemčija, Čile, Velika Britanija / distribucija: Blitz / 111' / zgodba o prelomnem trenutku v začetku devetdesetih, ko se Lady Diana odloči končati svoj zakon s princem Charlesom. 20.00 I ALINE, MOČ LJUBEZNI Giej opis pod 3. december. UteI opis poa i. aecemuei. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Giej opis pod 1. december. 19.00 | IZ ZAKLADNICE ZGODB Pripovedovalski večer za odrasle z Ireno Cerar / pri-povedovalka ljudskih zgodb / avtorica priljubljenih vodnikov / org.: Irena Cerar, Knjižnica Domžale. 9* december, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | KAKO STA BIBI IN GUSTI SIPALA SREČO Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 17.00 | PREKO MEJE Brezplačne vstopnice v sodelovanju z ZPM Družinski film / režija: Johanne Helgeland / igrajo: Anna Sofie Skarholt, Bo Lindquist-Ellingsen, Samson Steine / 2020, Norveška / distribucija: Cinemania / 92' / podnapisi, 10+ / dih jemajoča, napeta pustolovščina, v kateri otroci na nevarni poti mimo vojaških nadzornih točk, peš po zimskih poljanah in gozdovih spoznajo, da jim pobeg lahko uspe le, če si med seboj zaupajo in si pomagajo. Film je prejel evropsko nagrado mladega občinstva za najboljši film 2021. 19.00 | MONSTAX: THE DREAMING Koncertni film / režija: OH Yoon-dong, Sung Sin-Hyo / 2021, Južna Koreja / distribucija: Trafalgar Releasing /90' / K-pop zasedba Monsta X je najbolj znana po svojih močnih, ikoničnih in vrhunskih nastopih, s katerimi navdušujejo oboževalce po vsem svetu. Filmski dogodek, ki ga ne smete zamuditi, vključuje tudi energične glasbene izvedbe njihovih uspešnic in prvi pogled na njihov prihajajoči album. lO. december, petek KD Franca Bernika 20.00 I JAŠA KOCELI: PREBLIZU Za IZVEN Gledališka predstava / Zavod Paviljon, Cankarjev dom / režija: Jaša Koceli / igrata: Lea Mihevc, Domen Valič / predstava traja 99 minut in nima odmora. Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO Glej opis pod 3. december. 11. december, sobota KD Franca Bernika 10.00 | IVANA DJILAS: JURI MURI V AFRIKI PLEŠE Sobotna otroška matineja/za IZVEN Plesno-glasbeno-gledališka predstava za otroke / Plesni teater Ljubljana / režija: Ivana Djilas / po zgodbi Toneta Pavčka / avtorska glasba: Blaž Cela-rec / nastopajo: Blaž Celarec, Jose - Joseph Nzoban-dora, Maša Kagao Knez, Vito Weis / Gašper Kunšek / 50' / primerno za starost: 3+ Mestni kino Domžale 15.30 | ZAPOJ 2 Animirana družinska komedija / Sing 2 / režija: Garth Jennings / 2021, ZDA / distribucija: Karantanija / 112' / sinhronizirano, 6+ / Uster Moon in njegovi prijatelji morajo prepričati odmaknjenega ročk zvezdnika Claya Callowaya, da se jim pridruži v novi predstavi. 18.00 | MONSTA X Glej opis pod 9. december. IMMJVclH t-l 11 | JUUcl^UhKU^cl VIUIIU1 I ^ I cl< / VOU1 V.VUUl Zalokar / udeležba na dogodku v skladu z aktualnimi zdravstveni ukrepi / vstop prost. Mestni kino Domžale 17.00 | KRALJ RICHARD Glej opis pod 3. december. 20.00 | UNDINE Abonma filmski PONEDELJEK in za IZVEN Ljubezenska drama / Undine / režija: Christian Pe-tzold / 2020, Nemčija, Francija / distribucija: De-miurg / 91' / Christian Petzold (Phoenix, Tranzit) prinaša sodobno interpretacijo mita o skrivnostni vodni nimfi: urbano pravljico o ljubezni v odčara-nem svetu. Igralka Paula Beer je za naslovno vlogo prejela srebrnega medveda na Berlinalu in nagrado Evropske filmske akademije. Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 6. december. 19.00 | AMBROŽ KVARTIČ Pomenkovanja s Pižamo / v živo - FB Knjižnice Domžale / gost: Ambrož Kvartič / org.: Boštjan Go-renc - Pižama, Knjižnica Domžale. 1december, torek Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 7. december. 18.00 | POGOVOR S SAŠO PAVČEK Pogovor vodi: Carmen L. Oven / v živo / YouTube kanal Miš založba / informacije na spletni strani Knjižnice Domžale / org.: Miš založba, Knjižnica Domžale. 19.30 | ANJA KOVAČIČ: UJETA V SVOBODI Pogovor vodi: Petra Tomše / v živo / YouTube kanal Miš založba / informacije na spletni strani Knjižnice Domžale / org.: Miš založba, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 19.00 | DRIVE MY CAR Drama / Doraibu mai ka / režija: Ryusuke Hamagu-chi / po kratki zgodbi Harukija Murakamija / 2021, Japonska /179' / kratka zgodba Hurakija Murakamija je na velikem platnu zaživela kot refleksija o preseganju osebne travme s pomočjo umetnosti. Nagrada za najboljši scenarij na filmskem festivalu v Cannesu. 15* december, sreda KD Franca Bernika 20.00 | ČAROBNO, NEBEŠKO, BOŽIČNO ... Za IZVEN Koncert / izvajalci: Komorni zbor Dekor, Aco Bišče-vič, abonmajski orkester Kulturnega doma Franca Bernika, Mate Bekavac / program: Wassenaer, Čajkovski, Franck, Finzi, Caccini, Martucci, Rutter Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 1. december. 16 • december, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | BOŽIČKOVO PISMO Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. 19.00 | POTOPISNO PREDAVANJE Informacije na spletni strani Knjižnice Domžale. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Za otroke od 4. leta / prijave: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. Povše / 35' / primerno za starost: 2+ Mestni kino Domžale 17.30 | POZABLJENI BOŽIČ Družinski film / režija: Andrea Eckerbom / po zgodbi Alf Preysen / 2019, Norveška / distribucija: Fivia / 71' / podnapisi, 6+ / božiCna zimska pravljica, v kateri radovedna, neustavljiva deklica Eliza spoznava Čarobnost davno pozabljenega božiCa. Film po znani norveški božiCni zgodbi Alfa Preysena. 19.15 | SPIDER-MAN: NI POTI DOMOV Akcijski film / Spider-Man: No Way Home / režija: Jon Watts / po likih Stana Leeja in Steva Ditkoja / 2021, ZDA / distribucija: Con Film / zda), ko Je Spider-Manova identiteta razkrita, naš prijazni sosedski Junak Peter Parker ne more veC loCevati vsakdanjega zasebnega življenja od nevarnega življenja superjunaka. 20. december, ponedeljek Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 6. december. Mestni kino Domžale 18.00 | UNDINE Glej opis pod 13. december. 20.00 I POLETJE '91 Predpremiera + pogovor Žiga Vire Dokumentarni film / režija: Žiga Vire / 2021, Slovenija / distribucija: Studio Vire / 70' / zgodovinski observacijski dokumentarec, ki prinaša popolnoma nov in neobremenjen vpogled v duh Casa in vsakdanjika prebivalcev Slovenije na križišCu zgodovine. S pomoCJo obsežne akcije zbiranja še nikoli videnih arhivskih in domaČih video posnetkov film gledalca postavi v avdio-vizualni Časovni stroj in ga ponese v nemirno obdobje pred, med in po osamosvojitvi Republike Slovenije. BrezplaCne vstopnice. 21. december, torek Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 7. december. Mestni kino Domžale 18.00 | NOČ KRATKIH FILMOV Brezplačrie vstopnice Na zimski solsticij in najkrajši dan v letu se 21. decembra 2021 že tradicionalno pridružujemo mednarodnemu dogodku NoC kratkih filmov ter v ospredje postavljamo pomen te vznemirljive filmske forme / dogodek se je udomaCil v že veC kot 50 državah po vsem svetu, letošnji osrednji dogodek pa se bo pri nas odvil v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji / program najbolj svežih slovenskih kratkih filmov prinaša udaren izbor sedmih filmov z aktualnih edicij Festivala kratkega filma v LJubljani in kratkometražne sekcije Video na plaži festivala Kino Otok - Isola Cinema. 20.00 | BENEDETTA Glej opis pod 18. december. 22« december, sreda Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 1. december. E-vsebina - med 17.00 in 22.00 | NOVOLETNI OČKA Cikel ruskega filma / komedija / 92 min / režija: Andrej Krasavin / slovenski podnapisi / dostop s spletne strani Knjižnice Domžale / vabljeni k ogledu / org.: Mednarodni klub slovanski rojakov Ruslo, MKL - Slovanska knjižnica, Knjižnica Domžale. Glej opis pod 23. december. 20.15 | SPIDER-MAN: NI POTI DOMOV Glej opis pod 39. december. 26 • december, nedelja Športna dvorana Domžale 19.00 | PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE IN OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Tradicionalni koncert Godbe Domžale ob izteku leta in ob pomembnem mejniku naše države / tudi letos godbenice in godbeniki pripravljajo zanimivo glasbeno doživetje, ki ga ne smete zamuditi / tokrat bo gost Omar Naber / vstop ob upoštevanju vseh pogojev bo brezplaCen. Mestni kino Domžale 15.00 IZAPOJ2 Glej opis pod 11. december. 17.15 | JEZDECI PRAVICE Glej opis pod 12. december. 19.30|BENEDETTA Glej opis pod 18. december. 27» december, ponedeljek Športna dvorana Domžale 20.00 | 50. NOVOLETNI KONCERT Jubilejni novoletni koncert ob 50-letnici delovanja Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik / nastopajo: SimfoniCni orkester Domžale - Kamnik, dirigent Slaven Kulenovic, solista Mojca Bitenc (sopran) in Aljaž Farasin (tenor), Jure IvanušiC (povezovalec) / na sporedu D. ŠostakoviC, J. Strauss, P. I. Čajkovski, M. Musorgski, A. HaCaturjan, G. Puccini, G. Verdi... / vstopnina 20 evrov oziroma 15 evrov v predprodaji do vklJuCno 24. decembra / veC informacij na www.sodk. si ali po elektronski pošti simfoniki.dk@gmail.com). Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 6. december. Mestni kino Domžale 10.00 | TAČKE NA PATRULJI: FILM + DELAVNICA Animirani film / slovenski glasovi: Glorija Forjan, Rok Mlinar, Teja Bitenc, Timotej OvniCek, Uroš Buh, Vesna Slapar, Aleksander - Alex Volasko, Nina Ka-ludjeroviC - Nina Kay / 2020, Kanada, ZDA / distribucija: Karantanija / 86' / sinhronizirano, 5+ / opremljeni z novimi pripomoCki in opremo se bodo Riki in njegovi pogumni Junaki na štirih nogah skupaj podali v boj, da rešijo prebivalce sosednjega mesta. 18.00 | POZABLJENI BOŽIČ Glej opis pod 39. december. 20.00 | BENEDETTA Glej opis pod 18. december. 28 • december, torek Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 7. december. Mestni kino Domžale 10.00 | ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO: FILM + DELAVNICA Glej opis pod 5. december. 18.00 | VOLK IN LEV Glej opis pod 23. december. 20.15 | NAJBOLJ GROZEN ČLOVEK NA SVETU Glej opis pod 23. december. Knjižnica Domžale E-vsebina | (IZ)BR@NO Glej opis pod 3. december. Info Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 50 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Razstave GALERIJA DOMŽALE FRANC SOLINA: VRNITEV V KAMEN Razstava bo odprta od 16.12.2021 do 6.1.2022 MENACENKOVA DOMAČIJA Stalna razstava o kmeCko-obrtniški družini AhCin in stalna kiparska postavitev del Franceta AhCina LESENE IGRAČE SKOZI ČAS Razstava starih lesenih igraC iz zbirke dr. Mohorja Demšarja bo na ogled od 7. decembra do 22. januarja 2022. SLAMNIKARSKI MUZEJ 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK: UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBČINE OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA2020 ObCasna razstava je na ogled do 30. decembra v odpiralnem Času muzeja. Vstop v muzej - skladno z aktualnimi zdravstveni ukrepi. KNJIŽNICA DOMŽALE V PRAVLJIČNEM CEKARJU: NINA MAV HROVAT Knjižna razstava je na ogled do 4. decembra. POVODNI MOŽ: PETER ŠKERL Razstava ilustracij iz slikanice Franceta Prešerna bo na ogled od 6. decembra do 8. januarja 2022. ČRNI MUC VASUJE: ALEKSANDRA VOLK Razstava lutk iz blaga bo na ogled do 10. decembra. ONE IN ON Razstava keramiCnih izdelkov Članic Univerze za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa Domžale (keramiCni krožek) mentorica: Breda Podbevšek bo na ogled od 13. decembra do 3. januarja 2022. KRAJEVNA KNJIŽNICA IHAN RAZSTAVA ILUSTRACIJ: JURE KRALJ Razstava bo na ogled od 1. do 31. decembra. Koledar dogodkov Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za toCnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v januarju 2022 pošljite do 18. decembra na naslov: koledar@kd-domzale.si. io | slamnik iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Kako se spoprijeti s senzornimi Odklopi se! - knjižica z idejami za prosti čas in ovirami kulinarične podvige Zaključevanje projekta Podpora mladim z avtizmom v mladinskem delu Center za mlade Domžale je skupaj s skupino mladih v juliju organiziral mladinsko izmenjavo Odklopi se! czM Mednarodni trening mladinskih delavcev, ki je letos v organizaciji Centra za mlade potekal v Domžalah, je v svoji zaključni fazi. Pripravlja se izdaja sklopov videov, kjer bo prikazano, kako lahko po principu naredi sam (DIY - do it yourself ), in z materialom, ki ga lahko najdemo tudi doma, ustvarimo pripomočke in orodja za spoprijemanje s senzornimi ovirami. različne metode dela. Poglobljeno teoretično izhodišče s številnimi praktičnimi primeri nam je predala Nevenka Gričar, predavateljica na Zdravstveni fakulteti in izvajalka delovne terapije po pristopu senzorne integracije. Sledilo je praktično delo, v okviru katerega smo se z udeleženci odpravili v društvo ASPI, od koder sta tudi prihajali dve trenerki v projektu. Neposredno delo z mladimi so udeleženci opisali Mednarodni trening mladinskih delavcev Podpora mladim z avtiz-mom v mladinskem delu: Kako se spoprijeti s senzornimi ovirami je potekal med 23. in 29. avgustom 2021 v Domžalah. Trening je potekal v okviru projekta Erasmus+: Mladi v akciji. Pri pripravi projekta smo v Centru za mlade Domžale sodelovali z društvom ASPI, društvo za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavti-stično motnjo. Sodelovalo je 12 udeležencev iz šestih organizacij iz petih držav, Slovenije, Španije, Grčije, Švedske in Italije ter trije trenerji. Trening je nadaljevanje našega uspešnega projekta mobilnosti mladinskih delavcev iz leta 2019 Podpora mladim z avtizmom v mladinskem delu, katerega cilji so bili pridobiti znanje in izkušnje pri delu z mladimi z avtizmom, spoznati specifiko njihovih potreb in na kakšen način lahko prilagodimo metode dela in delavnice, da bodo v čim večji meri vključevala tudi mlade z avtizmom. Udeleženci treninga so pripravili in izvedli delavnice za mlade, ki smo jih zbrali v priročniku, ki je izšel kot rezultat projekta. Priročnik je na voljo v digitalni verziji na naši spletni strani, za tiskan izvod pa nam lahko pišete na info@czm- domzale.si. Zanimanje za projekt, odzivi udeležencev in ostalih sodelujočih v projektu ter prepoznanje projekta kot primera dobre prakse, nas je spodbudilo, da smo skupaj z društvom ASPI začeli načrtovati nov projekt, z namenom, da nagradimo naš prvi skupni trening. Tokrat smo se osredotočili na temo senzornih ovir. Osebe z avtiz-mom lahko spremljajo tudi senzorne ovire in so lahko občutljive preveč ali premalo na različne senzorne dražljaje (zvok, okus, svetloba, vonj, dotik ...). Prek čutov dobimo in ovrednotimo informacije iz okolja, s čimer se oblikuje naše odzivanje na okolico. S prepoznavanjem potreb otrok in mladostnikov lahko z majhnimi prilagoditvami ali pripomočki pomembno pripomoremo k vključitvi različnih posameznikov in spodbujamo njihov učni proces. Udeleženci so novo znanje pridobili po metodah neformalnega učenja, s poudarkom na praktičnem in izkustvenem učenju, saj je trening vključeval tudi delo z mladimi z avtizmom in senzornimi ovirami. Naše popotovanje skozi program projekta se je začelo s spoznavanjem avtizma in senzornih ovir, pri čemer so trenerji uporabili V okviru projekta so skupine mladih iz štirih držav pripravile različne delavnice in aktivnosti na temo digitalne pismenosti in kritičnega sa-mopremisleka o lastni uporabi tehnologije in medijev v vsakdanjem življenju. V okviru projekta so mladi pripravili knjižico, v kateri so zbrali ideje za aktivno preživljanje prostega časa in recepte iz medkulturnih večerov. Knjižica je zdaj na voljo, da jo prelistate! Najdete jo na spletni strani Centra za mlade Domžale (www.czm-domzale.si). Na mladinski izmenjavi Odklopi se! je sodelovalo 25 mladih iz Slovenije, Španije, Grčije in Francije. Vse skupaj se je začelo že konec leta 2019, ko se je skupina mladih Dom-žalčanov ob podpori Centra za mlade Domžale lotila priprave in razvoja ideje projekta. Skupaj so pripravili in oddali prijavo ter držali pesti do objave rezultatov. Po odobritvi projekta in sredstev so se lotili Vas zanima zakaj naslov Odklopi se!? Mladi prepoznavajo, da je tema digitalne in medijske pismenosti aktualna tema, o kateri bi se morali več pogovarjati - predvsem mladi z mladimi. Mladi so z mladinsko izmenjavo želeli spodbuditi kritičen premislek in refleksijo o lastni uporabi tehnologije v vsakdanjem življenju, vplivu medijev in informacij na njihovo samopodobo in kako lahko omrežja uokvirijo naš pogled na svet. Ideja je bila, da mladi razmišljajo, kako lahko preživljajo svoj prosti čas, ki ne temelji samo na uporabi mobilnih naprav, socialnih omrežij in drugih oblik tehnologije, in v kolikšni meri je to danes sploh možno. V okviru raziskovanja alternativnih načinov preživljanja prostega časa je potekal tudi izziv Dan brez telefona. To je bil prav poseben dan, v okviru katerega so vsi udeleženci odložili svoje telefone in pripravili tržnico alternativnih načinov preživljanja prostega časa. Sko- kot najbogatejši del izkušnje treninga. Na društvu se je začelo snovanje idej in načrtov za izdelavo pripomočkov in orodij za spoprijemanje s senzornimi ovirami. Pri tem smo se držali načela 'naredi sam', saj smo želeli, da so orodja dostopna čim večjemu krogu ljudi in organizacij, ki delajo z mladimi in ne nazadnje tudi družinam z otroki in mladimi z avtizmom. Za format videa smo se odločili že v času prijave, zaradi situacije z epidemijo koronavirusa, ki je pokazala, kako pomembna je dostopnost in jasnost informacij, ter možnost priprave stvari doma, kar se je tudi glede na aktualno situacijo izkazalo za dobro odločitev. Maruša in Daniel iz DFilm Pictures sta spremljala in snemala naše priprave ter izdelavo pripomočkov in tudi slavnostno odprtje senzorne zabave, v okviru katere so udeleženci mladim in njihovim staršem predstavili različne pripomočke in orodja, vsi sodelujoči pa so jih lahko preizkusili. Nastali pripomočki in orodja zdaj opremljajo senzorno sobo v društvu ASPI. V okviru projekta bomo izdali sklop videov, kjer si boste lahko ogledali, kaj vse lahko naredimo sami iz različnih materialov in nam lahko služi kot pripomoček za soočanje s senzornimi ovirami, kar pa ne velja samo za mlade z avtizmom. Orodja lahko uporabimo pri vseh mladih, kjer se pokažejo ovire ali potreba po prilagoditvi (ADHD, disleksija, OKM ...). Senzorne ovire niso povezane samo z osebami z avtizmom, temveč se lahko v različnih oblikah pojavljajo pri različnih osebah, zato je eden od naših ciljev tudi širjenje zavedanja in razumevanja tega področja ter iskanje rešitev za vključevanje čim večjega števil mladih v različne aktivnosti. Video izdelki bodo na voljo za ogled od 15. decembra 2021. Objavljeni bodo na spletni strani Centra za mlade Domžale in na portalu Domžale za mlade. Za vse, ki vas je pritegnila ideja projekta, pa si lahko ogledate naš kratek video s poudarki, kjer je prikazan naš proces izdelave in končne izvedbe dneva senzorne zabave. Najdete ga na naši spletni strani www. czm-domzale.si. Projekt Podpora mladim z avtiz-mom v mladinskem delu: Kako se spoprijeti s senzornimi ovirami je potekal v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji, ki ga v Sloveniji izvaja nacionalna agencija Movit. CENTER zA MLADE DoMžALE priprav, ki pa so se zaradi situacije z epidemijo koronavirusa podaljšale vse v leto 2021. Mladi so pripravili program izmenjave, svoj del pa so prispevali tudi udeleženci iz tujine. Tako se je priprava in izvedba delavnic razporedila med različne skupine, s čimer se je oblikoval raznolik in pester program. Izmenjava je na koncu potekala med 19. in 25. julijem 202, v Domžalah. zi dan so se odvijale različne aktivnosti in delavnice. Nekateri so vodili delavnice, drugi pa so bili njihovi udeleženci, s čimer so se mladi preizkusili v različnih vlogah, kot izvajalci in kot udeleženci delavnic. Ustvarjali so, plesali, se učili samoobrambe, meditirali, pilili nogometne trike in spoznavali nove družabne igre. Izdelali so izdelke iz skrčljive plastike, ustvarjali lovilce sanj in izdelali ori- gamije. Prav tako so si vzeli čas za kuharsko delavnico, na kateri so pekli mafine, ki so bili idealen posladek v času malice. Vse to so zbrali v obliki knjižice, ki jo lahko najdete na spletni strani Centra za mlade Domžale in portalu Domžale za mlade. V knjižico so vključili tudi recepte iz njihovih skupnih medkulturnih kulinaričnih večerov, kjer boste našli pravo grško solato, francoske palačinke, špansko tortiljo in ne nazadnje tudi recept za žgance. Lahko vam namignemo, da to niso vsi recepti, saj so bili kulinarični večeri bogato obloženi. Ena od udeleženk se je na koncu dneva brez telefona odločila celo, da bo z izzivom nadaljevala do konca izmenjave, kar ji je tudi uspelo. Presenečena je bila, kako je imel izziv nanjo dober vpliv, saj se je v tem času lahko posvetila drugim stvarem, bila bolj pozorna na dogajanje okoli sebe, si vzela čas za meditacijo ... Izginil je občutek, da nenehno nekaj zamuja in da je v naglici, hkrati pa je tudi videla, kako bolj pomembni so konkretni in realni stiki z ljudmi, ki so okoli tebe, in ne tisti, ki jih ves čas iščemo na spletu. Na koncu so mladi ugotovili, da smo danes tako tesno prepleteni s pametnimi napravami in spletom, da se težko poponoma ločimo od njih. Na primer: že sama knjižica se nahaja v digitalni obliki. Moderna tehnološko informacijska doba ima tudi pozitivno plat, pomembno pri tem pa je, da mi uporabljamo socialna omrežja in tehnologijo in ne oni nas, in da si vzamemo čas za kritičen samopremislek o lastni vpetosti, morda celo odvisnosti od digitalne tehnologije in socialnih omrežij. Namige in ideje, kaj vse lahko počnete brez pametnih naprav oziroma z njihovo omejeno uporabo, si lahko ogledate v knjižici. Mladinske izmenjave so namenjene mladim med 13 in 30 leti, ki prihajajo iz različnih držav in skupaj raziskujejo teme in delijo znanja s področij, ki jih družijo. Projekt je potekal v okviru programa Erasmus plus: Mladi v akciji, ki ga v Sloveniji izvaja nacionalna agencija Movit. CENtER zA MLADE DoMžALE Z zbiralno akcijo do poučne predstave V vrtcu Dominik Savio Karitas Domžale smo sredi oktobra organizirali zbiranje starega papirja. VRTEC DOMINIK SAVIO KARITAS domžale K zbiranju smo povabili sosede, starše otrok in zaposlene. Zbiralna akcija je bila del eko teme v vrtcu. Otroci so se učili razvrščanja različnih odpadkov v zanje namenjene zabojnike, na sprehodih poiskali ekološke otoke in opazovali komunalne delavce pri njihovem delu. Na sprehodih po urbanih in ruralnih okoljih smo ugotavljali čistost in urejenost našega mesta in spoznali, da smo za zdravo okolje odgovorni vsi. Ker je bila zbiralna akcija starega papirja uspešna, smo z zbranimi sredstvi povabili med nas Pravljično Fr-tino s poučno, zabavno in zanimivo prestavo Polž Štef se uči vljudnosti. Otroke je predstava spodbudila k pogostejši uporabi vljudnih, budnih besed, kot so hvala, prosim, oprosti, ter nas učila medsebojnega spodbujanja k lepemu, čistemu in dobremu. barbara likovič slamnik | 11 iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 180 slamnik@kd-domzale.si V CENTRU ZA MLADE DECEMBRA DOGAJA PILATES Tudi decembra bomo migali! Prehiti novoletne zaobljube in se pridruži spletni vadbi pilatesa že v letošnjem letu. Pilates poteka ob torkih, 18:30 - 19:30. Prvo srečanje v decembru bo 7. 12. 2021. Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Vodi Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in vodenih vadb Za mlade, ki radi ustvarjate, preizkušate nove tehnike in poleg tega še radi poklepetate v dobri družbi, vabljeni na CZMjeve ustvarjalne delavnice. Cena: 1,50 € / srečanje ČETRTKI, 16:00-17:00 _ Vodi: Urška Grošelj, akademska restavratorka 7-12 LET j' USTVARJALNE DELAVNICE S foto delavnicami za otroke nadaljujemo tudi v decembru! Delavnice potekajo ob torkih, 17:00-18:00. Namenjene so mladim med 10. in 16. letom. Cena: 1,5 €/delavnico. Vodi: Daša Kankaraš, fotografinja ® Čeprav smo z delavnicami pričeli že v novembru, se nam lahko še vedno pridružite. SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna. FOTOGRAFSKI NATECAJ POGLED 2021 Fotografski natečaj POGLED 2021 je odprt do 30. 11. 2021. Vabljeni, da prečešete svoje fotografije ali vzamete v roke fotoaparat in se odpravite na lov za novimi! Teme letošnjega natečaja so: VIJUGE, POVOZIL JIH JE ČAS in PROSTA tema. Na natečaju lahko sodelujete vsi, otroci, mladi, mladi po srcu, ljubiteljski in profesionalni fotografi. Več informacij o natečaju najdete na naši spletni strani www.czm-domzale.si. UCNE URICE KEMIJE Na, Fe, Be ... Mogoče Ne? Ti kemija povzroča preglavice? V Centru za mlade Domžale potekajo tudi učne urice kemije za osnovnošolce in srednješolce. Potekajo ob ponedeljkih, 16:00-16:45. Obvezne so predhodne prijave. V CZM poteka tudi učna pomoč za osnovnošolce in srednješolce. Sooči se z izzivi, še preden ti postanejo težava. Obvezne so predhodne prijave. Zbiramo jih preko telefona na 040 255 568 ali 01 722 66 00. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. ^ Delavnice in aktivnosti bodo izvedene v skladu • z ukrepi vlade in NIJZ. ZEL I M O VAM L EPE PRAZNIKE IN ČAROBNE ™ DECEMBRSKE DOGODIVŠČINE! Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm domzale Kam je 'izginilo' 24 dijakov SŠ Domžale Letošnje šolsko leto se je za 24 dijakov Srednje šole Domžale začelo malo drugače. sš domžale V želji po drugačnih delovnih izkušnjah, drugi iz radovednosti, tretji zaradi pregovora, da se priložnost zamujena ne vrne nobena, so se sredi meseca oktobra odpravili proti državi ob Atlantiku -Portugalski. S pomočjo projekta ERASMUS+ mobilnosti dijakov smo na Portugalsko peljali bodoče računalniške tehnike, avtoserviserje, inštalaterje strojnih inštalacij in trgovce. Pred odhodom so dijaki reševali ankete, preverjali znanje angleškega jezika in izpolnjevali različne obrazce. V veliko pomoč nam je bila partnerska organizacija na Portugalskem -Bragamob, v kateri so poskrbeli za delovna mesta, kjer so dijaki opravljali praktično izobraževanje. Braga, tretje največje mesto na Portugalskem, nas je gostila 21 dni. Na pot smo krenili 16. oktobra in se vrnili 6. novembra 2021. Dijaki so praktično izobraževanje v tujini opravljali v skupinah po dva ali tri, nekateri tudi samostojno. Opravljali so različna dela: popravljali telefone in računalnike, servisirali avtomobile, popravljali klimatske naprave in polagali vodovodne cevi. Dijaki trgovskih oddelkov so svoje spretnosti uporabili pri prodaji živil, športnih izdelkov, ženske in moške konfekcije ter igrač za otroke. V projekt ERASMUS+ pa je poleg obveznega praktičnega izobraževanja vključeno tudi kulturno izobraževanje. Z dijaki smo si med bivanjem na Portugalskem ob prostih dnevih ogledali znamenito svetišče Bom Jesus in Sameiro, drugo največje mesto Porto, v kraju Viana do Ca-stelo pa smo si v Atlantiku namočili noge. Ob vrnitvi iz glavnega mesta Portugalske Lizbone smo se ustavili tudi v znanem romarskem svetišču Fatima. Ob prostem dnevu smo naje- li surfe, se oblekli v neoprenska oblačila in poskušali ujeti veter v jadra. V mestu Valencia do Minho smo čez obzidje opazovali sosednjo Španijo. Z mobilnostjo oziroma možnostjo praktičnega izobraževanja v tujini je 24 dijakov pridobilo nova znanja, nove primere dobre ali slabe prakse in integracijo v tuje delovno okolje, občutilo je vzdušje države, spoznalo nove kulturne običaje in kulinariko ter pridobilo osebni odnos do drugih. Projekt mobilnosti dijakov ERA-SMUS+ je bil dvoletni. Lansko šolsko leto se ga je udeležilo 17 dijakov, to leto 24. Vsekakor želimo, da bi nam uspelo pridobiti finančna sredstva za nov projekt, s katerim bi dijakom ponovno omogočili obdobje praktičnega in kulturnega izobraževanja v tujini. Držimo pesti, da nam uspe! UČITELJI SPREMLJEVALCI Mesec požarne varnosti na Osnovni šoli Roje Na OŠ Roje vsako leto mesec požarne varnosti vzamemo skrajno resno. oš roje Ker imamo tako med zaposlenimi kot tudi med učenci kar nekaj prostovoljnih gasilcev, se nam zdi sila pomembno, da vsako leto vsaj enkrat obnovimo znanja, ki lahko rešujejo življenja, od evakuacije do prve pomoči in drugih uporabnih veščin. Letos nas je naprej 15. oktobra, le en dan pred svetovnim dnem oživljanja, presenetil župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je na šolo prinesel defibrilator (AED). Ta bo v najkrajšem času nameščen na zunanjo steno šole in tako namenjen ne le našim učencem in zaposlenim, ampak tudi okoliškim prebivalcem in zunanjim uporabnikom šole v primeru najhujšega. Vsekakor si želimo, da bi z njim rokovali le ob rednih servisnih pregledih in ga ne bo treba nikoli uporabiti, a vseeno je bolje biti opremljen - tako z napravo kot tudi z znanjem. Zato smo sklenili, da se bo čisto vsa šola naučila uporabljati AED. V četrtek, 21. oktobra, je na šoli potekal tehniški dan Varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večinoma v goste povabimo predstavnike enot zaščite in reševanja, a zaradi poteka pouka v mehurčkih smo se letos odločili dan organizirati drugače. Igrali smo se varnostne detektive. Vsak razred je prejel kuverte z namigi, prek katerih so ugotavljali, o kateri naravni ali drugi nesreči se pogovarjajo. Po pravilno ugotovljenem geslu je razred prejel cel kup materiala, s pomočjo katerega so res dodobra raziskali dodeljeno nezgodo, se podučili o ravnanju ob njej in iz- delali plakat. Plakate smo razobesili v šolski avli, da se lahko čisto vsi podučimo o ravnanju ob nevarnostih. To pa niti slučajno ni bilo vse, kar so učenci na ta dan počeli. Čisto vsi so se seznanili s potekom evakuacije iz šole, evakuacijskimi potmi in zbirnim mestom pred šolo. Nekateri so se dejansko odpravili iz šole po evakuacijski poti in se naučili, kako ravnati ob primeru požara. Obnovili smo tudi znanje ravnanja ob potresu, kar je tudi geslo letošnjega meseca požarne varnosti. Čisto vsi pa so si ogledali predstavitev uporabe AED in se lahko tudi sami preizkusili v le-tej. Ugotovili smo, da je defibri-lator razmeroma enostavna naprava za uporabo, če le nismo preveč prestrašeni in če približno vemo, kaj delamo. Zato je izjemnega pomena, da so si vsi učenci in učitelji s pomočjo lutke za oživljanje in učnega defibri-latorja ogledali, kako se le-ta uporablja in da to ni noben bav-bav. Zavedamo se, da je v konkretni situaciji stres vendarle tako večji, da včasih kakšno pridobljeno znanje izpuhti v zrak, verjamemo pa, da se veliko naredi z rednimi predstavitvami uporabe in prikazom oživljanja. Naši učenci so res dober dokaz, da redno vsakoletno obnavljanje temeljnih postopkov oživljanja vendarle privede do rezultatov, saj je bilo njihovo znanje res odlično, četudi so nekateri še premajhni, da bi lahko konkretno pomagali. Čeprav je bil tokrat tehniški dan manj razgiban in brez gostov, so bili učenci zadovoljni, opremljeni z novimi znanji, predvsem pa ponosni na svoje izdelke. In kako tudi ne bi bili! Razstava v šolski avli je res imenitna in vsak razred se je potrudil po svojih najboljših močeh. Iskrena hvala tudi poklicnim gasilcem CZR Domžale, ki so nam pripeljali res lepe zgibanke, iz katerih so učenci ustvarili prava gasilska vozila. Z njimi bomo tudi mi sodelovali v natečaju, ki ga organizira CZR Domžale. Na pomoč! ajda lalič, oš roje io | slamnik AKTUALNO ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si VČERAJ, DANES, JUTRI ... CENTER ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE DOMŽALE Navadno rojstne dneve naših javnih zavodov, organizacij in društev predstavljamo skozi njihovo zgodovino, z obilo letnic in uspehi. Nekaj podobnega ste lahko brali v prejšnji številki Slamnika, tokrat pa sva se z direktorjem Centra za zaščito in reševanje Domžale Andrejem Jarcem, ki mi je s podatki pomagal tudi pri pripravi prvega članka, odločila, da se skozi zgodovino centra sprehodimo ob pomoči najpomembnejših dejavnikov delovanja katerekoli organizacije - zaposlenih. Vido kot 'poškodovanec' na prikazni vaji tehničnega reševanja februarja 2004 Matevž, eden izmed reševalcev gasilske skupine na vaji v MGC 2017 Vera Vojska Foto: CZR Domžale Za pogovor sva izbrala Vida Vilarja, najstarejšega zaposlenega poklicnega gasilca, pred katerim je še nekaj mesecev delovnega staža, vso delovno pot pa ga je vodilo geslo: pomagati ljudem v stiski. Drugi sogovornik je bil Matevž Hemetek, Domžal-čan, najmlajši poklicni gasilec, ki v centru dela od leta 2017. Najbrž se ga bo marsikdo od bralcev spomnil kot stanovalca, ki je skupaj z očetom prvi opozoril na požar, ga začel gasiti, nato pa prisebno začel z evakuacijo svojih sosedov, stanovalcev v stolpnici na Ulici Matije Tomca 2 v Domžalah. Sicer pa zdravstveni tehnik, ki je med poklicne gasilce prišel, ker je želel bolj pestro delo in enako kot večina zaposlenih - nuditi pomoč sočloveku, ko je le-ta potrebna. Tretji sogovornik je bil direktor Andrej Jarc, iskrene čestitke, saj je bil pred kratkim na seji Občinskega sveta Občine Domžale ponovno imenovan za direktorja Centra za zaščito in reševanje Domžale, s katerim sva se pomenkovala o centru v času od njegovega prihoda do danes in tudi, kakšni so njegovi načrti za jutri. Za pogovor smo si izbrali četrtek opoldne, in lahko sem se sama prepričala, kako pomembno, težko in pestro je njihovo delo. V času pogovora so poklicni gasilci posredovali dvakrat, do zgodnjega popoldneva so bile opravljene štiri intervencije, sicer pa so jih v letu 2021 opravili že 326. Tako iz pogovorov kot spremljanja dela sem lahko ugotovila, da med blizu 50 zaposlenimi vlada dobro vzdušje, spoštljivost, tovarištvo, včasih tudi malce hudomušnosti, predvsem pa na prvem mestu - srčno opravljanje plemenitega poslanstva - nudenje pomoči, ko je ta potrebna. Vid Vilar - gasilec že vse svoje življenje Poleg tega, da je član Prostovoljnega gasilskega društva Dob že od leta 1972, se je za svojo pot v profesionalnem gasilstvu odločil leta 1986. Najprej kot poklicni gasilec v podjetju Helios ter nato v takratnem Centru požarne varnosti Domžale. Delovna pot ga je po letu 2010 krajši čas vodila v Heliosov obrat Color v Medvode. Od leta 2014 naprej je njegovo delovno mesto gasilec - dispe-čer, med njegovimi osnovnimi nalogami v enoti so sprejemanje klicev, pomoč in podpora gasilcem ob intervencijah na terenu prek radijskih postaj, po potrebi pa tudi delo v servisu ročnih gasilnih aparatov. Ob začetku delovanja Centra požarne varnosti sta bila v izmeni le dva gasilca. Njuna glavna naloga je bila zagotavljanje požarne varnosti v podjetju Helios na lokaciji Količe-vo. Do začetka opravljanja javne gasilske službe v občini so imeli v enoti na razpolago le tri gasilska vozila. Skozi leta se je krepila strokovnost zaposlenih, predvsem pa opre- ma, ki omogoča bistveno boljše in lažje posredovanje tako ob požarih kot ob prometnih in naravnih nesrečah. Spomni, da je bila včasih klicna številka gasilcev številka 93, danes pokličejo 112. V preteklosti je bilo precej netočnih klicev, tudi izmišljenih, intervencije pa vedno opravljene tako, kot je treba. Danes jim tako znanje kot usposobljenost poklicnih gasilcev in sodobna oprema omogočata hitrejše in strokov- nejše posege. Vselej delo opravljajo profesionalno, pa naj gre za večje ali manjše nesreče, posebej se jim v spomin vtisnejo dogodki, kjer so udeleženi otroci. Doma skuša na službo pozabiti in svoj prosti čas najraje posveti ženi in vnukoma. Poklicni gasilec Vid Vilar priznava, da so vsi poklicni gasilci, potem ko se za njimi zaprejo vrata Centra za zaščito in reševanje Domžale, v domačem okolju prostovoljni gasilci. Brez razmišljanja tudi pove, da bi se danes znova odločil za ta poklic. Zadovoljen je s spoštljivim odnosom med starejšimi in mlajšimi gasilci ter prepričan, da so gasilci enako kot nekoč pripravljeni opravljati to plemenito poslanstvo, kakor tudi, da ljudje enako cenijo njihovo pomoč danes kot nekoč. Ob spominih na spremembe pred dobrimi petimi leti, ko se je oblikoval zdajšnji Javni zavod Center za zaščito in reševanje Domžale, je tudi malce grenkobe, saj se ni vedelo, kako in kaj se bo spremenilo. Vse to je bilo hitro pozabljeno, ko se je organiziranost ustalila. Danes je Vid prepričan, da CZR Domžale deluje tako, da pomoč nudi hitro in strokovno, kar pa je nenazadnje pri delovanju bistveno! Gasilec bo ostal tudi po upokojitvi. Še naprej ga bo spremljalo tovarištvo, ki ga je bil deležen v času, ko je deloval kot poklicni gasilec. V ponos so mu uspešni nastopi na dveh gasilskih olimpijadah, Avstriji in na Poljskem, predvsem pa spomini na uspešno pomoč vsem, ki so jo potrebovali. Matevž Hemetek, član PGD Domžale - mesto - z gasilstvom tesno povezan V življenju ga, podobno kot vse gasilce, vodi želja pomagati ljudem, ko pomoč potrebujejo. Ta misel ga je vodila, ko se je odločil za poklic zdravstvenega tehnika, še bolj pa, ko se je odločil, da službo v domu starejših občanov zamenja z delom v CZR Domžale, kamor je prišel leta 2017. Delo v domačem prostovoljnem gasilskem društvu ga je naučilo, da je gasilstvo plemenito poslanstvo, kjer se poleg gasilskih veščin priučiš tudi reda in discipline. S prihodom v CZR Domžale je dobil priložnost za strokovno izpopolnjevanje ter pridobivanje novih znanj in izkušenj na področju gasilstva. Rad pove, da med mlajšimi in starejšimi poklicnimi gasilci vladajo tovarištvo, spoštovanje. Mladi s starejšimi izmenjujejo sodobna strokovna znanja, starejši pa jim vračajo z izkušnjami in pridobljenimi praktičnimi znanji. Oboji dajejo poudarek na sodelovanju, na skupno pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Ob intervencijah odlično so- delujejo med seboj, zavidljivo je sodelovanje s prostovoljnimi gasilci in ostalimi službami v sistemu zaščite in reševanja. Matevž pove, da nikoli ne morejo pozabiti pogleda na posamezno nesrečo, in pomisli, da bi se podobno lahko zgodilo tudi njim in domačim. Tako je tudi sam razmišljal ob zahtevnem tehničnem reševanju otroka, starega približno toliko, kot je njegova hči, zagozdenega v betonski cevi. Ceni pogovore in nasvete starejših kolegov po posamezni intervenciji, ko tema nanese, kako bi lahko kakšen poseg naredili drugače, boljše. Posebej, ko gre za težje nesreče. Tedaj jim pomaga, če je treba, zaupnik, ki jim nudi psihološko podporo - predvsem v obliki razbremenilnega pogovora. Med nami ne manjka niti spoštovanja niti razumevanja, pomoči, pa tudi kakšne hudomušne potegavščine ne, se nasmehne v pogovoru. Na delo v Center za zaščito in reševanje prihaja z velikim veseljem. Kljub vsemu opaža določene pomanjkljivosti, ki so povezane predvsem s prostorskimi pogoji, ki jih zelo utesnjujejo. Nenazadnje sta za skoraj 50 zaposlenih na voljo le dve stranišči, tudi sicer je prostora premalo. Skupaj z ostalimi zaposlenimi upa, da se bodo v prihodnosti pogoji za delovanje CZR Domžale izboljšali. Dogodka, povezanega s požarom v domači stolpnici, ne bo pozabil. Veseli ga, da je Občina Domžale pred leti sprejela odločitev o ustanovitvi gasilskega javnega zavoda in da vodstvo občine prisluhne vodstvu zavoda o potrebah na področju opreme in kadrov. In če smo v pogovoru z Vidom Vilarjem ugotovili, da zna svoje sodelavce včasih tudi malce strožje usmeriti, je za Matevža značilno, da jih zna s hudomušnimi prigodami sprostiti, kar jim pride še kako prav. Andrej Jarc, direktor Centra za zaščito in reševanje Domžale - ponosen na prav vsako opravljeno intervencijo »Ko sem pred petimi leti prihajal v novoustanovljeni CZR Domžale, priznam, da sem si določene stvari predstavljal nekoliko drugače,« za- LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 182 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 aktualno čenja najin pogovor Andrej Jarc, direktor Centra za zaščito in reševanje Domžale, ki mu je prav v teh dneh Občinski svet Občine Domžale zaupal drugi mandat. Po osnovnem poklicu ni gasilec, vendar ugotavlja, da je to pravzaprav prednost, saj ni bil obremenjen z dotedanjim delom Centra požarne varnosti. Znanja s področja vodenja, organiziranja in financ mu pridejo zelo prav, vsega, kar je povezano z njegovo funkcijo in gasilstvom, pa se uči sproti. Tako je ob prihodu na novo delovno mesto pred petimi leti največ pozornosti namenil nabavi novih prepotreb-nih vozil in druge opreme, nekoliko so preuredili in prenovili tudi objekt CZR Domžale. Spodbujal je izobraževanja in usposabljanja, z organizacijo raznoraznih prostoča-snih aktivnosti, kot so kolesarski izleti, pohodi in ostali športni dogodki, želi še izboljšati odnose med zaposlenimi. Morda se je tudi zaradi tega vseh devet poklicnih gasilcev, ki so jih zaposlili v zadnjih petih letih, odlično vklopilo v dotedanjo ekipo. Za osnovno organiziranost javnega zavoda nima slabe besede, tudi za njegovo sofinanciranje s strani ustanovitelja Občine Domžale same pohvale. Priznava, da trenutno boljše rešitve poklicnega gasilstva v Sloveniji ne pozna, potrdi pa, da je treba kar precej napora za zagotovitev finančnih sredstev s strani zavoda. Sami morajo namreč s svojo dejavnostjo pridobiti približno polovico sredstev, kar pomeni dober milijon evrov letno. Zadovoljen je tudi z enormnimi premiki pri zagotavljanju sodobnejše opreme, še korak naprej bo treba narediti pri zagotavljanju boljših prostorskih pogojev, ki so enaki kot v času, SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale tel. 01 724 16 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 ko je bilo zaposlenih in opreme več kot pol manj. Veseli ga, da pogovori že potekajo. Zdajšnja organiziranost je ustrezna, koncept opravljanja javne gasilske službe v kombinaciji s 'tržno dejavnostjo' požarnega varovanja v okoliških podjetjih pa bi moral biti recept za še kar nekaj slovenskih občin. Ponosen je na prav vsako opravljeno intervencijo, saj ve, da so fantje dali od sebe vse, da rešijo, pogasijo, oskrbijo ali kakorkoli drugače nudijo pomoč sočloveku. Pri opravljanju javne gasilske službe odlično sodelujejo s prostovoljnimi gasilci in vsemi enotami, vključenimi v sistem zaščite in reševanja, katerega del je Andrej Jarc, kot vodja taborniške enote za oskrbo in nastanitev, že dobrih dvajset let. V času od ustanovitve zavoda izpostavi nekaj dogodkov, kjer se je pokazala moč domžalskega sistema, pri čemer se verjetno še vedno povsem ne zavedamo, kaj je 1200 posredovalcev storilo v času neurja v letu 2020. Nadvse strokovno in inovativno so se lotili tudi pomoči ob epidemiji, tako na logističnem kot predvsem na zdravstvenem področju z dekontamina-cijami zdravstvenega osebja in njihovih vozil. Zanj je najpomembnejše, da so zaposleni strokovno usposobljeni, da dobro poznajo lokalno okolje - tako stanovanjske soseske kot poslovna okolja, zato poznavanju teh področij namenjajo posebno skrb, kar se lepo dopolni z dejavnostjo servisa gasil-nikov in hidrantnega omrežja na širšem domžalskem območju. Glede na industrijsko okolje, kjer prevladuje kemična, papirniška, farmacevtska in tekstilna industrija, vsaka s svojimi specifikami na področju varstva pred požarom in drugimi nesrečami, so še posebej pozorni na prepoznavanje raznih tehnologij in nevarnosti, ki izhajajo iz tehnoloških procesov, saj so ob nastanku izrednega dogodka ogrožena delovna mesta, nezanemarlji-vi pa so tudi vplivi na okolje. Prav o varovanju okolja veliko razmišljajo in iščejo najboljše sodobne rešitve, saj se zavedajo njegove ogroženosti. Ustaviva se tudi pri odnosih med poklicnimi in prostovoljnimi gasil- Podarim vežno-predsobno omaro. t: 031 574 596 ci, o čemer ima Andrej Jarc zelo dobro mnenje. Na eni strani množičnost in primerna oprema, na drugi boljša strokovna usposobljenost, vsakodnevne izkušnje in specifična oprema - ko nastopi potreba po skupnem interveniranju, je to garancija za uspeh, pravi, in tudi v prihodnje se bo trudil, da bo temu tako. Dejstvo je, da drug brez drugega ne morejo, nenazadnje so poklicni gasilci pred in po službi tudi prostovoljci. Čemu bo, na kratko, direktor v prihodnjih petih letih namenil največ pozornosti? Največ pozornosti bo vsekakor treba nameniti, kot je zapisano že na začetku tega prispevka, najpomembnejšemu dejavniku - zaposlenim. Mislim, da imamo na tem področju še največ 'zaloge' za nadaljnji razvoj. Ekipo CZR trenutno tvori 46 posameznikov, vsak s svojimi znanji, svojo osebnostjo, svojimi idejami, če hočete s svojimi 'muhami' ... in mislim, da je kar velik izziv, da iz vsakega posameznika 'črpamo' tisto, kar ekipa v danem trenutku potrebuje in kar bo CZR Domžale v prihodnje naredilo še uspešnejši. S poveljnikom Matjažem Merku-žičem, mimogrede, ob tej priliki mu skupaj s sodelavci želim hitro okrevanje po operaciji kolena, sva si še vedno enotna, da je najpomembnej- še vodilo - stroka - in tak je bil tudi najin začetni pristop pri vodenju. Še vedno bodo izobraževanja in usposabljanja zaposlenih najvišje na prioritetni lestvici, sledi posodabljanje opreme, ne smemo in ne moremo pa mimo našega aktivnega delovanja na preventivnem področju v podjetjih, kjer opravljajo naloge požarnega varovanja. V lokalnem okolju želimo predvsem na področju svetovanja občanom in podjetjem s področja zaščite in reševanja narediti korak naprej, želimo, da naša strokovna usposobljenost koristi prav vsem in ne samo takrat, ko že rešujemo, gasimo ali odpravljamo posledice naravnih nesreč. Najrajši pa delamo z našimi najmlajšimi, upamo, da bo kdo izmed njih tudi naš bodoči sodelavec. V pogovoru sva se že dotaknila še enega izziva - načrtovanje razvoja objekta Centra za zaščito in reševanje Domžale. Nobena skrivnost ni, da je objekt zgrajen konec leta 1990, postal premajhen in ne omogoča razvoja, kakršnega smo si skupaj z Občino Domžale zadali ob ustanovitvi javnega zavoda. Pogovori so se že začeli, prepričan sem, da bodo občani in občinska politika projekt podprli. Uporabniki objekta pa se bomo še naprej trudili, da bomo vsi skupaj lahko s ponosom spremljali delo in razvoj poklicnega gasilstva na Domžalskem. Hvala sogovornikom, Centru za zaščito in reševanje Domžale pa iskrene čestitke ob 5. rojstnem dnevu! Naj vas varne poti vodijo tudi v prihodnje! □ Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. MARSEN VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. v v v VZMETNICE • LATEKS LEZISCA LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI Podari svojim najbližjim najboljše! >eialna/> Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si io | slamnik AKTUALNO ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si _ V V IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Raynor Winn Divja tišina Aktivni mediji, 2021 DfVJA TfšfNA Divja tišina je nadaljevanje osupljivo čudovitega dela Prežeta s soljo. Je pričevanje o bolezni in vzdržljivosti predanega para, ki ju človeška krutost pahne še v brezdomstvo. Ob izgubi vsega ohranita ljubeče odnose in se podata v divjo naravo. Osupljivi opisi podeželja in njunega bojevanja za preživetje razkrivajo globoko sporočilo, da smo otroci narave, kjer lahko poiščemo ravnovesje za svoje težave in premagamo nesrečo. Pogum, volja do življenja skupaj s trdim delom in neskončno ljubeznijo ju pripeljejo na pravo pot, kjer najdeta sama sebe. Resnična zgodba o tem, kaj vse človek zmore! (C. H.) Russell Brand Okrevanje: osvobodite se svojih zasvojenosti Primus, 2021 Russell Brand je filmski igralec, komik in odvisnik. Zasvojen je bil z drogami, sek-som, slavo, denarjem, močjo, nakupovanjem. Gradivo za knjigo je seveda črpal iz svoje divje življenjske zgodbe ter dodal iskrenost, humor in sočutnost. Avtor ima za seboj 14 let okrevanja. Russell pravi, da ta priročnik za samouresničeva-nje prihaja iz blata in je namenjen vsem, ki trpijo zaradi mnogih zasvojenosti, ki nam krojijo življenja. Vprašanje ni, zakaj je nekdo zasvojen, ampak katero bolečino prikriva ta zasvojenost. Avtor redno vadi jogo, pozna društva, ki zdravijo zasvojenost v 12 korakih, obiskuje terapije. Obljube, zapisane v gradivu o dvanajstih korakih, so se mu nekoč zdele absurdne, preveč ljubke in pocukrane. Vendar avtor priznava, da je bil bolj kot zunaj osiromašen v duhu. V knjigi opisuje svojo pot, svoj program, ki mu je pokazal smisel, ga osvobodil travm in sramu. Hrepenenje je resnično - skuša vas pripeljati domov, zdravljenje pa je proces, s katerim se človek na poti okrevanja srečuje vsak dan. (K. G.) Alena Mornštajnova Tiha leta Celjska Mohorjeva družba, 2021 r Mornštajnova v knjigi Tiha leta prek dveh pripovedovalcev (očeta in hčere) spretno prepleta zgodovinsko in intimno skozi tri družinske generacije v času komunizma na Češkoslovaškem. Glavna junakinja je Bogdana, ki iz nekega razloga molči in si želi izvedeti, kaj se je v družini zgodilo pred njenim rojstvom. Mati je umrla pri njenih dveh letih, na eno njenih prvih fotografij pa je zapisala 'čudež in dar iz nebes'. Oče, zaprisežen komunist, pa je od ženine smrti dalje zelo hladen in odtujen. Ko pa je Bogdano umirajoča babica poklicala po imenu 'Blanka', se odloči raziskati družinsko skrivnost. Skupaj z Bogdano odkrivamo razloge očetove odtujenosti in vzkipljivosti, ki vplivajo še na naslednje generacije. (A. P.) Sanjay Gupta Ohranimo oster um: za zdrave in mlade možgane v vseh življenjskih obdobjih Učila International, 2021 Poljudno besedilo o delovanju možganov ter načinih, dr. Ssnjay Cupt« OHRANIMO OSTEH UM ......« kako jih čim dlje ohraniti zdrave. Avtor, priznan nevrokirurg in novinar, povzema novejše medicinske študije in jih oblikuje v nekaj preprostih vsakdanjih napotkov, kot so redna telesna aktivnost, osmišljanje vsakdana skozi izbrano dejavnost, zadostna količina spanca, zdrava prehrana, negovanje socialnih vezi in družabnost. Preberemo lahko marsikaj zanimivega o pojavu kognitivnega upada, demenci in Alzheimerjevi bolezni kot najpogostejši obliki demence. Zanimivo branje o pomenu skrbi za zdrave možgane. (G. J.) knjige za otroke in mladino Kristina Ohlsson Srebrni deček Miš, 2021 Švedska pisateljica kriminalnih romanov Kristina Ohlsson piše tako za otroke kot za odrasle. Slovenski mladi bralci jo poznajo po knjigi Stekleni otroci. V romanu Srebrni deček je glavni junak dvanajstletni Aladin. Njegova družina se je preselila iz Turčije na Švedsko, ko je bil še majhen. Nedavno pa so se preselili iz hiše v stari vodni stolp, v katerem imata starša restavracijo, saj so morali hišo prodati, saj jim gre vse slabše. V stolpu pa se začenjajo dogajati nenavadne stvari, najprej začne izginjati hrana. In nekega dne Aladin opazi čudnega dečka. V mrazu ima na sebi kratke hlače in pleten pulover. In zakaj na snegu ne pušča sledi? Je pravi deček ali je duh? Ali on krade hrano? Je morda begunec z ladje? Ali morebiti deček, povezan s stoletno legendo o izgubljeni srebrnini? Aladin, Billie in Simona so odločeni, da bodo poiskali storilca. Odlična, napeta in celo malce srhljiva zgodba je namenjena bralcem drugega in tretjega triletja. Knjiga je dobitnica več literarnih priznanj. (S. Z.) Tom Jackson Podnebne spremembe UČILA, 2021 Podnebne spremembe je eden izmed treh naslovov zelo aktualnih poučnih knjig iz zbirke Za kaj gre? založbe Učila (drugi dve sta Hekerji in Človek prihodnosti). Grafično bogata in privlačna knjiga na kratko, a vseeno podrobno in dosledno ter zelo jasno predstavi vse vidike in plasti problematike podnebnih sprememb, ki akutno ogrožajo prihodnost ljudi na tem planetu. Zelo priporočljivo je, da knjigo preberejo tako starši kot otroci, saj ni dvoma, da tako dobre tematike tudi starši ne poznajo, razen če se poklicno ukvarjajo z okoljsko problematiko. Urgentno branje! (J. D.) Ana Kralj Okorn Kačalinka Čalapinka išče prijatelja SAMOZALOŽBA, 2021 Kura im), j Íílipnha Otroška jogijska pravljica Kačalinka Čalapinka je zgodba o kači, ki obožuje palačinke, v slikanico pa so spretno vključeni jogijski položaji, za izvajanje katerih je slikanici priložena tudi knjižnica z razlago položajev. Med besedilom so tudi z drugačno obliko in barvo pisave dodani razmisleki in vprašanja, povsem na koncu slikanice pa je dodan še recept za Ča-lapinkine slastne palačinke. Domiselna in zelo koristna slikanica s prijetnimi ilustracijami in razlagami bo otrokom pomagala obvladovati čustva, krepiti samozavest, povečevati koncentracijo, spodbujati ustvarjalnost in zdrav življenjski slog. (J. D.) Knjižnica Domžale se udeležuje festivala Brati gore, ki povezuje ljudi, ki imajo radi knjige in gore. Festival spodbuja dogodke posvečene Alpam in literaturi, ki se bodo odvijali 11. decembra. V Knjižnici Domžale bo v okviru festivala potekal fotografski natečaj. Ustvariti bomo tudi videovsebino. baza slovenskih filmov Ogiejte si Srečo na vrvici, Zvezdico zaspanko, Cvetje v jeseni in preko 10Q drugih fiimov. jA člani Knjižnice Domžale si lahko brezplačno izposojajo slovenske filme r>a spietu. Vljudno vabljeni k ogiedu slovenskih filmov in podpiranju filmskih ustvarjalcev. Več na bsf.si in knjiznfca-domzafe.st. LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 184 slamnik | 11 slamnik@kd-domzale.si KÜLTÜRA Novo življenje kipov Razstava v Galeriji Domžale gd domžale V Galeriji Domžale so 18. novembra odprli razstavo, posvečeno ohranjanju in resta-vriranju lesenih skulptur, ki so na prostem podvržene vplivom iz okolja. V okviru mednarodnega projekta Re forma viva so na ogled izdelki študentskega in mentorskega dela dveh članic Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Naravoslovnoteh-niške fakultete, ki so nastali pri Era-smus+ programu, sicer pa so v njem vključeni tudi študentje in profesorji z Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu in Talinnu. Nosilka projekta je Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, ki z rednim vzdrževanjem parka v neposredni bližini stvi, ki so se s skupnim ciljem podali na interdisciplinarno pot. Skozi projekt so se študentje imeli priložnost spoznati z delovanjem na terenu ter z vsakovrstnimi izzivi, s katerimi se muzeji soočajo vsakodnevno. Na podlagi pridobljenih izkušenj so skupaj z mentorji razvijali teoretične modele za uporabo pri izobraževanju kadrov, ki bodo v bodoče delovali na področju ohranjanja kulturne dediščine. Spoznavali so se tudi z novimi tehnologijami, zlasti z oblikovanjem 3D-modelov skulptur iz parka Forma viva in npr. njihove pomanjšane verzije oblikovali v nenavaden nakit, pripravili tudi zanimive virtualne predstavitve itd. Eden od rezultatov inten- nekdanjega cistercijanskega samostana strokovno skrbi za več kot 130 skulptur, ki so nastale v zadnjih 60 letih v okviru mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. Že od začetkov se ga udeležujejo kiparji z vsega sveta, ki tu ustvarjajo v lokalnem hrastovem lesu. Posledično je ena glavnih konservatorsko-re-stavracijskih nalog upočasnitev naravnih procesov propadanja lesenih skulptur, s katerim se galerija redno spopada, zato se dostikrat pojavlja pereče vprašanje, katere ohraniti in katerih ne. Z dotičnimi vprašanji varstva in ohranjanja kulturne dediščine so se spopadli v že omenjenem projektu z raznolikimi partner- zivnega dela študentov in profesorjev ob podpori zaposlenih iz Galerije Božidarja Jakca v zadnjih dveh letih je tudi tokratna razstava s podnaslovom Trajanje kot eno osrednjih bivanjskih vprašanj in bistvo projekta. Na odprtju razstave so študentje in profesorji obeh ljubljanskih fakultet v pogovoru, ki ga je vodil programski vodja Galerije Domžale Jurij Smole, na kratko predstavili svoje delo in pridobljene izkušnje, s katerimi so skupaj zaokrožili projekt in tudi pričujočo razstavo. Razstava je odprta do 9. decembra, zato vabljeni na ogled. KATARINA Rus KRUŠELJ Foto: Miro Pivar Cikel koncertov Hej, partizan! Partizanski pevski zbor Ljubljana v ljubljanski Slovenski filharmoniji s spletom partizanske glasbe... Del slovenske polpretekle kulturne in še posebno glasbene dediščine je partizanska glasba. Ta se je pri nas na področju literature pojavila že pred začetkom (2. svetovne) vojne, se najbolj burno, kakor se je mogla razpeti v času le-te (1941-1945), in zvenela še po njej (socrealizem) ter še kantato v petih stavkih: Prebujenje, Ob tabornem ognju, Borba, Žrtve in Vstajenje je tako kot celoten spored tega večera priredil za orkester (24-članski, koncertni mojster Karli Žužek) prav I. Kocen in ki jih glede na poznavanje ansamblovih v zadnjih letih, predstavil kar naj- pila med izvajalec že med potekom skladbe ... Poudariti moram, da se je prav v tej skladbi pojavil dirigent I. Kocen tudi kot skladatelj: občuten, tenkočuten in vreden glasbeni sogovornik poeta Kajuha! Kot da smo bili na enem od partizanskih mitingov, teh res unikatnih večkul- vedno ni izzvenela. Eden redkih tovrstnih rednih vzdrževalcev le-teh je edinstveni (moški) Partizanski pevski zbor Ljubljana, ki ga nazadnje (2017 •■■•» vodi dirigent in skladatelj, umetniški vodja tega vokalnega ansambla Iztok Kocen (rojen 1986). Nekaj malega sicer imajo vsi skupaj 'konkurence' v prav tako znamenitem ženskem pevskem zboru Kom-binatke in v Partizanskem tržaškem pevskem zboru Pinko Tomažič. V napovedih se jim zaradi pandemije ne odvija, kot bi se lahko. Po nastopu v Velenju in Novi Gorici zdaj Ljubljana, pred njimi pa še Velenje in Murska Sobota. Tokratna kar dva zaporedna koncerta (6. in 7. nov. 2021) s sloganom ene od kan-tat Radovana Gobca (1909-1995) Hej, partizan! sta poleg 30-članske-ga moškega PPZ Ljubljana in njihovega zadnjega dirigenta I. Kocena odpela še pevska solista, sopranist-ka Gaja Sorč in baritonist Marko Er-zar. Osrednji del obeh koncertov v veliki alias Kozinovi dvorani SF je bila torej Gobčeva kantata. Ta je nastala leta 1945, ko je izšla tudi v tisku, bila 21. julija 1945 prvič izvedena v Celju, potem še 1981 in nič več. Mdr. je bil prav Gobec najdlje -28 let (1953-1981) - umetniški vodja in dirigent PPZ Ljubljana z najdaljšim tovrstnim stažem. Njegovo bolj verno. Tudi zato so bili vsi izzivi - ustvarjalni in poustvarjalni -združeni v eni in isti osebi, več kot odlični. Tokratni prireditelj je obdržal izvirno Gobčevo kontrastnost stavkov: hitro-počasi . in v njih izpostavil plejado ali skoraj kolaž, lepljenko antologije najbolj popularnih partizanskih pesmi: njegovih, torej Gobčevih in tudi drugih avtorjev ali celo dela neznanih na-pevov in celo ljudske pesmi; vse od najstarejše Puntarske (Le vkup, le vkup uboga gmajna, 1515) pa vse do najbolj popularnih Gobčevih in drugih partizanskih himn: Na juriš idr. Vloga (moškega) zbora, obeh solistov in orkestra je bil v celotni Gobčevi-Kocenovi kantati dovolj izpostavljena in tako smo lahko v več kot 35-minutni vokalno-instru-mentalni freski podoživeli pravega in zagotovo enega najbolj značilnih za (prvega) avtorja, R. Gobca. V nadaljevanju koncerta sta bili na sporedu še dve orkestraciji samospevov Rada Simonitija na poezijo K. D. Kajuha: Samo en cvet in Bosa pojdiva dekle, prvi s solistko Sorčevo in drugi s solistom Erzar-jem. S PPZ in orkestrom je nato tudi na Kajuhovo poezijo Stare, žalostne nastopila spet pevska solistka. Ta je med igranjem orkestra in petjem zbora kar mimogrede pristo- turnih prireditev. Do konca koncerta, ko je pel z orkestrom le zbor sam, je bil najprej na sporedu venček ruskih (ljudskih) pesmi Moscow Ni-ghts/Moskovske noči Američana, ki živi in deluje v Berlinu Scottta Ri-chardsa, in našega I. Kocena (prir.). Zbor je večkitično pesem pel na pamet v izvirni ruščini. Seveda koncert ni mogel miniti brez 'neuradne' zborove himne Vstajenje Primorske avtorjev Rada Simonitija in Leva Svetka Zorina. Sledil je še zelo svobodomiseln finale, biss, v katerem različne zborove sekcije pojejo različne (partizanske) pesmi: hkratni kolaž, kakofonija ... skratka nekaj najbolj sodobnega na tovrstno tematiko, kar sem sploh slišal. Poslanstvo in vizija sta bila tako več kot očitno izpolnjena. Dr. Franc Križnar Navdih ..., ki je lahko bežen trenutek in ki spremeni življenje ... Koncert za izven: KDFBD, torek, 26. oktobra 2021 s klarinetno-klavirskim triom kdfb Z nastopom inštrumentalne-ga tria umetniškega vodje koncertnega programa KDFBD in klarinetista Mateja Bekavca, avstrijske pianistke Cornelije Hermann in italijanskega violončelista Giovannija Gnnochia se je že koncem prejšnjega meseca (26. okt.) začelo ponovno oživljanje ali/in življenje glasbene kulture v osrednjem domžalskem kulturnem hramu. Če se je vsa tale cenzura, ki traja že drugo leto, poznala pri občinstvu, je pri gostujočih in consort zasedenih umetnikih to ni v ničemer poznalo. Tokrat je šlo za zasedbo najbolj klasične oblike klavirskega tria in kjer je v zasedbi klavir-violina-violončelo zamenjana violina s klarinetom. Še več: naš klarinetni as si je v prvi točki privoščil še zamenjavo z basovskim klarinetom, saj je uvodna skladba napisana v (baročnem) izvirniku za šalmaj. Uvodni koncertni ali kar glasbeni Navdih ... KDFBD smo tokrat doživeli z deli baročnih mojstrov, kot sta to Nemca Christoph Graupner in sloviti J. S. Bach ter še tretjega Nem- ca, romantika Roberta Schumanna; za konec pa še Avstrijca Carla Fru-hlinga iz prejšnjega stoletja in kot biss še Nočno pesem malce mlajšega od Schumanna, zdaj že četrtega Nemca na sporedu, Maxa Brucha. Ves večer smo bili priča dovolj pre-gnantni muziki tako po zapisih avtorjev, skladateljev, njihovih prireje-valcev in seveda po izvedbah. Saj se zdaj že pregovorno na koncertih našega M. Bekavca marsikdaj in marsikje dogaja kaj presenetljivega, zanimivega in za glasbeno reprodukcijo celo inovativnega. Žal pa seveda samo še na temle, kdaj že izpostavljenem in edinstvenem domžalskem koncu, ali kot sem že nekajkrat omenjeni primerjavi z angleško Academy of St. Martin-in-the- -Fields/Akademijo sv. Martina v Polju v istoimenski cerkvi in po trgu v Londonu. Torej so naše Domžale in KDFBD še vedno to; primerljivo in logično posledično ter prislovno povezano z našim M. Bekavcem. Tudi po tem koncertu s kar tremi skladbami na začetku (Graupner, J. S. Bach in R. Schumann) je veljalo tako: uvodna Graupnerjeva štiri-stavčna Trio sonata v F-duru GWV 210 z basovskim klarinetom (v izvirni vlogi šalmaja), za izvedbo bas-sa continua pa namesto čembala še klavir in namesto viole da gamba še violončelo; seveda povsem razumljivi in znani razlogi za izvedbe starejše, zgodnje (baročne) glasbe v dandanašnjem času. Podobno je bilo tudi v eni od številnih Bachovih tristavčnih Sonat za gambo št. 3 v g-molu, BWV 1029: namesto viole da gamba in čembala zdaj violončelo in klavir. Odlični predstavi baročne muzike smo tako slišali ne glede na vse tole v izvedbi našega Bekavca in obeh njegovih tokratnih gostov v tem triu, zdaj le v duu. Več kot vredna sta bila tako tegale (po)vabila kot njune in edine tovrstne vloge na tem koncertu. Baročna motorika, črno-bela dinamika in še kaj je tako rekoč vrelo iz njiju in se nič kaj manj spet tovrstno prelilo v vso trojico, v vsa zaključna romantična glasbena dela na istem odru . ... Schumanna, Fruhlinga in Brucha. Pred odmorom in še najprej v Schumannovih Šestih študijah v kanonski obliki, op. 56 za klarinet, violončelo in klavir (prir. Theodor Kirchner iz izvirnika za pedalni klavir) in potem še v štiristavčnem Fruhlin-govem Triu za klarinet, violončelo in klavir v a-molu; tukaj, vse od Sc-humanna naprej pa do konca: z Be-kavčevim (običajnim) klarinetom. Obsežno skoraj 30-minutno delo je morda (za)pustilo kakšen napačni izvajalski rezultat, ampak res samo toliko in zato, da smo se odmislili od vseh že (po)doživetih navdihov ... In še ena, finalna aludacija na vse tole, vse že slišano: spevna, občutena in skrajno podoživeta in še zdaleč ne samo (formalno) odigrana Nočna pesem M. Brucha. Dr. Franc Križnar 28 | slamnik kultura številka 11 | november 2021 | LETNIK Lxi slamnik@kd-domzale.si Skriti kotički sveta Anja Kosmač na svoji prvi samostojni fotografski razstavi v KD Radomlje fkvk mavrica V Kulturnem domu Radomlje se je oktobra predstavila mlada, zavzeta in vsestransko angažirana fotografka, letošnja maturantka gimnazije Rudolfa Maistra Kamnik Anja Kosmač. Ob uigrani ekipi foto--sekcije Mavrica je dobila razstava dostojno in razsežno podobo v Kodrovi dvorani in avli kulturnega doma. Anja Kosmač je strastna fotografi-nja. S kamerami in fotoaparati se je srečevala že v otroštvu, za kar je zaslužen njen oči Miha, pa tudi širša družina Kosmačevih v FKVK Mavrica, kar pomeni, da ima umetnost praktično že v krvi. Sprva se je kot osnovno-šolka bolj izražala v plesu in risanju, kjer je tudi uspešno tekmovala. Na gimnaziji v Kamniku pa je vedno več časa namenjala fotografiji. V šolski novinarski skupini PRESS je kmalu postala priljubljena in opažena šolska fotografinja. Potegnilo jo je v dogajanje in veselje s fotografiranjem na potovanjih in v šoli je naraščalo. Vadila se je v dokumentiranju, predstavitvah in arhiviranju. Fotografirala je vse, kar se je dogajalo na šoli, ob tem pa ostrila oko in lasten pogled na svet in dogodke. Posebej jo je očaral sever Evrope. V okviru mednarodne izme- njave v projektu Erasmus+ je potovala v Istanbul. Ker je tudi na prostoča-sne dejavnosti vplival virus, je ob začetku prve karantene dobila v okviru šolskega krožka priložnost za vir-tualno razstavo fotografije in poezije z osmimi soavtorji. Razstava je dobila odmev tudi v občinskem časopisu Ka-mničan. Lani ji je šola omogočila prvo stalno samostojno razstavo fotografij Kamniški obrazi prihodnosti. Za šolski jubilejni almanah Naših sedemdeset pa je prispevala večino fotografij. Od otroštva se je Anja rada udeleževala počitniških foto-krožkov FKVK Mavrica in sodelovala na preglednih klubskih razstavah. V tretjem letniku gimnazije pa je začela pošiljati fotografije na natečaje za mlade v okviru Centra za mlade Domžale in Fotografske zveze Slovenije, ki deluje v okviru mednarodne fotografske organizacije FIAP. V letih 2019, 2020 in 2021 je prejela več diplom in nagrad, da ji je Fotografska zveza Slovenije podelila naziv FZS F2 (fotograf 2. razreda), kar je za mladega fotografa veliko priznanje. Iskrene čestitke! Z odlično prvo samostojno razstavo Skriti kotički sveta je Anja Kosmač z obiskovalci delila veselje do potovanj, navdušenje nad svetom in mesti od: Norveške, Švedske, Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, Francije, Italije, Češke, Slovaške, Slovenije, prek Balkana do Turčije, ki jih je opazovala na sebi lasten način. Razkrite so bile slikovite podrobnosti, ki jih marsikdo, ki je stal na istem mestu ob njej, morda niti opazil ni. Tako postajajo razkriti s fotoaparatom ujeti samo njeni trenutki. Razstavo pa odlikujejo poleg tehnične brezhibnosti tudi domiselni naslovi, ki fotografijam dodajajo novo razsežnost. Na odprtju razstave so bili predstavljeni trije filmi. Dva avtoričina dokumentarna: Lovci na zvok in sliko ter Vrabci obirajo jabolka. Tretji film pa je bil prispevek podmladka video-sekcije kluba iz družine Kole-ša: Reto a la Esperanza, gre za slikovito potovanje po Španiji z izkušnjo življenja v komuni. Ker je bilo zanimanje posebej s strani mladih izjemno, je bila obetavna fotografi-nja Anja Kosmač, zdaj že študentka zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, navzoča za obiskovalce tudi ob zaprtju razstave v novembru. Ponudila je poleg vodenja po razstavi ponovno na ogled svoj avtorski dokumentarni film Vrabci obirajo jabolka z eko-kmetije Vrabec v Tuhinjski dolini, ki ga poleg dobrih kadrov odlikujeta tudi montaža in hudomušna glasbena oprema. MARJETA CERAR FOTO: MIHA KOSMAČ Prepoznate še koga od svatov? Zlata poroka zakoncev Jančigaj v letu 1913 V:MUZEJU December'21 Foto: iz arhiva B. Križ. Trinajsti junij 1913 je bil za Domžale slavnosten dan, saj sta ob veliki udeležbi imenitnih svatov praznovala zlato poroko Uršula in Andrej Jančigaj iz Zgornjih Domžal 106. Andrej Jančigaj (v sredini fotografije), tedaj največji slovenski slamnikar v Domžalah, je bil član upravnega odbora Posojilnice in hranilnice Domžale ter podpredsednik Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. 4M Group d.o.o., Medvedova ulica 11a, 1241 Kamnik Na fotografiji levo od njega žena Uršula (roj. Zor), levo od nje pa zakonca Kuralt iz Tonhovčevega mlina v Domžalah. Na skrajni levi sedi tedanji domžalski kaplan Zajc. Desno od Andreja Jančigaja sta zakonca Müller. Najprej Müllerje-va druga žena Uršula (Jančigajeva hči) z možem Antonom Müllerjem starejšim. Ob njem je župnik Franc Bernik. info@center-biomase.net skladišče. Kamnik cona - Stol WWWCENTER-BlGMASE .NET ©g®u 'mm ' T^Tp V vrsti nad zlatoporočencema je nad Jančigajem njegov zet Matija Ravnikar, žena Katarina (najmlajša hči obeh zlatoporočencev) pa drži v rokah hčer Anico, takrat je imela nepolno leto, rojena 1912. Drugih v tej vrsti ne prepoznam, jih morda kdo od vas? V zgornji vrsti sta prepoznana dva: Fran Ravnikar, projektant in graditelj sokolskega društva in Društvenega doma v Domžalah, ob njem (z metuljčkom) stoji prvi domžalski zdravnik dr. Matija Hočevar. V spodnji vrsti je med tremi na tleh sedečimi deklicami na levi Ivanka Kuralt, v sredini pa Francka Mihelčič, pozneje poročena Oset. Ostalih gostov (svatov) na zlati poroki Jančigajevih ni več mogoče prepoznati. Ali bo kdo od bralcev na sliki prepoznal koga od svojih prednikov? MATJAŽ BROJAN MENACENKOVA DOMAČIJA Torek, 7. december 2021, ob 18. uri Odprtje LESENE IGRAČE SKOZI ČAS STARE LESENE IGRAČE : IZ ZASEBNE ZBIRKE DR. MOHORJA DEMŠARJA Razstava | Vstop prost. 7. december 2021 - 22. januar 2022 SLAMNIKARSKI MUZEJ Ponedeljek, 13. december 2021, ob 18. uri | Vstop prost. Dr. Mohor Demšar: LESENE IGRAČE KOT SPODBUDA K USTVARJALNI IGRI Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. SLAMNIKARSKI MUZEJ Razstava | Vstop prost. 21. maj - 30. december 2021 Dr. Miroslav Stiplovšek UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBČINE OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2020 Dobrodošli v muzejski trgovinici z BOGATO IZBIRO NOVOLETNIH DARIL a moški, ženski, damski in otroški slamniki a drugi izdelki in spominki iz slame a unikaten nakit in lasni dodatki a muzejska čokolada v embalaži a keramika z vtisnjeno domžalsko kito iz slame a otroške knjige na temo slamnikarstva a druge knjige a NOVOST: ponatisi knjig Franca Bernika o zgodovini našega mesta © Kulturni dom Franca Bernika Domžale www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 186 slamnik | 11 slamnik@kd-domzale.si KULTURA Pele smo in pele bomo Naslov prispevka Pele smo in pele bomo je malce spremenjen naslov jesenskega koncerta Ženskega pevskega zbora Stane Habe Domžale, ki se je z gosti: Pevskim zborom Glasbene šole Domžale, Moško vokalno skupino Prijatlji 1A ter kitaristom in znanim pevcem Hervinom Jakončičem kar na dveh koncertih predstavil sredi novembra 2021 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. ŽENSKI PEVSKI ZBOR STANE HABE Dekleta, ki pojejo že 42 let, dve desetletji pod vodstvom profesor Staneta Habeta ter enako obdobje pod vodstvom Marike Haler, ki je zdaj članica zbora, so se tokrat prestavila pod vodstvom Andreje Polanec. Jesenski koncert je bil njihov prvi javni nastop z novo zborovodkinjo. Koncert je vodila Dragi Jeretina Anžin, ki nam je po pozdravu povedala, da pevske svoj prosti čas in energijo vračajo skupnosti, povezujejo generacije, ustvarjajo ter vedno najdejo pot in čas, da s svojo pesmijo razveseljujejo ljubitelje petja. Tako nastopajo v domovih upokojencev, letos smo jim lahko prisluhnili na občinskem srečanju upokojencev, posebno odmeven pa je bil njihov nastop na prireditvi Gorenjski upokojenci pojo. Za svoj jesenski nastop so se pripravljale na intenzivnih vajah, za svoj nastop pa izbrale pester program, ki je pokazal njihovo kvalitetno petje, tudi večglasno, predvsem pa njihovo ljubezen do petja v jeseni življenja. Ob večini pe- smi jih je na klavirju spremljal prof. Tomaž Habe. Za začetek prijetnega pevskega večera so nam podarile šopek pesmi o cvetju in ptiči-cah, v katerem so kot solistke prepevale: Alma Bizjak; Marjetka Blejc in Jelka Duščak. Prisluhnili smo vrsti ljudskih pesmi, rado slišanih ob vsakem času. Pevke so na vseh nastopih tudi povezovalke in posrednice med generacijami. Tokrat je mlajšo genera- Zberi svoje ptice V organizaciji Milana Mariniča in Knjižnice Domžale je v četrtek, 4. novembra, potekala gledališka uprizoritev z naslovom Zberi svoje ptice, bralna uprizoritev avtorice dramskega besedila Drage Potočnjak. Po krajši verziji uprizoritve je potekal še pogovor z ustvarjalci. Dogodka so se udeležili avtorica dramskega besedila Draga Potočnjak, režiser, ko-reograf in scenograf Branko Potočan, igralca Jadranka Tomažič in Sandi Pavlin, glasbenik in pianist Matjaž Marinič ter Milan Marinič. Produkcija gledališke uprizoritve in filma je Parnas Domžale, Moment Maribor, Cankarjev dom Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče. V gledališki uprizoritvi, katere krstna premiera je bila 27. maja 2021 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, so kot igralci sodelovali še Romana Šalehar, Draga Potočnjak in Milan Marinič. Ob študiju gledališke uprizoritve je bila posneta tudi filmska verzija z isto ekipo za potrebe predvajanja po spletu ob ukrepih zaprtja kulturnih ustanov. Režiser filmske verzije je Matjaž Pograjc. V Knjižnici Domžale so si obiskovalci ogledali kratko verzijo govorno bralne gledališke uprizoritve po besedilu izpod peresa Drage Potoč-njak in v gibalnem jeziku Branka Po-točana. Predstava Zberi svoje ptice je metafora za potovanje v dvoje, ki je hkrati realno in nadrealno. Nanj se odpravita Starec in Starka, on še vedno vihrav in zbadljiv, ona vztrajna in jezična. Uprizoritev je odsev starajoče se zahodne družbe, večnega vprašanja o življenju in smrti ter obenem odtis postpandemičnega sveta, v katerem se resničnost, kakršno smo poznali doslej, iz dneva v dan briše. In medtem, ko že vemo, da je svet razklan, ko se podobe preteklosti mešajo s projekcijami prihodnosti, starec, ki ga igra Sandi Pavlin (videli smo ga letos, 7. 10. 2021, tudi na pogovoru z ustvarjalci filma Sanremo v Mestnem kinu Domžale, kjer je igral glavno vlogo), in starka ki jo igra Jadranka Tomažič, potujeta naprej. A zdi se, kot da kljub vsemu izrečenemu in neizrečenemu svet zunaj ne obstaja več, kot da drugih ljudi na njuni poti sploh ni. Spremlja ju le še glasba iz klavirja, igra jo glasbenik in pianist, Domžalčan Matjaž Marinič, ki je tudi ustvaril glasbo za uprizoritev, ki jima narekuje ritem izginevanja v večnost in ju povezuje s pticami, vladaricami neba. Zberi svoje ptice je besedilo, ki postaja vse bolj aktualno, čeprav je cijo predstavljal Pevski zbor Glasbene šole Domžale, ki se je prvič pod vodstvom zborovodkinje Ane Ka-lan zbral septembra letošnjega šolskega leta. Mladi pevci so na vajah tako veseli kot resni, razigrani, kle-petavi pa tudi umetniški in tako so se predstavili tudi v pesmih Sitna žabica Tomaža Habeta ter Abule ba-bule, katere avtorja priredbe sta Andrej Makor in Tomaž Habe. Na klavirju je razigrane pevce spremljal Jože Smrekar, pri žabici pa sta zboru pomagala še violončelistka Julija Jamšek in na tolkalih Toni Milek Moška vokalna skupina Prijatlji iA, v kateri pojejo Primož, ki jo tudi vodi, ter Jernej, Marjan in Toni, je samo še ena potrditev več, kako ljubezen do pesmi lahko prav hitro oblikuje pevsko skupino. Fantje so nam ubrano zapeli ljudsko Vse najlepše rožice, nas s Čez zelene trate spomnili na velikega Avsenika ter s Čija je ovo divojka na prijetne poletne dni. V nadaljevanju koncerta so pevke skupaj s kitaristom in pevcem Hervinom Jakončičem navdušile s Srce, ki ranjeno je in eno od country uspešnic, nato pa smo se s Ženskim pevskim zborom Stane Habe pod vodstvom Andreje Polanec sprehodili po svetu - prisluhnili smo namreč Odi radosti, pesmi Adijo in Barka-roli - vsem ob klavirski spremljavi prof. Tomaža Habeta. Kot jagoda na torti pa nas je domov pospremila skupna pesem gostiteljic in Pevskega zbora Glasbene šole Domžale Jutra rojevajo dan, ki jo je prof. Tomaž Habe priredil prav za pevke. Koncert, kjer niti enkrat nismo slišali besede covid-19, smo se pa vsi držali ukrepov, povezanih z njim, je rodil prijeten pevski večer, v katerem so pevke še enkrat več potrdile, skupaj z zborovodkinjo Andrejo Polanec, svojo ljubezen do petja, obiskovalci obeh koncertov pa zahvalo ter prepričanje: Kdor poje rad, ostaja mlad. Vera Vojska Foto: Miro Pivar nastalo že leta 2008. Prebivalstvo v Evropi se nezadržno stara, politika pa se še naprej obnaša, kot da je to nekaj, v zvezi s čimer ni mogoče narediti ničesar. Podobno se na odru vedeta igralca, ki odhajata v dom starejših občanov. Trdo odločena, da bosta odšla in pripravljena za pot, se takoj izgubita, izgubljata pa se ves čas igre. Čeprav se nam, ko ju gledamo, zdi, da sploh nikamor ne gresta, Da zgolj hodita na mestu. Starca tega ne vesta, saj ves njun dom in svet, vse njuno prejšnje in zdajšnje življenje, potuje z njima. Zdi se, kot da ničesar ne zapuščata, da nikamor ne odhajata, da ves čas ostajata tu pred nami. Kot da bi se življenje skrčilo na pot spominov in tovarištva, pa blodenj, demence, revščine in neuresničenih sanj, ki se sprehajajo po časovni premici med včeraj in jutri. Toda, ali je jutri že tukaj? Kaj bomo počeli jutri - drug brez drugega? Celotno predstavo bo mogoče do spomladi videti tudi na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Besedilo in foto: Miro Pivar ČRNO SPOMINI mučarsko društvo Domžale je poleg svodih dejavnostih ^^ vsako leto v začetku decembra v Hali komunalnega centra Domžale organiziralo tudi sejem nove in rabljene smučarske opreme. Pravijo, da bo tudi letos, vendar na zunanjih površinah pri Športnem parku Domžale, seveda pod pogoji NIJZ. Fotografiji pa sta iz leta 1988. Foto: Vido Repanšek io | slamnik kultura ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Vezli smo Zaključek razstave v Menačenkovi domačiji Uspešno leto 2021 menačenkova domačija Kljub trenutni zdravstveni situaciji, ki je žal posegla tudi v obisk kulturnih dogodkov, smo v Menačenkovi domačiji nadaljevali z zastavljenim programom. Pravzaprav smo veseli, da je oktobrska razstava Zadnja v posteljo, prva pokoncu pa bo vedno kaj dobrega v loncu vzbudila veliko zanimanja, saj so kratke pri- Menačenkovo domačijo sta obiskala Duška in Anton Mihelič, poslovneža iz Ribnice, ki obdarujeta poslovne partnerje z zanimivim koledarjem. Letos sta se odločila, da bo koledar opremljen z njuno fotografijo v črni noši, posneto na razstavi v Menačenkovi domačiji. spevke o stenskih prtičkih, kuhinjskih predpasnikih in starih receptih pripravili na TV Slovenija 1 in v Slovenskih novicah. Že v prejšnji številki Slamnika pa ste lahko prebrali daljšo predstavitev, ki je vključevala tudi zgodbe Anice Ahčin, ki se je pridružila 1. gospodinjskemu tečaju v Domžalah daljnega leta 1912. V zbirki domačije še vedno hranimo njene recepte jedi, ki smo jih digitalizirali in so dostopni na naši spletni strani www.kd-domza-le.si. Zagotovo ne bodo šli v pozabo! Zadnji dan razstave, 20. novembra, pa smo v sodelovanju z domžalskima veziljama Ivano Tavčar in Marijo Rupert pripravili predstavitev osnov vezenja. Z zanimanjem so se odzvali obiskovalci vseh generacij in potrdili, da želijo še več podobnih dogodkov. Obiskala nas je tudi zbirateljica Veronika Poga-čar, ki je sodelovala pri postavitvi razstave, in pripeljala gosta iz Ribnice s posebno nalogo. Namreč Duška in Anton Mihelič, poslovneža iz Ribnice, obdarujeta svoje poslovne partnerje z zanimivim koledarjem. V njem so stare razglednice, zakonca pa se fotografirata v narodni noši. Letos sta se odločila, da bo koledar opremljen z njuno fotografijo v črni noši, fotografije pa sta posnela na razstavi v Menačenkovi domačiji. Nad razstavo sta bila navdušena ter zadovoljna, da bo v koledarju tudi fotografija, posneta v domžalski domačiji. KAtARINA Rus KRušELJ Folklorno društvo Groblje Domžale kljub covidu-19 uspešno, predvsem pa so naredili korak naprej pri svojih prizadevanjih za krepitev folklornega izročila, ob katerem pomembno skrb namenjajo tudi prijetnemu razpoloženju znotraj skupine, ki resnično veliko nastopa. folklorno društvo groblje domžale »Mi smo včeraj zaključili 'poslovno leto', vse po načrtu, izvzem-ši otroški festival, je realizirano,« nam je v pogovoru povedal predsednik Folklornega društva Groblje Domžale dr. Franc Hribovšek. Do konca leta jim ostanejo še pevske in plesne vaje ter prijetno novoletno srečanje. Folklorno društvo Groblje Domžale pa je z mislimi že Ljudsko izročilo živi V času praznovanja šestdesetletnice moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar so pevci 15. oktobra v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika pripravili tretji večer ljudskih pesmi in napevov. mpz upokojencev janez cerar Da je ljubiteljev ljudskega izročila v avtentični obliki veliko, je dokazalo prijetno vzdušje v zasedeni dvorani. Po napovedi in uvodnih besedah povezovalke Drage Jere-tina - Anžin so se prvi predstavili pevci MOPZ upokojencev Domžale. Lepo je, da ohranjajo prvotno ime zbora, vendar je petje, ki se imenuje moški zbor po pevskih standardih zasedba štirih različnih glasov in po zapisanih glasbenih predlogah. Zato tudi ne moremo reči, da je pesem Teče mi, teče vodica priredil Matija Tomc, ampak je to prekmurska ljudska, zapeta po spominu, v ljudskem terčnem dvoglasju in z basovsko linijo, kar ustreza definiciji ljudskega petja in narodnemu izročilu. V nadaljevanju so pevci zapeli še pesmi: Fantje se zbirajo, Zvedel sem nekaj novega in Oja, oja. Značilnost ljudskega petja je tudi, da jo začne peti posameznik, čemur rečemo, da 'poje naprej'. V tem načinu so se izkazali trije pevci, ki so v ustrezni intonaciji zapeli prve verze. Včasih bolj prepričljivo in zvočno, včasih bolj previdno so to opravili Drago Tavčar, Aco De-bevec in Stane Gorta. Smo pa vsi v dvorani občudovali Stanetovo zavzeto, doživeto in sproščeno petje. Moški kvintet Krašnja nas je prepričal z izborom programa. Nekatere izmed njihovih pesmi so sicer po-narodele in imajo znanega ustvarjalca, vendar so jih zapeli v načinu ljudskega petja. Pozornost poslu- šalcev sta pritegnila izdatna in sočna basa. Zapeli so štiri pesmi: Popotnik pride čez goro, Dolini tihi selo je, Ko v nedeljo zjutraj in Ko biser si lepa Tuhinjska dolina. Gorenjska skupina ljudskih godcev Suha špa-ga na dveh frajtonaricah, ribežnu in basu, narejenemu iz stare smuči, na katero je napeta špaga (vrv kot struna) z resonančno košaro, je dvignila veselo razpoloženje v dvorani. Njihov doživeti in igrivi godčevski nastop je spremljala prava koreografija. Predvsem pa je odlikovala pevce, oziroma godce (vse v enem), velika sproščenost, intenzivnost interpretacij in izraznost ljudske pesmi. Nasmejali in navdušili so nas s pesmimi: Dekle, zakaj tajiš, Gams jager marš, Po rit, po rit jo udar in Rom pom pom. Izvajalci so poskrbeli tudi za domiselne, enostavne in avtentične kostume. Povsem z drugega konca Slovenije so iz Posavja prišli Kapelski pubi. To ni bilo naključje, ampak povezava med bratom Mihom, vodjem pevcev, in Ma-riko Haller. Skupina že dolgo prepeva v maniri ljudskih pevcev, mestoma celo petglasno. Razen zadnje pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko so zapeli malo znane: Dre-vi pa grem na vas, Terezinka zgodaj vstala in Kaj pa delaš šuštar ti. Skupina prepoznavno oranžno oblečenih pevk iz Šole zdravja, ki jih je za prepevanje navdušila Marika Haller, se drži reka: Petje je pol zdravja. In, če je druga polovica zdravja gibanje, morajo biti pevke zdrave kot ribe. Sicer pa so vse tegobe pred nastopom pozabljene. Lepe frizure in primerne pesmi pa je veselje nastopa tu. Zapele so nam: Pastirče mlado in milo, Čas se mi je proč podati in Ne bom se možila na vsoke gore. Tudi to petje so začenjale posamezne pevke: Alma, Ema in Mojka. Vodja Marika Haller je na vajah poskrbela za dobro dikcijo, skupne zaključke in za ravnovesje med glasovi. Tako kot sem pri moškem petju sem tudi tu pogrešal več spontanosti in sproščenosti. Koncert je priložnost za podelitev priznanj pevcem, ki že vrsto let svoj čas namenjajo tudi skupnemu prepevanju. Ta priznanja - Gallusove značke - je tistim pevcem, ki ga doslej še niso prejeli, podelil vodja JSKD izpostava Domžale Matej Primožič. Utemeljitve je prebrala napovedovalka večera. Ponovni nastop MOPZ upokojencev Janez Cerar je predstavil še štiri pesmi: Stoji, stoji Ljubljanca, Kje je moj mili dom, Bog je ustvaril vince in Tam za turškim gričem. Nekatere teh pesmi lahko slišimo na zgoščenki z naslovom Fantje se zbirajo, ki so jo pevci izdali ob njihovi 60-letnici. Kot se za 'ljudski večer' spodobi, je zazvenela tudi zaključna pesem vseh nastopajočih in poslušalcev, ki so polni veselja in radosti sproščeno odhajali po pesmi Hladna jesen že prihaja na svoje domove z zavestjo, da je tudi ljudska glasba bogat dar za dušo in srce in jo je vredno ohranjati. tomaž habe v naslednjem letu, ko bodo praznovali 15. rojstni dan. Jubilejno leto bi, ob tradicionalnih folklornih prireditvah, po katerih so znani doma in v tujini, radi obogatili še z nekaterimi, zato že v novembru razpisujejo prireditve in pošiljajo vabila skupinam, s katerimi bi radi nastopili. »Gostujoče skupine že imamo, vprašljiva je le tuja skupina in naš odhod v tujino,« pripoveduje predsednik in skupaj z vsemi plesalci in pevci ter godci upa, da jim bo leto 2022 še bolj naklonjeno. Radi se spominjajo prav vseh nastopov, najljubši pa so jim tisti, ko zaplešejo doma. V letošnjem letu pa imajo v njihovem programu posebno mesto nastopi, na katerih so predstavili nove plese - prekmurske v originalnih oblačilih, saj so z njimi obogatili svoj program in očarali vse, ki so jim zaploskali. Seveda pa niso nič manj pomembni drugi nastopi, pa naj gre za tradicionalno V Grobljah kot nekoč, nasto- pe v domovih starejših ali predstavljanje folklornega izročila v Arbo-retumu Volčji Potok. Nepozabni so pravzaprav vsi nastopi. Plesalci in obiskovalci občudujejo vsestransko energijo in ljubezen do folklore Nevenke Unk Hribovšek, umetniške vodje skupine in oblikovalke odrske podobe, ki ji vsi iskreno čestitajo ob prejemu Maroltove listine. V lepem spominu pa jim ostajajo tudi nastopi njihovih pevk ter prijetno druženje, s katerim so proslavili okrogel življenjski jubilej predsednika dr. Francija Hribovška. Prepričani smo, da bodo ples in pesem pa tudi številni nastopi ter prijetno druženje pevcev in plesalcev Folklorne skupine Groblje Domžale med seboj in z obiskovalci v jubilejnem letu, ko praznujejo 15. rojstni dan, prinesli še več prijetnih trenutkov in folklornih užitkov, ki jih z veseljem pričakujemo. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker -A VRNITEV V KAMEN 16. 12. 2021-6. 1. 2022 ► Odprtje razstave bo v četrtek, 16. decembra 2021, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole. V času razstave je galerija odprta: torek-petek: 10.00-12.00 in 17.00-19.00, sobota: 10.00-12.00. Glede na trenutne ukrepe v zvezi s pandemijo veljajo za otvoritev in ogled razstave PCT pogoji. kd-domzale.si / 01 722 50 50 Q_ GD Galerija Domžale LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 188 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 zgodovina kina v domžalah SLUGA S CIZO PO FILME V minulih nadaljevanjih o zgodovini kina v Domžalah smo spoznavali predvsem zaplete in težave pri vzpostavljanju redne dejavnosti kina in rednega predvajanja filmov. Matjaž Brojan Foto: osebni arhiv Matjaža Brojana V Telovadnem društvu Sokol je bil ustanovljen poseben odsek - kino odsek so mu rekli -, ki je vodil vse, kar je zadevalo delo kinematografa. Vprašanj glede predvajanj, prostora, stroškov, cen in ljudi, ki so delo kina upravljali, je bilo nič koliko. Prav čudno je, da so v Telovadnem društvu Sokol v Domžalah namenjali izredno veliko razprav celo v najvišjem organu prav delovanju kina. Ta je bil nebistveni del dejavnosti društva, a je bilo skrbi zanj vendarle namenjeno toliko pozornosti. Nahajamo se v letu 1929, ko je bilo po seji upravnega odbora zapisano v zapisniku. Zapis s sestanka o delovanju kina: »Natančno poroča brat Ser-šen za kino. Od novega leta do danes (28. februarja 1929) sta se renti-rali le dve predstavi od vseh enajstih. Kalkulacija kaže, da mora dati vsak film 900 DIN kosmatega: ako se naj rentira. Zadnje čase so filmi dajali komaj po 300 DIN. Iz poročila po blagajniški knjigi odseka je razvidno, da je zadnji mraz, prometne ovire za filme, kurjava in izredni pogon elektrike tiral kino naravnost v zgubo. Le zadnji dve predstavi sta se dvignili. Kino predstava ima 185 DIN v gotovini, 640 DIN pa je dolga v glavni blagajni. Ob tem bo ob koncu meseca treba plačati obrok »mestni«. Odbor naj sklene, kako se bi opomoglo, ki gospodarsko zadeva kino tako kot društvo. Pri kino predstavah mora biti poslovanje biljeterja in reditelja vestno, točno in natančno, da društvo ne pride v kazen. Za prihodnjih 14 dni se določi brate Sršena in Vidmarja ter Pet-rovca za nadzorovatelja in reditelja. V kino odsek je treba pritegniti brata Ivana Poharja kot operaterja, ki ga je s sestankom o kinu treba vabiti. Puh Ivan iz Duplice sme prisostvovati v kabini pri kino-predstavah ob 4. uri popoldne, zvečer pa Rudolf Ruč-man, nikoli pa ne oba v isti prestavi!« Žal je kino prideloval le izgubo Na vsaki seji upravnega odbora društva so bili člani sproti seznanjeni s finančno situacijo kina, ki je izkazovala nenehne izgube, ki pa so se le še povečevale. »Stanje denarja je na dan 6. maja 1929 izkazovalo, da se v zadnjem času filmi še naprej ne rentirajo (izplačajo), saj bi moral po novem vsak film dajati kosmatega donosa 780 DIN. Omenjenega dne štirje zadnji filmi, ki so bili rentabilni, saj je bil izplen denarja premajhen, da bi se kino za društvo, ki je gledalo na vsak denar, obstajanje kina izplačalo. Društvena blagajna je ob jezi vodilnih v društvu že do omenjenega datuma zadolžila 1000 DIN, ob tem da je za nazaj poplačala vse dolgove.« »Le luč za kino še ni poravnana: 313 DIN. Vstopnice bo treba kupiti in filme plačati, spet bo morala glavna blagajna poravnati račune. Treba je premisliti, kako bo v bodoče in kako se obvarovati izgube.« Ob koncu leta 1929 je postal finančni položaj kina vendarle nekoliko boljši. V novembru so ugotovili, da je v blagajni 554 DIN gotovine, V Sokolskem domu v Domžalah so v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja potekale projekcije takrat še nemih filmov. Potem so v drug polovici 30. let Domžalci pridobili zvočni film in gledali filme v omenjenem domu vse do njegovega požiga 6. avgusta 1944. da je bilo v glavno blagajno vrnjeno 1000 DIN, ustrezen znesek pa je bil nakazan tudi kot obrok vračila posojila Mestni hranilnici. Kinopredstava izven Sokolskega doma Domžalski župnik Franc Bernik je skrbno zapisoval v množičnem spremljanju vsega, kar se je dogajalo v njegovih Domžalah, tudi vse, kar se je dogajalo predvsem v 'njegovem' Društvenem domu, najprej seveda (po posameznih letih) tudi delo Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva Domžale. Za leto 1929 je v t. i. tajnikovi knjigi, ki pa jo je ves čas pisal sam predsednik (Franc Bernik), ostal tale zapis, ki zadeva prireditev, povezano s kinom. »24. marcija 1929 - na Cvetno nedeljo popoldan ob 3. uri je bilo prvo društveno predavanje združene v ki-no-predstavo. Proizvajal se je film »Vatikan in papež«, ki ga je pojasnjeval sproti tajnik Prosvetne zveze častiti gospod Vinko Zor. Ljudi je bilo natlačeno polno. Vstopnine ni bilo. Ker je moralo društvo plačati Prosvetni zvezi za film 500 DIN, so se pobirali ob vhodu v dvorano prostovoljni darovi, katerih se je nabralo 424 DIN.« »25. marcija istega leta na praznik Marijinega Oznanjenja se je ob treh popoldne v proslavo materinskega dne v Društvenem domu vršila zopet kino-predstava. V počaščen-je mater je najprej govorila načelnica Orlic Ani Končan. Z zanosom in pravim občutkom je predstavila najnovejšo dr. Pregljevo pesem »Skrivnost mater.« Zatem je župnik Franc Bernik pojasnil vsebino kino drame v 7 dejanjih »Kako mati ljubi«, ki se je nato predvajala. Občinstva je bilo zopet natlačeno polna dvorana. Za film je moralo društvo plačati Prosvetni zvezi 300 DIN. Prostovoljnih darov se je nabralo 226 DIN.« »6. oktobra 1929 je bila popoldne ob treh v Društvenem domu ki-no-predstava »Raj Evrope - lepote Švice« - bila je to drama v 5 dejanjih. Uprizorjeno je bilo le prvo dejanje, ker je takoj v začetku drugega dejanja elektrika prenehala delovati vsled pokvarjenega stroja na Skokovi žagi. Udeležba je bila majhna. Prostovoljnih prispevkov se je ob vstopu dobilo DIN 102,50.« Kakšna je bila tehnika, kakšen in čigav je bil kinoprojektor, kdo ga je upravljal - ni ostalo zapisano. Tudi tega ne vemo, ali je bilo predvajanje teh kino-predstav kakorkoli povezano z delovanjem kino-odseka v Sokolskem domu v Domžalah. Kakorkoli že je, filmska ali kino dejavnost se je razvijala naprej, prihajali so novi časi, ki so prinašali z novimi tehničnimi rešitvami tudi sodobnejši pristop organizatorjev pri zagotavljanju ogleda filmov. Tudi njihova ponudba je bila vse večja in čedalje bolj raznolika vse do leta 1933, ko je nemi film zamenjala tonska ponudba - zvočni film. Leto 1930: naročijo slugo za prevoz filmov Odločitev, da bo operater kina v sokolskem domu, je 'padla'. To je postal Ivan Pohar, ki pa še ni uredil vsega Šestega januarja 1934 so se člani glavnega odbora društva domžalskih sokolov seznanili, kakšna bo cena postavitve nove zvočne tehnologije predvajanja filmov v Domžalah. potrebnega glede dokumentov. Naloženo mu je bilo, da v najkrajšem času uredi svoja spričevala in papirje, potem ga bodo umestili kot operaterja ter ga pristojnim oblastem prijavili kot uradnega operaterja v Domžalah. Je pa Pohar, četudi vseh potrebnih papirjev še ni imel, že naročil 'slugo' za prevažanje filmov z železniške postaje do sokolskega doma in po predvajanju tudi nazaj. Kdaj je svoje formalne stvari pri glavarstvu in davkariji Pohar uredil - ni znano! V tem času so zadevo 'igranje na kino-predstavah' urejali z agencijo Autor - Centrala. Da te stvari za domžalsko predvajanje uredi, so določili Jožeta Seršena. Za poslovodjo kina so na seji 28. oktob- ra 1930 določili Josipa Ladstatterja. Ko so ob koncu tega leta pogledovali v poslovanje kina v Domžalah, so zapisali tole. Tole je prepis: »Odigralo se je 44 filmov. Skupni prejemniki znašajo nekaj nad 41.000 DIN. Gotovine je 288 DIN. Plačane so vse pristojbine, davki, zavarovalnine, električni pogon, kino-operater, tako da ni nobenih dolgov; razen onega seveda pri Mestni hranilnici ljubljanski. Temu zavodu je bilo v prete-čenem letu plačanih na račun dolga 9000 DIN. Stanje dolga pri Mestni hranilnici znaša danes okroglo 8000 DIN. Obratovanje se ni vršilo tri mesece, vendar je povprečno dal film DIN 930 kosmatih dohodkov; proti poračunanem znesku DIN 800, kateri se mora prejeti, če hočemo govoriti o rentabilnem poslovanju. Blagajniška knjiga kino-odseka je bila trikrat revidirana.« V letu 1931 so na junijski seji odbora društva (2. junija 1931) sklenili po blagajnikovem poročilu prekinitev predvajanja filmov do jeseni, saj poletni čas ni primeren za 'po-set' filmov. Blagajnik je namreč pre-dočil tole stanje: Dohodkov je prišlo ............................... 24.658,53 DIN Izdatkov se je nabralo ............................... 24.282,13 DIN Čistega je bilo premalo (le 376,40 DIN), kar je bil vzrok za omenjeno prekinitev. Enajstega junija 1931 je pristopil v Telovadno društvo Sokol iz Domžal dr. Matija Hočevar, zdravnik v Domžalah, bodoči domžalski župan in leta 1941 tudi starosta društva. Bil je zadnji starosta v društvu. □ (se nadaljuje) Turistično društvo Rača vas vabi na tržni prostor v Domžale. Obiščite našo z izvirno darilno ponudbo POZDRAV IZ DOMŽAL. 27. novembra • 4. decembra • 11. decembra • 18. decembra Info: 041 349 494 • raca.td@gmail.com • Spletna trgovina: www.tdraca.si sladki program • darovi z vrta • tekstilni program • božično - novoletno okrasje © REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ Thelp Turistično druStvo sfednla šola domžale RACA io | slamnik ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST slamnik@kd-domzale.si TRIDESET LET PO STUDIU 6 Letos so minila tri desetletja, ko je prenehal igrati zelo popularni ansambel na Domžalskem, pa tudi v širšem okolju, Studio 6. Zasedba je skupaj nastopala dobrih 15 let. Jože Skok Bi ; obnar zasedbe Jože Vidmar je bil v zasedbi deset let. k»Obletnice prenehanja nastopanja ansambla se spominjam z nostalgijo. Bilo je zelo prijetno druženje. Igrali smo skupaj, dokler smo mogli, potem smo šli narazen. Imeli smo neverjetno veliko igranj, tudi po trikrat tedensko. Mislim, da po kakovosti nismo bili na zelo visoki ravni, vendar smo vedno znali narediti vzdušje. Ljudje so se preprosto zabavali, bili so veseli in razigrani in so ves čas plesali. Le redkokdaj se je zgodilo, da niso.« Z enega izmed nastopov Studia 6 v Restavraciji Slamnik v Domžalah leta 1987 (z leve): -Jože Vidmar, Frenk Centa, gostujoči latino pevec Alberto Gregorič in Fredi Pichler Matija Verčnik, Marjan Koderman, Marjan ob tem doda, da so imeli v zasedbi, s katero so pogosto igrali, zelo dobrega humorista Franca Kularja. »To je zelo pomembno, saj glasba je tudi zato, da se ljudi zabavamo. Nastop popestrimo tudi tako, da je nekdo v ansamblu povezovalec oziroma šaljivec, ki povezuje pesmi in želi publiko razvedriti.« Tudi Jože Vidmar pritegne Marjanu: »Ravno to sem nekoliko pogrešal pri Studiu 6. Običajno je povezovalec nastopa pevec, Frenk pa ni bil preveč nagnjen k temu, da bi med igranjem kaj dosti govoril. Velika izjema je bil Boris Kopitar, ki je pri Kovinarjih, kjer sem tudi igral, stalno zbijal šale in je bil precej organiziran pri njihovi izbiri, da se ni ponavljal. Na neki način je bil tudi uspešen zbiralec šal oziroma vicev.« □ Jože Vidmar in Marjan Koderman, 30 let po prenehanju igranja Studia 6 V zasedbi Studio 6 je devet let igral tudi Marjan Koderman, predvsem na klaviature, po potrebi je vzel v roke tudi harmoniko: »Tudi mene veže nostalgija na prijetno obdobje, ki smo ga s Studiem 6 preživeli skupaj, rad se spominjam teh let. Vendar pa tudi tedaj, ko smo prenehali igrati, se zame glasbeno delovanje ni ustavilo. Na tak ali drugačen način sem v zasedbah igral še naprej in tako je tudi zdaj. Čeprav zdaj igram s prijatelji ali dvema na raznih zabavah ali druženjih, in to praviloma brez plačila. Bil sem zaposlen v Melodiji Mengeš, kjer sem bil uglaševalec za harmonike, s tem pa sem se ukvarjal tudi potem, ko nisem bil več zaposlen v podjetju.« Ponovno niso nikdar igrali skupaj Potem ko je skupina prenehala igrati, ni bilo močnejše želje ali pobude, da bi morda vnovič zaigrali kot Studio 6, še posebej potem, ko je leta 1994 umrl pevec Frenk Centa. Jože Vidmar: »Nehali smo igrati tikpred osamosvojitveno vojno junija 1991. Takrat se je življenje naenkrat povsem spremenilo, ni bilo več pravega vzdušja, Jugoslavija je razpadla in tudi ni bilo plesov in zabav, dokler se niso razmere kolikor toliko uredile. Frenk je v tistih časih doživel prvi srčni infarkt in to ga je zelo prizadelo. Težko se je sprijaznil s tem, da ni več takšen kot prej, saj je moral zmanjšati svoje aktivnosti in ni smel pretiravati z napori. Na- OBČINA DOMŽALE stopanje v ansamblu je seveda naporno, še posebej večkrat v kratkem obdobju. Tako tudi ni bilo več prave želje, da bi igrali skupaj. Fredi Pichler se je kaj kmalu vključil v neko skupino, jaz pa tudi nisem nastopal, saj so v tovarni Tosama, kjer sem bil zaposlen, nastale precejšnje spremembe. Pozneje sem se vključil v ljubljansko skupino Weeping Willow.« Z današnjega zornega kota je prav zanimivo ocenjevati, kako je lahko zasedba nastopala tudi trikrat tedensko, skorajda kot napol poklicni ansambel. Tako Jože kot Marjan ugotavljata, da v tistih letih to ni bilo tako težko. Službo so začeli že ob šestih zjutraj, ob dveh popoldne so bili že prosti in je bilo lažje usklajevati čas za vaje ali nastope, če so igrali med tednom. To je veljalo kar za vse člane ansambla, ki so bili tako ali drugače zaposleni. »Igrali smo radi in zato ni bilo težav. Marsikateri termin za igranje smo vedeli že vnaprej in se ni bilo treba še posebej dogovarjati. To je bilo značilno zlasti za veseli december, ko so se zabave kar vrstile, pa sindikalna srečanja. Vse je organiziral Frenk Centa, ki je tedaj z družino prebival na Količevem. Večkrat se je pripeljal z avtom in nas po domovih obvestil o igranju, tudi pri meni se je večkrat oglasil v Zaborš-tu. Tedaj mobitelov še ni bilo, v službah pa smo imeli stacionarne telefone in interne številke delovnih enot in tako je obveščanje potekalo dokaj hitro,« pravi Jože. Studio 6 igral na nič koliko lokacijah Denimo v Ribnici in to na prizorišču v samem mestu. Veliko so nastopali v Ljubljani v Levu, Slonu, pa na Vrhniki in v Kamniku. Tudi v Domžalah, še najbolj pa so Vidmarju ostali v spominu nastopi na vrtu pri gostilni Pošta, kjer je bilo vedno zelo prijetno in sproščeno. Igrali so tudi ob posebnih priložnostih, na primer ob odprtju stanovanjskih blokov na lokaciji, kjer je bila nekdanja trgovina Senica. Posebej zanimivo je bilo gostovanje v Hotelu Delfin v Izoli, kjer so leta 1982 igrali dva tedna, ko so hotel šele odprli, leto pozneje pa tri tedne, plačilo pa je bilo v obliki namestitve za člane zasedbe v hotelu. Marjan Koderman: »Jaz sem imel na voljo klaviature in sem skrbel, da so bile zelo moderne in so- dobne. Potem je bilo seveda lažje igrati. Imel se že dokaj kmalu kvalitetne orgle Yamaha, pozneje pa Korg. Igral sem tudi na harmoniko, tako klavirsko kot diatonično. V časih Studia 6 je bilo treba praktično igrati vse, zato je bila harmonika zelo prikladen instrument, seveda poleg klaviature.« Iz zasedbe Studio 6 sta pokojna Frenk Centa pa tudi kitarist Fredi Pichler, ki je bil zanimiva osebnost. Marjan pripoveduje: »Lahko bi dejali, da je bil v nekem smislu glasbeni vodja, jaz sem imel nekaj let glasbene šole, on je bil samouk. Not ni bral, je pa tedaj iz plošč in kaset na pamet izvajal tudi instrumentalne skladbe, denimo Apache od The Shadows pa tudi druge. Za harmonijo sva skrbela midva in določila dure, v katerih smo skladbe igrali. Gradiva je bilo zlasti v sedemdesetih letih zelo malo, prišlo je šele z nastankom interneta, ko so začele izhajati pri nas različne pesmarice, opremljene tudi z akordi. Fredi je bil natančen in organiziran, zato je bilo z njim zelo prijetno igrati. Frenk je vselej skrbel za tekste, pa seveda za izbor pesmi, ki so mu najbolj odgovarjale glede na njegov temperament, pa tudi glede višine petja.« Članov nekdanje zasedbe Studio 6 Jožeta, Marjana in basista Matija Verčnika ni nikdar posebej mikalo, da bi tudi kdaj pozneje zaigrali skupaj in obudili nekdanje čase. Marsikaj bi lahko zapeli sami, saj so na nastopih pogosto peli tudi večglas-no. Marjan se spominja: »Prav nikoli ni bilo te želje, po prenehanju nastopov nismo nikoli igrali skupaj, sploh po smrti Fenka in Fredija. Jaz sem bil glasbeno dejaven še naprej, podobno je bilo tudi s Fredijem, seveda ne s toliko nastopi kot v Studiu 6. Zanimivo je tudi, da nikoli nismo niti pomislili na kakšno avtorsko skladbo, čeprav smo bili toliko sposobni, da bi to lahko izpeljali. Preprosto ni bilo potrebe za kaj takega, saj je bilo zlasti ob upoštevanju nekdanje jugoslovanske in svetovneza-bavno-glasbene scene toliko uspešnic, da smo jih morali igrati, ker so tako zahtevali obiskovalci oziroma plesalci na naših nastopih. Še zdaj, ko nastopam bolj v prijateljskih krogih, moramo zaigrati dalmatinske pesmi, saj brez teh preprosto ne gre. Da ne govorim o izvedbah, ki so jih izvajali Pro Arte, Srebrna krila in podobno. To je v nekem pomenu zakon za ansambel.« Žlv IV i ŽAV 2022 KULTURNI DOM DOB KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB vabi na GLEDALIŠKO PREDSTAVO ZA OTROKE vomnsum Mama koza z malimi kozlički prebiva v skromni kočici sredi gozda. Zgodaj zjutraj se odpravlja po nakupih sveže zelenjave. V skrbeh za kozličke, jim pred odhodom naroča naj nikomur ne odpirajo vrat. Kozlički pa ne bi bili kozlički, če ne bi... nedelja, 12. december '21 ob 16. uri KULTURNI DOM NA MOČILNIKU DOB Predstava gledališke skupine KD Jožef Virk Dob. Informacije in rezervacije: 041 420 610. LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 11 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 obrazi domžal KRUH PEKARNA KANCILIJA Brez kruha, te obvezne sestavine slovenske tradicionalne in moderne kuhinje, ne bi bilo Domžal, in Domžale ne bi bile to, kar so, če na vogalu Ljubljanske ceste in Šolske ulice (zdaj Prešernove ceste) ne bi bilo hiše, v kateri že več kot sto let deluje Pekarna Kancilija. IMA SVOJO DUŠO. IN VONJ Besedilo in foto: Primož Hieng Zgradil jo je Ivan Kraljič med letoma 1904 in 1908, peči pa leta 1916. Tako med drugim lahko preberemo v obrazložitvi za Nagrado Občine Domžale, ki jo je letos prejela Pekarna Kancilija za generacijsko vztrajanje, ohranjanje kakovosti pekovske obrti, izjemen ter nenadomestljiv prispevek k domžalski identiteti in razvoju ter ugledu občine Domžale. V obrazložitvi še piše, da je pozneje lastnik postal Franc Blatnik, zato se jo je oprijelo ime Blatnikova pekarna: »Starejši Domžalci jo še vedno imenujejo tako, pri mlajših pa se že uveljavlja pekarna Kancilija ali po domače Pri Pavletu. Po drugi svetovni vojni jo je prevzela družina Kancilija - najprej jo je vodil Pavel, nato hčerka Lenči, danes pa njen sin Pavel z ženo Sašo. Pekarna je bila odprta ves čas tudi med epidemijo in s prijazno besedo ter pogovorno izmenjavo svežih novic o 'stanju na terenu', sta nam Pavel in Saša vsem vlivala upanje. Upanje, da je življenje lepo in da ima življenje smisel, ki se ga da tudi okusiti. S Pavletovim odličnim, svežim, dišečim kruhom.« Zgodovina današnje Kancilijeve pekarne je pestra in zanimiva. Obširno jo je popisal Matjaž Brojan v knjigi Domžalski kralji brez kron v poglavju z naslovom Lenči iz Blatni-kove pekarne. V pogovoru s Heleno Kancilija in zdajšnjim nosilcem dejavnosti, sinom Pavlom, smo se večkrat dotaknili preteklosti priljubljene domžalske pekarne. A bolj kot preteklost nas zanima sedanjost. Ko vzamemo v roke kos kruha ali svežo žemljo, pravzaprav ne pomislimo, koliko truda so morali vložiti peki, da je iz moke, kvasa, vode in soli nastalo nekaj dobrega in dišečega. Brez zgodnjega vstajanja ni dobrega kruha. »Vstajam zelo zgodaj,« pove Pavel Kancilija. »To je tam okrog pol druge ure zjutraj. Najprej zamešam testo. Prej mi je pomagala še mama, ki zdaj tega ne dela več. Mama včasih še vskoči pri prodaji. Zdaj mi občasno pomaga sin, ki se mi pridruži okrog tretje ure. Po navadi končam okrog 8. ure. Med korono sem začel z delom okrog devetih zvečer in delal do devetih zjutraj. Pred prazniki se moj urnik nekoliko spremeni, kar pomeni, da je treba začeti bolj zgodaj.« Pavel pravi, da gre pred začetkom njegovega zgodnjega delavnika vsekakor v posteljo, to je okrog devetih zvečer, in nikoli ne podaljša siceršnjega dneva v nov delovni dan. Razen če je na sporedu kakšna zanimiva nogometna tekma ... Ko konča svojo pekovsko službo, ne gre spat, raje se odloči za sprehod s psom ali odigra kakšno teniško igro. Le če je bolj slabo vreme, predvsem pa v jesenskem ali zimske obdobju si privošči uro ali dve spanja, a ga pes že priganja k sprehodu. Zvečer hitro zaspi, pa tudi sicer s spanjem nima kakšnih posebnih problemov. Zbudi ga budilka, čeprav ima po letih dela v pekarni že naravnano svojo naravno uro, kdaj mora vstati. Med vikendom, ko je pekarna zaprta in gre pozneje k počitku, se vseeno zbudi ob skoraj isti uri kot med tednom. Pavel Kancilija Dragocena je vsaka minuta V zgodnjem jutru se začne delo. »Pekarna je prazna in čista, naprave so očiščene,« pripoveduje Pavel Kancilija. »Potem gre zares. Dragocena je vsaka minuta, tako natančno je razdeljeno moje delo. Najprej prižgem peč, nato zamesim testo za žemlje, ki ga nato vzamem iz mešal-nika. Nato zamesim testo za črni kruh in še za belega. Potem začnem z izdelavo žemelj, sledi pa še izdelava črnega in nato še belega kruha.« Zanima nas, kakšna je siceršnja ponudba Kancilijeve pekarne. »Ponudba je pestra in hkrati klasična,« pravi pek Pavel. »Imamo črni, beli, polbeli in polnozrnati kruh, od pekovskega peciva pa žemlje, sirove štručke, makovke in polnozrnate sirove ter bele in črne bombete. In drobtine. Ves kruh je brez aditivov, saj je napravljen po stari recepturi.« Med pogovorom s Pavlom in mamo Lenči pokušamo žemlje, ki so nastale v minulem zgodnjem jutru, ko je večina prebivalcev Domžal še spala. Le v Kancilijevi pekarni je gorela luč. In kaj je najbolj pomembno, da je njihov kruh dober in tako priljubljen pri kupcih? Butična izdelava kruha »Najpomembnejši je vsekakor čas,« na kratko pojasni Pavel. »To je pravzaprav čakanje, ker moramo počakati 40 do 50 minut, da testo vzhaja. V večjih pekarnah je to vse drugače. Pri nas pa gre za butično izdelavo kruha, saj ga na dan spečemo okrog sto kilogramov. Druga zadeva je peč. Pri nas imamo peč iz šamotne opeke, ki je stara kakšnih 60 let. Kruh se namreč v taki peči peče z vseh strani. Ko je testo pripravljeno, gre najprej v spodnji del peči, da se naredi skorja. Tam je temperatura nekje od 220 do 230 stopinj Celzija. Potem ga prestavim v zgornji del, kjer je temperatura nižja za 20 do 30 stopinj Celzija. V tem delu se kruh zapeče še v svoji notranjosti.« V zadnjem obdobju se je pekarstvo po Sloveniji precej razširilo, prav tako je ponudba v trgovinah domačih in tujih trgovcev izjemno bogata. Zato so Domžalci toliko bolj veseli, da lahko kupujejo pristen kruh brez kakršnih koli dodatkov. Zanima nas, kako lahko v vseh teh pogojih preživijo. »Mislim, da je glavni razlog kvaliteta kruha,« pove Pavel Kancilija. »Imamo pa tudi stalne stranke, ki kupujejo naš kruh. Tako, kot gre naša pekarska dejavnost iz generacije v generacijo, je zelo podobno tudi pri naših kupcih. Poglejte, še dedek je hodil k nam po kruh, pozneje njegov sin in zdaj k nam prihajajo vnuki in vnukinje. Torej, res, kvaliteta je pomembna, nekaj pa tudi spomini. Kruh je še vedno enake kvalitete kot pred 50 leti, prav tako tudi njegov okus. Za to pa je najbolj zaslužna prav peč. Če bi povečali našo pekarno, bi se zagotovo to poznalo na slabši kakovosti kruha, tega pa si nikakor ne želimo. Tudi fizično se ne bi izšlo. Testo mora namreč toliko in toliko časa vzhajati. Pri peki kruha se ne da prehitevati.« Sam svoj šef Zdaj je pekarna že skoraj na vsakem vogalu, se nekoliko pošali Pavel, a daleč od resnice tudi ni to dejstvo. Zdi se, da ima rad svojo pekarno. »Vsekakor je to bolje, kot če bi hodil nekam v službo. Da sem sam svoj šef. Finančno? Recimo za eno dobro plačo ostane. Ker smo pri nas vsi nekoliko svojeglavi, je kar dobro, da nimam kakšnega šefa nad svojo glavo. To velja tudi za sina, ki naj bi nadaljeval našo dejavnost. Zanj bi bil to naravnost idealen poklic, tako da upam, da bo lahko čez določen čas vodil našo dejavnost naprej. Na svojem smo, torej v svoji hiši, kjer ni treba plačevati najemnine in drugih stroškov. Pa sami domači smo, tudi to šteje. Žena pride v pekarno okrog sedmih, osmih, jo pospravi in pomete, nato pa se loti prodaje v lokalu poleg pekarije. Večino tega, kar na-pečem od zgodnjih jutranjih ur, prodamo do dveh, treh popoldne.« Ob tem mama Helena razmišlja tudi o naših prehranjevalnih navadah: »Zdaj je ta ritem povsem drugačen, kot je bil nekoč. Nekoč so ljudje kruh jedli za zajtrk, ob kosilu in za večerjo. Tako so na dan pojedli tudi do dva kilograma kruha, zdaj pa največ pol kilograma. Ljudje veliko bolj pazijo, kaj pojedo. Gostinci so H Helena Kancilija nekoč vzeli po 20 kg kruha, zdaj pa ga prodajo do dva kilograma, pa še to je veliko.« Pavel Kancilija je pekarno prevzel leta 2007. Z delom je začel takoj, ko je prišel iz vojske, to je bilo leta 1991. Končal je strojno tehnično šolo, potem je začel delati v domači pekarni. Za prevzem je moral opraviti živilsko šolo in diferencialne izpite, temu je sledilo še izobraževanje za mojstrski izpit, ki ga je prav tako uspešno opravil. »Takrat sem bil kar malo jezen na vse skupaj, saj niti ni bilo tako enostavno,« se Pavel spominja teh let. »Zdaj sem tudi v komisiji za mojstrske izpite. Žal pa ugotavljam, da vsaj nekateri prihajajo na ta izpit povsem nepripravljeni. Zmotijo se, na primer, že pri receptu.« Dober in lep odnos do kruha Pregovor pravi: 'Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga'. Prav zato nas zanima, kakšen odnos imajo danes ljudje do kruha. »Mislim, da je ta odnos zelo v redu,« odgovori Pavel. »Tisti, ki hodijo k nam po kruh, imajo zagotovo dober in lep odnos do kruha. Naš kruh ni ravno poceni, pa tudi drag ni, saj je treba upoštevati, na kakšen način nastaja. Še to: kruha ne razvažamo, prodajamo ga samo v domači pekarni. Tudi to je velik plus. Med prevozom kruh marsikaj izgubi. Na primer svojo dušo. Potlačijo ga in podobno.« Kruh torej ni le skupek moke, kvasa, vode in soli. V pogovoru se dotaknemo tudi tega, ali ima kruh svojo dušo. »Da, kruh ima svojo dušo,« pove pek. »In vonj kruha. Ta ostane za vse življenje. Med korono smo začeli prodajati skozi okno pekarne in tako je ostalo tudi danes. Ko stranke pridejo do prodajnega okna, pravijo, o, kako lepo diši po svežem kruhu. Nikoli se ne naveličajo tega vonja.« Recept za Kancilijev kruh je star in dodobra preizkušen. Zelo pazijo na stalno kakovost moke, prav Zgodba o zakopanem testu Pavla Kancilijo in mamo Heleno smo povprašali o kakšni zanimivi zgodbi iz pekovskega življenja. Mama pravi, da naslednja zgodba izvira še iz časov, ko je bil njen oče Pavel vajenec v pekarni pri Jarcu: »Vsak dan, ko je prišel v delavnico, je dobil točno napisana navodila za pripravo testa za peko kruha. Nekoč so zamesili preveč testa in so ga enostavno zakopali v zemljo na vrtu. Testo ima svojo moč. In kaj se je zgodilo? Testo je v zemlji vzhajalo in je odrinilo zemljo ter prišlo na površje. Mojster pa je vse to videl in je bil jezen na mlade peke. Tudi pri nas se lahko zgodi nekaj podobnega. Mi imamo 'trugo', tako pravimo mestu, kjer testo počiva. Testo je seveda pokrito, in če smo nepazljivi, pokrov, ki ni ravno lahek, kar vzdigne. Takšno moč ima.« tako tudi ne pretiravajo pri dodajanju kvasa in soli, pravi Pavel: »Vsak dober kruh zahteva svoj čas,« pravi Pavel. »Še posebno previdni pa smo pri dodajanju soli. Po receptih naj bi dodali dva dekagrama soli, vendar smo mi to količino zmanjšali. Tako želijo tudi naši kupci. Dekagram ali dekagram in pol soli je povsem dovolj. In bolj zdrav naj bi bil tak kruh.« Mamo Heleno sprašujemo, kdaj je začela delati v domači pekarni. »Stara sem bila 22 let,« odgovarja. »Toda, že od malih nog sem rada pomagala v pekarni. Ko sem kot otrok že znala računati, sem že lahko prodajala. Najprej sem delala pri očetu, potem sem prevzela pekarno. Potem je oči pomagal meni. Delala sem povsem enako, kot danes dela sin Pavel. In mu pomagam, ko lahko. Res pa je, da smo imeli prej pomočnike in smo napekli veliko več kruha kot danes.« Sin bo nadaljeval pekarsko tradicijo Zagotovo je svojevrsten dosežek, da bo 20-letni sin Marcel Pavel nadaljeval družinsko pekarsko tradicijo. »V družini mora vladati medsebojno spoštovanje, družina mora držati skupaj,« meni Pavel. »Dostikrat se zgodi, da že tretja generacija doživi slabe čase, poraz. Ampak pri nas je bila mami tretja generacija, jaz sem torej že četrta in sin bo peta generacija.« Pavel v pogovoru še posebej poudari, da se nikoli ni zgodilo, da ne bi bilo kruha na prodajnih policah njihove pekarne: »Nikoli ni bila zaprta iz tega ali onega razloga. Vedno je bilo treba poprijeti za delo, in zjutraj je moral biti kruh pri tistih, ki so že zgodaj prišli do hiše v križišče Ljubljanske in Prešernove ceste. Tudi če sem zbolel, sem moral delati. Ko mi je mami še lahko pomagala, sem lahko zbolel, če se je že zgodilo tako. Zdaj pa je to težko. Sin še ni povsem usposobljen za samostojno delo, zato je treba včasih potrpeti. Je pa naredil računalniško šolo, in če bo želel nadaljevati družinsko tradicijo, bo moral po isti poti, po kakršni sem šel sam, torej diferencialni izpiti in mojstrski izpit. Znanje je vedno dobrodošlo. Sicer pa Marcel Pavel igra nogomet, prej za NK Radomlje, zdaj pa sodeluje pri nekem klubu v Avstriji. Zaveda se, da od nogometa ne bo mogel živeti. Vesel pa sem, da rad pomaga v domači pekarni. Ima svoje načrte, tudi v duhu zdajšnjega časa.« □ 34 I slamnik V I POLITIČNE STRANKE | AKTUALNO ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si NSI / MAG. ALEŠ TRTNIK Umirimo strasti, pokažimo več solidarnosti ŽIVETI Z VRTOM MATJAŽ MASTNAK Epidemija koronavirusa nas je znova postavila pred preizkušnjo. Čeprav je bilo pričakovati, da bo pojav cepiv virus omejil in bomo lahko zaživeli kot nekdaj, se to žal ni zgodilo. Namesto tega se je situacija v Sloveniji še zaostrila - strasti v politiki so se povsem razplamtele, celo poletje smo lahko gledali proteste proti vladi in korona ukrepom, nazadnje pa smo bili še priča protestom staršev, ki ne dovolijo, da bi njihove otroke na koronavirus testirali v šolah. Zlasti slednje kaže, da ni na preizkusu le vlada, ampak smo na preizkusu mi vsi. Smo še sposobni zaupanja v stroko in avtoriteto? Še vemo, kaj nam veleva zdrava kmečka pamet? Je testiranje, ko si s palčko malce povrtamo po nosu, res nekaj tako nezaslišanega, da je potrebna takšna histerija in pritisk na šolnike. Mislim, da ne. Je pa skrajni čas za trezen premislek in spoznanje, da koronavirus še ne bo tako kmalu odšel in se bomo morali situaciji pač prilagoditi. Želim si, da bi zmogli nekaj več solidarnosti z najšibkejšimi ter starejšimi. Naj glasna manjšina ne zamaje naše presoje in stare modrosti, da je preventiva vseeno boljša kot kurativa. Naše zdravstvo je zaradi epidemije (4 Epidemija na preizkus ni postavila le vlade in politike, ampak vse nas. Smo še sposobni zaupanja v stroko in avtoriteto? Še vemo, kaj nam veleva zdrava kmečka pamet? ohromljeno in od našega ravnanja je odvisno, ali bo sistem zdržal ali pa bo zavladal kaos. Občinski odbor NSi Domžale je v začetku novembra izvolil novo vodstvo. Predsednica je postala Fani Rožič Novak, magistra poslovnih ved, ki se poklicno udejstvuje na področju financiranja raziskovalne dejavnosti. Ob izvolitvi je dejala, da se je krščanskim demokratom pridružila, ker stranko povezujejo prijetni in dobrosrčni ljudje. Poslanstvo NSi pa vidi v tem, da zaupamo v preverjeno, a smo hkrati odprti za novosti - v družbi, gospodarstvu, znanosti in tehnologiji. Znanost nam namreč lahko pove, kaj je možno, modrost pa, kar je prav in pravično. V imenu občinskega odbora se ob tej priložnosti za dolgoletno in požrtvovalno delo iskreno zahvaljujem nekdanjemu predsedniku odbora Peregrinu Stegnarju, novi predsednici pa želim uspešno delo. ZELENI SLOVENIJE / GREGOR HORVATIČ, OBČINSKI SVETNIK Proračun ne sme pozabiti na trajnostni razvoj Zelo rad bi v naslednjih nekaj letih zapisal zgodbo o razvoju Domžal, kot jo piše mesto Rotterdam, ki se je iz nekoč robustnega pristaniškega mesta, bolj znanega po visoki stopnji kriminala kot pa oblikovanju, s svojo iznajdljivostjo prelevilo v 'pionirja' trajnostnega razvoja. Prvi prometni predor pod reko Maas so zgradili že v 40. letih prejšnjega stoletja, zraven pa še ločena predora za pešce in kolesarje. Leta 1953 je mesto zgradilo prvo nakupovalno četrt na svetu brez avtomobilov. Seveda vemo, da 'tam ob Severnem morju' ni vse dobro, a njihovo mesto je kot 'stroj za življenje' že zdavnaj končano, žal pa je to tuje našim odločevalcem, kjer se vse odvija stihijsko, brez sodelovanja urbanistov, ne zavedajoč, da za pravilno delovanja mesta ne sme biti naključij. Pri razvojnih programih se stvari pokažejo inovativne šele takrat, ko jih zares uporabljaš. Trajnostnega razvoja ni v aplikacijah, pač pa v fizičnem svetu. Začeti moramo tam, kjer so nekateri začeli že davno, a se bojim, da bodo ostale le ideje, prav tako, kakor je predlog Razvojnega programa Občine Domžale 20122025 le predlog, njegova 'razgrnitev' leta 2012 pa le arhiv, saj o 'uglednem mestu priložno- 66 Sprejem proračunov 2022 in 2023 na prihajajoči decembrski seji ne sme biti domena le vladajoče koalicije. sti ter gospodarskem, športnem in kulturnem središču' ni prav veliko sledi. Kraji 'na robu občine' so v večini primerov le v načrtih, krajevne skupnosti pa 'brezzobi tiger'. Zapostavljena sta razvoj pametnih vasi in stanovanjska problematika, netrajnostni promet je razlog za vsakdanji kaos, informacijska pismenost, neobvladovanje resničnosti informacij in družbeni položaj mladih pa so področja, ki jih je treba spremeniti, če želimo živeti v zdravem okolju z identiteto, uspeh pa bo zagotovil le konsenz med generacijami. Zeleni Slovenije pozivamo Občino Domžale, da dokaže svoj trajnostni pristop z vključitvijo v vseslovenska projekta Čebelarske zveze Slovenije sajenja medovitih rastlin in izdelave gnezdilnic za čebele samotarke. Sajenje medovitih rastlin v EU bo pripomoglo k cilju, da se do leta 2030 posadi tri milijarde dreves, od tega v Sloveniji 15 milijonov. Ostanite zdravi v zdravem okolju! LTD / MAG. RENATA KOSEC Na preizkušnji sta solidarnost in družbena odgovornost Veseli december nam vsako leto prinese radost, povezanost z domačimi in ljubezen. Naj bo tako tudi ob koncu letošnjega leta za vse občanke in občanke naše občine. Preden pa zakorakamo v prazničen december, so pred družbo, tudi pred našo lokalno skupnostjo, izzivi, povezani s covidom-19. Različni strokovnjaki opozarjajo, da smo v iskanju svoji pravic pozabili na sočloveka in na odgovornost do družbe kot celote. V občini Domžale smo že v prvem valu epidemije pokazali, da znamo stopiti skupaj in da smo mesto srčnih ljudi. V štabu Civilne zaščite Domžale, ki je vodil aktivnosti za omejitev epidemije, je bilo takrat vključenih skoraj 400 prostovoljcev, ki so aktivno dan za dnem pomagali na svojih področjih. Med njimi je bilo tudi več kot 200 zdravstvenih delavcev, ki so se in se še danes prvi srečujejo z virusom oziroma boleznijo. Ostanimo srčni tudi mi, zanje in za vse druge, ki so ostali aktivni pri omejevanju bolezni in njenih posledic tudi še leto in pol pozneje. Največ bomo lahko naredili, če bo naša komunikacija potrpežljiva, usmerjena v sočloveka, v sprejemanje in razumevanje drugačnih. 66 Drugačno, novo, manj poznano prihodnost bomo lahko kot posamezniki in kot družba lažje sprejeli, če se bomo povezovali in sodelovali, saj bomo s tem ustvarili občutek varnosti in zaupanja. Spremembe, ki so se in se še dogajajo, prinašajo manj gotovo prihodnost, zato sta ponekod prisotna tudi strah in negotovost. Drugačno, novo, manj poznano prihodnost bomo lahko kot posamezniki in kot družba lažje sprejeli, če se bomo povezovali in sodelovali, saj bomo s tem ustvarili občutek varnosti in zaupanja. Le tako bomo lahko še naprej ustvarjali pozitivne, srčne zgodbe na vseh področij delovanja v naši občini. Ne pozabite, skupaj smo močnejši, skupaj smo nepremagljivi. Hvala vsem, ki boste tudi v teh prazničnih dneh s svojo srčnostjo in predanostjo skrbeli za naše zdravje, tako fizično kot psihično, posebna zahvala pa tudi vsem, ki boste pomagali sočloveku v stiski kot posamezniki ali kot člani različnih društev in organizacij. VRTOVI SE SPREMINJAJO Življenje teče drugače, kot je pred dvema letoma. Pandemija je spremenila naše vedenje in načine preživljanja prostega časa. Kdor ima vrt, je v zadnjih dveh letih lahko na novo spoznal, kako dragocen je ta del našega doma za sprostitev ter za smiselno in varno preživljanje prostega časa. S trokovnjaki, ki spremljajo vedenje potrošnikov, ugotavljajo, da se zato vrtovi spreminjajo. Kakšne spremembe se napovedujejo za leto 2022? Nadaljeval se bo trend odpiranja hišnega prostora na vrt. Obhišni vrt postaja poudarjeno bivalen, saj več časa preživljamo doma. Bivalni vrt pomeni, da v njem bivamo, kadar le letni čas do dopušča. Zelen vrtni prostor pomirja že sam po sebi. Če se lahko v njem zaposlimo z rutinskimi gospodinjskimi in vrtnarskimi opravili, se lahko neopazno razbremenimo koronskih pritiskov in histerije, ki jo podžigajo mediji in ulica. Be-žanje v domači zeleni vrt lahko označimo za eskapizem, toda ta pobeg od hudobnega sveta ima neverjetno terapevtsko vrednost. Zase lahko zatrdim, da me noben drug opravek ne sprosti tako kot stik prstov z zemljo. Kdor to poskusi, razume. Bivalni vrt se poudarjeno zapira pred okolico z nasadi okrasnega grmičevja. Če razumemo vrt kot dnevno sobo, potem je jasno, da želimo imeti v tem prostoru zasebnost, da torej nismo na ves čas in povsod na ogled sosedom. Vse več se proda dreves, ki poskrbijo za več sence in s tem uporabnost vrta v vseh urah poletnega dneva. Šele takrat, ko ni treba z vrta bežati zaradi pripeke in vročine, je vrt zares bivalni vrt. Gostov ne vabimo več v hiše, temveč na vrt. Druženje ne prostem je bolj brezskrbno. Ker danes vemo, da nobeno cepljenje ni popolnoma zanesljivo in da se je smiselno obnašati varno, je vrt toliko primernejši za druženje kot zaprti prostori. Zato mora biti prostor za sedenje in pogostitev na prostem velik in udoben. Vrtno pohištvo postaja vse bolj podobno hišnemu, le da zdrži zunanje neprili-ke. Vse več lastnikov vrtov poleg razširjene ploščadi za sedenje ureja kuhinjo na prostem. Kuhinja na prostem ni več samo žar za ožiga-nje mesa. Kuhinja mora imeti vse, kar ima kuhinja v hiši: vodo, pulte, kuhališče in omarice za priročne potrebščine. S pripravo hrane se kratkočasi in pred gosti postavlja vse več ljudi, zato mora biti zunanja kuhinja integralni del prostora, kjer je postreže goste. Da nismo odvisni od plohe ali na hitro skisanega vremena, mora biti jedilni prostor pokrit. Da mora biti zasenčen, je tudi jasno. Za podaljšanje večera je treba domisliti vrtno razsvetljavo. Prava luč ustvarja prijetno atmosfero za druženje in dovolj osvetljene poti so potrebne, da so kraki varni. Z osvetlitvijo rastlin in vrta pričaramo poglede, ki si jih čez dan ne moremo zamisliti. Poleg osvetljevanja vrtnega prostora je več povpraševanja po vodnih motivih, ki vrt napolnijo z zvokom vode. Šumenje tekoče in padajoče vode je tako imenovani beli šum, ki zakrije zvoke in hrup iz okolice ter ustvarja prijetnejšo, bolj sproščeno vzdušje. Delo od doma postaja mnogo bolj običajno, kot je bilo. Ljudje, ki ga opravljajo, si po novem urejajo pisarniški kotiček na vrtu. Hlad, ki ga ustvarjata drevesna senca in zeleni vrt, je poleti neprimerno prijetnejši in za zdravje manj obremenjujoč, kot je ledena sapa iz klimatske naprave. Treba je napeljati nekaj in- frastrukture in poskrbeti za urejeno ozadje, ko se lahko tudi z vrta preklopimo na sestanke na daljavo. Več pozornosti kot prej so bili v zadnjih dveh letih deležni predvrtovi (predvrt je običajno ozek pas vrta med hišo in ulico), podesti, verande in balkoni. Zagotovo se bo to nadaljevalo. S sosedi je najbolj varno poklepetati tako, da jih držimo na distanci. Oni ostanejo 66 Če razumemo vrt kot dnevno sobo, potem je jasno, da želimo imeti v tem prostoru zasebnost, da torej nismo na ves čas in povsod na ogled sosedom. Vse več se proda dreves, ki poskrbijo za več sence in s tem uporabnost vrta v vseh urah poletnega dneva. Šele takrat, ko ni treba z vrta bežati zaradi pripeke in vročine, je vrt zares bivalni vrt. na ulici, mi se naslonimo na balkonsko ograjo in pogovor teče. Nova klopca in več cvetja v predvrtu, okoli katerega je vedno dosti drobnih opravil, sta dober razlog, da smo več na njem in se z varne razdalje vključujemo v življenje na ulici. Svet se je za običajnega turista zmanjšal. Težje in dražje je potovati. Ljubitelji daljnih krajev, ki so obsedeli doma, si odblesk tropskega cvetja pričarajo z bohotno cvetočimi kana-mi, z orjaškim močvirskimi hibiskusom, s kitajskim oslezom in z lončnicami z velikimi pisanimi listi, ki letujejo na vrtu. Ljubitelji domače narave ustvarjajo sonarav-ne bivalne vrtove, ki so polni rastlinja v vseh višinskih slojih, od zelišč do drevesnih kro-šenj, in so privlačni za žuželke in ptice. Trajnost je postala geslo ozaveščenih vrtnarjev: uporablja se naravne ali reciklirane materiale, sadi se rastline, ki prenesejo sušo, vrtnari se brez šote in tropskih kokosovih vlaken, zaliva se z deževnico in sadi se sorte, ki ne potrebujejo škropljenja. V izrazitem vzponu je domače pridelovanje zelenjave in jagodičja. Spreminjajoče se podnebje bo vse manj prijazno do ljudi. Več dreves za več poletne sence je pomoč za domači vrt. Listopadna pope-njavka na južni in zahodni fasadi hladi stanovanje brez klimatske naprave. Ker bomo še nekaj časa več doma in na vrtu, naj postane vrt zanimiv v vseh letnih časih. Vsak mesec naj na njem izstopi druga grmov-nica ali trajnica. Dopolnimo nasade tako, da bodo rastline kazale novo uro v letu vsaj vsak mesec, če ne teden. Nič ni bolj ubijalsko dolgočasnega od vrta, ki ga gradita sterilna angleška travica in vedno zelene cipre-sovke. □ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 11 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 OKOLJE ŠTEVILNE OBNOVE VODOVODA IN KANALIZACIJE Občina Domžale je tudi v letošnjem letu v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik nadaljevala z obnovami vodovodnega in kanalizacijskega sistema. V letu 2021 je bilo tako obnovljenih 5,5 km cevovodov in 11 objektov. Dela na Slamnikarski cesti Miha Ulčar Foto: JKP Prodnik, Občina Domžale Vodovodni in kanalizacijski omrežji potekata pod površjem in sta skriti našim očem, zato o njunem delovanju sploh ne razmišljamo, dokler pitna voda v naše domove priteka, odpadna pa iz njih odteka nemoteno. Lahko bi rekli, da nam je ta oskrba samoumevna. Vendar pa je za varno oskrbo s pitno vodo ter urejeno odvajanje odpadne vode potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna vlaganja v obnove in vzdrževanje obeh sistemov. Na območju občine Domžale je več kot 210 km vodovodnih cevovodov in več kot 8500 odjemnih mest Življenjska doba cevovodov znaša od 30 do 50 let, odvisno od materiala, po tem obdobju pa je treba Občine imajo sredstva za obnove zagotovljena z omrežninami, ki so bile uvedene leta 2013. To so namenska sredstva, ki jih občine namenjajo izključno v ta namen. V občini Domžale v obnove vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v zadnjih letih investirajo več kot 2 milijona evrov na leto, saj se zavedajo, da bo le s sistematičnim investiranjem v obnove obeh sistemov tudi v prihodnje iz naših pip tekla čista pitna voda. dele vodovodnega oziroma kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi. Zaradi obsežnosti vodovodnih in kanalizacijskih sistemov je treba dotrajane dele stalno in kontinuirano obnavljati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do situacije, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem ni več možna normalna dobava pitne vode oziroma odvod odpadne vode. Obnove se načrtujejo sistematično, glede na stanje omrežja in druge posege v cestno infrastrukturo Obnove javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja načrtujejo sistematično, v sodelovanju med Občino Domžale in Javnim komunalnim podjetjem Prodnik, glede na število okvar na določenem območju, morebitno gradnjo kanalizacije ali druge posege v cestišča s strani občine in seveda razpoložljiva finančna sredstva. »Ob obnovi glavnega vodovoda vedno izvedemo tudi obnovo hišnih priključkov ter po potrebi saniramo kanalizacijo, in sicer točkovno ali pa jo v celoti zamenjano,« so pojasnili na Prodniku. V letu 2021 je bilo obnovljenih 5,5 km cevovodov Na Prodniku so nam povedali, da so bila v letu 2021 dokončana investicijsko vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji na Stritarje- vi ulici v Dobu, kjer je bila obnovljena tudi komunalna infrastruktura na Erjavčevi ulici. Na Homcu je bila izvedena obnova vodovoda in kanalizacije v VI. Ulici, v Jaršah pa vodovod in kanalizacija na Rudniški ulici, Kokaljevi ulici in Gasilski poti. Na Slamnikarski cesti v središču Domžal sta bila na odseku od Ljubljanske ceste do Miklošičeve ulice pred rekonstrukcijo cestne infrastrukture obnovljena vodovod in kanalizacija, hkrati pa je bila na Ljubljanski cesti od Mlinščice proti Slamnikarski cesti celovito obnovljena kanalizacija. Na Cankarjevi ulici v Domžalah je bila pred načrtovano obnovo ceste zamenjana dotrajana kanalizacija. Nedavno so bila zaključena obnovitvena dela na vodovodu in kanalizaciji na Kersnikovi in Finžgarjevi ulici v Dobu. Del vodovoda je bil obnovljen tudi v Dragomlju. »V začetku novembra so se začela obnovitvena dela na tlačni kanalizaciji od črpališča Č17 v Mali Loki do CČNDomžale, kar bo zagotovilo kvalitetno in bolj varno odvajanje odpadnih fekalnih voda iz naselij Drago-melj, Šentpavel, Bišče in Mala Loka tudi v prihodnjem življenjskem ciklu vgrajene javne kanalizacijske infrastrukture. Prav tako so se v začetku novembra začela investicijsko vzdrževalna dela na južni polovici Pe-trovčeve ulice na Rodici, kjer bosta zamenjana tako vodovod kot kanalizacija,« so o delih, ki so se začela v novembru povedali na Prodniku. Obnovljeno omrežje zagotavlja še bolj kakovostno, varnejšo in zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo in izboljšan odvod odpadne vode Na Prodniku se zavedajo, da inve-sticijsko-vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji motijo vsakdan prebivalcev predvsem zaradi oteženega dostopa do objektov v času del: »Zavedamo se, da so takšna dela za okoliške prebivalce neprijetna, zato nas veseli, da so uporabniki v veliki večini zelo strpni in razumevajoči, saj se zavedajo, da so takšna dela na določeno časovno obdobje nujna, če želijo tudi v prihodnje imeti varno in zanesljivo vodo-oskrbo ter urejeno odvajanje odpadne vode.« Sanacija vrtine vodnjaka Č3 na domžalsko-mengeškem polju Nova in varnejša ureditev Slamnikarske ceste po zaključku investicijsko-vzdrževalnih del na vodovodu in kanalizaciji Prepričani smo, da je zadovoljstvo uporabnikov po izvedenih delih toliko večje, saj obnovljeno omrežje zagotavlja še bolj kakovostno, varnejšo in zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo in izboljšan odvod odpadne vode, poleg tega pa so po končanju dela obnovljene in urejene tudi cestne površine. Tako je bil letos med številnimi prenovami cest, kjer so najprej potekala investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji, temeljito prenovljen tudi del Slamnikar-ske ceste v Domžalah. Nova ureditev te ceste, kjer poteka tudi varna šolska pot, je zdaj varnejša in Skupno je bilo celovito obnovljenih 2250 m vodovoda, točkovno sanirane 2150 m kanalizacije in v celoti zamenjanih 1080 m kanalizacijskih cevovodov. preglednejša, ne samo za voznike, pač pa tudi za pešce in kolesarje. »V letošnjem letu smo zaključili s prvo etapo prenove ceste, vse od križišča z Ljubljansko cesto do Miklošičeve ulice. V prihodnje bomo nadaljevali s prenovo drugega dela ceste, do soseske Krizant. Investicija je obsegala prenovo cestišča in pločnikov ter javne razsvetljave. Urejena so dvignjena križišča, ki umirjajo promet ter voznike opozarjajo na to, da se v neposredni bližini nahajata vrtec in šola. Z ureditvijo križišča pri Miklošičevi ulici smo poskrbeli za varnejše prečkanje križišča za kolesarje ter ohranili prostor na pločniku najranljivejšim udeležencem v prometu, pešcem,« so nam v zvezi z investicijo na Sla-mnikarski cesti povedali na Občini Domžale. Za nemoteno delovanje obeh sistemov so potrebne tudi investicije v vodovodne in kanalizacijske objekte Na Prodniku so nam obrazložili, da je na vodovodnem in kanalizacijskem sistemu v občini Domžale več kot 80 objektov (vodovodnih in kanalizacijskih črpališč, vodohra-nov, razbremenilnikov) z napravami za distribucijo, avtomatiko in komunikacijo: »Za nemoteno in varno izvajanje vodooskrbe in odvajanja komunalnih odpadnih voda je zato poleg tekočega oziroma rednega vzdrževanja treba skrbeti tudi za investicijsko vzdrževanje oziroma obnove tako gradbene infrastrukture kot opreme in naprav.« V letu 2021 je bila tako v sklopu obnove elektro in krmilno-regulacij-ske opreme na vodovodnih objektih in kanalizaciji zamenjana krmilna in merilna oprema v dveh vodovodnih črpališčih na Kolovcu, v kanalizacijskem črpališču Dragomelj je bila ob- Dela na kanalizacijskem črpališču v Dragomlju novljena telemetrija, v vodovodnem črpališču Č5 na domžalsko-menge-škem polju pa frekvenčni krmilnik. V sklopu obnove strojne opreme so bile v kanalizacijskih črpališčih Brezje, Pšata Č8 in Dragomelj Č3 zamenjane črpalke za odpadno vodo, v vodovodnem črpališču Č2 na domžalsko-mengeškem polju črpalke za klor, v vodovodnem črpališču VK4 na Kolovcu pa je bila v celoti obnovljena naprava za UV dezinfekcijo. Poleg dela kanalizacije je bilo v Dragomlju celovito obnovljeno črpališče Č15. Obnova vrtine na domžalsko-mengeškem polju in nova (raziskovalna) vrtina na Kolovcu Trenutno poteka tudi celovita sanacija vrtine vodnjaka Č3 na domžal-sko-mengeškem polju, ki ji v prihodnjem letu sledi še obnova vodnjaka Č1, s čimer bo trem največjim vodnim črpališčem za zagotavljanje kvalitetne in varne vodooskrbe širšega območja Domžal, Mengša in Trzina zagotovljeno dolgoročno brezhibno obratovanje (vodnjak Č2 je bil obnovljen v letu 2019), so o investiciji na domžalsko-mengeškem polju povedali na Prodniku. Za izboljšanje varnosti vodooskr-be je občina Domžale zgradila novo raziskovalno vrtino na Kolovcu, ki se bo po izvedenih črpalnih preizkusih v naslednjem srednjeročnem obdobju vključila v sistem kot vodni vir za to območje. □ Nova in varnejša ureditev Slamnikarske ceste po zaključku investicijsko-vzdrževalnih del na vodovodu in kanalizaciji io | slamnik ŠPORT ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Domžalčani vendarle ujeli ritem Nogometaši Domžal so se z nizom štirih tekem brez poraza odlepili od dna in bodo v zaključku jesenskega dela že lahko lovili priključek z zgornjim delom lestvice. nk DOMŽALE Dobili so tudi najpomembnejšo tekmo meseca, potem ko so v četrtfinalu pokala izločil Maribor na njihovem igrišču. Po zmagi proti Bravu, ki so jo 'rumeni' zabeležili 23. oktobra in na katero so čakali več kot mesec dni, so Domžalčani le sestavili niz tekem, ki jih pelje proti zastavljenim ciljem z začetka sezone. Sledila je izjemno pomembna zmaga z 2:1 v pokalu proti Mariboru, ki so ga izločili drugo leto zapored. Pod zadetka sta se podpisala Senijad Ibričic v 33. minuti in Dejan Georgi-jevic v 71. minuti. Lepotni popravek rezultata so Mariborčani zabeležili v 90. minuti. S to zmago so Domžalča-ni že v polfinalu, torej le dve stopnici oddaljeni od tako želenih evropskih tekem tudi v prihajajoči sezoni. Blizu napredovanju so bili sicer tudi Rado-mljani, ki so šele po izvajanju enajstmetrovk klonili proti Celju - redni del se je končal z 0:0, po strelih z bele točke pa je bilo 3:4 za celjske grofe. V 15. prvenstvenem krogu so nato Domžalčani doma resda le remizirali z zadnjim Aluminijem z 1:1, a z enakim rezultatom so se nato vračali tudi iz gostovanja pri za njih vedno neugodni Muri. Na obeh srečanjih so se Domžalčani znašli v zaostanku, točko pa sta nato zagotovila Arnel Jakupo-vic na prvem in Andraž Žinič na drugem srečanju. Tekma proti Aluminiju je bila za trenerja Dejana Djuranovica že 100. prvenstvena v vlogi glavnega trenerja - 41 jih je zbral na klopi Radomelj, ostale pri Domžalah. Po reprezentančnem premoru so nato 22. novembra v 17. krogu premagali Celje. Krvnik nekdanjega kluba je bil Janez Pišek, ki je v 47. minuti zadel z glavo po predložku Ibričica iz kota za peto letošnjo prvenstveno zmago. Z njo so se z 20 osvojeni- Po seriji slabših rezultatov je le prišel čas za mirnejše nadaljevanje. mi točkami oddaljili od zadnje trojice, peto mesto pa je tudi na dosegu ene tekme - Mura je spredaj dve točki. Tretji Bravo jih je do zdaj zbral 27. Karte o kakovosti in formi Domžal pa bo razkril sam zaključek jesenskega dela, v katerem se bodo varovanci Djuranovica pomerili še s sosedi iz Radomelj, Olimpijo in Mariborom. Takrat bo tudi jasno, kaj pomeni zadnji niz nepremagljivosti Domžal. Domen Jarc Foto: Facebook/NK Domžale Šele vodilni Koper presekal niz neporaženosti Mlinarjev Nogometni november, ki ga je zaznamoval zaključek skupinskega dela nogometnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Katarju, je bil zavoljo tega na prvenstveni ravni nekoliko okrnjen. Slovenski prvoligaši bodo tako v novembru odigrali le tri prvenstvene tekme, dve sta že za njimi. NK KALcER RADOMLJE Radomlja-ni so lahko z izkupičkom kar zadovoljni, saj so se vendarle znebili zadnjega mesta na lestvici. Po oktobrskem remiju proti Muri (2:2) so v derbiju začelja slavili na gostovanju v Sežani, s čimer so zabeležili pomembne tri točke v boju za obstanek. Po nekaj zapravljenih priložnostih se je prav v 90. minuti pod zadetek podpisal Gedeon Guzina, ki je bil najvišji v skoku po predložku Oliverja Kregarja iz kota. Nato je 5. novembra v 15. odigranem krogu sledila druga zaporedna zmaga - dosežek, ki je Mlinarjem uspel sploh prvič to sezono. S 3:2 so doma premagali Celje, znova pa je bilo napeto vse do konca, saj so varovanci Roka Hanžica zmagoviti zadetek dosegli v 80. minuti. Dvakrat so na tekmi vodili, tako da so tri točke ob koncu povsem zaslužene. Rumeno-črne je v vodstvo s pravim evrogolom, 's škarjicami', popeljal Guzina. Na začetku drugega dela je vodstvo s svojim tretjim zadetkom v sezoni podvojil Ivan Šaric, a so se gostje iz knežjega mesta vrnili v igro z dvema goloma v 68. in 74. minuti. Mlinarji so se nato vendarle zbrali in po izjemnem prodoru in predložku Luke Gučka, ki bi mu brez težav pripisali vsaj pol zadetka, je bil sam na drugi vratnici Ša- A. M Gedeon Guzina je zadel na zadnjih treh tekmah - gol proti Celju pa bo zagotovo kandidiral za zadetek leta na slovenskih zelenicah. ric, ki je samo podstavil nogo ter zadel drugič na srečanju. Po reprezentančnem premoru so se Radomljani v 17. krogu na krilih treh tekem brez poraza odpravili v Koper k vodilni ekipi prvenstva in bili povsem blizu novemu uspehu. Tako rekoč so si poraz zakuha- li kar sami. S 3:2 so bili uspešnejši Primorci, ki so zmagoviti zadetek dosegli sedem minut pred iztekom srečanja, Radomljanom pa je lahko še kako žal zapravljene enajstmetrovke Luke Cerarja. Prva zadetka sta padla po predložku iz kota, pod gol Mlinarjev za 1:1 se je v 52. minuti podpisal Marko Božic. Sledila je izključitev Žana Žužka in enajstmetrovka za Radomlje, ki pa jo je zapravil Cerar in z vodstvom Mlinarjev ni bilo nič. Kazen pa je prišla v obliki zadetka Kopra v 74. minuti, a že pet minut pozneje je svojo dobro strelsko formo s tretjim zadetkom na treh tekmah potrdil Guzina za novo izenačenje. Radomljani so v naletu vse moči usmerili v napad in bili za to kaznovani po hitrem protinapadu Kopra, ki ga je z zadetkom zaključil Bede Osuji v 83. minuti. To je bil deveti poraz Radomelj, ki so s 16 točkami točkovno izenačene s Sežano in zasedajo deveto mesto. Deseti Aluminij ima točko manj, Domžalčani na sedmem mestu so jih zbrali ... Mlinarji se tako še naprej gibljejo v nevarni coni, a predstave nakazujejo, da se lahko na zadnjih treh tekmah jesenskega dela prvenstva odlepijo od dna in v zimski premor krenejo bolj mirno. Domen Jarc Foto: Facebook/NK Radomlje Popoln mesec za Helios Suns Domžalski košarkarji so v izjemnem zmagovitem nizu, saj so dobili vseh šest tekem v novembru, tako da njihov niz neporaženosti zdaj skupno traja že devet tekem. Gostovanja v zadnjem obdobju zakleta Nogometaši Doba še naprej v lovu za nizom zmag, ki bi jih ponovno približal vrhu lestvice druge slovenske nogometne lige. Tadej Ferme in Leon Šantelj sta bila ena ključnih mož zmagovitega niza v novembru. nk roltek dob Po seriji treh zmag v septembru, s katerimi so bili Modri iz Doba znova kandidati za najvišja mesta, so na naslednjih sedmih tekmah tri točke osvojili zgolj enkrat. Serija slab(š)ih rezultatov je Do-bljane pahnila na sredino lestvice, po 16 odigranih tekmah s 24 osvojenimi točkami zasedajo sedmo mesto. Rogaška na tretjem mestu je s tekmo več resda oddaljena le štiri točke, a vodilna Triglav Kranj in Gorica sta trenutno daleč pred vsemi, saj sta osvojila 41 oziroma 40 točk. Doblja-ne tepe predvsem učinkovitost na gostovanjih, s katerih so se na zadnjih štirih tekmah trikrat vračali poraženi, le enkrat pa so osvojili točko. P jf 1 ""Ste r k ir Ivan Makovec je proti Jadranu dosegel svoj prvi zadetek v sezoni. Dob je, kot rečeno, na zadnjih sedmih tekmah vknjižil zgolj pet točk ob zmagi in dveh neodločenih rezultatih. Doma so konec oktobra z 2:1 premagali Rogaško, potem ko sta zadetka v 31. in 47. minuti dosegla Jaka Kasnik in Jošt Pišek. Gostje so uspeli sredi drugega dela z bele točke le ublažiti poraz. V novembru so nato najprej v 15. krogu remizira-li z Beltinci (1:1), točko je varovancem Jerneja Javornika v samih izdi-hljajih tekme, v 95. minuti, zagotovil Luka Gajič. Vloge favorita nato Dobljani niso potrdili na gostovanju v Dekanih pri Jadranu, kjer so izgubili z 1:2. To je bila za Primorce šele tretja zmaga na 16 tekmah letošnje druge lige. Domači so hitro povedli, a so nogometaši Doba izid izenačili v 53. minuti, ko je svoj prvi zadetek letos dosegel Ivan Makovec. Dekani so nato hitro odgovorili, Dob je še na drugi zaporedni tekmi zadetek prejel z enajstmetrovke za šesti poraz sezone. Tretja novembrska prvenstvena tekma proti Nafti je bila preložena. Modri iz Doba bodo skušali na zadnjih dveh srečanjih jesenskega dela (ob Nafti še proti Krškemu) vnovič začeti pozitivno serijo rezultatov, ki bi krivuljo pred mar-čevskim nadaljevanjem prvenstva obrnila navzgor, in prinesel bolj miren zimski premor. Domen Jarc Foto: Facebook/NK Roltek Dob kk helios suns Košarkarji Helios Suns si s štirimi zmagami v slovenskem prvenstvu delijo vrh prvenstvene lestvice skupaj s Šenčurjem, ki je do zdaj edini premagal Domžal-čane ter Krko. Prav slednja je morala sredi novembra priznati premoč Heliosu, ki v zadnjem obdobju deluje naravnost nepremagljivo. Varovanci Dejana Jakare so v novembru tako najprej v 5. krogu prepričljivo doma nadigrali Rogaško s 94:74. S 26 točkami, osmimi asistencami ter šestimi skoki je blestel Američan Carlbe Lee Ervin, ki je iz igre zgrešil le enega izmed desetih metov. Domžalčani so bili v naslednjem krogu prepričljivi tudi na gostovanju pri Podčetrtku, ki so ga premagali z 89:75. Sunsi so tako kot proti Rogaški silovito začeli in prvo četrtino dobili za 10 (22:12), a se nato nikakor niso uspeli dokončno odlepiti od tekmeca. Slednji se je tako še dobre tri minute pred koncem srečanja približal na vsega šest točk, a je v nadaljevanju z dvema zadetima trojkama odgovoril Tadej Ferme, dva koša je dosegel tudi Ervin za novo domžalsko slavje. V derbiju 7. kroga je nato Heliosu nasproti stala neporažena Krka, ki je bila tako kot domžalska zasedba - pri kateri so znova manjkali Blaž Mahkovic, Aljaž Bratec in Tibor Mir-tič - oslabljena. A znova je bil neustavljiv Carlbe Lee Ervin, ki je ob zmagi s 86:80 dosegel 27 točk, 16 jih je dodal tudi Ferme. Že ob polčasu so domači košarkarji vodili za 17, a se Novomeščani niso predali in v za- dnji četrtini topili prednost, ki je tri minute do konca znašala le pet točk. Vendar so Domžalčani še enkrat več ohranili mirne roke in tekmecu niso dopustili niti do meta, ki bi lahko prinesel preobrat ali vsaj izenačenje. Poker novembrskih prvenstvenih zmag so potrdili na gostovanju v Tivoliju pri Iliriji, ki tokrat kljub uspešnemu uvodu v sezono proti domžalski ekipi ni imela najmanjših možnosti. Ob prepričljivi zmagi s 87:67 je kar peterica Sunsov dosegla dvomestno število točk. Neporaženi pa so se Sunsi vrnili tudi iz Osjeka, ki je gostil drugi par tekem v Ligi ABA 2. Na krilih Leona Šantlja, ki je z 28 točkami in dvanajstimi skoki vknjižil dvojnega dvojčka - z 20 točkami mu je sledil Mahkovic -so premagali Lovcen z 80:94. Z odlič- nim uvodom v tekmo, ki je zdaj postal že kar stalnica Heliosa, so strli tudi Sutjesko s 65:57. Že ob polčasu so vodili za 18 točk in prednost mirno zadržali tudi v drugem delu. Z 19 točkami, sedmimi podajami in tremi skoki v manj kot 30 minutah je igralec tekme in tudi 4. kroga Lige ABA 2 postal Carlbe Lee Ervin. S tremi zmagami in porazom Domžalčani zasedajo drugo mesto na lestvici, popolno nasprotje lanske sezone, ko se nikakor niso uspeli odlepiti od dna lestvice. Ključ do teh uspehov je ob prepričljivem začetku srečanj zagotovo mirna končnica, nekaj, kar jim je v lanski sezoni delalo velike težave. Letos pa je zgodba povsem drugačna. Zmagovita. Domen Jarc Foto: Facebook/Helios Suns LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 11 slamnik | 11 slamnik@kd-domzale.si sport Pet klubskih in en državni rekord ter več kot sedemdeset osvojenih medalj na DP in APS Atleti iz Atletskega kluba Domžale so že potegnili črto pod sezono 2021 in po večini že zavihali rokave ter se začeli pripravljati na prihajajoče leto 2022. ak domžale Zimsko obdobje bo naporno, saj treningi po večini zunaj na mrazu prinašajo veliko odrekanja in zahtevajo veliko volje, da se prebije preko bazičnega dela priprav. A prav tu se začenjajo postavljati temelji za uspehe v pomladnih in poletnih mesecih. In uspehov je bilo v letu 2021 kar nekaj, čeprav je bilo tudi to kot drugod okrnjeno zaradi "korona' omejitev. Kar 28 zlatih ter po 27 srebrnih in bronastih so osvojili domžalski atleti na prvenstvih Slovenije ter atletskih pokalih Slovenije v vseh starostnih kategorijah, od pionirskih do članskih (medalj je bilo sicer več, a upoštevani so samo rezultati, kjer je bilo vsaj pet nastopajočih). Po večini gre število medalj na račun odličnih Jan Emberšič po izvrstni sezoni znova med kandidati za Naj atleta leta metalcev, a nekaj so jih seveda osvojili tudi tekači in skakalci. Prvo ime sezone je bil seveda državni prvak in rekorder, starejši mladinec Jan Emberšič, ki je tudi eden iz- med kandidatov za Naj atleta leta 2021 v svoji starostni kategorij. Kamničan se je letos izkazal z državnim rekordom v metu 6 kilogramov težkega kladiva (71,24 metra) ter odličnim osmim mestom na evropskem prvenstvu v Talinu. S tem je Jan eden glavnih kandidatov za priznanja, ki jih bodo podelili 29. novembra. O vrstnem redu najboljših bodo sicer odločali klubi in atletski delavci. Lani je bil Jan tretji v konkurenci mlajših mladincev. A ker se na starih uspehih ne da sedeti, zdaj atlete čaka dolgo pripravljalno zimsko obdobje vse do prvih tekem v februarju in marcu. Vse zato, da se preseže dosežke - osebne, klubske ali celo državne - iz zadnjih sezon. DOMEN JARC FOTO: PETER KASTELIC Pet zlatih pokalov za Mikijeve plesalce Plesalci Plesnega kluba Miki so se po dveh letih covid-pavze udeležili svetovnega prvenstva v street dance showu, ki je 30. in 31. oktobra potekalo v Follonici v Italiji. Z nastopi so navdušili, osvojili pet zlatih, eno bronasto medaljo ter eno sedmo mesto. plesni klub miki Svetovnega prvenstva se je pod vodstvom koreogra-fov in trenerjev Andraža Mraka, Anje Juric in Erika Bukovnika ter spremstvom Martina, Domna in Maria udeležilo 83 plesalcev s sedmimi vrhunskimi plesnimi točkami. V soboto so tekmovanje odprli otroci z malo skupino mining in osvojili prvo medaljo, bronasto. Z nastopi sta v najštevilčnejši članski kategoriji sledila Žiga Farkaš in Maša Skočaj. Navdušila sta z vrhunskima izvedbama dveh tekmovalnih točk, Žiga kot solist in oba skupaj v paru, ter osvojila zlati medalji. V nedeljo so se v večernem delu tekmovanja zvrstile vse street show formacije. Plesalci PK Miki so nas za- stopali v vseh starostnih kategorijah, v mladinski celo z dvema formacijama. Z zlatim hat-trickom so zlate medalje osvojili: otroška formacija sailors (pokrovitelj formacije je Aikwit, d. o. o.), mladinska formacija Push the Button to Add Drama ter članska formacija refugees. Mladinska forma- cija Millionar Quiz je osvojila 7. mesto. Zelo sem ponosna na naše trenerje, plesalce in njihove starše. Zelo sem ponosna na osvojene pokale, ki se letos še posebej močno svetijo. Ti pokali odsevajo dejanja celotne ekipe na leto in pol dolgi poti do svetovnega prvenstva. Odsevajo vztrajnost in potrpežljivost predvsem trenerjev in plesalcev ob stalnem prilagajanju covid ukrepom. Da, šport podpira in krepi telo, um in duha. Gremo športat, gremo plesat! Zahvala za celoletno podporo športnega programa gre tudi Občini Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale. Saša Eminič Cimperman Že osvajamo naslove državnih prvakov Na 30. državnem namiznoteniškem prvenstvu RS za člane in članice, ki je potekalo na Rakeku, smo se veselili naslova državnih prvakov - in to kar dvakrat. nts mengeš V kategoriji članice posamezno je Katarina Stražar osvojila prvo mesto in naslov državne prvakinje, enak uspeh je ponovila v ženskih dvojicah, kjer je s sotekmovalko Aleksandro Vovk iz NTK Krka Novo mesto osvojila nov naslov državne prvakinje. Pri članih je Andraž Avbelj delil 5. do 8. mesto v posamični konkurenci. Peta do osma sta bila tudi Klemen Jazbič in Andraž Avbelj pri moških dvojicah, in enako Katarina Stražar in Rok Tr-tnik pri mešanih dvojicah. Zelo dobro je na državnem prvenstvu v para namiznem tenisu, ki je potekalo v Športnem centru Livada v Novem mestu, nastopil Luka Trtnik -že tretjič je državni prvak v absolutni kategoriji in v kategoriji 7. Torej nov dvakratni naslov državnega prvaka. V Logatcu je na 2. odprti turnir RS za člane in članice Katarina Stražar v napetem in izenačenem dvoboju klonila v polfinalu - izgubila je s poznejšo zmagovalko Leo Paulin (NTK Ar-rigoni Izola) in osvojila tretje mesto. Stopničke in tretje mesto pa je pri članih dosegel tudi Andraž Avbelj. V Logatcu je potekal tudi letošnji 2. turnir MRNTZ, na katerem je nastopilo 30 naših tekmovalk in tekmovalcev - osvojili pa smo kar sedem medalj. Pri dijakih je bil Timotej Jeretina tretji, pri učencih 6. in 7. razreda se je enako uvrstitl Lovro Kržnič. Pri dijakinjah je 1. mesto osvojila Urša Rozman, pri učenkah 8. in 9. razreda je bila 1. Tina Križnič in 2. Maruša Vr-hovnik, 4. pa Mihaela Stoilkovska. Potekajo tudi tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. V 1. ligi je naša ekipa NTS Mengeš I po nesrečnem porazu proti NTK Vesna iz Zaloga trenutno osma. Naša druga ekipa (NTS Mengeš II), ki nastopa v drugi ligi je sedma. Z odličnimi nastopi pa je v 2. ženski ligi presenetila naša ženska ekipa. Uvodoma so dosegle dve zmagi in so trdno na prvem mestu, tako da je napredovanje v prvo ligo že na dosegu roke. Za ekipo igrajo sestri dvojčici Brina in Živa Markič, Urša Rozman, Tina Križnič in Pika Gorenc; vodi jih trenerka Natalija Lužar. V decembru bodo na novih ligaških tekmah naši igralci in igralke lovili nove zmage. Mednarodno odmevni rezultati V Klub borilnih veščin Domžale pod vodstvom Marjana Bolharja fantje in dekleta vseh generacij pridno, pogumno in hrabro trenirajo ter se pripravljajo na tekmovanja v različnih borilnih veščinah. KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Največje uspehe dosegajo pri kickboxingu in boksu, pa tudi na kakšnem drugem področju bi se našla kakšna odlična uvrstitev. Fantje in dekleta ob upoštevanju vseh pogojev epidemije odlično trenirajo in se pripravljajo na nastope. To, še več lahko pričakujemo v prihodnje, so dokazali tudi konec oktobra, ko so se državni prvaki iz Kluba borilnih veščin pod vodstvom trenerk Gaje Šalamun in Gaje Hribar udeležili mednarodnega tekmovanja Kutina open na Hrvaškem in dosegli odlične uspehe. Naprej omenimo hrabro Žano Hribar, ki je navdušila z nastopom med starejšimi kadetinjami +65 kg in osvojila prvo mesto. Gal Kvas se je hrabro boril v kategoriji dečki do 32 kg in osvojil drugo mesto, Patrik Mark Ker-žan pa je v kategoriji mlajši kadeti do 47 kg osvojil 5. mesto. Vsem trem mladim hrabrim borcem za uspešen nastop v mednarodni konkurenci iskrene čestitke. Držimo pesti, da bodo sezono nadaljevali enako ali celo bolj uspešno. Odlični rezultati mladih so temelj, na katerem Klub borilnih veščin Domžale gradi svojo prihodnost. Tako bodo v kratkem izvedli priprave, na katerih bodo potekala tudi testiranja, ki bodo pokazala pripravljenost tekmovalcev za nadaljevanje sezone. Predsednik kluba in glavni trener Marjan Bolhar je bil z uspešnimi nastopi na mednarodnem tekmovanju izredno zadovoljen in skupaj z nami čestita vsem trem tekmovalcem. Trenerji v klubu redno pripravljajo še posebne priprave, saj bi želeli vse tekmovalce čim bolj pripraviti na bližajoča se tekmovanja. Posebno skrb pa bodo tudi v prihodnje namenjali najmlajšim tekmovalcem. VERA VOJSKA FOTO: KBV DOMŽALE Premierni nastop ŠD Domžale v državni članski ligi Člansko moštvo Šahovskega društva Domžale je v treh vikendih v oktobru prvič v samostojni Sloveniji nastopalo v najvišjem ekipnem članskem tekmovanju slovenskega šaha - državni članski ligi. šah Z dvema zmagama in sedmimi porazi so zasedli 9. mesto med 10 ekipami, s čimer se Domžale selijo nazaj v 1. ligo zahod, saj sta iz lige izpadli dve moštvi. Slovo iz elite ni povsem nepričakovano. V posameznih dvobojih namreč vsako kolo nastopa po šest igralcev vsake ekipe, v prav vseh kolih pa so bili nasprotniki Domžal na večini desk ratinški favoriti. Dodatno težavo so povzročale nekatere odsotnosti, zaradi česar so Domžalčani nekaj dvobojev Še nekaj mednarodnih novic. Slovenija je v Laškem gostila dva turnirja namiznoteniške serije WTT Contender Slovenia Hub preseneted by I feel Slovenia. Po daljšem času je na domačih tleh spet nastopil Bojan Tokic, igrala pa sta še dva slovenska olimpij-ca, Deni Kožul in Peter Hribar. Neposredno na glavni turnir sta se uvrstili naši reprezentantki Katarina Stražar in Ana Tofant. Po pričakovanjih so najvišja mesta odnesli tekmovalci in tekmovalke iz Kitajske, naši predstavniki pa so prikazali odlično igro. Tudi v decembru bo potekalo precej tekmovanj v tujini (Portugalska, Finska), in seveda tudi v Sloveniji. Tudi tokrat vas vabimo k vpisu v naše vrste, saj za namizni tenis ni nikoli (pre)pozno. Treningi potekajo v dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg slaščičarne Flere). Za dodatne informacije o treninih se lahko obrnete na trenerja Davida (031 502 157), informacije glede organizacij, sojenja in vodenja tekmovanj pa so na voljo pri našem mednarodnem namiznote-niškem sodniku Janezu (031 612 835). JANEZ Dvoboj Tajfun - ŠK Ljubljna - Domžale, ki je potekal na Ptuju. igrali precej oslabljeni. Kljub temu uspeh ni bil daleč, saj sta dve zmagi proti neposrednim konkurentom na koncu pomenile štiri meč točke in delitev 8. mesta. Slednje je po dodatnih kriterijih (navadne točke) na koncu pripadlo ŠK Triglav Krško, ki je s tem ohranilo elitni status. Domžalčanom je nekaj sreče zmanjkalo predvsem v dvoboju proti ŠK Žalec, kjer so po vrsti zapra- vljali ugodne pozicije in na koncu doživeli težek poraz. Tudi v zadnjem dvoboju proti močni ekipi Pomgra-da je le en spregled v časovni stiski preprečil končni neodločen izid in možnost obstanka v ligi. Med Dom-žalčani je največji presežek glede na svoj rating uspel mojstrskemu kandidatu Bojanu Osolinu, ki je na svoji deski dosegel polovico točk, med drugim je v miniaturi gladko premagal aktualnega državnega prvaka iz Novega mesta MK Maja Zirkel-bacha. Vse partije sta odigrala Jure Plaskan (kapetan ekipe) ter Lan Timotej Turek, pohvaliti gre tudi požrtvovalnost veterana Jožeta Skoka in mladinca Rudija Olenika Čampe, ki je v oktobru igral tudi na evropskem mladinskem prvenstvu. Po en vikend sta odigrala tudi dva tuja mednarodna mojstra - Srb Mladen Mi-lenkovic in, prvič za domžalsko ekipo, Rečan Darko Doric, oba sta svoje delo na prvi deski opravila odlično. Naslov državnih prvakov je sicer zanesljivo osvojila ekipa Tajfun - ŠK Ljubljana, ki je nastopala z osmimi velemojstri, daleč največ med vsemi ekipami. Oddali so zgolj en neodločen izid proti drugo uvrščeni ekipi ŽŠK Maribor Poligram, ki se je tokrat v manjši meri zanašala na pomoč tujih velemojstrov. Tretje mesto so osvojili šahisti ŠK Ptuj. Končno stanje: Tajfun - ŠK Ljubljana 17 (meč točk), ŽŠK Maribor Poligram 13, Ptuj in Krka Novo mesto s po 12, ŠK Branik Maribor in ŠK Pomgrad -Murska Sobota s po 10, Žalec 6, Triglav Krško in Domžale s po 4, Impol Slovenska Bistrica 2. JURE PLASKAN 38 | slamnik številka 11 | november 2021 | letnik lxi objave slamnik@kd-domzale.si Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki. tu ga človek išče. (K. H. Macha) ZAHVALA Dolgo nas je zapuščal, zdaj je dokončno odšel Andrej Zalokar upokojeni učitelj praktičnega pouka na Poklicni šoli Domžale V trenutkih slovesa in boleče izgube našega dragega ata bi se radi še posebej zahvalili zaposlenim v Domu upokojencev Domžale, za oskrbo, trud in potrpežljivost; njegovi dolgoletni zdravnici dr. Mojci Zajc Kraševec za pripravljenost pomagati in svetovati; dr. Juretu Bonu, ker nas je učil živeti z de-menco; Oddelku G2 Psihiatrične klinike z zdravnico dr. Majo Meža Prašnički za ljubečo skrb ob njegovih zadnjih dnevih. Hvala tudi gospe Mariki Haler in pevcem MPZ Janez Cerar za skupne pesmi, ki so si jih delili, še posebej za pesmi spomina, in Dragu Tavčarju za besede slovesa. Zahvala g. župniku Klemenu Svetelju za opravljen poslovilni obred in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo. Hvaležni smo tudi vsem za izraze sočutja in sožalja, vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, in vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu! Za njim žalujemo žena Vida, hčerki Cveta in Andreja z družino, vnuka Matej in Manca z družinama Bil si oče, kot so drugi očetje. Dober, sposoben in priznan pri. ljudeh. Bil si oče, kot so drugi, očetje. Priden, delaven in za nas skrbeč. Pa veš, da si bil drugačen, kot so drugi, očetje? Bil si vendar - NAŠ OČE! (Janez Medvešek) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric Jakob Lovša iz Dragomlja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Zahvala dr. Mojci Zajc - Kraševec in kolektivu ZD Domžale za nesebično skrb in pomoč v času bolezni. Hvala gospodu župniku Marku Jeromlju za lepo opravljen obred slovesa, ključarju Janezu Jermanu za pripravo naše cerkve, gasilcem PGD Pšata - Dragomelj in vsem neimenovanim, ki boste našega dragega imeli v lepem spominu. Vsi njegovi ■ W Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Rajko Rihtar z Rodice Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja, vse besede tolažbe, stiske rok, darovane svete maše, cvetje, sveče in druge darove. Iskrena hvala g. župniku Matjažu Križnarju za lepo opravljen poslovilni obred, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Domžale in PGD Jarše - Rodica. Za vedno boš ostal v naših mislih, besedah in srcu. Žalujoči: vsi njegovi Tu ljubljen bil si iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer si doma. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 74. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric Janez Mihelič Od njega smo se poslovili 21. 10. 2021. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih dneh slovesa z nami. Hvala za izrečena in pisna so-žalja, vsem praporščakom čebelarskih društev in Čebelarski zvezi Slovenije, darovano cvetje, svete maše in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala predsedniku Čebelarskega društva Domžale g. Andreju Jus za lep in sočuten poslovilni govor, Čebelarski družini Vir za spremljanje pokojnega na zadnji poti, duhovnikoma dr. Andreju Pozni-ču in Franciju Seničarju za lep cerkveni obred, ter vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem kvarteta Krt in trobentaču. Verjamemo, da bodo spomini nanj in njegova dela ostali večni. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Janez Zore iz Domžal Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala g. župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen obred, gospe Marjeti za ganljive besede slovesa, Moškemu pevskemu zboru Lipa za petje ter Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Domžale, oktober 2021 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 67. letu starosti sklenil naš dragi življenjski sopotnik, oče, dedek, brat in stric Stane Žibert z Račnega Vrha Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso ponujeno pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter druge darove. Iskreno se zahvaljujemo Cirilu Spruku, Brigiti Vrhovnik Dorič in Boštjanu Doriču za čustveno odigrane in odpete melodije na pogrebu. Iskrena hvala tudi ZŠAM Domžale, Čebelarskemu društvu Lukovica, Krajevni skupnosti Krtina, župniku Juretu Ferležu in Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Iščem te v travah, iščem te v morjih najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Za vedno je odložila čopič naša draga mama, babi, sestra in teta Ida Rebula rojena Benko, iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla v Bogu trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN JjfF 15. novembra je minilo že deset let, odkar se je od nas za vedno poslovila Marija Resnik rojena Lavrič po domače Bavantova mama iz Depale vasi Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in jo skupaj z nami nosite v svojih srcih. Vsi njeni m f- % -_' Od nas se je poslovil Janez Zore naš dolgoletni upokojeni sodelavec V podjetju Menina je bil zaposlen od same ustanovitve, od leta 1952. S tem je prispeval k ustvarjanju podobe podjetja, kot ga poznamo danes. Hvaležni smo mu za vsa leta predanosti in trdega dela. Vsem svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. Menina, d. o. o. Ni te več v hiši, ne na vrtu, nič več se tvoj glas ne sliši. Če lučko na grobu ugasnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 8. novembra je minilo žalostno leto, odkar se je poslovil naš dragi ati, ata in brat Gregor Pevc iz Štude Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga skupaj z nami nosite v svojem srcu. Njegovi: Sandi, Mitja in Magda z družinami V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN O, 30. oktobra minevata dve leti, odkar nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi Albin Dečman iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in ga skupaj z nami nosite v svojih srcih. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 86. letu je svojo življenjsko pot sklenil Franci Pesan z Rodice pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem ki ste ga pospremili na zadnjo pot in tistim, ki ste se samo poslovili od njega. Hvala Pogrebni službi Vrbančič za pogrebne storitve in zvok trobente. Zahvala tudi župniku župnije Jarše -Rodica za opravljen obred. Vsi njegovi 29.10.2021 LETNIK LXI | NOVEMBER 2021 | ŠTEVILKA 11 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 OBJAVE | PISMA BRALCEV V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 12. novembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš predragi mož, oče in dedek Andrej Strnišnik Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga skupaj z nami nosite v svojem srcu. Vsi njegovi Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 22. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi dr. Velimir Vulikic Močno te pogrešamo in ne mine dan, da ne bi mislili nate. Hvaležni smo, da smo bili del tvojega življenja. Vsi tvoji Vedno boš ostal v naših srcih. zahvala Stanislav Pančur z Rodice Hvala vsem, ki ste našega atija spoštovali, ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjene sveče in tople besede, hvala g. župniku Juretu za lepo opravljen obred, hvala praporščakom PGD Jarše - Rodica. Posebna zahvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale za lepo in srčno oskrbo. Vsi njegovi Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. V SPOMIN Pavli Rode (roj. Rahne, Zagorjanovi) z Račnega Vrha Minilo je 20 leto žalosti, odkar vas več med nami ni. Hvala vsem, ki zanjo molite, se ustavite ob grobu in ji prižgete svečko. Rožičevi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. zahvala V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Stanko Hribar iz Goričice pri Ihanu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem za izrečena sožalja. Vsi njegovi V SPOMIN Vera Adižes (11. 1. 1926-2. 11. 2021) Pred kratkim smo se številni prijatelji, sosedje in sorodniki na domžalskem pokopališču poslovili od Vere Adižes, ki je zadnja leta preživela v MGC Bistrica v Domžalah. Vera je bila rojena Domžalčanka v družini Marije in Karla Mesca kot edina hči. Po očetovi strani je imela še dva polbrata in eno polsestro iz prejšnjega zakona. Pred vojno je v Domžalah končala pet razredov osnovne šole in potem še štiri razrede realne gimnazije v Ljubljani. Opravila je še malo maturo kljub nemški okupaciji takratne Kraljevine Jugoslavije 6. aprila 1941. V Domžalah je morala kljub temu potem v letih 1941/42 še enkrat končati 4. razred nemške ljudske šole. Od junija 1942 do aprila 1943 je bila doma pri starših, nato pa jo je nemški delovni urad poslal na prisilno delo v tovarno Zorn (pozneje Toko) v Domžalah, kjer je delala kot dvoriščna delavka do aprila 1944. Takrat pa jo je nemški okupator poslal na prisilno delo h kmetom v Nemčijo, od koder se je vrnila že pred koncem vojne oktobra 1944. Zaposlila se je v veletrgovini Fillaber v Kamniku, kjer je ostala do osvoboditve. Po vojni se je zaposlila najprej v državnem nabavnem zavodu NAVOD v Kamniku, potem pa v trgovskem podjetju Napredek v računovodstvu, od koder je 25. 9. 1979 odšla v pokoj. Od jeseni 1943 je bila aktivno vključena v nevarno ilegalno delo na terenu v aktivu Zveze slovenske mladine Domžale. Opravljala je tako kot številni drugi mladi kurirsko in obveščevalno delo. Takrat so pretežno mlada dekleta na domžalsko-kamniškem območju zbirala pomoč v oblačilih, hrani in obutvi ter drugem materialu za partizane in partizanske bolnišnice. Ponoči so vodile po skrivnih poteh v času policijske ure partizanske kurirje na stalno organiziranih poteh med Gorenjsko, Zasavjem in Notranjsko. Raznašale so ilegalni partizanski tisk po domovih, zbirale informacije o gibanju in namerah okupatorskih enot in domačih kolaborantov. Samo na območju od Za-boršta do Preserij je bilo tako povezanih 135 mladih, pretežno deklet, saj so bili fantje in mladi moški mobilizirani v nemško vojsko, na prisilnem delu ali pa v partizanih. Po vojni je bila Vera poleg dela v organizaciji OF in mladinski organizaciji tudi zelo aktivna športnica. Bila je članica jugoslovanske reprezentance v tekih na dolge proge na Balkanskih igrah v Beogradu in osvojila kolajno. Z možem Albertom Adižesom se je že ob ustanovitvi vključila v delo Krajevne organizacije Zveze borcev in v njej ostala aktivna do zadnjega. Ko smo jo zadnja leta obiskovali v domu za starejše, se je vedno zanimala za naše delo v Združenju borcev za vrednote NOB in tudi sicer zelo pozorno spremljala dogajanja v Domžalah in v državi. Kljub težavam s hudo kronično boleznijo je ostala do konca bistra in ponosna na vse, kar je v življenju delala. Bila in ostala je zgled skromne, toda zelo ponosne žene - Slovenke in zvesta svojim prepričanjem do konca. Ob slovesu smo se zahvalili družini Marjana in Berte Pavli iz Domžal za vso skrb v času njenega bivanja v domu za starejše. V našem spominu bo ostala kot vzor poštene in zavedne Slovenke. Franci Gerbec Pomlad bo na naš vrt prišla, in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla, in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) zahvala Svojo življenjsko pot je v 96. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast, svak in stric Jože Cerar z Rodice Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu na domžalskem pokopališču. Zahvaljujemo se sorodnikom in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče, gospodu župniku Matjažu Križnarju za lep poslovilni obred, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič. Posebna zahvala pa osebju Doma počitka Mengeš, enoti Trzin za dolgoletno oskrbo. Vsi njegovi OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2022 Vso zainteresirano športno javnost obveščamo, da Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/ javni razpisi, naročila, objave / aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2022. Rok za prijavo je možen do 11. januarja 2022. Številka: 671-65/2021 Datum: 26. 11. 2021 Občina Domžale župan Toni Dragar PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Javnemu pismu sledi javni odgovor: Fontane nismo pozabili Spoštovani Drago Vit Rozman, na vprašanje v povezavi s kiparsko postavitvijo Fontana, ki je bila vse od leta 1997 umeščena v Slamnikarski park, smo prvo novinarsko vprašanje prejeli v juliju, vaše pismo je nato sledilo v avgustu in zdaj ste isto vprašanje s pobudo po sodelovanju naslovili še na bralce Slamnika. Naj pojasnilo zapišemo še bralcem glasila Slamnika, ki ste jih sami naslovili. Leta 1997 je občina Domžale na natečaju za umestitev kiparske stvaritve v Slamnikarski park izbrala Fontano akademskega kiparja Draga Vita Rozmana, ki je bila nato v park tudi postavljena. Na pobudo občank in občanov, da je Fontana dotrajana, neugledna in že od samega začetka ne služi svojemu namenu, je bila Fontana leta 2021 odstranjena. Kot smo zapisali v obeh odgovorih, novinarju in vam, se je Fontano odstranilo, očistilo in shranilo za toliko časa, da se zanjo najde ustrezen prostor. Novinarju smo 20. julija 2021 odgovorili, da »bomo razmislili tudi o enem izmed predlogov, da fontano umestimo v enega od parkovnih prizorov v Arboretumu Volčji Potok, ki je pred leti pripravil projekt prenove fontane«. Kot smo zapisali v odgovoru na vaše pismo z dne 13. avgusta 2021, se na Občini Domžale »zavedamo vrednosti vašega umetniškega dela in si bomo prizadevali, da bo ta kos umetnosti izpostavljen tako, da bo v ustreznem okolju ponovno 'opravljal' svojo funkcijo«. Verjamem tudi, da razumete, da so se interesi v prostoru od leta 1997 do 2021 spremenili. V preteklih letih smo z urejanjem Kolodvorske ceste in v letu 2021 z urejanjem ploščadi ob veleblagovnici presegli stihijsko umeščanje elementov v prostor. Tudi Slamnikarski park je v zadnjih letih dobil novo vsebino, postal je prostor za organizacijo dogodkov oziroma druženje. V naslednjih letih bomo z vključevanjem veznih elementov v prostor povezali celotno območje centra Domžal, od železniške postaje do Kolodvorske ceste, ploščadi pred veleblagovnico, makadamskega parkirišča ob tržnici, zdravstvenega doma vse do stavbe Univer-zale in Janežičeve vile. Prostor bomo urejali skupaj s posvetovalnim telesom občine za prostorske zadeve in drugimi strokovnjaki, k razpravi pa bomo povabili tudi občanke in občane ter seveda članice in člane Občinskega sveta Občine Domžale, ki bodo dogovorjene rešitve na koncu tudi potrdili. Verjamemo, da bomo v tem času našli tudi primeren prostor za umestitev Fontane, ki bo s kroženjem vode služila svojemu namenu. Ponosni bomo nanjo, saj so umetniške stvaritve pomembne pri uresničevanju interesov in povezovanju energij v prostoru. Občina Domžale Župan Toni Dragar, l. r. SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. 40 I slamnik IV NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA il I NOVEMBER 202l I LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si KOLUMNA • POD MESTNIM SLAMNIKOM AJDA VODLAN DECEMBER V DOMŽALAH Kaj nas čaka za letošnje praznike? »Ali december bo?« večkrat slišim vprašanje. Seveda december bo, saj je vsako leto. »Toda, ali bodo dogodki?« V trenutku, ko to pišem, kaže, da dogodkov ne bo. Ker so v danem trenutku druženja prepovedana. Mar se bo to spremenilo, ko boste brali mojo ko-lumno konec novembra, začetek decembra? Morda. Ali pa se bo spremenilo še pozneje. Ne vemo. Naša življenja so postala veliko bolj iz danes na jutri in vse se hitro spreminja. Toda, mar so december res dogodki? Zgolj dogodki? Ali so glavni del dogodki? Obiska Miklavža v Športni dvorani Domžale (in daril) se veselijo otroci in posledično njihovi starši. Toda, kaj pa je z ostalimi dogodki? Prižig luči, odprtje drsališča, dogodki v Carob-nem mestu, koncerti, bazarji ... Mar so res tako pomembni? Jih (odrasli) Domžalčani res tako pogrešamo? Ali smo v času omejitev bolj nostalgični? Kaj ustvarja prazničnost v decembru? Je to dobra hrana (in pijača), so to darila (in mrzlično nakupovanje) ali pa so to druženja? Kajti dogodki so navsezadnje druženje. In bolj kot same dogodke, pogrešamo druženje. Kuhanček v družbi prijatljev ter ob poslušanju dobre glasbe. Sprehod po okrašenem mestu. Pa ogled prižiga lučk in nato zabava, ples. Ter predv- sem to, ko na tržnem prostoru srečaš znance, ki jih nisi videl že dolgo. In zakaj letos vlada večja turobnost? Navsezadnje so bili lani veliko hujši ukrepi. Prvič, ker je situacija resnejša, saj zdaj res že vsi poznamo nekoga, ki je zbolel in ker vidimo stanje v bolnišnicah. Drugič pa predvsem zato, ker že dlje traja in smo naveličani. Utrujeni. Naša utrujenost seveda ni nič v primerjavi z utrujenostjo tistih zdravstvenih delavcev, ki delajo na intenzivnih covidnih oddelkih. Pa vendar ne bi smeli zanemariti, da je narod v celoti bolj pesimistično naravnan. K temu dodajmo še to kreganje, ki mu ni videti konca, o tem, kako rešiti situacijo (cepiti - ne cepiti in podobne druge dileme). V vsej tej situaciji se je težko veseliti najbolj prazničnega meseca, ki prihaja. In zame je to vedno bil čudovit mesec, božič pa moj najljubši praznik. Opazujem dogajanje in predvsem debato med nami. Čedalje bolj se postavljamo na različne bregove ter se sploh več ne poslušamo med seboj. Zapletamo se v podrobnostih, pozabljamo na širšo sliko, predvsem pa 'kmečko logiko'. Demokracija je res vladanje večine, toda to vladanje ne more biti avtoritativno. Treba se je poslušati med seboj, kdaj tudi pomisliti, da se morda mi motimo v našem načinu razmišljanja, in je zato prav, da utihnemo in poslušamo. Zakaj druga stran trdi drugače kot mi? Iz kje izhajajo? Čemu se tako počutijo? Božič so praznovali še pred časom krščanstva. Ne kot rojstvo Jezusa Kristusa, temveč kot praznovanje luči. To je navsezadnje tudi čas zimskega sol-sticija in torej konec obdobja, ko so noči daljše od dnevov. Mar se ne bi torej vprašali, kakšno luč lahko prinesemo v naš december? V naš dom, našo lokalno skupnost? Vse prevečkrat slišimo - pa saj se nič ne da. Jaz menim, da v resnici v to ne verjamemo. Po naravi smo optimistični in želimo boljši svet, boljše odnose. Zato so tudi tako dobro sprejeti projekti, kot so Božiček za en dan. Radi pomagamo. Radi ustvarjamo. Zato v decembru pozabimo na miselnost, da nič ne moremo. Če tudi morda ne bo dogodkov. Poanta decembra je vzdušje in to vzdušje lahko ustvarimo sami. Ne le z okraševanjem naših domov, temveč z lokalnim povezovanjem. Vsaka stvar je za nekaj dobra in tako je tudi korona čudovita priložnost, da globalizmu odgovorimo z lokalnim delovanjem. Da ne potrebujemo več potovati na drug konec sveta, temveč najdemo nekaj, kar nas razveseli, predvsem pa obogati v domačem okolju. Lokalno povezovanje 44 Vsaka stvar je za nekaj dobra in tako je tudi korona čudovita priložnost, da globalizmu odgovorimo z lokalnim delovanjem. Da ne potrebujemo več potovati na drug konec sveta, temveč najdemo nekaj, kar nas razveseli, predvsem pa obogati v domačem okolju. pa ni le druženje v velikih skupinah, temveč je dovolj lepa beseda sosedu. Navsezadnje je dovolj že to, da bi se ustavili in pogledali, kje živimo. Kaj vse imamo. Za trenutek bi prekinili s kritiko našega mesta in uživali v čudoviti smreki sredi mesta. Tista na križišču je zagotovo unikatna, priznam pa, da je meni ljubša naravna na trž- nem prostoru. Ali pa morda okrašena v Slamnikarskem parku. Toliko je lepih stvari! Predvsem pa verjamem, da bomo prazničnost ustvarili tako, da se bomo nehali prepirati, temveč poslušati, sprejemati in razumeti. Mar ni to čudovita priložnost, da ponovno odkrijemo, kaj je zares pomembno? In to ni ves svet, temveč je dom. Domači kraj. Kajti naša hiša, naše stanovanje ni izolirano prenočišče, temveč je del skupnosti. Naj nam december prinese povezovanje v krogu družine. Naj ne bo veselje le v darilih, temveč predvsem v cenjenju sočloveka, ki ga morda gledamo vsak dan, a ne cenimo dovolj? Postajamo pesimisti, ker se ne moremo normalno družiti izven okvirjev lastnega 'ognjišča', hkrati pa se sploh ne želimo več pogovarjati s tistimi, ki mislijo drugače kot mi? In kot vedno pravim: virus bomo premagali ter nekoč bo to za nami. Toda vprašanje je, kakšna družba bomo takrat? Vprašanje danes pa je, kakšen december bomo ustvarili? Kajti ni december prazničen sam po sebi. Prazničnega ga ustvarimo. Prinesimo luč v naše domove, v naše Domžale. Naj bo čarobno! □ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 10 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št.10-2021: Tatjana Zupan iz Domžal (Knjiga Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) nagradna križanka 11 Matevž Vrhovnik iz Mengša (2 vstopnici za gledališko predstavo v KD F. Bernika Domžale za sezono 2021/2022) Roman Učakar iz Domžal (2 vstopnici za gledališko predstavo v KD F. Bernika Domžale za sezono 2021/2022) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 i230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: SPENCER nagradna križanka 11 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga - Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva, Kulturni dom Franca Bernika Domžale 2. in 3. dve vstopnici za ogled predstave/koncerta v Kulturnem domu Franca Bernika do konca leta 2021. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 13. 12. 2021, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. AVTOR: PREBI-GREGA VALEČ RIHTAR SLOVAŠKE NAŠ BIATLONEC (JAKOV) OTOK V JADRANSKEM MORJU, JUŽNO 00 RABA MUSLIMANSKO MOŠKO IME SAMOVŽIG INDUSKE VDOVE SNEG ZA SANKANJE ŽENSKA, KILOBIRA HRVAŠKI NAFTAR VZDEVEK HINKA BRATOŽA KDOR OPRAVLJA TEŽKO DELO VAS PRI SV. JURIIU OB ŠČAVNICI TIRANSKO LETALIŠČE ANTON GLAVO- , FOERSTER "OZEC 1 + 1 = ? ŽENIM _ PAROM _ ŠKRG SPOSOBNOST HOTENJA USTNJAK (NAREČNO KOROŠKO) KOS CELOTE PREBIVALEC ATIKE VRSTA AMINOKISLINE IGRALNA KARTA, DŽOKER LUKA V IZRAELU, AKA.AKKO URADNA LISTINA SLOVAŠKA REKA NAŠ GEOGRAF (LUDVIK) ATA, OČE (LJUBKOVALNO) GRAFIČNI DELAVEC VENO TÄUFER TEHNOLOGI» KRAJEVNIH OMREŽll OSNOVNA HODUUA ŠOLA (NAREČNO) ČEVLJI ZA HOJO PO HRIBIH OMLATENA ŽITNA STEBLA MEŠČANSKI OČE EDINI PRITOK NILA PO SOTOČJU MODREGA IN BELEGA NILA HONG-KONŠKA IGRALKA POON LUKA V ALŽIRIII MESTO V ROMUNIJI PRETEPAČ, RVAč MASTNA SRAGA PSU PODOBNA ZVER ATA, OČE RUDOLF BADJURA BRINOVO ŽGANJE, DŽIN JORGE IC AZA DOLGA VRSTA LJUDI MUSLIMANSKO MOŠKO IME OSTARELI JAPONSKI BOJEVNIK ENO IZMED LETALIŠČ V TOKIU POMOČ: ADEL in ALIJA-muslimanski moški imeni, AKON-luka v Izraelu, ČAKOVA-vas pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ETERNET-tehnologija krajevnih omrežij, KELENA-hongkonška igralka Poon, ORAVA-slovaška reka, SIRET-mesto v Romuniji