5L0VENSBI PRIMOREC
REDNIŠTVO IN UPRAVA V GORICI v ulici degli rzoni 38. — Cena oglasom po dogovoru.		KATOLIŠKI TEDNIK	Izlete vsak četrtek Poštnina plačana v gotovini
eto I.	Štev. 17	GORICA, DNE 27. DECEMBRA 1945.	Cena L. 4 —
Svoboda tiska Jz življenja Čerbve
Soški tednik z dne 15. 12. se ii svobodo tiska krepko po-.guje in apelira na Zavezni-e, naj zopet dovolijo izdajale Primorskega dnevnika. — 'Ti naša zadeva, da bi se v ta por spuščali, vemo le to, da i naš urednik gotovo držal esedo. ako bi Zaveznikom bljubil, da bo preklical kako riobčeno trditev, ki se je ;kazala kot neresnična. Člo-vk se pokaže značajnega loža najbolj takrat, ko sam obe premaga in resnici čast a.
Nekaj drugega nam je bilo a srcu, ko smo brali tisti u-•odnik. Vprašali bi, ali je pra-ica .do svobode tiska in nje-a širjenja samo privilegij za jih časnike, ali velja tudi za aš katoliški tednik. Ta ni-la svobode. Proti njemu sc ridiguje bojkot na mitingih, ošiljke časnika skrivnostno ;giniajo. na poštah, skriv-ostne roke nabijajo na žup-išča opomine, naj duhovni-i katoliškega lista ne širijo, lerivnostni glasovi terorizi-ijo naročnike in bralce, da odo zaprti zaradi lista — in se to v imenu svobode.
Ali se ne zdi vse skupaj elika komedija? Če je svo-oda, naj bo za vse sloven-kc časnike. Ako je za naš st ni, ni treba pisati in go-oriti o svobodi, saj se vsak an bolj opaža tudi v naših rajih ena sama prevzetna iktatura, ki zahteva svobo-1
0 od Zaveznikov le zase, se drugo na zatira.
Modrovanje
»Mojemu pradedu so govo-li, da sc mora boriti za bo-očnost svojih otrok; moje-lu dedu so govorili, da se lora boriti za bodočnost rojih otrok; mojemu očetu
1 govorili, da se mora boriti t. bodočnost svojih otrok; ioni so govorili, da se mo-i m boriti za bodočnost svo-h otrok; mojemu sinu govo-jo, da se mora boriti za fro->čnOst svojih otrok ... No, daj'pa bodo orišli ti srečni ‘troei na svet!?««
Sffe verjemi svetu, posečnn ne ‘ezvernemu. Jan tne fresede med
'ollml ne verjemi!
Vatikan
Mons. HurleY, novi nuncij v Beogradu, je bil sprejet v posebni avdienci pri papežu. Mons. Hurley jma že velike izkušnje v diplomatski službi sv. stolice. Bil je namreč več let tajnik apostolskega delegata na Japonskem. L. 1933. le zapustil Japonsko in prišel v Rim, kjer je dobil službo v državnem tajništvu. Tu je imel priliko, da je živel prav v središču vatikanske diplomacije in se osebno spoznal s sedanjim sv. očetom, ki je tedaj bil državni tajnik. Ob začetku vojne ga je sv. oče poslal za škofa v škofijo sv. Avguština na Floridi v Ameriki. Po potu so ladjo podmornice torpedira-
fr
Ivan Šarič, tajnik nadškofa Stepinca, profesor Crnkovič in katehet Simecki. Predsednik Hrvatske dr. Bakarič je izjavil, da so bili aretirani zato, ker so še vedno podpirali ustaše in »Križarje« po gozdovih. Ti Križarji so gue-rilci (kakor prej partizani! ki se borijo proti sedanji komunistični oblasti v Jugoslaviji. —- Ti gospodje in mnogi drugi z njimi naj ne pozabijo, da te dni sodijo v Niirnbergu naciste, ki so prav tako trdili, da zapirajo duhovnike zaradi politike.
Zona B. Dobili smo v roke prepis dekreta jugoslovanske upravne oblasti v zoni B Julijske krajine, ki ukinja pouk
   A
P-
overjenikom, naročnikom in bralcem voščimo v novem lehi obilo sreče in božjega blagoslova.
Liredništvo in uprava
le in mons. Uurley si je komaj golo življenje rešil. V najkrajšem času bo odpotoval v Beograd. Sv. stolica upa in z njo unamo tudi mi, da se mu bo pri jugoslovanskih o-blasteh posrečilo normalizirati katoliško življenje.
Iz Vatikana poročajo, da bo na sveti večer opolnoči sv. oče maševal v kapeli »Plemiških straž« (Guardie Nobili) v prisotnosti majhnega števila povabljenih. S tem bo papež obnovil staro navado iz mirnih časov, ko je na sveti večer zmeraj maševal v kapeli Plemiških straž.
Zvedelo se je tudi, da je general Mac Arthur ukazal japonski vladi, da mora prekiniti diplomatske odnošaic z Vatikanom. Zdi se, da je to bil eden izmed pogojev ob predaji Japonske, Prekinitev diplomatskih odnošajev je za katoliško Cerkev na Japonskem hud udarec,* čeprav pričakovan, ker je tako uničen plod mnogoletnih trudov in naporov.
Jugoslavija
Zagreb. Pretekli teden so v Zagrebu zaprli večje število duhovnikov. Med njimi so:
  .......................
verouka v šoli. Verouk, pravi dekret, da ni več predmet šolskega pouka. Če pa starši hočejo, se njihovi otroci lahko uče verouka, toda po dokončanem šolskem pouku in neobvezno. Katehet za to ne dobi nobenega plačila. Ko so v neki vasi prebrali ljudem ta odlok, je neki mož pristavil: »Aha. to je svoboda za katero smo se borili!« —: Mi pa pristavljamo: Pod Musoli-nijem smo učili verouk v zakristiji, da smo tako ohranili svoj iezik; pod Titom ga bomo učili v zakristiji ali pa na gmajni, da ohranimo svojo vero.
Iz Slovenije
Ljubljana. Svoj čas smo poročali, da je začel izhajati v Ljubljani verski list »Oznanilo«, ki ga je izdajala škofija. Sedaj smo izvedeli, da je prenehal izhajati, češ da ni papirja. Kdor noče dati, pravi, da nima«, so rekli naši stari. Potem pa še trdijo, da je v Titovi Jugoslaviji svoboda tiska, besede, vere in ne vem česa še.
„Zanja ni bilo prostora v prenočišču“
Okrog božičnega praznika je ljudska domišljija stkala marsikatero podrobnost, ki je sicer zanimiva, ki je postala morda že nekaka skupna dediščina krščanskega ljudstva, nima pa, žal, vedno prave podlage v svetem pismu in ne odgovarja resničnosti.
Ena takih najbolj ganljivih podrobnosti, ki jo zlasti otroci uživajo, je prizor, ko sta Marija in Jožef iskala v Betlehemu prenočišča. Hodila sta od hiše do hiše, tako si predstavljamo, iskala, prosila, moledovala, a vse zaman, ni jih bilo gostoljubnih vrat, ki bi se ,jim odprla, ni ga bilo usmiljenega srca, ki bi jih ljubeče sprejelo pod streho-
Tako prikazovanje tega prizora nima prav nobene podlage v sv. evangeliju. Vse, kar nam sv. pismo o tem pove, je kratka opazka sv. Luka: »Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanja ni bilo prostora v prenočišču«-(Lk 2. 7).
Prenočišče, o katerem je tukaj govor, je bil četveroko-ten prostor, nekoliko izven mesteca, obdan z visokim zidom, ki je nudil prenočišče karavanam, ki so hodile skozi Betlehem. To prenočišče je bilo zelo staro in ga omenja že prerok Jeremija. Na notranjem dvorišču so pod milim nebom taborile živali, ob zidovih so bila pa skupna ležišča za ljudi. Poleg tega skupnega prenočišča pa je prostor premogel tudi majhne sobice, ki so se po nizkih cenah oddajale posameznikom, družinam ali manjšim skupinam. Po eni eni takih sobic sta povprašala Marija in Jožef. Nista namreč potrebovala katerega koli prostora — takega najbrž ni primanjkovalo v skupnem prenočišču — iskala sta prostora, kjer bi lahko bila sama, nemotena, brez radovednih o-pazovalcev. Marija je brez dvoma vedela, da se bliža njen veliki trenutek, zato je iskala samote. Ona opazka sv. Luka pomeni torej samo tole: v javnem prenočišču ni bilo zanju primernega prostora.
Kaj pa po zasebnih stanovanjih? Ali res ni bilo sobice,
OKNO V SVET
loga volne na svetu tako ve-
kamor bi se lahko zatekla? Sv. pismo nam ničesar ne o-menja, da bi iskala prostora po privatnih hišah. Dtisi sta gotovo imela sorodnike ali vsaj znance v Betlehemu, vendar bi ne bilo nič čudnega, da se nista niti obrnila do zasebnih hiš. Betlehem ie bil v tistem času majhno naselje Hiše s° morale biti navadne, prepos. ; palestinske hiše, se-stavljne iz enega prostora, ki je služil za kuhinjo, za sprejemnico, za spalnico celi družini in povrh tega še za hlev domači živali. Prenočišče v takih prostorih bi Marija in Jožef brez dvoma lahko našla, kjerkoli bi hotela. Toda takega prenočišča si nista želela: za njun položaj bi ne bilo prav nič primerno. Zato nt nič čudnega, ako ^nista niti vprašala po hišah. Že vnaprej sta namreč vedela — toliko bolj, ker je moral biti v mestu precejšen naval ljudi radi popisovanja — da bo nemogoče najti primernega prostora. Da bi jih bili Betlehemčani celo surovo odgnali od hiš. je popolnoma izključeno, ako Domislimo, da je na vzhodu gostoljubnost nekaj nad vse svetega. Ni jih vrat na vzhodu, ki bi se zanrla pred tujcem, kaj šelle Dred rojakom ali celo znancem Ker ni bilo torej zanja primernega prostora v mestecu, sta se zatekla v betlehemsko okolico in našla zavetišče v votlini, ki je služila pastirjem za hlev. Ni bilo nobene udobnosti, nasprotno, sama revščina in zapuščenost- Toda ona je samota in tišina. In Sin božji je iskal ravno samote in tišine, da pride na svet. Betlehemska votlina je bila torej najbolj primeren prostor, da se je v njej odigrala prečudovita skrivnost božične noči.
Klanje prašičev za domačo rabo
Mestni užitninski urad v Gorici obvešča vse, ki redijo prašiče za domačo rabo, da so še vedno v veljavi vse zakonske odredbe za klanje prašičev.
Vsi tisti, ki redijo prašiče, so dolžni plačati užitninski davek, predno prašiče zakoljejo, ker sicer zapadejo po postavi določenim kaznim in zaplenitvi mesa.
Obvešča se tudi, da s potrdilom o plačanju užitninskega davka bodo prizadeti lahko j prejeli nabavnico za sol, in si- ' cer v količini 6% žive teže prašičev.
Čitajte in širite naš list SLOVENSKI PRIMOREC“
Amerika
Iz Severne Amerike sporočajo, da je začel tam hud mraz. Po nekaterih krajih i-majo tudi 25 pod ničlo.
Predsednik Truman je nedvoumno namignil Kitajcem naj prekinejo boje in naj,, se vsedejo k pogajanjem za e-notno skupno vlado .Obe stranki sta Izrazili, da sta s tem pozivom zadovoljni.
Sovjetska zveza
Rusija. Konferenca treh zunanjih ministrov se nadaljuje vsak dan, a o pogovorih ministrov držijo najstrožjo tajnost.
Maršal Stalin se je vrnil spočit in zdrav s svojega dopusta v Moskvo.
Televizija — gledanje v daljavo — v Rusiji zelo n.apre-, duje. Te dni so že oddajali po ! radiju slike iz gledališča v Moskvi in prihodnje leto bo-i bo začeli izdelovati televizijske sprejemne aparate za u-, porabo prebivalstva. Svet napreduje. Črez par let boš sedel za peč,jo doma in boš v svojem radijskem aparatu ne-le slišal, kako v Ameriki v gledališu igrajo, ampak boš iudi pred seboj videl gledališki oder in igralce.
Vedno nove petrolejske vrelce iščejo v Rusiji na ta način da vrtajo globoko v zemljo celo do globine 300 metrov. I Posrečilo se jim je zaslediti ' vfič takih vrelcev. Včasih smo rekli, da je denar sveta vladar, danes imata več vrednosti premog in petrolej.
Novo netletko so proglasili v Rusiji. Hočejo zgraditi v tem času 5, milijonov novih hiš, v Uralu novo velikansko električno centralo, potem tovarne, ki bodo proizvajale tisoč avtomobilov na dan, nove železnice v Sibirijo. Boj proti jetiki„ malariji in raku bodo povečali. Vse lepo, ko-,ristno in dobro, da bi se le še k Bogu obrnili in postali spet kristjani, pa bo tudi zunanji svet gledal na matjuško Rusijo z prijaznejšim očesom.
Srednja Evropa
Italija. Angleški listi pišejo, da je v Italiji poldrugi milijon brezposelnih, a da ie v Severni Italiji še dosti nepoškodovanih tovarn ki bi delavstvo mogle zaposliti, ako, bi imela dežela dovolj premoga.
Minister Nenni j^ v Benetkah izrazil upanje, da bo- , sta Italija in Jugoslavija s prijateljskim dogovorom u-redili bodoče vprašanje mej v naših krajih.
I zRima poročajo, da je za-
lika, da je potrošnja niti porabiti ne bo mogla. Gre le za to, da se zopet Dostavijo predilnice in bomo imeli obleke kar na preostanek.
Italijanski civilni upr,i”: bodo Zavezniki izročili vse italijanske province, razen videmske, ki jo bodo iz vojaških vzrokov še oni upravljali, in naše Julijske Krajine, ki či-ka odločitve mednarodne konference, ako se gbe sosedi prej ne sporazumeta.
Nemčija. V Hamelnu so pobesili 14. 12. vseh 11 obsojencev nadzornikov iz taborišča Belsen. Začeli so ob 9. zjutraj in končali ob 4.30 ponol-dnc. Božji mlini meljeio počasi, a gotovo.
Balkan
Jugoslavija. Maršal lito navaja v svojem članku, ki ga prinaša jugosl. časopisje, vzroke, ki ovirajo sporazum med Italijo in Jugoslavijo., Pravi, da Italija ne kaže nobene dobre volje, ker noče priznati: 1. da je bila ona sama, ki je prva napadla Jugoslavijo in ji prizadela toliko gorja: 2. da je ona premagana, pa noče nič slišati o upravičeni jugoslovanski zahtevi po popravi mej; 3.. da se izmika določitvi voine odškodnine in se sklicuje le na mrtvega Mussolinija kot glavnega krivca; 4. največjo krivdo pa vali na Nemce, dasi je bilo 2/3 okupatorske vojske v Jugoslaviji italijanske in le 1/3 nemške. Ako Italija hoče resen sporazum, ki ga tudi Jugoslavija želi, tedai naj se otrese vseh teh izgovorov, naj pripozna svojo krivdo in svoj poraz in naj da Jugoslaviji kar ji kot zmagovalki gre. Glede odpeljanih internirancev iz Julijske Krajine je maršal gladko zanikal, da bi se kdo njih nahajal v Jugoslaviji. Pri nas jih pa tudi ni, ker so se le redki vrnili. Bo torej skrivnostna zadeva, o kateri sam maršal ni poučen.
Združene države in Angli-i ja so priznale novo Jugoslo-' vansko republiko. Toda ostro | obsojajo njeno notranjo poli-I tiko, kjer pravijo, da ni osc-I bne svobode.
Beograd — mesto — je ponudilo Amerikancem zemlji-i šče Kašutnjak, ki naj hi služi-I lo kot častno pokopališče 0)0 ameriškim zrakoplov-cem, ki so padli za osvoboditev Jugoslavije.
V Beogradu je bil podpisan finančni in trgovski spora-I zum med Rumunijo in Jugoslavijo.
Ker se danes v zvezi z a-grarno reformo veliko raz-pravplja tudi o cerkvenem premoženju, hočemo prikazati z nekaj članki slovenski primorski javnosti zgodovin-sko-pravno upravičenost cerkvene imovine.
1. Kako je nastalo?
Katoliška Cerkev, ki je po volji njenega božjega Ustanovitelja popolna družba, ima vrojeno in od vsake člove-vške oblasti neodvisno pravico, da si zakonito orilastuje in obdrži v posesti razno i-movino. Kristus pač ni hotel, da bi primanjkovala Njegovi Cerkvi ona sredstva, ki so nujno potrebna v dosego njenih namenov. Razširjanje e-vangelija, bogočastje, svetišča in cerkvena oprema, krščanska dobrodelnost in urejeno versko življenje nujno zahtevajo tudi gmotnih sredstev. Od tu potreba cerkvenega premoženju, ki ima zato svoj začetek v Kristusovem času in je tako božjega izvora.
Že Kristus je tako uredil apostolski zbor, da je bilo vse skupno: vse miloščine so se stekale v skupno denarnico, iz katere so se plačevali vsi stroški, ki so nastali ob priliki Jezusovega javnega delovanja (Jan. 17. 6). To skupno de/narnico je nazival sveti Avguštin: »zakladnico Gospodove države«. Apostoli so ohranili skupnost premoženja tudi po Jezusovi smrti (Apd 2, 44). Odrejali so razne zbirke za uboge, sirote ter vdove in sam sv. Pavel se je pogostoma zahvaljeval za slične prispevke- Prvi kristja- ( ni so darovali vkljub preganjanju cerkvenim občinam v last hiše, polja ter premičnine. Da bi pa smele zakonito posedovati tudi posamezne , cerkve, ki pa niso bile priznane za nravna telesa, so si nadele obliko državno priznanih »pogrebnih družb« ali »zbora nezadostno preskrbljenih« in kot take so javno in zakonito posedovale. Da je obstojalo cerkveno premoženje že v času preganjanj, nam pričajo zapisniki o mučencu sv. Lov-
V 1 juhliani se je končal proces proti Mihajlovičevim, pristašem. Sedem so jih obsodili na smrt, trinajst pa n;' prisilno delo.
Orčija. Grško vlado zelo skrbi pf=dec vredm sti g^eea d-marja-Drahmo zamenjujejo tienutno p'’ 142000 drahem zn eno zlato Jter-!:no, dofim je uradna cena 4000 drahem za eno šterlino.
rencu razsodba cesarja Aleksandra Severa v prid kristjanom, sv. Irencj, Origen, sv. Ciprijan itd. Milanski edikt z
1.	313.. s katerim daje cesar Konstantin Veliki Cerkvi svobodo, odrejuje tudi, naj se vrne cerkvam, kot pravnim osebam, vsa imovina, ki jim je bila zaplenjena med preganjanjem.
Komaj ie Cerkev svobodno zadihala, ie poglobila in razširila vsestransko svoje delovanje za zveličanje duš in v kulturni podvig narodov ter ji; zlasti vedno popolneje or ganizirala Jkrščansko dobrodelnost. Ko so verniki to videli, so podprli to cerkveno prizadevanje s tem, da so Cerkvi darovali posestva, zem ljišča, hiše. dohodke- Cesar Konstantin in njegova mati sv. Helena sta sezidala veličastne cerkve in bazilike. Spreobrnjeni pogani so darovali svoje temni je in gaje. Nekateri spreobrnienci so vstopili v duhovniški in redovniški stan in dali svojo i-movino cerkvam in samostanom • • •
Toda cerkveno premoženje ima še drugačne noštene in zakonite izvore. Menihi in redovniki so izsušili močvirja, posekali gozdove ter tako postali lastniki divjih in zapuščenih ozemelj. Drugod so si nakumli premoženj^ s postavnimi kupno-nrodajnimi pogodbami.
Zato smemo upravičeno trditi, da nihče ne poseduje i-movine s tako častnimi in tako zakonitimi pravnimi naslovi kot prav katoliška Cerkev. Cerkveno premoženje ni nikaka tatvina ali krivično prisvojeno blago. Zato na je
URH IN ŽEF
Žef ie imel od nekdaj za golo resnico vse tisro, kar pove kak šolan človek na javnem ljudskem zborovanju al* kar sc bere »črno na belem.« Zato je bil tri leta prepričan, da od Kamčatke do Urala in Triglava ni hujše pošasti od »bele garde«.
Toda to nrenričanje se ie v njem zadnje čase malo omajalo. "Pri stvari so mu vzbu dile hude dvome.
Prvič to, da so proglasili za »belogardistinjo« v Brda priženjeno Vinavko Lubejzn, katero tako imenujejo, ker vedno pravi: »Lubejzn, lubejzn, ldje božji, ne sovraž’te jen buodte anih misli!«
Drugič to, da imenujejo v domači vasi »belogardiste« vse tiste, ki berejo »Slovenskega Primorca«, ki je vendar
vsak nasilen odvzem cerkvene lastnine zločin zoper naravno in božje pravo.
Tridentinski cerkveni zbor ie zato zagrozil z izobčenjem in prekletstvom vsakomur, ki bi motil ali se hotel polastiti cerkvene imovine. »Ako bi se kdo drznil. • . v lastno korist obrniti, si prilastiti ali ovirati upravičence v uživanju ... oblasti, imovine. rent in pravic, donosov, plač ali katerih koli dohodkov, ki so v lasti kake cerkve, nadarbine. u-božnih zavodov ali drugih pobožnih ustanov ... naj bo toliko časa preklet, dokler no-polnoma ne vrne onih obla-
Trst. Šolske počitnice se v mišem pasu dežele začnejo 2-1 12. in bodo trajale vključno do 7. januarja.
14. decembra so se po deželi vršile delne stavke zaradi ukinitve Primorskega dnevnika. V Gorici je bila :ia Travniku v ta namen demonstracija in 25 demonstrantov so zaprli. Na konferenci tiska v Trstu ie polkovnik Bovvman ponovno poudaril, da je urednik lista sam kriv te ukinitve, ker ni držal besede, ki jo je dal Zaveznikom. da na so v teku pogajanja za čimprejšnjo ukinitev prepovedi. ~ V nedeljo je Primorski dnevnik znova izšel.
V Trstu ie bil aretiran in bo sojen fleki civilni policist, ker je v gostilni pri »Novem svetu« streljal, ne da bi bil v službi, v gručo ljudi, ki so vzklikali »Živel Stalin, živel Tito« in navalili na angleške-
miroljubno in krščansko glasilo, pa tudi vse tiste, ki se ne bojijo kazati svojega krščanskega prepričanja.
Trctijč prizor, ki ga je doživel, ko i.e šel skozi Kojsko.. Na cesti je srečal moža, ki je bil malo na korajži in je go voril: »Belogardist« so mi rekli. Prav, pa naj bom belogardist! Al je tQ kaj slabega? Belo pomeni nedolžnost. Garda pomeni korajžo. In jaz sem nedolžno korajžen, saj sem ga s;>il tn „k aiimče"
in še dobro vem, kaj delam in kaj govorim. Torej korajža nedolžna, brez greha, vsaj brez smrtnega greha — torej bela garda, živio!«
Taki ljudje »belogardisti«’ To ne bo držalo! S temi mislimi je prišel že v mesto in obstal pred oglasno desko na Korzu. Niti vedel ni kdaj, pa se je prekrižal, kajti bral je na belem listku, ki je bil pri-
sti, imovine, pravic, donosov in dohovkov, katerih se je bil polastil.« Cerkveni zakonik ie to potrdil v kan. 2346, kjer izobčuie vsakogar, ki bi se polastil cerkvenega premoženja.
Slovensko verno ljudstvo je vedno spoštovalo Cerkev in ščitilo cerkveno imovino, ker se je zavedalo, da služi to imetje v božjo čast, v vzdrževanje cerkva, svetišč, duhovnikov in duhovniškega naraščaja, ubožnih zavodov in kulturnih ustanov, zlasti pa v podporo najpotrebnejših iz ljudstva samega. (Nadaljevanje sledi.)
NOVICE
ga vojaka, ki teh vzklikov ni odobraval.
Zaradi pomanjkanja vode je bila v Trstu omeiena poraba vodovoda na 80% normalnega stanja.
Dijaki so v Trstu nočastili spomin Viljema Oberdanka, italijanskega irredentista, a-tentatorja na cesarja Franca Jožefa. Drugo vprašanje je, če ga je Bog počastil, ko je prišel pred njegovo sodbo.
Samski davek bo v našem pasu ukinjen s 1. januarjem prihodnjega leta.
Policijsko uro so želeli spet v Trstu, a so iim na tiskovni konferenci odgovorili, da to ne gre tako gladko, ker so prej zahtevali nje ukinitev.
Splošni ukaz št. 28 strogo prepoveduje napise, risbe, plakate in podobno na vseh poslonjih zasedenih od Zaveznikov, na vseh javnih poslopjih, pa tudi na zasebnih, ako ni dal lastnik pismenega
lepljen na rdeč lepak, besede: »Vabi bela garda«.
Prekrižal pa se je iz navade, ker navada je železna srajca in ta se težko vrže s sebe tudi tedaj, ko postane skoraj nadležna
Pred nekoli,ko meseci bi bil gotovo urno popihal naprej, danes se je ustavil in pogledal, kam vabi »bela garda«. Pa je bral, da bo v največji mekstni dvorani, iv gledališču samem. Čujte in strmite nad »skrunjenicm« hrama italijanskih Muz od strani »manjvredne« slovenske raje! — slovenski Miklavžev večer, da se tam zberejo slovenski otroci, ki bodo obdarovani, da bo lepo petje z orkestrom, da bo pravljično lepo in prava škoda, ako bi slo-i.vCnskim otrokom ne privoščili takega užitka. Torej nič. manj kot slovenska opereta v Verdijevi dvorani, ki jo pri-
Neminljivi zakonik
Zakonik, ki se nikdar ne menja, je zakonik božji. Bog je nespremenljiv, ker je naj-popolnejše bitje. Tako je tudi njegov zakonik nespremenljiv.
Ne^premen; five so tudi njegove pqstave v gmotnem redu. Vsi občudujemo red v nebesnih telesih: v zvezdah in soncih. Vsa se drže točno svojih poti ter svoje brzine m poveličujejo s tem svojega Stvarnika. Nespremenljive postave opažamo tudi v oblikah rudnin, ki se ponavljajo; vedno v isti obliki kristalizirajo. Tako ima sol vedno o-bliko kubičnega kvadrata.
Učenjaki so dognali, da imajo kosmiči sveže padlega snega raznovrstne najpravil-nejše oblike, dasi imajo le kratek obstanek.
V življenju rastlin vlada največja stalna pravilnost, ki oznanja božjega neprekoslji-vega postavodajalca. Tako so tudi v življenju živali postave božje, ki so nespremenljive in dcpločajo razne po-
dovoljenja za to. Kazni sta zapor in globa.
Gorica. Na dvorišču škofijske palače je prevzvišeni g. nadškof 18.	12.	blagoslovil
novi zvon za cerkev sv. Lovrenca v Zaloščah. Zvon tehta 8 stotov. Pri blagoslovu je bilo s nrvaškim g. župnikom navzočih tudi mnogo Zalo-ščanov. Naj bi jih zvon pridno vabil v cerkev na zemlji in njih dušam kazal visoko v zvoniku pot v nebeško cerkev. So pa korajžni ti Zalo-šči, da si v teh težkih časih omislijo nov veliki zvon.
redijo za slovenske otročiče. — To je prebral in listek na lepaku se mu je zazdel kar nelepa zadeva. — Pa je zagledal še drug lepak poleg prvega. Tudi ta govori o nekem Miklavževanju in o »Festa di S. Nicolo«, ki bo v Ljudskem domu. Žef bere in se čudi slovenski prireditvi z italijanskimi točkami — torej prav taka prireditev, kakršne so hoteli fašisti še celo v cerkvi, ko so nam vsiljevali dvojezične pridige in pobožnosti, da smo postali skoraj divji od jeze ob misli, da bi niti v cerkvi ne smeli dihati čistega slovenskega zraku. Zdaj pa naj v narodnih domovih prirejamo take »narodne« prireditve. Žef je v bujni briški domi šljiji že gledal, kako bo v Ljudskem domu nastopil sv. Miklavž:	oblečen bo v na-
rodne zastave, en rokav bo slovenski, drugi italijanski, spre-
sledice ali učinke ob danih o-kolnostih.
Najpopolnejše postave božje pa se nahajajo pri kroni vsega stvarstva: človeku. Po božji podobi ustvarjeni človek mora vsled svojega vzvišenega bistva imeti tudi vzvišene postave, (ki ',se nikdar ne spreminjajo in se večkrat že na svetu grozno maščujejo, ako jih človek ne drži. Zlasti pa čaka človeka odgovornost po smrti, ako je te postave zavedno in prostovoljno kršil in se jim ni pokoril.
Človeški razum ima svoje postave, ki vodijo do resnice, in človeška volja ima svoje postave, ki vodijo do popolnosti, čednosti, sreče, večne sreče.
Naravne postave so bile v božjem razumu od vekomaj pripravljene in so stopile v veljavo za stvarstvo, ko se je po božji volji začelo. Te po j stave vodijo vse stvari v njih j postanku, udejstvovanju in j stremljenju po cilju. Člove- j ku je vklesana božja postava j v naravo, v vest, in se imenu- i je glas božji. Ta glas božji so dolžni vsi ljudje poslušati in spolniti. Ta glas božji pa je treba tudi vzgajati, da ga vsled izvirnega greha pokvarjena narava ne ogluši.
Bog sam pa ie hotel človeku to postavo vesti tolmačiti in mu je narekoval zakonik, ki se nikdar ne menja. Imenuje se: deset božjih zapovedi.
Tudi naš Zveličar Jezus Kristus, Sin božji, pravi Bog in pravi človek ni preklical te postave z ljubeznijo in hva-da jo hoče le izpopolniti.
Radi najpopolnejšega po-stavodajalca, Boga, moramo
te pstave z ljubeznijo in hvaležnostjo sprejeti in izpolnjevati. Za izpolnitev postav je obljubljena večna sreča. »Če se hočeš zveličati, izpolnjuj postave«. Za kršitev teh postav je določena večna kazen, ako gre za važne kršitve in se te ne popravijo pred smrtjo.
Božji postavodajalec je naš najboljši Oče in nas podpira, da njegove postave, vkljub svoji pokvarjeni naravi, grešni navadi, slabim zgledom in vkljub neugodnim okolnostim z njegovo milostjo vendar lahko izpolnjujemo in tako dospemo do časne in zlasti večne sreče.
Noben človeški vladar nima toliko moči, da kaznuje tiste, ki postav ne drže, in poplača tiste ,ki jih drže, kakor božji postavodajalec. Ta božji postavodajalec je poveril svoji Cerkvi in tudi vsem vrhovnim oblastem nalogo, da v njegovem imenu postave tolmačijo in svoje podanike po svojem poslanstvu do posebnih ciljev vodijo. Cerkev ima namen .pospeševati večno zveličanje in vernike za dosego istega usposobiti. Država pa ima namen, svojim podan kom poskrbeti poze-meljsko blagostanje, a pri tem ne sme Cerkve v njenem poslanstvu ovirati, temveč je dolžna jo celo podpirati, ker je pravi ustanovitelj vseh postav isti Bog za cerkveno in svetno oblast in ima prednost večna sreča pred časno.
Svetne postave zajemajo svojo moč od Boga samga;, ki hoče, da se red v človeški družbi ohrani in njen cilj doseže. Te postave na morajo biti seveda po volji božji poštene, koristne, možne in pravične.
daj bo slovensko pobarvan, zadaj italijansko- »Saj to bo pust!« si je mislil Zet. Pa še to se mu je zdelo čudno, da sta namreč dva slovenska Miklavža v medsebojnem prepiru. Posebno prepirljiv se zdi tisti, ki je drugemu pomazal vabila in ga hotel odgnati iz mesta-
»Ne, tako pa si nisem predstavljal narodnega dela! Pri nas sc še svetniki prepirajo!«
In hitro jo je mahnil v Verdijevo dvorano, prvič v svojem življenju. Tam je bil kar očaran. Nedolžni otročiči v krasnih angelskih oblačilih, poglavar hudičev in njegova divja vojska, sv. Miklavž in Krišpin in drugi svetniki in petje in orkester in bajna razsvetljava, pogled v nebesa, pogled v pekel in vsa Miklavževa družba in rajanje angelcev, vse to je Zefa tako prevzelo, da se je jokal od ginjenosti.
Zef je odhajal in sam pri sebi brundal: »Ne, ni vse tako strašno, kar se »bela garda« imenuje!«
Tam prefd ljudskim vrtom je naletel na Urha, ki je pravkar prišel iz Ljudskega doma.
»LTh, povej, no, kako je bilo tam ... «
»Kako naj rečem, malo preveč splošno ljudsko in premalo slovensko. Te dvojezične reči mi ne delajo veselja. Lam notri slovenska stvar nič prav zgledno ne klije... In konec spet v plesu . •. »Sv. Miklavž ni bil preveč nebeški!« je rekla neka žena...
Darov pa je bilo zelo veliko. Presrečni ljude, ki razpolagajo s tolikimi dobrotami...«
»Urh, poslušam in misl m in ne vem, kaj bi rekel«
»Zef, govorjenje je srebro, molčanje na zlato.«
»Lahko noč!«
»Bog nam daj svojo po-i moč!«
Zgodovina nam priča, koliko božjega blagoslova je prišlo v človeško družbo po izpolnjevanju dobrih postav in koliko gorja je moralo človeštvo prestati vsled krivičnih postav ali pa vsled neizpolnjevanja dobrih postav.
Nasi možje
Petdesetletnica smrti skladatelja Hrabroslava (Andreja) Volariča. Rodil se je 14.
11.	1863 v Kobaridu in .je umrl v Devimi 30. 9- 1895. Volariča štejem med najboljše primorske skladatelje. Njegove pesmi so zrastle iz ljudstva in se hitro ljudstvu priljubile, na pr.: Divja rožica, Slovenskim mladenkam, Oj rožmarin, Slovenski svet, ti si kra-san, Eno devo le bom ljubil itd. Povsod, kjer je služboval kot ljudskošolski učitelj, je bil tudi organist in je uč.l in širil slovensko pesem po naših krajih ter tako budil slovensko narodno zavest. Škoda, da je tako mlad umrl — star šele 32 let. Slava njegovemu spominu!
t Janko Kralj
|()b obletnici njttguv« smrli 27.12. I044.|
Pred enim letom je na rimskem polikliniku po kratki in hudi bolezni preminul eden največjih mož, kar jih je rodila slovenska zemlja —dr Jau-ko Kralj. Ko smo pred meseci zvedeli za novico o njegovi smrti, se nam je v prvem hipu zdelo nemogoče, da ga ni več med nami njega, ki je v zadnjem desetletju poosebljal našo Primorsko, njeno trpljenje in veselje, njen obup in njene nade. Ko je krvoločni fašizem zbral vse sile, da uniči naše ljudstvo, je bil dr. Kralj med prvimi na braniku naših svetih pravic in je zastavil vse svoje bogate zmožnosti, s katerimi ga je Bog obdaril, da se je boril, branil, zagovarjal in trpel s svojim ljudstvom. Ni ga skoraj človeka na naši primorski zemlji ki bi ne prejel od njega kakšne pomoči in usluge. Bil je v pravem pomenu besede služabnik naroda in hlapec vseh: pisal je prošnje, sestavljal zagovore, priporočila, interveniral, kjer koli se je dalo, pomigal tudi gmotno žrtvam fašizma. Pri tem velikem delu ga je vodila sama ljubezen do našega človeka, tako da ni delal ralik med revnim ali ubogim, med inteligentom ali prostakom, med pristašem tega ali onega prepričanja, med prijateljem ali sovražnikom. On sam je bil žrtev fašizma: neštetokrat zaprt, interniran,
pod nadzorstvom, nadlegovan na najbolj rafinirane načine, ki jih je bil fašizem zmožen. Toda vse to ni zlomilo njegove vere v našo sveto stvar, ni niti najmanj pogasilo njegove ljubezni do našega ljudstva.
Umrl je kot žrtev ljubezni do svojega ljudstva, daleč od domače zemlje, daleč od svo-jedružine. Preveliko delo, s katerim se je preobremenjeval, da «e * ra- il i 7. i rt rani grob
OBVESTILA
\ove plače tiskarskim delavcem
Urad za Delo v Gorici sporoča, da je Z. V. U. odobrila sporazum glede plač, sklenjen 17. novembra 1945 med Zvezo Industrijalcev in Sindikatom tiskarjev Enotnih Sindikatov delavcev in nameščencev, sporazum ki ima veljavo od 1. 11. 1945.
Urad za d^lo v Gorici o ozarja delodajalce, naj se strogo drže oredpisov glede na-I vljanja in odouščenja delavcev. Kršilci bodo kaznovani.
Najdeno žensko kolo se nahaja na uradu mestne policije. Kdor ga je zgubi), n j se > glasi t m.
Kdor še m prijavil nemških dolgov, naj stori to čimprej.
Mesino žcranslvo popisuje stanovanjske prostore. V ta namen bo hodila po mestu posebna komisija.
Listnica uprave
Ponovno nam dohajajo pritožbe, zlasti iz Posočja, začenši pri Kanalu, da kar cele pošiljke lista zsin ajo in da naročniki 1 sta po več tednov ne dobijo v roke, dasi ga mi redno pošiljamo po pošti, prosimo vse naročnike, da nam take slučaje čimprej pismeno javijo.
Sporni jajte s? našega lista z daiovi. Čimbolj se javlja organizirani odoor proti njemu, ker je katoliški, tembolj se moramo primorski slovenski katoličani okleniti svojtga lista in mu pomagati, da na|de pot v vsako našu še katoliško hišo.
Tudi oglasi katoliških tvrdk in zasebnikov bodo pripomogli v to, da bomo pri tej draginji mogli vzdržati. Sprejemajo se pri irravi: Via Orzoni 38 od 10 do
12.	Cene oglasom so: za 1 kolono in 1 milimeter trgovski o-glas L. 7; obvestila, mrliški o-glasi in podobno L. 10.
DAROVI
Za .Slov. Primorca*
N. N. L. 150. Razni darovi in preplačila za list - Libušnje L. 90. Iz Idrije 1. 100. Iz Trsla 3)0. A. G. 100 Iz Gorenjega polja 50. A. V. numesto venca na grob 200. Dekle iz okolice 100. Iz Šempetra 500. Iz Gor;i SO In 150. Dekle iz. Sovodenj 50.
Msgr. Kerecu zn potovanje Vrsno !/bilka1 L. 586. Selišče L. 20-Smasl (zbirka» L. 1300. Slovenka iz Šlurij 1.. 100, Rrznl dobrotniki L. 3166
Vso zbiiko -mo mu odposluli.
Odgovorni urednik msgr ALOJZIJ N0VDK
Tiskano z dovoljenjem A. 1. S.