O STANOVANJSKA ZADRUGA SNEBERJE
Stanovanja, pitna voda in še kaj
Kdor je sam gradil hišo, ve, kako dolga je pot do lokacijske doku-mentacije in gradbenega dovoljenja — tudi takrat, ko vse poteka brez zapletov. Postopek pa je še dolgotrajnejši, kadar pride do nepredvi-denih težav in različnih interesov, kot se je to zgodilo v primeru stano-vanjske /adruge MS 103/2 Sneberje.
Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako pomembno je za človeka urejeno stanovanjsko vprašanje. Slabe stano\ anjske razmere so eden izmed vzrokov za manjšo delovno storilnosl, vplivajo na psihično po-čutje delavca, prek tega pa ludi na odnose med družinskimi člani. V in-teresu družbe je, da se človek ustali v nekem okolju in postane aktiven oblikovalec življenja v tem kraju. To pa seveda brez urejenega stano-vanjskega vprašanja ne gre.
vSto družin, članov že prej omenjene stanovanjske zadruge, pa že več kot poldrugo leto živi v negotovosti, ker nihče od njih — in vsi skupaj — ne vedo, kaj na j storijo, da bi čim hiireje prišli do primernih stanovanjskih prosto-rov.
Zadrugo so ustanovili na po-budo samoupravne staovanjske skupnosti Ljubljana Mpste — Polje februarja lani. Predsednik zadruge Tone Eržen nani je po-vedal, da so člani poslovnega od-bora oktobra istega leta presene-čeno ugotovili, da ne morejo pri-
četi zidave, ker odlok o varstve-nih pasovih vodnih virov v Ljub-ljani in ukrept za zavarovanje pitne vode iz leta 1977 prepove-dujejo gradnjo individulanih hiš v drugem vafstvenem pasu, kamor spada tudi obravnavano zemljišče v Sneberjah. Zato so se strinjali s predlogom občinske stanovunjske skupnosti, da za-prosijo pri izvršnem svetu skupš-čine mesta Ljubljane za dopolni-tev odloka. Izvršni svet pa je sodil, da morajo o tem problemu poprej razpravljati in seveda zavzeti  tudi stališče na mestni
konferenci SZDL. Težko priča-kovanega sestanka, na katerem naj bi pravzaprav izobjikovali dokončno mnenje glede gradnje na tem območiu,ga_do^J^nes|e_ ni bilo.
OK SZDL Moste — Polje je konec junija poskušala pospešiti rešitev tega problerrfa in je zato sklicala sestanek, ki lahko kar-koli in kakorkoli prispevajo k njegovemu hitrejšemu razpletu. Pričakovanja se fiiso izpolnila, kajti strokovnjaki so se pogovar-jali in razpravljali med šeboj bolj zaradi uveljavljanja svojih štališč in mnenj kot z nartienom, da bi prispevali k hitri i(i ustrezni reši-tvi problema.     J'   '." '•'.'.''
Vemo, da je virov pitrieovode čedalje več. Res je tudi, da.vodo iz nekaterih zajetfh v Hrastju že občasno klorirajo. Zavedamo se, da bi morali črpališča umakniti iz mesta. Obenem pa je tudi znano, da je zemljišč za^gradnjo stano-vanjskih hiš v» manj. Skrb mestne skupščine^za zavarovanje pitne vode je tajco popolnotna razumljiv, še zlasL, ker sanacijski program za to območje ni izdelan in — kot smo slišali na sestanku konec juni ja — ga še precej let ne moremo pričakova*i. •    ¦<>'
Zazidalni načrt za ta de! Sne-berij pa je bil izdelilnžepredreti. Za komunalno opr^mo.^emljišča je bilo vloženih turfi že precej sredstev. Clani zadruge imajo že nekaj čusa odobjfna' pi^sojila. Zastavljata se t«rLj vpiašanji, zakaj nekateri -(ipšstnezniki kljub odloku la^iteo" zidajo in zakaj nikogar ne moti onesnaže-vanje podtalnice z ^nojnico, ki tam pronica v zemljo z yeč gno-jišč.
Sicer pa v tem treriutku lahko ugotovimo, da bi tudi morebitna spremernba ali dopolnite.v od-loka prišla za večino članov sta-novanjske zadruge ' prepozno, kajti 18 se jih je že odločilo za zi-davo v Zalogu, 35'jih namerava kupiti stanovanja na Fužinah, diugi pa si poskušajo pomagati kako drugače.    .
Jeza prizadetih članov »nek-danje« zadruge se bo sčasoma po'egla, grenak občutek pa jim bo ostal. Ostati pa bi moral tudi tistim, ki niso storili vsega za hitro rešitev tega zapleta, za ta-kojšnji »da« alt »ne«-. Ljudje niso brez.čutni predmeti in za denar, ki so ga nameravali vložiti v gradnjo in ki najbrž ni bil pri-služen, se vsak dan manj dobi*. DARJA JUVAN