Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani
Leto XIII — št. 3 Domžale, 20. marec 1974
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Volilni razglas socialistične zveze delovnega ljudstva
Domžale
Občinska konferenca SZDL skupaj z delegati vseh družbenopolitičnih organizacij Domžal, je na svoji seji, 15. III. 1974 razpravljala o volilnem razglasu Predsedstva zvezne konference SZDLJ in ga sprejela v naslednjem besedilu:
»Delavci, delovni ljudje in občani občine Domžale!«
Ponosni smo, da smo v razvoju naše revolucije in socialistične skupnosti dosegli nov velik in skupen uspeh: sprejeli smo novo ustavo SFRJ, novo ustavo SRS in statut občine.
Ustava in statut občine so delo delavskega razreda in vseh združenih delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti. To je zgodovinska zmaga organiziranih socialističnih sil pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita.
Utrdili smo nove poti družbenega napredka, širjenja in vzpona socialističnega samoupravljanja, večje gmotne blaginje, krepitve bratstva in enotnosti, enakopravnosti, skupnosti in solidarnosti vseh naših delovnih ljudi, narodnosti in narodov.
Bližajo se volitve delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in de'egatov v nove skupščine, so zgodovinski korak v graditvi političnega sistema, v katerem delavci in vsi delovni ljudje v TOZD, v KS in drugih samoupravnih skupnostih, svobodno združeni in povezani po svojih delegacijah in delegatih, opravljajo politično oblast in vodijo vse družbene zadeve.
Bližnje volitve, 28. 3. 1974 v TOZD in skupnosti obrtnikov in 31. 3. 1974 v KS in skupnosti kmetov so vseljudska samoupravna politična akcija za uresničitev ustave — edinstvene listine dela in samoupravljanja.
Delegatsko razmerje omogoča, da se resnično povezujejo življenjski interesi vsih delovnih ljudi in občanov, vseh samoupravnih naprednih sil, in da se njihovo delovanje usmerja k zgodovinskim ciljem naše revolucije in napredka. S tem se vključujemo v nenehen ustvarjalni proces samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja.
Uveljavimo na bližnjih volitvah svoje neodtujljive ustavne pravice, dolžnosti in odgovornosti. Množično in organizirano sodelujmo pri demokratičnem odločanju na volitvah delegacij in delegatov in s tem pri uveljavljanju delegatskega razmerja.
Na volitvah izvolimo izmed množice dobrih kandidatov najboljše. Izvolimo tiste, ki z delom in odlikami dokazujejo, da so neomajni borci za socializem, za bratstvo, enotnost in enakopravnost naših narodov in narodnosti. Volimo v delegacije tiste, ki bodo v prid vseh delovnih ljudi in v stalnem dogovarjanju z njimi usklajevali potrebe in koristi svojega okolja in celotne družbene skupnosti.
Povežimo volilno dejavnost z bojem za uspešnejše reševanje družbenih in gospodarskih problemov na temeljih nove ustave. Dosledno uresničujmo samoupravne sporazume, družbene dogovore in ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, socialno varnost za rast življenjske ravni.
Krepimo odgovornost vseh za organizirano uveljavljanje samoupravnega družbenogospodarskega in političnega položaja delovnega človeka.
Bojujmo se za to, da bodo proizvajalci, ljudje, ki ustvarjajo dohodek in vse dobrine, odločali o vseh družbenih zadevah in o celotnem družbenem razvoju.
Združujmo svoje delo in sredstva v prid delavskemu razredu in vseh delovnih ljudi naše ožje in širše domovine. Povečajmo delovno storilnost, materialno podlago in moč samoupravljanja v občini, kajti tako bomo še bolj krepili bratstvo, enotnost in enakopravnost.
Krepimo obrambno sposobnost in varnost domovine. Varujmo njeno neodvisnost, ugled in pridobitve NOV. Bojujmo se za mir v svetu in napredek.
Združimo vse svoje moči in povežimo svojo dejavnost v SZDL — najširši organizaciji samoupravljanja delovnih ljudi in občanov, enotni fronti socialističnih sil na čelu z Zvez6 komunistov.
DELEGACIJE IN DELEGATI!
Bodite dosledni razlagalci in uresničevalci volje, prizadevanja in koristi samoupravno združenih delovnih ljudi in občanov, njihovih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, v duhu pridobitev in ciljev naše revolucije, socializma in socialističnega samoupravljanja!
DELAVCI, DELOVNI LJUDJE IN OBČANI!
Spremenimo volitve v novo veliko zmago socializma in socialističnega samoupravljanja!
ODLOČITEV JE PRED NAMI
31. marca, ko bomo šli na volišče, je za vse nas dan, ko bomo sami odločali tudi o tem, če bomo za vse izrečene besede o podaljšanju samoprispevka za izgradnjo šolske mreže z besedico »ZA« pripravljeni pomagati pri ustvarjanju materialne osnove, da široko začeto delo ne bo ostalo sredi poli.
31. marec bo dan, ko moramo solidarno ZAokrožiti naše besede in se nedvomno izreči o tem, če se bomo v prihodnjih, petih letih, ravno tako kot do sedaj, s ponosom zbirali tam, kjer bomo svečano odpirali nove šolske objekte.
Ko imamo v rokah drobno knjižico narejenega obračuna od dinarja do več kot petih milijard starin dinarjev, nas navdata ponos in resničnost ljudske modrosti: IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO. Toda pri tem se moramo zavedati, da nismo naredili vsega in da z zavestno voljo, s svojim »ZA« le sami odločamo:
— da ne bo samo 2.000 naših otrok v novih šolskih prostorih, ampak vsi, kjerkoli v občini,
— da bodo svetle, sodobno opremljene učilnice nudile vsem našim otrokom enak start v življenje,
— da bodo pogoji šolanja naših otrok povsod enaki,
— da bodo telovadnice povsod, da bodo vsi naši otroci imeli možnost za rekreacijo in zdravo telesno vadbo.
In še to ne smemo pri tem pozabili:
— vse, kar smo zgradili, je naše, je drugi dom naših otrok,
— vse, kar bomo zgradili, bo darilo našim otrokom, generacijam, ki že stopajo na našo pot, s tolikimi žrtvami speljano v lepšo prihodnost.
Zavedati se moramo, da nismo in ne bomo gradili spomenikov, ki bi bili priča nekega obdobja, ampak sodobne šole, ki jih zahteva čas, ki so nujnost za naš lastni napredek in razvoj. Ti vedno živi objekti so tisti, ob katerih se moramo zamisliti in se odločiti, kajti koristili bodo nam vsak dan, iz leta v leto, vedno bodo nudili učenost vsakomur, ki bo kadarkoli stopil čez njihov prag.
Ne samo nekateri, ampak vsi skupaj pa lahko prispevamo toliko, da bomo brez predaha nadaljevali graditev naših šol in da bomo vsako leto darovali našim otrokom tisto, kar potrebujejo za srečno pot v življenje: novo šolo.
»ZA« 31. marca pomeni, da smo »ZA« solidarnost in da smo »ZA« skupno reševanje ter »ZA« dokončno izgradnjo naših šol!
Kušar
Kako bomo volili?
Volitve v novo občinsko skupščino so pred durmi. Glede na pred nedavnim končane ustavne in statutarne razprave, nam je bistvo delegatskega sistema oblikovanja zborov občinske skupščine blizu, vendar si sleherni občan morda ni v celoti na jasnem, kako bo izvolil svojega delegata v občinsko skupščino in v kateri zbor skupščine ga bo volil. Delegatski sistem, kot je sprejet in potrjen v zvezni in republiški ustavi ter občinskem statutu, predstavlja novost, ki v določenih pogledih nima primere v praksi znanih volilnih sistemov.
Zato ne bo odveč, če v bistvenih črtah orišemo način volitev delegacij in formiranja zborov občinske skupščine, kot je določeno v zakonu o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 7/74.
Bistvo novega skupščinskega sistema je v tem, da dveh od treh zborov občinske skupščine, to je zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ne bodo sestavljali stalni delegati, kot so jih sedanji za štiri leta izvoljeni odborniki. V ta dva zbora bodo odslej prihajali stalni ali občasni delegati, ki jih bodo delegirale delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti ter skupnosti kmetov in obrtnikov v zbor združenega dela, oziroma delegacije krajevnih skupnosti v zbor krajevnih skupnosti. Te delegacije bomo volili v organizacijah združenega dela, državnih organih in skupnostih obrtnikov v četrtek, 28. marca 1974, v krajevnih skupnostih in skupnostih kmetov pa v nedeljo, 31. marca 1974. Tako bodo šele v temeljnih organizacijah združenega dela oz. krajevnih skupnostih izvoljene delegacije pošiljale delegate v zbor združenega dela oz. v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Delovni ljudje in občani bomo neposredno izvolili delegate v tretji zbor občinske skupščine, to je v družbenopolitični zbor in sicer na podlagi enotne kandidatne liste, ki bo obsegala 25 kandidatov, kot je to določeno po statutu občine Domžale. Kandidatna lista bo rezultat dogovora občanov, združenih v občinske družbenopolitične organizacije, sklenjenega na občinski konferenci SZDL. Volitve članov te 25-članske delegacije v družbenopolitični zbor občinske skupščine bodo v nedeljo, 31. 3. 1974.
Vsaka delegacija temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti zaradi omejenega števila delegatov v zboru združenega dela ne bo delegirala v ta zbor svojega delegata in se bodo zato delegacije manjših delovnih skupnosti združevale v konferenco delegacij, taka konferenca pa bo v skladu s sporazumi med delovnimi skupnostmi delegirala delegata v zbor združenega dela in opravljala druge funkcije delegacije, število delegatskih mest v omenjenih dveh zborih občinske skupščine je določeno v občinskem statutu, kriteriji za delegiranje delegatov v ta dva zbora pa so določeni s statutom in odloki občinske skupščine.
Postopek formiranja omenjenih dveh zborov občinske skupščine je torej v tem, da bomo delovni ljudje in občani na bližnjih volitvah volili delegacije v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, izvoljene delegacije pa bodo same ali po konferencah delegacij delegirale delegate v zbor združenega dela oz. v zbor krajevnih skupnosti v naslednjih štirih letih, za kolikor jih bomo volili. Delegacije svoje delovne oz. krajevne skupnosti bomo volili vsi delovni ljudje oz. občani v delovni organizaciji združenega dela in krajevnih skupnostih. Delegacije združenega dela bodo v svojih skupnostih volili tudi obrtniki in delavci, zaposleni pri njih posebej ter kmetje, tako kmetje-kooperanti, kot ostali aktivni kmečki proizvajalci, to je tisti, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in ki so stari nad 15 let.
Kandidatno listo, to je listo kandidatov za člane delegacij temeljne organizacije združenega dela oz. krajevnih skupnosti določajo delovni ljudje in občani na kandidacijskih konferencah, ki so jih sklicale organizacije sindikatov oz. organizacije socialistične zveze za vsako temeljno organizacijo združenega dela ali krajevno skupnost. Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. Delegacija ima najmanj pet članov. Kandidati morajo biti na listi navedeni po abecednem vrstnem redu. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna
številka, število članov in sestava delegacije je določena v statutu TOZD oz. krajevne skupnosti. Kandidatna lista, ki ji je treba priložiti zapisnik o delu kandidacijske konference in pismeni pristanek vsakega izmed kandidatov, ki se predlaga na listi, da sprejme kandidaturo, se pošlje volilni komisiji v temeljni samoupravni organizaciji oz. skupnosti. Ko prejme volilna komisija kandidatno listo, preizkusi takoj, če je sestavljena po določbah zakona in če je bila pravočasno vložena, če lista ni sestavljena pravilno, jo volilna komisija vrne v dopolnitev oz. popravo predsedniku kandidacijske konference z zahtevo, da pomanjkljivosti v treh dneh odpravi, če je lista sestavljena v skladu z zakonom in če so bile formalne pomanjkljivosti odpravljene, jo volilna komisija razglasi z ugotovitvijo, da je lista v skladu z zakonom, na način, ki je določen v statutu oz. drugem splošnem aktu temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti. Kot je bilo že omenjeno, bodo volitve delegacij s področja združenega dela, 28.3.1974, razen volitev delegacije kmetov, ki pa bodo, 31. 3. 1974, to je na dan, ko bodo tudi volitve delegacij krajevnih skupnosti in delegacije v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Za pravilno tehnično izvedbo volitev bodo skrbeli volilni odbori, katerih član pa ne sme biti nihče, ki je na listi kandidatov za člane delegacije, ki jo delovni ljudje ali občani volijo na določenem volišču. Delovni ljudje in občani volijo člane delegacije na
volišče
d.i.g.cll« dalagaclja dalagaclja »amoprlapavak
|a«n« •kupnoall l.matl|ai»lh  prot«v«Jalcav        drutb. polllICnaga   ibon u ligr*dn)o ioKhi mrtl«
il glaau|a|o aamo gla«u|a|o val fli
kmail|*»i proizvajalci
voliščih neposredno, s tajnim glasovanjem. Glasovanje za posameznega člana delegacije v TOZD ali krajevnih skupnostih bo občan opravil tako, da bo obkrožil zaporedno število pred imenom tistih kandidatov, za katere želi glasovati. Posameznik lahko glasuje za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. Tako ne bo mogel veljavno glasovati za nekoga, katerega ime ni napisano na kandidatni listi, s tem, da bi pripisal njegovo ime. O listi kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine pa bo občan veljavno glasoval tako, da bo obkrožil besedi GLASUJEM ZA, ali besedi GLASUJEM PROTI. Za člana delegacije bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino glasov vseh delovnih ljudi oz. občanov v temeljni samoupravni organizaciji oz. skupnosti, če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, bodo izvoljeni tisti izmed kandidatov, ki bodo dobili največ glasov. Če bo na ta način izvoljenih več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, ker jih je dvoje ali več med njimi, ki so dobili najmanj glasov, dobilo enako število glasov, se bodo glede teh kandidatov z enakim številom glasov opravile ponovne volitve.
V nedeljo, 31. marca 1974 bomo poleg navedenih volitev delegatov in delegacij oddali svoj glas tudi za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže. Tako bo vsak volilec v nedeljo, 31.3. 1974 glasoval trikrat in sicer v zbor krajevne skupnosti, v družbenopolitični zbor in za samoprispevek za izgradnjo šolske mreže. Kmetje pa bodo glasovali še v zbor združenega dela s področja kmetijstva, tako da bodo glasovali štirikrat.
Volišče bo izgledalo tako, kot je razvidno iz skice.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
PREDLOG DELEGACIJE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Občinska kandidacijska konferenca je na svoji drugi seji 15. 3. 1974 potrdila enotno kandidatno listo kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale. Predlagala je naslednje kandidate:
1. ALEŠ Leopold
2. ANUS Franc
3. BERGANT Srečo
4. DEJANOVIC Ana
5. GNIDOVEC Franc
6. HOMAR Tone
7. HREN Janez
8. IVKOVIC Marija
9. KALIMAN Nataša
10. KERČ Franc
11. KOLENC Mihaela
12. KOPITAR Marjan
13. LAPAJNE Franc
14. LENCEK Boris
15. LENIČ Jernej
16. LIKAR Milan
17. MAJCEN Marjan
18. MLAKAR Stane
19. PANČUR Franc
20. PEVEC dr. Ivo
21. VREČEK Davorina
22. ZAJC Maks
23. ZUPANEK Metka
24. ŽAVBI Alojz
25. 2IBERT Anton
Občinska konferenca SZDL Domžale
Delegacija obrtnikov
Dne 7. 3. 1974 so obrtniki občine Domžale imeli kandidacijsko konferenco in se odločili, da bodo na volitvah 28. 3. 1974 izvolili 15-člansko delegacijo:
Kandidirajo naslednji tovariši in tovarišice:
Avbelj Franc, Bergant Marjan, Cerar Ciril, Dolenc Vinko, Flajš-man Stane, Flere Slavka, Cerar Zdene, Gros Pavel, Januš Vinko, Jeretina Maks, Kovačec Mirko, Kaplja Franc, Koderman Janez, Mu-šič Franc, Močnik Dušan, Naglic Janko, Osredkar Rudi, Okoren Franc, Rovanšek Jože, Smolnikar Marjan, Virjant Ivan.
Delegacijo obrtnikov volijo vsi obrtniki in vsi delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih v občini Domžale.
Občinska konferenca SZDL Domžale
Delegacija kmetov
Na kandidacijski konferenci kmetov, ki sta jo sestavljala sekcija za kmetijstvo pri Občinski konferenci SZDL in Svet za kmetijstvo pri občinski skupščini, so se odločili, da bodo na neposrednih volitvah, ki bodo 31. 3. 1974, izvolili 12-člansko delegacijo. Na kandidatno listo so prav tako sprejeli 12 kandidatov, ki so podpisali kandidaturo.
Kandidati za kmečko delegacijo so naslednji:
Cerar Franc, Cerar Viki, Grošelj Primož, Jeretina Anton, Kveder Janez, Lebar Ivan, Lipovšek Avgust, Leveč Ignac, Ložar Franc, Nastran Ivan, Smrkolj Janko in Stegnar Anton.
Kmečko delegacijo volijo vsi kmetje in njihovi člani družine, starejši od 15 let. Zaposleni kmetje in njihovi člani družine ne volijo te delegacije.
Občinska konferenca SZDL Domžale
Sedanje poslopje osnovne šole Dob, kjer je predvidena velika adaptacija, novogradnja telovadnice in vseh potrebnih prostorov
Iz temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih
Krajevne konference SZDL v naših krajevnih skupnostih so izvedle od 1. do 12. marca temeljne kandidacijske konference za volitve delegacij svojih krajevnih skupnosti.
Objavljamo kandidate za delegacije v posameznih krajevnih skupnostih:
1. RAFOLCE:
Dogovorili so se, da bodo izvolili 5-člansko delegacijo, kandidirajo pa: Dolinšek Vinko, Grčar Feliks, Hribar Miro, Jemec Viktor, Jeretina Lovro, Serša Viktor in Zaje Avgust.
2. ZLATO POLJE:
Izvolili bodo 5-člansko delegacijo. Kandidirajo: Močnik Franc, Novak Stane, Klopčič Polde, Pavlic Lovro, Pogačar Polde, Stražar Franc in Urankar Vinko.
3. LUKOVICA:
Odločili so se, da bodo na volitvah 31. 3. 1974 izvolili 7-člansko delegacijo. Kandidira pa kar 11 občanov. To so: Birk Franc, Capuder Franc, Cerar Franc, Gostinčar Anton, Pavlic Ciril, Pavšek Franc, Pezdirc Miran, Srša-Kralj Rihard, Stopar Stana, Šdajdoher Rada in Urbanija Niko.
4. PECE:
Izvolili bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo pa: Barlič Matija, Bolskar Ivan, Brvar Jože, Cigula Jože, Dolar Jernej, Jesenšek Albina, Lavrinc Mira, Raspotnik Jože in Strmljan Jože.
5. ROVA:
V krajevni skupnosti Rova so na zboru delovnih ljudi najprej izvolili odbor krajevne konference SZDL. Za predsednika Krajevne konference SZDL so izvolili Urbanijo Miha, Rova 8. Odločili so se, da bodo na volitvah izvolili 5-člansko delegacijo za občinsko skupščino. Kandidirajo pa: Rems Edo, Oražem Janez, Osolin Alojzij, Urbanija Miha, Vodlan Stane in Vrenjak Pavel.
6. VRHPOLJE—ZALOG:
Imeli bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo: Boštaj Marija, Cerar Anton, Cerar Ivan, Cerar Štefan, Lebar Ivan st., Orehek Ivan, Ocepek Lado, Planine Franc, Peterka Franc.
7. VELIKA VAS:
Imeli bodo 5-člansko delegacijo. Kandidira pa prav tako 5 delovnih ljudi: Kokalj Jože, Firm Barbka, Dežman Stane, Ribič Martin, Vidic Anton.
8. CEŠNJICE:
Izvolili bodo 10-člansko delegacijo. Kandidirajo: Dimic Anton, Jarc Janez, Podbevšek Franc, Pustotnik Stane, Žordani Ivan, Šinkovec Polde, Urankar Vinko, Urankar Franc, 2avbi Vinko, Rakovec Lenca.
9. TROJANE:
Izvolili bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo: Baloh Ivan, Brvar Zoran, Goričan Mira, Hribar Majda, Kralj Marija, Macerl Olga, Novak Ivan, Pavlic Ivan, Pustotnik Marjan, Smrkolj Pavle, Strmšnik Franc.
10. VIR:
Izvolili bodo 15-člansko delegacijo. Kandidirajo: Avbelj Franc, Cerar Ivan, Hiršman Ivan, Jazbec Gašper, Kerc Janez, Korbar Boris, Korošec Milan, Kosirnik Franc, Marčun Andrej, Pangeršič Andrej, Podbevšek Ivan, Smrdelj Avguština, Sušnik Marjeta, Škarja Anton, Vodnik Vencelj, Zaje Franc.
11. DOB:
Izvolili bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo: Grošelj Vera, Pir-nat Franc, Grandovec ing. Pavle, Adamič Adolf, Štrukelj Ivan st., Kaplja Lado mL, Brenčič Franc, Štiftar Martin, Rihtar Aleksander, Rode Dušan.
12. PRESERJE:
Izvolili bodo 5-člansko delegacijo. Kandidirajo: Kočar Štefan, Lipovšek Otmar, Marolt Stane, Maravič Vesna, Novak Pavel, Slevec Mira, Vidmar Vojko.
13. JARŠE:
Odločili so se, da bodo volili 15-člansko delegacijo. Kandidirajo: Breznik Emil, Grčar Janez, Hauptman Franc, Javornik Franc ml., Jeretina Peter, Juhant Pepca, Juhant Janez, Klemene Franc, Korošec Slavko, Majcen Lovro, Nahtigal Vili, Oražem ing. Štefan, Peternel Edo, Pire Janez, Sever Jože mL, Testen Ana, Urbanija Franc, Zaje Brane, Zupan Marjan in Ravnikar Franc.
14. MORAVČE:
Izvolili bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo: Lebar Franc, Krulc Jože mL, Vlastelic Olga, Cerar Irena, Vesel Ivan, Bizilj Franc, Koprivšek Miroslav, Urbanija Janez, Urbanija Lado, Klopčič Jože.
15. RADOMLJE:
Izvolili bodo 10-člansko delegacijo. Kandidirajo: Kotnik Marjan, Rode Ludvik, Cerar Metka, Šraj Slavka, Šare Anton, Žitko Mi j a, Merčun Metod, Pergovnik Lado, Hafner Vida, Simčič ing. Bojan.
16. KRAŠNJA:
Izvolili bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo: Beguš Vera, Dra-gar Peter, Družnik Dušan, Koporc Leopold, Leveč Franc, šimumč Marinka, štrukelj Andrej, štrukelj Maks, Štrukelj Marjan, Urbanija Ivan.
17. IHAN:
Izvolili bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo: Adlešič Vida, Slovnik Zvone, Križaj Anton, Kopitar Boris, Goropečnik Srečo, Hribar Janez, Lekan Jože.
18. HOMEC:
Izvolili bodo 9-člansko delegacijo. Kandidirajo: Bukovec Marjan, Drolc Bogomir, Mavsar Ludvik, Orešnik Viktor, Pogačar Janez, Ro-gina Alojz, Šare Albina, Zor Drago, Zupan Vida.
19. PREVOJE:
Izvolili bodo 10-člansko delegacijo. Kandidirajo: Bitenc Mirko, Kotnik Marjan, Urankar Marija, Dolenc Anton, Primožič Jože, Stre-har Srečko, Rak Silva, Klopčič Vinko, Urankar Tomaž, Cerar Janez, Kosmatin Viktorija, Voglar Rudi.
20. DOMŽALE:
Izvolili bodo 25-člansko delegacijo. Kandidirajo: Vida Bogataj, Milan Flerin, Drago Flis, Marjan Kaliman, Albert Kržan, Ivanka Krevs, Matjaž Karlovšek, Mira Košič, Mirjam Kovač, Karel Kušar, Janez Lenček, Dimitrij Lederer, Anton Miklavčič, Stane Omahna, Slavko Petek, Breda Pire, Jožica Rebolj, Mili Radmelič, Anton Smolnikar, Mitja Šircelj, Vinko Trojanšek, Miro Varšek, Tomo Vavtar, Jože Zevnik, Janez Zaje.
21. DRAGOMELJ:
Izvolili bodo 5-člansko delegacijo. Kandidirajo: Banko Anton, Boltar Janez, Grčar Mara, Janežič Zdravko, Mivšek Luka, Slabanja Ivan.
22. TRZIN:
Izvolili bodo 11-člansko delegacijo. Kandidirajo: Capuder Marjan, Kralj Stane, Hvatal Nataša, Dolenc Ivan, Križman Franc, Mušič
Ivan, Zupan Anton, Završnik Edo, Poje Zvone, Ipavec Majda, Kosmač Jože.
23. MENGEŠ:
Izvolili bodo 15-člansko delegacijo. Kandidirajo: Canžek Cveto, Cernivec Tilka, Čebulj Srečko, Janežič Peter, Kržan Angelca, Leveč Franc, Lužar Stane, Majcen Lado, Sitar ing. Peter, Tavčar Ciril, Trobec ing. Marjan, Sicherl ing. Slavko, Zibelnik Janez, Zupan ing. Ivan, Žibert Stane.
24. BLAGOVICA:
Izvolili bodo 7-člansko delegacijo. Kandidirajo: Florjančič Tone, Premužič Ivan, Leveč Franc, Pestotnik Jože, Sušnik Vencelj, Barlič Ivan, Markovšek Jelka, Volkar Peter, Burkeljca Janez.
25. KRTINA:
Izvolili bodo 11-člansko delegacijo. Kandidirajo: Simon Franc, Kovač Franc — Krtina 11, Kovač Franc — Krtina 44, Kos Jože, Ogo-relc Ivanka, Cerar Peter, Rožič Franc, Marn Janez, Prenar Janko, Merkužič Danica, Kovač Jelka, Resnik Franc, Rožič Anton, Prenar Franc.
Izvolili bomo 25 delegacij v krajevnih skupnostih. V te delegacije bo izvoljenih 224 delegatov. Kandidira pa 265 delovnih ljudi: 220 moških in 45 žensk.
Občinska konferenca SZDL Domžale
Seznam kandidatov za člane delegacij zbora združenega dela
INDU PLAT I, TOZD Proiz. izdelkov iz sintetičnih vlaken: Jože Grčar, Stanka Hiršman, Katja Kham, Rihard Kregar, Pepca Noliman, Miha Požar, Jože Raspet, Gizela Rihtar, Anton Ručigaj, Tatjana Štefan, Ivan. Tkalec, Marija Vasle, Mira žučko, Franc Zučko. Skupne službe:
Janko Cimprič, Jože Friškovec, Slavica Gerbec, Otmar Lipovšek, Majda Skrinj ar, Franc Zupan.
ČEVLJARSKO PODJETJE MOJCA LUKOVICA:
Franc Capuder, Minka Jerin, Bojan Lončar, Pavla Capuder, Ivanka Urankar, Stane Jemec, Metka Grošelj. LEK, TOZD KEMIJA MENGEŠ:
Branko Didovič, Andrej šare, Franjo Derča, Metka Veider, Anton Lanišek, Ivan Banko.
SEMESADIKA MENGEŠ:
Franc Šink, Franc Vidic, Mara Štebej, Silva Gornik, Barica Bašan.
EMONA LJUBLJANA, TOZD Poljedelstvo govedoreja Domžale: Fadil Alibegovič, Mirko Dukić, Jože Groznik, Franc Homar, Derviš Kendič, Janez Jeraj, Ernest Kiselak, Alojz Lemut, Jože Lužovec, Mavricij Orehek, Alojz Podlogar, Ilija Radulovič, Heda Slavič, Franc Zaveršnik, Ivan Zupančič.
UNIVERSALE DOMŽALE:
Marjan Breznik, Marinka Hočevar, Štefan Koritnik, Kristina Ruč-man, Ivanka Smole.
TOVARNA FILCA MENGEŠ:
Mihaela Banko, Majda Farčnik, Adam Hajdič, Branko Kalan, Jože Lah, Marija Tomšič, Franc Zupan.
SGP SLOVENIJA CESTE, TOZD Opekarna Mengeš:
Franc Grkman, Ivanka Kodra, Jože Madžarevič, Anton Oražem, Alojz Tomšič.
TRAK MENGEŠ:
Majda Dolinšek, Justa Koželj, Jože Kunstelj, Ivan Ošep, Franc Repnik, Zdravko šink. BIRO 71 DOMŽALE:
Jože Cilenšek, Nada Drofenik, Marinka Kokalj, Metod Loboda, Jurij Pronces, Štefka Repanšek, Marija Stopar, Janez šareč. RAŠICA MORAVČE:
Ivanka Novak, Olga Trdin, Ivanka Klopčič, Kristina Joger, Metka Rebolj.
OSNOVNA ŠOLA BRDO:
Zeljko Blaževič, Alojz Cijan, Jelka Ćurčija, Valentin Perne, Juli-jana Rode.
OSNOVNA ŠOLA J. B. TITO Domžale:
Martina Leskošek, Metod Klemene, Štefan Seifrid, Marta škufca, Breda Podbevšek.
AVTOSERVIS DOMŽALE:
Dominik Grmek, Franc Doki, Jože Hribar, Drago Kvas, Pavle Šimenc, Kati Ocepek, Valentin Sršen, Peter Likovič, G. Djuraševič.
ŽITO LJUBLJANA, TOZD Mlini DE Domžale:
Ivan Gerič, Janez Kočar, Sonja Rihter, Ivan Ručigaj, Ivan Vre-njak, Franc Zore.
OSNOVNA ŠOLA DOB:
Vsi zaposleni predstavljajo delegacijo.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA HOMEC:
Vsi zaposleni predstavljajo delegacijo.
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE:
Matilda Leb, Olga Vlastelica, Jelka Bečaj, dr. Marjan Novak, dr. Janez Vasle, Slavica Kolenc, Bronislava Kos, dr. Silvester Krelj, Rozalija Peterlin, Marija Radmelič, dr. Radomir Durič, Marjeta Del-Bello, Francka Petkovič.
SLAŠČIČARNA BISTRICA DOMŽALE:
Vsi zaposleni predstavljajo delegacijo.
PAPIRNICA KO LIČEV O:
Miro Avbelj, Marko Bevk, Ivan Jeretina, Viktor Kem, Roman Kopač, Ivan Korošec, Anica Lenarčič, Jakob Lukman, Janez Mav, Peter Muhič, Radovan Nikolič, Marija Potokar, Mira Sever, Anton Smole, Cilka Ukmar.
GOZDNI OBRAT DOMŽALE:
Edo Volmajer, Stanko Matjan, Niko Serko, Martin Štrus, Jože Bavdek, Franc Škofic.
TOKO DOMŽALE, TOZD Galanterija:
Rezka Cerar, Nežka Gašpir, Tilka Grčar, Mira Janža, Marija Logar, Marija Majhenič, Pavla Mihajlovič, Olga Ravnikar, Marija Rode, Filip Rome, Mara Vilar, Franc Zupane.
TOZD Usnjarna:
Slavka Korošec, Janez Pavli, Sarajlija Muamer, Peter Tominšek, Zora Vavtar, Ivan Zore, Edvard Zendar.
TOZD Institut in Maloprodaja:
Vsi zaposleni predstavljajo delegacijo.
TOZD Skupne strokovne službe:
Stanka Anžin, Betka Cevka, Francka Jeretina, Betka Pirman, Franc Poznič, Ivica Selan, Tomaž Slapar. SLOVENIJALES RADOMLJE:
Alojz Rebolj, Tomaž Gorjanc, Miha Novak, Milena Brodar, Mara Habjan, Dragica Hafner.
LJUBLJANSKA BANKA DOMŽALE:
Miha Brinšek, Marinka Repič, Majda Nahtigal, Betka Močnik, Frančišek Bečaj.
MLINOSTROJ DOMŽALE:
Metka Avsec, Slavko Cotman, Franc Grčar, Janez Javoršek, Milan Količ, Albert Kržan, Karli Narobe, Milan Pevec, ing. Janez Roš, Rado Veit, Albin Zaje.
TAMIZ MENGEŠ:
Janez Uršič, Fani Miklič, Marija Aleš, Franc Hribar, Drago Ma-zovec, Franc Majdič. SLAMNIK MENGEŠ:
Ana Kuhar, Ana Kunstelj, Jože Kosmač, Poldi Oražem, Kristina Pungerčar.
OSNOVNA ŠOLA MORAVČE:
Stanka Capuder, Anica Kočar, Amalija Lemut, Irena Mejač, Apo-lonija Zaje, Marija Zaje. OPEKARNA RADOMLJE:
Ivan Kern, Janez Oražem, Anica Kosmač, Alfonz Andrejka, Katarina Juras, Lado Sinček, Jože Roje. MELODIJA MENGEŠ:
Ernest Bizjak, Metka Mav, Francka Majdič, Marjan Majdič, Branko Murn, Peter Sabolovič, Anton Štendler, Milan Šutar, Marija Urankar
OSNOVNA ŠOLA RADOMLJE:
Janka Jerman, Rija Preskar, Nevenka Kopušar, Franc Repovž, Nada Urbanija.
TERMIT DOMŽALE:
Stane Rotar, Olga Zupane, Vinko Stupica, Janez Štirn, Vera Zupane, Anton Loboda. EMONA IHAN:
Ljuba Balažič, Ana Gnidovec, Štefan Kordeš, Jože Lenič, Janko Roš, Slavka Starin, Ladislav žaljen. TSUGŠ DOMŽALE:
ing. Staša Kajfež, Baldo Miklavčič, Slavka Kolenko, prof. Milena Miloševič, Zdenka šnajder, dipl. ing. Monika Klemene, Fanika Cerar, ing. Anton Hribar, Jože Habjan, Anja Hočevar, Jana Lipovšek, Vlado Tomič, Janja Kobal, Vesna Primšar.
Objavljamo samo tiste delegacije, katerih imena smo prejeli do oddaje materiala v tiskarno. Imena drugih delegacij bodo znana na občinskem sindikalnem svetu Domžale, ko bodo zaključene vse kandidacijske konference.
Občinski sindikalni svet Domžale
Tudi učenci za samoprispevek
Tudi učenci osnovne šole se vključujemo v akcijo za podaljšanje krajevnega samoprispevka na področju občine Domžale.
Učenci osrednje šole na Brdu so 14. 2. 1974 sklicali sestanek predsednikov razrednih skupnosti pod mentorstvom Ivana Vla-hoviča.
Namen sestanka je bil, da se šolska mladina vključi v akcijo za podaljšanje samoprispevka na področju občine Domžale za izgradnjo šol in za prenovitev drugih šolskih stavb.
Pomenili smo se o dosedanjem rezultatu samoprispevka in ugotovili na osnovi poročil, da je zaradi spremembe cen gradbenega materiala prišlo do zastoja.
Nujno je, da se neuresničeni del programa uresniči in istočasno se morajo zajeti še druge šole, ki so potrebne obnove, dozidave, novogradnje, in sicer na osnovi resničnih potreb.
Pri tem ima tudi svojo besedo mladina, poleg občanov, KS, SZDL in drugih. »Dogovor hišo gradi«, to naj bo naša misel pri uresničitvi samoprispevka.
šolska mladina je na Brdu ustanovila Odbor za podaljšanje samoprispevka (OPEKAS), ki tvori 13 članov, in še posebej t. i. Akcijski odbor.
Vsebina dela tega odbora je:
1. Vključevanje šolske mladine v delo za podaljšanje samoprispevka.
2. Sodelovanje z občani, DPM, SZDL, RK, ZMS, ZKS, ŠŠD, PO, šolsko in razredno skupnostjo.
SESTAVA BODOČE SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Skupščina občine Domžale bo sestavljena iz treh zborov:
1. Zbor delegatov združenega dela,
2. Zbor delegatov krajevnih skupnosti,
3. Družbenopolitični zbor.
1. ZBOR DELEGATOV ZDRUŽENEGA DELA
Zbor delegatov združenega dela bo imel 51 delegatskih mest. Vsaka temeljna organizacija združenega dela, delovna skupnost in skupne službe volijo svojo delegacijo. Z odlokom skupščine občine Domžale, ki jc bil sprejet 7.3.1974, je določeno, katere delegacije se združujejo za delegiranje delegatov v občinsko skupščino. Tako bo iz gospodarskega področja v tem zboru 37 delegatskih mest, iz prosvetno-kulturnega področja 3 delegatska mesta, iz so-cialno-zdravstvenega področja 1 delegatsko mesto, Iz kmetijske dejavnosti 4 delegatska mesta, iz obrtne dejavnosti 5 delegatskih mest in iz skupnosti delovnih ljudi državnih organov, DPO, SDK in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela 1 delegatsko mesto. Skupaj torej 51 delegatskih mest. Volitve delegatov zbora združenega dela bodo, razen za kmete, 28. 3. 1974. Volitve kmečke delegacije bodo 31. 3. 1974.
2. ZBOR DELEGATOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zbor delegatov krajevnih skupnosti bo imel 32 delegatskih mest. Krajevna skupnost Domžale bo imela 5 delgatskih mest, KS Mengeš 3 delegatska mesta, KS Vir 2 delegatski mesti in ostalih 22 krajevnih skupnosti bo imelo po eno delegatsko mesto. Skupaj bo štel zbor 32 delegatov.
Volitve bodo 31. 3. 1974.
3. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Družbenopolitične organizacije — Zveza komunistov, SZDL, sindikat, ZM in ZB NOV občine Domžale — so se z dogovorom odločile za enotno listo kandidatov. Lista bo štela 25 kandidatov. Na volitvah, ki bodo 31. 3. 1974, bodo morali vsi kandidati dobiti večino glasov volilcev občine Domžale.
VOLILNA KOMISIJA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL DOMŽALE
3. Vključevanje te akcije v pouk — pisanje šolskih nalog, izdelava maket, priprava volišča, likovni izdelki, pomoč v času referenduma, slikanje prostorov, kjer je predvidena novogradnja ali obnova stare šole.
Znano nam je, da ima ravnatelj osnovne šole Venci j a Perka Domžale Janez Ulčar na skrbi delo z vključevanjem šolske mladine pri izvajanju akcije za podaljšanje samoprispevka. Menimo, da bi se ustanovil občinski odbor šolske mladine, kajti tudi
učenci osnovne šole se vključujemo v akcijo za podaljšanje samoprispevka na področju občine Domžale.
Štefka Levičnik, osnovna šola J. K., BRDO
Druga seja občinske konference ZKS Domžale
Občinska konferenca ZKS Domžale je imela 2. sejo 28. 2. 1974. Na seji so člani konference obravnavali poročilo o predkongresni aktivnosti ZK v Domžalah, poročilo o izvrševanju sklepov jarških sej, izvolili so delegate za sedmi kongres ZKS, delegata za deseti kongres ZKJ, člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana, dodatne člane častnega razsodišča občinske konference ZK in stališča komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci o razmerah na področju gospodarstva v občini Domžale.
Po sprejetem vsebinskem programu predkongresne aktivnosti ZK v občini smo organizirali v Domžalah seminar za vodstva organizacij ZK z namenom, da se globlje seznanimo in usposobimo za naloge, ki so bile pred nami. Najvažnejša naloga je bila okrepiti akcijsko sposobnost, vpliv in vodilno vlogo ZK in doseči enotnost izvajanja politike ZK na vseh ravneh. Kaže, da je bil namen dosežen, saj sta bila seminarja za vodstva OZK dobra vzpodbuda za nadaljnjo zavzeto aktivnost OZK. Po objavi osnutka resolucije za VII. kongres ZKS smo organizirano pristopili k javni razpravi o predloženem dokumentu in mobilizirali celotno članstvo. Pri tem smo stremeli za tem, da v pripravah za kongresa nadalje utrjujemo revolucionarno vzdušje po pismu in 29. seji CK ZKS in storimo vse, da se uresničijo sprejeti sklepi in stališča.
Lahko ugotovimo, da so bili kongresni dokumenti obravnavani v večini organizacij ZK ali v 90 odstotkih, da so bile razprave dobro organizirane in komunisti dobro pripravljeni.
V okviru nalog predkongresne aktivnosti poteka sistematično delo na pripravi in obravnavi kandidatov za sprejem v Zvezo komunistov.
Komite OK ZKS
ZAKLJUČKI 2. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS DOMŽALE 28. FEBRUARJA 1974
1. Konferenca je soglasno sprejela poročilo in oceno o predkongresni aktivnosti Zveze komunistov v občini Domžale.
2. Konferenca je soglasno potrdila in sprejela poročilo o izvrševanju sklepov in stališč jarških sej 13. 3. in 16. 4. 1973.
3. Vztrajati je potrebno na čim hitrejši konsolidaciji partijskih vrst in onemogočiti vsakršno samovoljo in politiko na raznih tirih.
4. Zahtevati je potrebno popolno enotnost v političnem vrhu občine in preprečiti vsak poskus razbijanja enotnosti, vsak poskus kršenja demokratičnih in socialističnih načel.
5. Nastopiti je potrebno proti raznim intrigam, političnim dezinformacijam in drugim negativnim pojavom. To je ena izmed osnovnih nalog organizacij Zveze komunistov in šele nato tudi komiteja občinske konference ZKS Domžale.
6. Dati kadrovski politiki poseben pomen in usmeriti njeno delovanje v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Domžale.
7. Organizacijo ZK in njene člane je potrebno pravočasno informirati o vseh dogodkih v občini.
8. Konferenca je soglasno sprejela stališče komisije za družbenoekonomske odnose o razmerah na področju gospodarstva v občini Domžale.
9. S stališči komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS naj se seznanijo vsi izvršni odbori družbenopolitičnih organizacij v občini.
10. Konferenca je izvolila delegate za VII. kongres ZKS in sicer: Marico Jerman, Franca Kerča, Marjana Starina, Jožeta Skoka; delegata za X. kongres ZKJ Davorino Vreček;
člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana Ivana Jeretino;
v častno razsodišče občinske konference ZKS Domžale: Antona Blejca, Vinkota Blejca, Janeza Cerarja, Milojko Modrijan in Lovra Trebušaka.
Komite OK ZKS
Poročilo o delu skupščine in njenih teles v letih od 1969 do 1974
Obdobje zadnji petih let je značilno po svoji izredni dinamiki in je vsebovalo korenite revolucionarne spremembe na vseh področjih samoupravnega socialističnega razvoja. Občinska skupščina si je prizadevala, da bi uresničila hotenja delavskega razreda skladno z idejnopolitič-nimi izhodišči Zveze komunistov kot njegove vodilne sile. S svojimi neposrednimi posegi, ki so bili v njeni pristojnosti, je skušala delovati skladno z načeli gospodarske reforme na vseh področjih družbenega dogajanja. Pomembne naloge so izhajale iz ukrepov za zmanjševanje socialne neenakosti, o čemer je izdelala poseben program, katerega izvajanje je tudi sproti preverjala. Pomembno prelomnico pa pomeni oblikovanje in uresničevanje ustavnih dopolnil do oblikovanja novih ustav, s tem pa je tesno povezano nastajanje občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti, za kar je potrebno najširše družbeno dogovarjanje z vsemi občani ter temeljito delo za to pristojnih skupščinskih teles in služb. Če k temu dodamo mimo drugih ukrepov še prehod od proračunskega zbiranja sredstev na nov način financiranja splošne in skupne porabe s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem, lahko ugotavljamo, da se hitro približujemo načelu, ko bo delovni človek odločal o rezultatih svojega dela na vseh področjih družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja. Izvajanje pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja Zveze komunistov Jugoslavije in naloge, ki iz njega izhajajo, pa so stalno napotilo za našo vsakdanjo prakso in ravnanje v vseh sredinah, kjer živimo in delamo, za kar nas zadolžuje tudi akcijski načrt občinske skupščine.
Pred iztekom mandata smo dolžni prispevati kar največ k uspešnemu uveljavljanju novega družbenopolitičnega sistema. To pomeni ustvarjalno delo pri pripravah na volitve delegacij in njihovi izvedbi. Volitve bodo prav gotovo tudi odraz, v kolikšni meri smo opravičili zaupanje občanov ter ocena dosedanjega dela vseh družbenopolitičnih dejavnikov v občini in uspehov ali neuspehov, ki so bili doseženi. Pri tem pa ne smemo dopuščati, da bi nekateri posamezniki ali skupine skušali namerno zmanjševati pomembne dosežke, ki so jih ustvarili delovni ljudje v naši občini.
V vsebinske priprave na volitve smo po sklepu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine vključili tudi izvedbo referenduma za podaljšanje samoprispevka za graditev šol, s katerim bo dokončno realiziran program za graditev novih šolskih prostorov v krajih, kjer so občani plačevali samoprispevek in še nimajo urejenih pogojev za šolanje svojih otrok.
Sprejeti srednjeročni načrt razvoja občine je zelo pomemben za obdobje, ki je za nami, v katerem je nastajal in smo ga začeli izvajati. Hkrati pa daje osnovne usmeritve razvoja za naprej,   na   osnovi konkretnih
razmer v občini in njenih komparativnih prednosti.
Prav je, da se spomnimo, katere so bile osnovne naloge, ki jih je postavila širša družbena skupnost pred občinsko skupščino in njena samoupravna telesa ob izvolitvi njihovih članov ter odbornikov. Če jih na kratko povzamemo, so bile predvsem naslednje: krepitev gospodarske moči, poglabljanje samoupravnega sistema s povečanim vplivom neposrednih proizvajalcev v organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih pri neposrednem odločanju o vseh pomembnejših zadevah, ureditev komunalnega sistema z moravsko cesto kot posebno nalogo, graditev osnovnošolske mreže, graditev vzgojnovarstve-nih ustanov, hitrejše in pravičnejše urejevanje zdravstvenih in socialnih problemov, kar je tesno povezano z načelom solidarnosti in humanizacije družbe, hitrejše prostorsko in urbanistično ureditev naselij, pospešeno graditev stanovanj ter zagotovitev ustreznih pogojev za družbene dejavnosti na vseh področjih. O teh in pomembnih drugih vprašanjih so odborniki občinske skupščine razpravljali in sklepali na 49. sejah. Če o delu skupščine spregovorimo tudi kritično, lahko ugotovimo, da je bila razprava mnogo bolj plodna med odborniki občinskega zbora, še posebno pri delitvi sredstev, manj ustvarjalna pa je bila ob razpravah o razvoju gospodarstva in o razmerah v organizacijah združenega dela, kar verjetno kaže na pomanjkljivo vez med odbornikom in njegovo delovno skupnostjo.
Občinska skupščina je redno razpravljala o gibanju v gospodarstvu, sprejemala resolucije o družbenoekonomskem razvoju za vsako leto, spremljala uresničevanje v njih zastavljenih ciljev ter ugotavljala vzroke odklonov od začrtanih usmeritev. Analizirala je stanje glede na stabilizacijske ukrepe. Na osnovi široke javne in strokovne razprave je sprejela tudi že omenjeni srednjeročni načrt občine, ki vsebuje še posebno za razvoj gospodarstva pomembne prvine.
Vzgoja in izobraževanje, kultura, otroško varstvo, štipendiranje, zdravstvo in socialno varstvo, telesna kultura in druge družbene dejavnosti so dobile v vsej njihovi širini v razpravah in sklepih poseben poudarek. Za nekatera področja so bili sprejeti posebni akcijski dogovori, ki zavezujejo odgovorne dejavnike s teh področij, da so najbolj pereča vprašanja hitreje reševali.
Najpogosteje je občinska skupščina obravnavala komunalne zadeve. Sledile so razprave s področja financ, ki so bile naj-obširnejše pri oblikovanju in sprejetju proračuna in njegovi realizaciji skladov, o prispevkih in davkih občanov, družbenih sporazumih in tako naprej. Osnova za razvrstitev sredstev so bila dogovorjena družbenopolitična izhodišča, sprejeta na samoupravni osnovi z občinsko resolucijo o družbenoekonomskem razvoju in drugimi samoupravnimi dogovori.
Z namenom, da je bilo v delovna telesa skupščine vključenih poleg odbornikov čimveč neposrednih proizvajalcev in članov, ki so jih predlagale krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in druge organizirane subjektivne sile, je občinska skupščina že takoj ob začetku mandata povečala število svetov od 7 na 14 in ustanovila 12 skladov ter 14 stalnih komisij. Nekateri sveti pa so imeli še svoje odbore in komisije, ki so bile stalne ali občasne. Vendar se je občinska skupščina vedno sproti prilagajala novim samoupravnim odnosom. Tako so z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti odpadli nekateri odbori, ker se je samoupravljanje za njihova področja organiziralo skladno s potrebami in zahtevami. Prav tako odmirajo skladi, za katere so na načelih novih ustav, statutov in drugih samoupravnih aktov zasnovane nove oblike neposrednega vpliva proizvajalcev na upravljanje s sredstvi, ki so plod njihovega dela in jih namenjajo za splošno in družbeno potrošnjo.
Kako široko je bila razvejana samoupravljalska organiziranost občinske skupščine, pa nam le kaže dejstvo, da je v njenem okviru delovalo 40 samoupravnih teles, v katerih je aktivno delalo okoli 500 občanov.
Na območju občine je 21 krajevnih skupnosti in tri predsedstva zborov volivcev. Sodelovanju z njimi je občinska skupščina posvečala posebno pozornost. Oblike teh stikov so bile mnogotere. Pomembno pa je bilo, da so krajevne skupnosti preko svojih predstavnikov dajale mnenja, predloge in stališča o vseh pomembnejših vprašanjih, ki so jih odborniki na sejah občinske skupščine tudi upoštevali, kar je že predstavljalo zametke delegatskega sistema.
Mimo tega je občinska skupščina redno razpravljala o sklepih zborov volivcev in sproti obveščala občane o uresničevanju njihovih predlogov.
Značilno za pretečeno obdobje je tudi ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih so se še dosledneje uveljavljali delegatski principi. V naši občini na osnovi družbenih sporazumov neposredno odločajo delovni ljudje v: Temeljni izobraževalni skupnosti, Temeljni skupnosti otroškega varstva, Temeljni kulturni skupnosti, Temeljni telesnokulturni skupnosti, ustanovljena pa je tudi stanovanjska samoupravna interesna skupnost.
Preko tako razvejanega samoupravnega sistema je občinska skupščina v okviru svojih pristojnosti vplivala na čimbolj skladen razvoj vseh krajev in vseh področij razvoja občine, pri čemer so imeli vedno prednost širši družbeni interesi, ki so hkrati pomembni tudi za nadaljnji razvoj ter neposredno vplivajo na ustvarjanje novih vrednosti za boljše pogoje občanov v sedanjosti in v prihodnosti.
GOSPODARSTVO
Kljub pomanjkljivostim, ki jih ne smemo podcenjevati, ugotavljamo v naši občini hitro rast družbenega in osebnega standarda. Zavedamo se, da so ti uspehi plod neumornega dela, predvsem delavcev v proizvodnji, zato je bil osnovni cilj vseh naših skupščinskih ukrepov krepitev gospodarske moči občine, saj je razvito gospodarstvo pogoj za njen celoten razvoj. Prva leta po gospodarski reformi je gospodarska aktivnost v naši občini bolj kot na drugih območjih stagnirala in v nekaterih letih celo upadala. Dinamika rasti realnega družbenega proizvoda se je gibala od enega do petih odstotkov, zaposlenost pa je padala v absolutnem in relativnem smislu. Leta 1965 je bilo v družbenem sektorju zaposlenih 8640 ljudi, leta 1968 pa le 8330. Zmanjševala se je predvsem količinska proizvodnja industrijskih obratov s sedežem izven občine, saj je bila njihova proizvodnja leta 1968 za dvajset odstotkov manjša kot leta 1965. Posledica takega razvoja je bilo absolutno in relativno nazadovanje domžalskega gospodarstva v primerjavi z republiškim.
V zadnjih letih se je gibanje razvoja domžalskega gospodarstva obrnilo v pozitivno smer. Kot rezultat intenzivnega, delno pa tudi ekstenzivnega širjenja proizvodnje, je v zadnjih letih družbeni bruto proizvod rastel po letni stopnji 23,9 odstotka, družbeni proizvod pa s stopnjo 23 odstotkov letno. Leta 1969 je znašal družbeni bruto proizvod 840 milijonov dinarjev, leta 1973 pa 2711 milijonov dinarjev. V istih letih je bila vrednost družbenega proizvoda 335 milijonov in 817 milijonov dinarjev. Število zaposlenih v družbenem sektorju se je letno povečevalo za dva odstotka minimalno in za pet odstotkov maksimalno, medtem ko se je produktivnost povečevala v poprečju za devet odstotkov. Investicijska vlaganja sobila usmerjena v pretežni meri v modernizacijo tehnoloških postopkov. Njihova vrednost je znašala v petletnem obdobju 337 milijonov din ali poprečno 67 milijonov dinarjev na leto.
Pomembno pri tem je, da so bili našteti rezultati doseženi v času neustaljenih družbenoekonomskih odnosov in struktur, v času, ko je bilo poslovanje delovnih organizacij izpostavljeno pogostim spremembam cen finalnih proizvodov, ki so bile zaradi administrativnega določenja velikokrat nižje kot cene surovin in reprodukcijskega materiala, ki so se izredno povečevale zaradi nenormalnih inflatornih gibanj.
Zaradi splošne nelikvidnosti celotnega jugoslovanskega gospodarstva je mnogo podjetij iz drugih območij morala reševati širša družbena skupnost, medtem ko so Domžale ta problem reševale z lastnimi močmi in lahko trdimo, da danes pri nas skoraj ni nelikvidnosti.
V zadnjih letih je večina podjetij občutno povečala akumulacijo. Svoje poslovanje so sanirala tudi podjetja, ki so v pretek-
losti poslovala na meji rentabilnosti ali z izgubo. Do likvidacije je prišlo le v dveh manjših primerih, predvsem zaradi nestrokovne organiziranosti proizvodnje.
INDUSTRIJA
Osnovno gibalo gospodarskega razvoja občine je industrija, saj predstavlja 54 odstotkov celotnega gospodarstva. Na uspeh v industriji niso vplivale samo cene, ampak tudi povečana količinska proizvodnja s povprečno letno stopnjo 9,2 odstotka. Rast proizvodnje temelji predvsem na rasti produktivnosti dela, ki je bila dosežena z boljšo organizacijo in večjo intenzivnostjo dela, z izvajanjem ugodnejših proizvodnih programov ter ne nazadnje z modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih zmogljivosti ter gradnjo novih. Industrijske investicnje so znašale v poprečju 79 % vseh gospodarskih investicij in so bile leta 1973 skoraj trikrat večje kot leta 1969. Leta 1969 so znašale 34.944 tisoč dinarjev, lani pa 101.890 tisoč dinarjev. V celotnem petletnem obdobju so investicije vseh industrijskih podjetij dosegle vrednost 267.590 tisoč dinarjev.
Glavni investitorji v industriji so bila podjetja:
Tosama, ki je investirala v nove zmogljivosti in z modernizacijo obstoječe proizvodnje obogatila svoj proizvodni program z novimi proizvodi. Slovenijales-Lip, ki si je z rekonstrukcijo obrata omogočil 3-kratno povečanje proizvodnje kosovnega pohištva. Helios, ki je poleg drugega (kolektor za industrijsko vodo, trafopostaja, nitrolaborato-rij) zgradil nov obrat škrobnih modifikatov. Induplati, kjer je bila najvažnejša investicija rekonstrukcija predilnice. Papirnica, ki je v letu 1973 dokončala rekonstrukcijo kartonskega stroja, s čimer je povečala svojo dnevno proizvodnjo za okoli 20 ton kartona. Universale, ki je investirala v nove obratne in skladiščne prostore in za njihovo opremo.
Industrijska podjetja so dosegla tudi zelo dobro dinamiko izvoza svojih proizvodov, saj so v letu 1973 z izvozom v višini 11,841.289 $ presegla vrednost izvoza v letu 1968 za 254 odstotkov.
KMETIJSTVO
Kmetijstvo je povečalo družbeni proizvod poprečno letno za 20,3%, pri čemer je na tako visoko poprečno rast vplivala zlasti proizvodnja v letu 1973. Pomembnejši kot družbeni sektor kmetijstva (glede na vrednost kmetijske proizvodnje) je zasebni sektor, ki kljub izredno močnemu odlivu kmečkega življa v druga gospodarska področja dosega vidne uspehe. Družbeni proizvod zasebnega kmetijstva je v obdobju 1969—1973 naraščal s poprečno letno stopnjo 20,9%. V tem so vidni pozitivni rezultati prizadevanj pospeševalne službe, sklada za pospeševanje kmetijstva in hranilno-kreditne službe.
TRGOVINA
Znaten napredek je bil dosežen tudi v trgovini, ki je s trikratnim porastom družbenega (indeks 323) povečala svojo vlogo v gospodarstvu občine od 10,2 odstotka na 11,6%. V tem času je bilo odprtih več novih trgovin, med katerimi so nekatere
večje: Metalka, Kovinotehna, Slo-venijales, Mercator, Napredkove trgovine v Radomljah in na Pre-vojah. Z novimi lokali se je povečala in kakovostno izboljšala ponudba, zlasti v gosteje naseljenih področjih, pričakovati pa je, da se bo tudi v odročnejših krajih izboljšala.
GOSTINSTVO
V družbenem sektorju gostinstva se stanje ni mnogo izboljšalo, čeprav dosega razmeroma dobre finančne rezultate. V primerjavi z letom 1968 se je družbeni proizvod povečal trikrat. Vendar pa so možnosti tudi na tem področju ugodnejše, saj se pripravlja nov gostinski lokal v Mengšu — restavracija v Rav-barjevi graščini. Trgovsko podjetje Napredek pa bo v tem letu začelo z gradnjo C-objekta v Domžalah, kjer je predvidena velika, moderna, postrežna in samopostrežna restavracija.
OBRT
Vloga obrti, tako zasebne kot družbene, v gospodarstvu občine ves čas narašča. Družbeni proiz-
vod obrti se je povečeval po poprečni letni stopnji 30,6 odstotka. V družbeni obrti so modernizirali obstoječe kapacitete, v zasebni obrti pa je naraščalo število obrtnih delavnic in s tem njihova ekonomska moč.
URBANIZEM
Skupščina občine Domžale je bila med prvimi, ki je zagotovila potrebna finančna sredstva za izdelavo osnovne urbanistične dokumentacije po izidu zakona o urbanističnem planiranju.
Zaradi dinamičnega razvoja gradenj v občini Domžale pa je ta dokumentacija že zastarela. Zato je občinska skupščina naročila novelacijo osnovne urbanistične dokumentacije, kar zajema urbanistični program, urbanistični red občine Domžale in urbanistični načrt Domžale— Mengeš ter za to zagotovila potrebna finančna sredstva.
Z namenom, da bi problematiko s področja urbanizma hitreje reševali, je skupščina občine Domžale ustanovila podjetje Biro 71 Domžale, ki ima sedež v občini in je pooblaščen za urbanistično načrtovanje, pripravo in opremljanje   stavbnih zemljišč
ter za stanovanjsko gospodarstvo.
Poleg osnovne urbanistične dokumentacije so bili izdelani za posamezna območja zazidalni načrti za Domžale-Center, Radomlje, Trzin in Sever I. V izdelavi pa so zazidalni načrti za Mengeš —Zavrti in Preserje.
Geodetske prostorske evidence in drugi podatki geodetske službe, ki je v naši občini vzorno organizirana, dajejo neposredno osnovo za vodenje vrste drugih evidenc o prostoru. Intenzivnost družbeno-gospodarskega razvoja pogojuje neprestano spreminjanje stanja v prostoru, s tem pa se nalaga geodetski službi izdelava naslednjih nalog:
— osnovne državne karte v M 1 : 5000, ki služi kot osnova za razna projektiranja, planiranja in drugo. Izdelana je bila za celotno območje občine v letih 1968—1972;
— topografsko-katastrskih načrtov za območja naselij v M 1 : 1000;
— obnova katastrske klasifikacije.
Obstoječi sistem katastrske klasifikacije je bil uveden leta 1869. Obnova katastrske klasifi-
kacije je v pristojnosti republike. V letu 1973 smo si že pripravili podatke za klasifikacijo in bonitiranje zemljišč na območju naše občine.
— Vzdrževanje zemljiškega katastra, kjer so vsa naročila opravljena predčasno.
— Modernizacija katastrskega operata.
— Obstoječi katastrski operat je služba v celoti naložila na magnetne trakove v letih 1969— 1970, kar pomeni izdelavo meha-nografskega operata za 68.000 parcel.
— Kataster komunalnih naprav.
Kataster komunalnih naprav je bil izdelan v letih 1969—1972 za območje nove izmere Domžal in Mengša na površini 850 ha ter se vzdržuje.
— Urbanska in regionalna dokumentacija.
Zaradi potreb prostorskega in družbeno - ekonomskega planiranja ter evidence stanja v prostoru smo izdelali spomladi leta 1973 publikacijo »DOMŽALE V PROSTORU IN ČASU«, ki je prva v Sloveniji in v Jugoslaviji. Preko Zavoda za republiško prostorsko planiranje smo jo poslali vsem predsednikom občin kot
vzorec. Dela pri drugem delu publikacije gredo h koncu in bodo po predvidevanjih končane konec februarja letos.
KOMUNALNE ZADEVE
V pretekli mandatni dobi je skupščina posvetila posebno pozornost reševanju komunalnih problemov. Modernizirane so ceste na Viru, v Domžalah, v Dobu, v Mengšu, v Radomljah, v Krašnji, v Lukovici, v Dragom-lju, na Pšati, v Nožicah, na Homcu in v Preserjah.
Poleg teh pa tudi medkrajevne ceste iz Zelodnika do Moravč s podaljškom; iz Radomelj na Rovo in Ihana na Dol. Tako je v tem obdobju 65 km na novo asfaltiranih cest.
Rekonstrukciji in novogradnji mostov in propustov pa je skupščina občine posvetila premalo pozornosti, zato teče akcija za rekonstrukcije in novogradnje objektov za nov betonski most preko Kamniške Bistrice pri Usnjarskem tehnikumu, za most v Lukovici preko Radomlje in za most v Trzinu preko Pšate.
Skupno s skupščino občine Kamnik se je skupščina občine Domžale odločila za gradnjo medobčinskega kolektorja, katerega prva faza, od razbremenil-nika Pšate do kopališča v Domžalah, je že zgrajena. Sledi pa gradnja kolektorja od razbreme-nilnika Pšate proti Radomljam. Kako velik pomen ima kolektor za urbanizacijo in gradnjo v občini ter za čisto okolje, bo pokazala bližnja prihodnost.
Zgrajene so bile številne transformatorske postaje z raz-vodnimi kabli — Roje, Universale, Kidričeva cesta, Jenkova cesta, Mengeš—Tamiz, Mengeš— Zavrti, Pšata, Homec, Moravče in druge.
Vodna skupnost je začela z regulacijo Kamniške Bistrice in Radomlje. Kamniško Bistrico so regulirali od razbremenilnika Pšate do ceste Ljubljana—Maribor in Radomljo v Krtini.
Novi vodovodi in rekonstrukcije na njih so opravljene v skladu s programom zdrave pitne vode, ki ga je za vsako leto sprejela in potrdila skupščina. Tako je stekla voda po 60 km dolgih novih ceveh.
Glede na hiter porast prebivalstva in industrije potrošnja pitne in tehnološke vode stalno narašča. Zato se je skupščina povezala s skupščino občine Kamnik, da to vprašanje rešujeta tudi skupno.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Z načrtno gradnjo stanovanj je zraslo ogromno novih stanovanj. Zadnji čas pa je občinska skupščina posvetila posebno pozornost gradnji delavskih stanovanj. Ustanovljena je bila skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada in njeni organi, ki so poskrbeli za angažiranje v ta namen zbranih sredstev. Tako bo v letu 1974 vseljiv trgovsko-sta-novanjski blok v Domžalah, oddana so tudi zemljišča za nadaljevanje gradnje stanovanjskih objektov na tem območju. Pripravlja pa se tudi graditev družbenih stanovanj v Mengšu in v Radomljah.
Lani je bila tudi ustanovna skupščina zbora vlagateljev, ki bodo razvrščali sredstva, namenjena za kreditiranje stanovanjske graditve na osnovi dogovorjene politike.
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
POROČILO O DELU SKUPŠČINE IN NJENIH TELES V LETIH OD 1969 DO 1974
PRORAČUN
S povečanjem gospodarske moči so bila tudi sredstva za
1969
1970
skupno in splošno porabo iz leta v leto večja. Sredstva proračuna in TIS so bila naslednja:
v tisoč din 1973
Proračun občine 13908 16090 TIS, TSOV, invest.    8704 12160
1971
29296 15870
1972
27497 21015
34500 28320
Ker so bile kljub visokim proračunskim sredstvom zahteve vedno večje, kot jih je lahko proračun zbral, se je vsako leto pojavilo vprašanje, kako zagotoviti ustrezna sredstva za najnujnejše potrebe. Da ne bi preveč obremenili gospodarstva in s tem rušili prizadevanj za njegovo stabilizacijo, je občinska skupščina za vlaganje v investicije splošnega družbenega pomena iskala dodatne vire v okviru skladov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, v obliki samoprispevka in drugih prispevkov občanov. Iz dodatnih virov se je v tem obdobju steklo:
samoprispevek 13.000.000
prispevki občanov 3.430.000
skladi —
lastni dohodki 44.360.000
— prispevki po samoupravnih
sporazumih 1.990.000 kreditna sredstva 26.870.000
SKUPAJ 89.650.000
DAVČNA POLITIKA
Davčno politiko in delo davčne uprave je v zadnji mandatni dobi skupščina občine Domžale večkrat obravnavala. Naša občina je specifična v tem, da zasebni sektor prispeva zelo visok odstotek sredstev za splošno in skupno delo. Vedno se je težilo k temu, da se davčna uprava kadrovsko okrepi. Le strokovna davčna uprava lahko uspešno izvaja svoje naloge. V letu 1972, po uveljavitvi amandmajev, je pristojnost prešla na republike in vedno bolj prehaja na občine. Davčna politika ne more biti izključno fiskalni, temveč ekonomski instrument, kar je posebno pomembno za našo občino.
Vso mandatno dobo se je davčna uprava borila s kadrovskimi problemi, ki so predstavljali bistvene vzroke slabostim in napakam pri izvajanju davčne politike. Po III. konferenci ZKS smo aktivno pristopili k sanaciji davčne uprave, ki je takrat zaposlovala 14 uslužbencev. Sistemizacijo smo povečali na 33 ljudi. Tudi struktura uslužbencev po izobrazbi se je izboljšala, posebno pozornost pa smo posvetili zasedbi davčne inšpekcije, kjer smo s pomočjo sredstev, ki jih je skupščina zagotovila za stanovanja delavcev davčne uprave, uspeli sestaviti strokovno skupino petih inšpektorjev, ki je že pokazala rezultate pri ugotavljanju davčnih osnov na terenu in v letu 1973 opravila okrog 1000 eksternih pregledov.
Izboljšana kadrovska zasedba davčne uprave se kaže tudi na področju izterjave davčnih obveznosti tako, da smo konec leta 1973 uspeli izterjati 81 "/„ vseh obveznosti, medtem ko so bile obveznosti v letu 1971 izterjane v višini 62 % in v letu 1972 v višini 71 %. Letno so se povečala sredstva, ki jih davčna uprava
pobira. V letu 1973 je bila realizacija 40 milijonov din prispevkov in davkov, kar je 10 milijonov din več kot v letu 1972.
VZGOJA
IN IZOBRAŽEVANJE
Do konca 1973. leta se je zbralo na posebnem računu za graditev šol 13 milijonov dinarjev samoprispevka. S temi sredstvi, ki jim moramo prišteti še 12 milijonov sredstev proračuna in TIS ter posojila pri poslovni banki v Domžalah, je do danes zrasla vrsta novih šolskih objektov in prostorov v skupni vrednosti preko 54 milijonov dinarjev. Zgrajeni so nasiednji šolski objekti: šola v Blagovici, popolna osnovna šola s telovadnico na Rojah, s spremljajočimi komunalnimi objekti ter mostom preko Bistrice, popolna osnovna šola s telovadnico v Domžalah, popolna osnovna šola v Mengšu s telovadnico in 6 novih prostorov s telovadnico v Radomljah. Vsi ti objekti so sprejeli 2300 učencev. Mimo tega sta začela lani z rednim poukom dva oddelka ekonomske srednje šole v Domžalah, nove oddelke je odprla tudi Poklicna šola.
Ne smemo pa pozabiti, da so nekateri nepričakovani tokovi vplivali na optimistično postavljeno dinamiko graditve šolske mreže, ki je bila sprejeta na posebni seji občinske skupščine v Mengšu novembra 1970. leta. Od takrat so nas pri graditvi šol spremljale velike podražitve gradbenega materiala, znatno večja inflacijska gibanja, kot smo pričakovali, povečanje števila šolskih otrok, kar je zahtevalo večji program; predvsem pa ukinitev posojil, ki so jih lahko dajale poslovne banke družbenopolitičnim skupnostim. Zadnji ukrep je porušil celotno finančno konstrukcijo graditve šol in bi lahko ustavil graditev šole v Mengšu. Čeprav se je občinska skupščina zavedala pomembnosti stabilizacijskih ukrepov, ni mogla pustiti šole nedokončane, ker bi s tem nastala znatna gospodarska in politična škoda. Zato je lani sklepala o izrednih ukrepih, ki so omogočili, da je ta objekt dograjen. Blokirala je 3 odstotke občinskega proračuna in namenila vse proračunske viške za šolo v Mengšu.
Stipendiranju je občinska skupščina posvetila ustrezno skrb. Zagotovila je potrebna sredstva za podelitev materialne pomoči mladini pri šolanju. Redno sprejemamo družbeni dogovor o štipendiranju, s katerim se povezuje občinska skupščina z delovnimi organizacijami pri enotni občinski politiki štipendiranja. Pri skupščini delu posebni sklad, v katerega vlagajo sredstva občinska skupščina in delovne organizacije. Število štipendistov iz tega sklada je naraslo na 150.
Otroško varstvo je pridobilo vrtec v Domžalah za 120 otrok
ter vrtec na Viru za 120 otrok. Vrtec v Radomljah za 80 otrok pa je v tretji fazi gradnje. S tem bomo zajeli v otroško varstvo 580 otrok. Mimo tega je temeljna skupnost otroškega varstva pripravila družbeni sporazum, s katerim se z organizacijami združenega dela sporazumeva o vseh bistvenih vprašanjih otroškega varstva. Plačevanje oskrbnin za bivanje otrok v vrtcih pa je diferencirano glede na plačilno sposobnost staršev.
ZDRAVSTVO
IN SOCIALNO VARSTVO
Temeljna skupna naloga občine in zdravstvenih služb na področju zdravstvenega varstva je bila zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov, predvsem mater, otrok in mladine. Zato je bila v ospredju skrb za zdravstveno kulturo občanov, za preprečevanje bolezni, za odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in podobno. Posebej pa je občina skrbela za izvajanje zdravstvenega varstva nezavarovanih občanov in zdravstveno letovanje otrok. Na področju higi-ensko-epidemiološke službe pa se je izvajalo v smislu zakona o zatiranju nalezljivih bolezni ter se vključevali v širše akcije, ki jih je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo.
Socialno varstvo je pomembno področje socialne politike, ki varuje člane družbe pred motnjami v njihovem osebnem in družbenem življenju. Te motnje ljudem ogrožajo življenjske in delovne pogoje. Pomoč, ki jo pri tem nudimo, je raznovrstna, v glavnem pa jo lahko razvrstimo v:
— socialne dajatve in posredno pomoč,
— delo z okoljem in
— delo z občani.
Vsako leto nastajajo novi problemi in novi programi. Tako smo vplivali na področju načrtovanja družine, delitev pomoči socialno ogroženim kmečkim družinam, reševanje stanovanjskih problemov, zdravstveno zaščito, zaščito pri delu, zaposlovanje ljudi, socialno zavarovanje, invalidsko varstvo ter skrbeli za otroke, mladino in ostarele. Vse to kaže, da so naloge na področju socialne varnosti iz leta v leto obsežnejše, pomembnejše in strokovno zahtevnejše. Socialna služba pa je težila za tem, da preide na preventivno reševanje socialnih problemov. V okviru socialne politike so bila rešena tudi številna stanovanjska vprašanja borcev in aktivistov NOV.
KULTURA
Z izdajo zakona o kulturnih skupnostih in zakona o sredstvih za financiranje kulturne dejavnosti in kulturne skupnosti je bila v Domžalah ustanovljena samoupravna interesna skupnost, ki je postala samoupravna asociacija vseh za kulturo zavzetih občanov, družbenopolitičnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Zakon je tej dejavnosti zagotovil solidno finančno osnovo. Prednostne naloge, ki jih je opravljala kulturna skupnost, so zlasti tiste oblike in zvrsti kulturne ustvarjalnosti in dejavnosti, ki zagotavljajo njihovo množično in neposredno vključevanje ter so prispevale k enakomernemu razvoju posameznih panog in območij. Najpomembnejše naloge so bile skrb za knjižničarstvo, založništvo in dejavnost društev v okviru Zveze kulturno prosvetnih organizacij.
Kulturna skupnost je namenila znatna finančna sredstva za ureditev muzeja Jelovškovih fresk v Grobi j ah, za obnovitev kulturnih domov, za adaptacijo in ureditev knjižnic v Mengšu ter v Domžalah, za restavriranje fresk v Krašcah, za sofinanciranje ureditve zgodovinskega arhiva ter za ureditev slamnikarske muzejske zbirke na Krumperku.
TELESNA KULTURA
Do ustanovitve temeljne teles-nokulturne skupnosti in uveljavitve samoupravnega sporazuma ni bilo financiranje telesne kulture najbolje rešeno. Telesna kultura v občini je svoja prizadevanja usmerjala v večjo vključitev občanov v redne oblike te-lesnokulturne dejavnosti, to je dvigniti množičnost s posebnim poudarkom na razvoju telesne kulture predšolskih in šolskih otrok in doraščajoče mladine. Vzporedno s tem pa je bilo vloženo veliko sredstev v objekte in opremo, namenjenih za telesno kulturo, kjer so najpomembnejše nove telovadnice pri osnovnih šolah.
SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
Pri obrambnih pripravah sta značilni obdobji pred izidom zveznega zakona o narodni obrambi, nato pa čas do sprejema republiškega zakona o splošnem ljudskem odporu.
Tako je postala zasnova splošnega ljudskega odpora tudi formalno priznana kot edina možna oblika, na kateri temeljijo pravice in dolžnosti občanov pri obrambi domovine. V zadnjem obdobju pa je podružbl janje splošnega ljudskega odpora prodrlo v vse sredine družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov na ravni federacije, republike, občine, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Organizacija splošnega ljudskega odpora v občini je s sprejetjem potrebnih normativnih aktov in doslednim izvajanjem njihovih načel zajela zelo širok krog občanov. Izdelani so dopolnjeni vojni načrti, oblikovana je organizacijska struktura partizanskih enot na proizvodnem in teritorialnem načelu. Posebno pozornost pa smo posvetili urjenju enot in dejavnikov na področju obrambnih priprav, kar smo tudi praktično preizkusili na uspelih vajah z enotami JLA v Tuhinju in Pšati 72. V zadnjem času je še posebno pomembno utrjevanje odborov za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in šolah ter organiziranost družbenopolitičnih organizacij in občinske uprave za to področje.
Vidne uspehe smo dosegli pri organizaciji civilne zaščite, in to v množičnosti, izurjenosti ter pri opremljanju teh enot. Kot primer navajamo, da se je samo v treh letih v krajevnih skupnostih udeležilo pouka 21.274 občanov, pripadnikov enot civilne zaščite.
V tem poročilu o delu občinske skupščine, njenih teles ter služb so omenjene le najpomembnejše naloge, s katerimi se je srečala v preteklem obdobju. Zavedamo se, da je bila prehojena pot možna le na osnovi velike zavesti in aktivnosti vseh občanov, ki so s svojim delom in sredstvi prispevali k hitrejšemu razvoju domžalske občine.
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale ALBIN KLEMENC
Novo iz ZRVS
Dne 12. februarja so na sestanku predsedstva občinskega odbora ZRVS Domžale v prisotnosti članov ožjih vodstev osnovnih organizacij razglasili najboljšo osnovno organizacijo ZRVS v občini za leto 1973. Pri tem so upoštevali udeležbo rezervnih vojaških starešin na vseh vrstah pouka in urjenj, število občanov in mladincev udeleženih na raznih akcijah in prireditvah, ki so jih organizirale osnovne organizacije in odstotek RVS vključenih v razne specializirane organizacije, katerih dejavnost je pomembna v obrambnih pripravah.
Najuspešnejša z doseženimi najboljšimi rezultati je bila ponovno osnovna organizacija ZRVS Radomlje, ki je zbrala 1437 točk.
2. mesto Osnovna organizacija ZRVS Moravče — 1279 točk,
3. mesto Osnovna organizacija ZRVS Domžale I — 1201 točk,
4. mesto Osnovna organizacija ZRVS Vir-Dob — 1188 točk,
5. mesto Osnovna organizacija ZRVS Mengeš — 1121 točk,
6. mesto Osnovna organizacija ZRVS Domžale II. — 1051 točk.
Na tem sestanku so se domenili, da se tekmovanje razpiše tudi za 1974. leto s tem, da bi
upoštevali še druge dejavnosti ZRVS, s čimer bi popestrili to akcijo in dosegli še večje uspehe.
Osnovna organizacija ZRVS Domžale I. je za 1974. leto razpisala strelska tekmovanja za vse osnovne organizacije ZRVS po ligaškem sistemu. Tekmovati so začeli že z zračno puško, nadaljevali pa bodo z različnimi orožji: vojaško puško, malokali-brsko puško, vojaško puško in brzostrelko. Ekipe posameznih osnovnih organizacij bodo sestavljali najboljši strelci na določenih orožjih.
Kulturna skupnost, Občinski odbor ZRVS in ZZB NOV so pripravili v prostorih Komunalnega centra v Domžalah razstavo »VOJNA V SKULPTURI«, ki je bila odprta od 3. do 10. marca.
Otvoritev je bila popestrena s kulturnim programom in osebno prisotnostjo avtorja Toneta Svetine. Te edinstvene razstave štiridesetih skulptur iz jekla, sestavljenih in zvarjenih iz drobcev in delov granat in pehotnega orožja, si je ogledalo mnogo občanov in šolske mladine.
5. marca se je v veliki dvorani Komunalnega centra zbralo 530 rezervnih vojaških starešin, ki
RAZGLAS
Oddelek za notranje zadeve in oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Domžale obveščata delovne ljudi in občane, da bodo v prihodnjih dneh v pisarnah krajevnih skupnosti razgrnjeni splošni volilni imeniki in volilni imeniki delovnih ljudi — kmetov za posamezna volišča.
Volilna imenika delovnih ljudi v obrtni in podobni dejavnosti bosta razgrnjena v pisarni krajevne skupnosti Mengeš za območje KS Mengeš in Trzin, za območje vseh ostalih KS pa v pisarni SOb Domžale, soba 62/11.
Na podlagi 17. člena zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS št. 7/74) ima vsak delovni človek oz. občan pravico pregledati volilne imenike in zahtevati popravek. Delovni človek oz. občan lahko zahteva popravek zato, ker on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljaviti volilno pravico; zato ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča, ali kdo, ki je umrl; ali pa zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Popravek volilnega imenika se zahteva ustno ali pismeno najpozneje do 27. 3. 1974 za splošni volilni imenik pri oddelku za notranje zadeve, za kmete pa pri oddelku za gospodarstvo in finance SOb Domžale. Volilni imenik za delovne ljudi obrtnikov pa pri istem oddelku do 25. 3. 1974.
Posebno pozivamo vse tiste delovne ljudi in občane, ki so v zadnjih letih spremenili svoje stalno prebivališče, se za stalno naselili ali odselili, da se v navedenem roku prepričajo, če je sprememba prebivališča v imeniku upoštevana. Krajevne skupnosti so dolžne omogočiti delovnim ljudem in občanom pregledati volilne imenike vsak delovni dan med osmo in dvanajsto uro in jih tudi sami pregledati, če so volilci pravilno vpisani po že določenih voliščih.
IZ PISARNE ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE IN ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE
Udeleženci mladinskega posvetovanja o SLO v Domžalah, kjer so tri dni razpravljali o delu mladine na tem področju in predstojećih nalogah
so poslušali predavanje na temo »Vloga rezervnih vojaških starešin pri izvajanju aktualnih družbenopolitičnih nalog«.
Obravnavana tema je bila prilagojena sedanjemu političnemu trenutku in sicer pripravam na VII. kongres ZKS, predstojećim volitvam in referendumu za šolstvo v naši občini.
Rezervne vojaške starešine so bili ob tej priliki seznanjeni o nalogah, ki izhajajo iz osnutka resolucije za VII. kongres ZKS in uresničevanju nalog iz delovnih načrtov ZRVS. Nadalje so informirani o vlogi bodočih delegacij v naši družbi, nalogah RVS v predvolilnem obdobju in pozitivnem delovanju v akciji za razširitev šolske mreže na občinskem območju, kateri ZRVS daje vso podporo.
V Domžalah je bil od 1. do 3. marca organiziran regijski posvet ZMS o splošnem ljudskem odporu. Posveta so se udeležili člani komisij za SLO pri OK ZMS iz osmih občin ter rezervni vojaške starešine, ki so na občinskih nivojih vključeni v obrambne priprave. Na posvetu so obravnavane mnoge skupne naloge ZRVS in ZMS, predvsem, kar zadeva kadrovanja mladincev za vojaške šole in šole rezervnih vojaških starešin, priprave mladincev-prostovoljcev za partizanske enote, razne oblike delovanja ZMS v pripravah mladih na SLO, na vključevanju rezervnih vojaških starešin v priprave mladih in potrebi obujanja tradicij narodnoosvobodilne vojne.
Na podlagi sklepov s tega posveta bo Koordinacijski odbor za SLO pri OK SZDL, skupaj z ZMS, ZRVS, ZK in ZZB NOV izdelal skupni program dela za
izvajanje konkretnih nalog ZMS, ki pa so istočasno naloge vseh družbenopolitičnih organizacij.
Na občinskih skupščinah ZRVS Domžale in Kamnik so za delegata za VI. Kongres ZRVS Jugoslavije izvolili predsednika občinskega odbora ZRVS Kamnik, tovariša Alojza Konda.
Da bi se čimbolj seznanil z delom in problemi obeh organizacij, predvsem pa zaradi tesnejšega medsebojnega sodelovanja in pridobivanja izkušenj, so se domenili, da se predstavniki organizacij udeležujejo važnejših sej predsedstev občinskih odborov obeh sosednjih občin.
MB
Na seminarju so se mladinci spoznali tudi s sodobno oborožitvijo teritorialnih enot v posameznih občinah
Obvestilo
Na zadnji seji Izseljeniške matice podružnice Domžale — Kamnik je bil sprejet sklep, naj naši izseljenci in zdomci dobivajo glasilo SZDL Domžale Občinski poročevalec brezplačno na svoje domove v tujini.
Zato prosimo svojce, da pošljejo naslove izseljencev in zdomcev na naslov: Tone Ravnikar, Glasbena šola Domžale, lahko pa tudi naslove sporočijo po telefonu na številko 72-419.
Predlog sklepa o izdajanju glasila »Občinski poročevalec«
Občinska konferenca SZDL Domžale (v nadaljnjem besedilu Socialistična zveza) ugotavlja:
— da je obveščanje občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti o družbenem in političnem dogajanju ter gospodarskih dosežkih v občini ena izmed temeljnih nalog Socialistične zveze;
— da za izvrševanje te naloge pravila o delu Socialistične zveze nalagajo Občinski konferenci SZDL, da izdaja glasilo Občinski poročevalec;
— do sedaj je Socialistična zveza izdajala glasilo, ki je od 5. 11. 1962. leta izhajalo kot mesečnik;
— Socialistična zveza je izdajala glasilo, v katerem sta nastopala kot izdajatelja Zavod za gospodarsko propagando in Delavska univerza Domžale;
— da je nadaljnje izhajanje glasila Občinski poročevalec v skladu z drugim odstavkom 21. člena zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS št. 7/73).
Z namenom, da se izdajanje glasila Občinski poročevalec uskladi z zakonom in namenom, da se ponovno potrdijo že sprejeta načela o namenu izhajanja, predmeta obravnave, temeljnih izhodiščih uredniške politike ter da se zagotovi vpliv zainteresiranih organizacij in javnosti za izdajanje glasila Občinski poročevalec, sprejema Izvršni odbor Občinske konference SZDL Domžale naslednje:
SKLEPE:
1. Socialistična zveza bo še nadalje izdajala glasilo Občinski poročevalec kot mesečnik (12 številk letno). Glasilo izdaja Delavska univerza v Domžalah, sedež uredništva je v Domžalah, Kolodvorska 6.
Glasilo izhaja v slovenščini.
Glasilo lahko izdaja tudi občasne priloge s svojega vsebinskega področja.
2. Izdajanje glasila Občinski poročevalec bo organizirala in vodila Delavska univerza Domžale v okviru svojega predmeta poslovanja. Poslovanje vodita odgovorni in tehnični urednik v skladu z ustreznimi sklepi, ki jih sprejema časopisni svet odnosno uredniški odbor.
3. Sredstva za izdajanje glasila Občinski poročevalec se zagotavljajo:
— z družbenimi sredstvi na podlagi narejenih letnih predračunov,
— z naročnino in plačilom za prodane izvode,
— z oglasi,
— s čestitkami in posebej naročenimi članki,
— s plačilom stroškom za objavljanje Uradnega vestnika Skupščine občine Domžale,
— z drugimi viri, ki so v skladu z zakonom.
4. Kot družbeni organ v smislu 27. člena zakona o javnem obveščanju se ustanovi časopisni svet, ki ga sestavljajo:
— predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij,
— predstavniki Skupščine občine,
— predstavniki delovnih organizacij,
— predstavniki interesnih skupnosti,
— predstavniki krajevnih skupnosti.
Število članov bo določeno na podlagi delegatskih razmerij. Vsi člani časopisnega sveta enakopravno odločajo o pristojnostih, ki jih ima časopisni svet pri kreiranju politike glasila.
5. Socialistična zveza iz vrst članov časopisnega sveta imenuje uredniški odbor, odgovornega in tehničnega urednika glasila.
6. Socialistična zveza sklene z izdajateljem časopisa Delavsko univerzo Domžale pogodbo, s katero uredi medsebojne pravice in obveznosti ter razmerja do glasila Občinski poročevalec.
7. Izvršni odbor Občinske konference SZDL sprejema zasnovo glasila Občinski poročevalec v skladu s 24. členom zakona o javnem obveščanju.
Zasnova je sestavni del tega sklepa in podlaga za delo časopisnega sveta.
IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SZDL DOMŽALE
DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE V UNIVERSALAH
Osnovna organizacija sindikata Universale je v mesecu februarju želela da organizira seminar za novoizvoljene člane samoupravnih organov. 2elcli so predvsem takšne teme, ki zadevajo neposrednega proizvajalca vsak dan, posebno še sedaj, sredi dinamičnega družbenega življenja. Sprejeli smo zvezno in republiške ustave, smo tik pred zveznim in republiškimi kongresi zveze komunistov, pred nami so volitve, samoprispevek.
Seminar je bil ob dveh prostih sobotah v februarju in je obsegal naslednje:
3. Kako učinkovito upravljati v OZĐ
— oblike samoupravljanja — neposredno samoupravno odločanje, referendum, delavski svet kot organ samoupravljanja,
— varstvo pravic samoupravljanja,
— samoupravna delavska kontrola kot organ vseh delavcev,
— vloga družbenopolitičnih organizacij v razvijanju, samoupravljanja v delovnih organizacijah.
4. Dohodek OZD, kako se formira, kdaj vpliva nanj ln kako se deli
Udeleženci seminarja v delovni organizaciji Universale Domžale, na katerem so razpravljali o vlogi posameznika v sistemu samoupravljanja in ostalih problemih delovne organizacije
1. Informacija o OZD
— dejavniki, ki označujejo samostojnost delovne organizacije, njen nastanek in razvoj, ime, predmet poslovanja,
— opis delovnih enot, odnosi med njimi.
2. Metoda dela družbenopolitičnih organizacij
— sestanek
— priprava na sestanek, udeleženci,
— vodja sestanka,
— dokumentacija o sestanku, sprejemanje zaključkov sestanka.
— ustvarjanje dohodka,
— višina dohodka, obseg proizvodnje, smotrna organizacija dela, produktivnost dela,
— osnovna načela delitve dohodka,
— shema delitve (celotni dohodek: porabljena sredstva, dohodek).
Oblike takšnega izobraževanja so potrebne, tega so se v Universale dobro zavedali.
Raj ko Radmelič
Osnovna šola Moravče, pri kateri je predvidena novogradnja telovadnice in veznega hodnika ter novih potrebnih prostorov
Iz zapisnika seje občinske skupščine
V MESECU FEBRUARJU IN SEJE, KI JE BILA 7.3. 1974
Občinska skupščina Domžale se je sestala na 48. seji obeh zborov, 12. 2. 1974 in med drugim sprejela naslednje sklepe:
— izglasovala je garancijo Ljubljanski banki za posojilo v višini 153 milijonov SD, ki ga bo najela za asfaltiranje cest na območju KS Domžale, vendar s tem, da bo zagotovila sredstva za prvo anuiteto šele v letu 1975;
— po hitrem postopku je nadaljevati s pripravami za gradnjo mostu preko Kamniške Bistrice v Domžalah (ihanski most), da se v mesecu aprilu žc prične z deli. Na seji, 7. 3. 1974 pa je na predlog sveta za finance mimo 10 milijonov SI) namenila še enkrat toliko Krajevni skupnosti Domžale, da usposobi omenjeni most za varen prehod pešcev, kolesarjev in morda še mope-distov. Ce bo ta brv obstajala tudi potom, ko bo betonski most Že zgrajen, kar naj bi bilo že meseca julija letos, bo morala zanjo skrbeti krajevna skupnost in ne več občina.
Mimo tega je na seji, 7. 3. 1974 skupščina sklenila, da se krajevni skupnosti Domžale nakaže še 2 in pol milijona SD za popravilo mostu v Studi, medtem, ko se zahtevek glede mostu v Mali Loki ne upošteva;
— potrdi se informacija o oceni gospodarjenja v občini v preteklem letu ter gospodarjenja za leto 1974;
— skupščina občine Domžale daje v javno razpravo osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki občine Domžale v tekočem letu s tem, da teče razprava do konca februarja, na kar bo skupščina dokončno sklepala o njej na svoji zadnji seji konec marca. Do tedaj pa naj posebna komisija v čistopisu upošteva po možnosti vse pripombe, ki so bile dane v teku javne razprave;
— oba zbora sta soglasno vzela na znanje tudi pojasnilo o načinu financiranja skupne in splošne porabe v letu 1974 in v zvezi s tem tudi pojasnilo glede razmerja med rastjo družbenega
proizvoda in rastjo proračunske potrošnje v letu 1974;
— soglasno je sprejela odlok o začasnem financiranju Temeljne telesnokulturne skupnosti Domžale v I. tromesečju 1974;
— sprejela je sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnošolske mreže na območju občine in
— sprejela program nadaljnje izgradnje šolske mreže, o katerem so občani že bili in še bodo podrobno obveščeni. Strinjala se je tudi z ugotovitvijo, da je pri šoli v Mengšu in pri šoli sland-rove brigade v Domžalah izvršiti še preostala dela v zvezi z ureditvijo okolice, dohodnih poti in igrišč, kar naj sklad za izgradnjo šolske mreže uredi z izvajalcem.
Na seji 7. 3. 1974 pa je spremenila svojo odločitev v toliko, da je gradnjo šole v Krašnji vključila v prvi plan izgradnje, ker je posebna komisija ugotovila, da je gradnja šole za omenjeni šolski okoliš dejansko potrebna, vendar o tem, kdaj bo ta gradnja prišla na vrsto še ni mogla odločiti. Soglasno pa je sprejela sklep, da se najprej prične z adaptacijo šole in gradnjo telovadnice v Dobu in zahtevala, da je v zvezi s tem potrebno pohiteti tudi s pripravo projektov. Potem naj se nadaljuje z gradnjo po programu po vrstnem redu, ki ga bodo narekovale potrebe in določila bodoča občinska skupščina;
— odborniki so soglasno vzeli na znanje poročilo komisije za ugotavljanje izvora premoženja in dali priznanje njenim članom za opravljeno delo ter priporočila, da komisija uvede postopek proti odgovornim ljudem v OZD in drugih organizacijah, kadar se ugotovi, da podatki, ki so jih posredovali komisiji niso resnični;
— skupščina je vzela na znanje informacijo o poteku rezervatov avtoceste in potrdila predlog severnega rezervata, ki naj
Kljub temu, da v letošnji zimi ni bilo veliko snega, pa je vendar često-krat prihajalo do takih prizorov kot je na sliki, ko je tovornjak na cesti Radomlje—Duplica moral pristati ob drevesu
Podružnična šola v Blagovici, ki je bila zgrajena s sredstvi samoprispevka
bi potekal iz črnega grabna izpod Opekarne Radomlje, med naseljema Radomlje in Rova, izpod Arboretuma Volčji potok, severno od homškega hriba, preko dela naselja Nožice in severno od Mengša proti Kosezam.
Skupščina ponovno zahteva, da se dokonča varianta za traso avtoceste čimprej e določi, da bi s tem odpadli preostali rezervati. S sprejetjem severne variante ni več potreben rezervat v Preser-jah, zato naj pristojna služba poskrbi, da se to tudi v praksi uveljavi.
Prav tako naj služba za urbanizem stalno spremlja dogajanja in ukrepe v zvezi z avtocesto in
0 vsaki morebitni spremembi, ki zadeva območje tukajšnje občine, sproti obvešča občinsko skupščino;
— na predlog sveta za urbanizem je skupščina soglasno sprejela odlok o spremembi zazidalnega načrta Domžale-Center zaradi sklepa, da se Flerinova stanovanjska hiša na cesti Ljube Sercerja ne odstrani;
— soglasno je bil sprejet odlok o ustanovitvi sklada za izobraževanje delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, v katerega se bodo stekala sredstva posebnega prispevka, ki znaša
1 % od obračunanih bruto osebnih dohodkov delavcev pri zasebnih delodajalcih;
— prav tako je skupščina soglasno sprejela sklep, da sme občinski upravni organ, ki je pristojen za registracijo delovnih pogodb po postopku v smislu 2. člena »sklepa« dovoliti, da sme samostojni obrtnik, ki se ukvarja s storitvami (popravila, vzdrževalna dela, izdelava posameznih izdelkov po individualnih naročilih), ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, zaposliti tudi več kot pet delavcev, vendar ne več kot sedem;
— na predlog sveta za zdravstvo in socialno varstvo je skupščina sprejela odlok o fluorogra-firanju prebivalstva v občini Domžale. Z upoštevanjem popravka, da se namreč fluorograf-ska akcija prične s 14. 3. 1974.
Skupščina je soglasno sprejela predlog predsednika skupščine, da se:
— Poročilo komisije za prometno varnost in o prometnih prekrških v letu 1973 ter
— Poročilo o učnem uspehu učencev osnovnih šol za šolsko
leto 1972,73 odložita za naslednjo sejo skupščine;
— odborniki so nato soglasno sprejeli sklep, da se nova osnovna šola v Mengšu imenuje: Osnovna šola narodnega heroja Matije Blejca-Matevža;
— na predlog komisije za spremljanje izvajanja ustavnih dopolnil ter za pregled splošnih aktov organizacij združenega dela je skupščina soglasno potrdila statute spodaj navedenih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost splošnega družbenega interesa, in sicer:
Posebne osnovne šole Homec, Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, Doma počitka Domžale, Doma počitka Mengeš, Hidrometala Mengeš, Komunalnega  podjetja Domžale,
Veterinarskega zavoda Domžale,
Vseh osnovnih šol v občini, STUGŠ Domžale, Dijaškega doma Domžale, BIRO 71 Domžale, Poklicne kovinarske in usnjar-sko-galanterijske šole Domžale, Vodovodne skupnosti Preserje
in
Delavske univerze Domžale;
— na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina soglasno sprejela sklep
— da se dipl. inž. Anton KNAVS razreši dolžnosti gradbenega in urbanističnega inšpektorja ter
— da se za gradbenega inšpektorja imenuje dipl. gradbeni inženir Viktor KAVČIČ,
— ter za urbanističnega inšpektorja diplomirani inženir arhitekt Jože POGAČAR;
— da se URBANIJA-KOLENC Katja razreši dolžnosti namestnika občinskega javnega tožilca v Domžalah;
— da se v iniciativni odbor za ustanovitev sklada za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri zasebnih  delodajalcih imenujejo:
1. MUŠIČ Franc, odbornik občinske skupščine
2. KODERMAN Janez, odbornik občinske skupščine
3. CERAR Zdenko, delavec pri Ford servisu v Trzinu
4. KVEDER Miro, delavec pri Kožarju na Količevem
(Nadaljevanje na 20. strani)
IZ ZAPISNIKA SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje z 19. strani)
5. CAPUDER Vinko, obrtnik, Domžale, Ljube Šercerja
6. VIRJANT Ivan, obrtnik, Domžale, Vodopivčeva 6
7. RADMELIĆ Rajko, Delavska univerza Domžale
8. DRMAL Andrej, »Zora« Domžale
9. DEISINGER Milan, občinski sindikalni svet Domžale,
— da se Marjan GREGORC razreši dolžnosti namestnika predsednika občinske volilne komisije in namesto njega za namestnika imenuje Janez BREZ-
NIK, sodnik občinskega sodišča Domžale;
— da se potrdi odločitev predsednika skupščine o imenovanju štaba za izvedbo fluorografske akcije v občini Domžale v naslednjem sestavu:
predsednik:
Marjan STOP AR, Občinska konferenca SZDL
člani:
Marjan BOLHAR, Občinski sindikalni svet
Jože KOSMAČ, Občinski odbor RK Domžale
Maks ZAJC, osnovna šola Moravče
Metka dr. ANDREJČIČ, Zdravstveni dom Domžale
Tilka LEB, Zdravstvena postaja Mengeš
Srečko BERČIČ, SOb Domžale
Marko ŠKRINJAR, SOb Domžale;
— da se potrdi tudi odločitev predsednika občinske skupščine o imenovanju dveh članov komisije za verifikacijski pregled Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, in sicer:
Jerneja LENIČA, predsednika občinske konference SZDL in
Srečka BERČIČA, načelnika odd. za skupne in družbene službe SOb;
— da se v samoupravni organ Delavske univerze Domžale kot predstavnika širše družbene skupnosti imenujeta:
Stane SKOK, sodnik Občinskega sodišča Domžale in
Franc ROGLIč, predstavnik KS Domžale;
— da se v skupščino kmetijske zemljiške skupnosti imenujejo
1. Stošickv Franc, Lukovica
2. Vidic Ivan, Hrastnik pri Moravčah
3. Zevnik Jože, član sveta za urbanizem SOb;
— Za naslednjo sejo skupščine je treba pripraviti pregled odbornikov s podatki o udeleževanju sej skupščine.
Za 49. sejo, ki je bila 7. 3. 1974, je bil pripravljen takšen pregled. Z njim seznanjamo tudi volivce:
PREGLED
udeležbe odbornikov na dosedanjih 48. delovnih sejah občinske skupščine Domžale
OBČINSKI ZBOR
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
	Navzočnost	Izostanek				Navzočnost	Izostanek	
Priimek in ime	na sejah	po predhod.	brez poprejš.			na sejah	po predhod.	brez poprejš.
		obvestilu	obvestila	FrnmeK in ime			obvestilu	obvestila
	-krat	-krat	-krat			-krat	•krat	-krat
1. ALEŠ Leopold	41	7	_	1.	AN2IN Janez	41	7	_
2. CERAR Janez	39	4	5	2.	BOGATAJ Vida	43	5	—
3. GRČ AR Feliks	43	2	3	3.	CERAR Ivan	44	3	1
4. GUBANC Peter	31	17	—	4.	ČERTANEC Jernej	22	7	19
5. GABRŠEK Janez*	22	—	5	5.	DEČKO Tone	33	6	9
6. HABE Stane	47	1		6.	GABROVŠEK Franc	21	18	9
7. HABJAN Franc	35	13	—	7.	HORVAT Štefan	15	5	28
8. HRIBAR Janez	40	—	8	8.	HRIBOVŠEK Slavko	37	2	9
9. KOCJAN Franc	37	6	5	9.	JERETINA Franc	39	3	6
10. KNEP Jože	42	4	2	10.	JERETINA Ivan	27	12	9
U. KOKALJ Jože	40	4	4	11.	JENČIČ Milan	41	6	1
12. KOROŠEC Ivan	33	6	9	12.	KLEMENC Albin	48	—	—
13. KORENČAN Lovro	15	33	—	13.	KODERMAN Janez	29	18	1
14. KOROŠEC Milan	36	8	4	14.	KOPITAR Marjan	35	6	7
15. KONJAR Franc	39	5	4	15.	KRAŠOVEC Tone	31	17	—
16. LEKAN Jože	44	2	2	16.	KOPAČ Roman	28	15	5
17. LENČEK Janez	42	6	—	17.	KOŠIR Mirjan	30	11	7
18. MATIČIČ Slavko	21	18	9	18.	KRALJ Ivo	38	6	4
19. MUŠIČ Franc	34	11	3	19.	LAZNIK Stane	30	15	3
20. ORA2EM Jože	45	2	1	20.	LEBAR Anton	33	13	2
21. OREHEK Mavrici j	38	7	3	21.	LIPOVŠEK Franc	42	5	1
22. OSOLIN Rudolf	47	1	—	22.	LU2AR Stane	30	9	9
23. PANGERŠIČ Andrej	48	—		23.	MOČNIK Janez	38	10	—
24. PETERKA Pavel	42	6	—	24.	NOVLJAN Janez	38	6	4
25. PESTOTNIK Jože	40	1	7	25.	PI2MOHT Janez	10	9	8
26. PENIČ Albin	36	4	8	26.	PISLAK Stane	20	10	18
27. REPNIK Zlato	40	7	1	27.	PRESEKAR Marija	36	11	1
28. RIHTAR Aleksander	41	7	—	28.	PIRC Anton	35	13	—
29. RAZPOTNIK Jože*	4	—	3	29.	RIHTAR Franc	26	3	19
30. SMOLE Srečo	20	17	11	30.	REPOVZ Anton	31	10	7
31. STOŠICKV Franc	33	7	8	31.	STUPICA Alojz	39	6	3
32. ŠRAJ Janez	47	1	—	32.	SKOK Aleksander*	6	1	—
33. ŠIMENC Pavel	46	2	—	33.	ŠINK Franc	26	8	14
34. ŠINIGOJ Rudi	32	7	9	34.	ŠRAJ Martin	41	5	2
35. TOMŠIČ Nada*	20	7	—	35.	ULČAKAR Marija	42	1	5
36. VARŠEK Miro	40	8		36.	VIDALI Ivan	40	8	—
37. VIDIC Ivan	35	5	8	37.	ZAJC Maks	43	2	3
38. ZAJC Janez	39	4	5	38.	ZULE Vid	29	4	15
39. ZUPAN Franc	43	2	3					--
* Nanovo izvoljeni med mandatom.
Z naslednjim sklepom je skupščina na svoji seji, 7. 3. 1974 sprejela statut občine ter pri tem upoštevala tudi pripombe in predloge, ki so jih predlagali odborniki še na seji skupščine.
Nadalje je z nekaterimi, predvsem nebistvenimi spremembami in dopolnitvami sprejela soglasno odlok o določitvi volilnih enot in števila delegatskih mest po dejavnostih za zbor združenega dela občinske skupščine.
Potrdila je predloženo poročilo o delu skupščine v pretekli mandatni dobi ter sklenila, da se
v celoti objavi v Občinskem poročevalcu.
Na predlog sveta za finance je skupščina odločila, da se iz rezervnega sklada delno povrne škoda, povzročena po neurju v preteklem letu:
Janezu Keršiču iz Topol, Francu Simonu iz Krtine, Alojzu Rodetu iz 2ič; Nadalje za odpravo škode na javnih objektih: Krajevni skupnosti ROVA, Krajevni skupnosti RAFOLČE,
Krajevni skupnosti KRAŠNJA, Krajevni skupnosti Zlato POLJE,
Krajevni skupnosti MORAVČE, Krajevni skupnosti VIR, Krajevni skupnosti VELIKA VAS — DEŠEN ter da se Cirilu BIZILJU iz Moravč povrne del stroškov za obnovo požganega kozolca.
Na predlog sveta za finance je skupščina nato sprejela sklep oziroma zagotovilo, da bo v letu 1975   predvidela   v proračunu
sredstva v višini 690.000.— din za dograditev dijaškega domu v Domžalah pri STUGŠ, vendar pod pogojem, da republiška izobraževalna skupnost predhodno zagotovi 60% ali 300 milijonov SD ter zainteresirane gospodarske organizacije obljubljenih 131 starih milijonov dinarjev. Stroški za celotno investicijo bodo namreč predvidoma znašali 500 milijonov SD.
Na predlog sveta za zdravstvo in socialno varstvo je skupščina soglasno sprejela odlok o družbeni pomoči in to v besedilu, ki
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij razpravljajo s predsednikom občinske skupščine Albinom Klemencem in direktorjem Čevljarskega podjetja »Mojca« Lukovica o dograditvi novega poslopja, v katerem bo našlo zaposlitev okoli 200 prebivalcev z območja Črnega grabna
je objavljeno v Uradnem vestni-ku ter sklenila, da pristojna služba za naslednjo sejo skupščine pripravi in predloži odbornikom seznam socialnih podpi-rancev in seznam ljudi, ki jim v času nezaposlenosti izplačuje podporo Komunalni zavod za zaposlovanje.
Na predlog sveta za blagovni promet je skupščina nato v smislu odloka o ugotovitvi družbenega interesa za nekatere obrtne in druge gospodarske dejavnosti odločila, da se Zemunu MEHMEDOVIĆU, prodajalcu sadja in zelenjave v Domžalah dovoli zasebna prodaja sadja in zelenjave v kiosku v Kolodvorski ulici v Domžalah. Ne dovoli pa se zasebna prodaja na drobno Leopoldini PAVLI v Domžalah, na Savski cesti 42, ker je skupščina ugotovila, da ne obstaja družbeni interes za opravljanje zasebne trgovske dejavnosti v središču Domžal.
Skupščina je potrdila poročilo o učnih uspehih učencev osnovnih šol v šolskem letu 1972/73, nadalje poročilo komisije za prometno varnost oziroma Postaje milice Domžale o prometnih prekrških v letu 1973 ter prometni problematiki v občini. V zvezi s tem je pristojnim občinskim organom in službam naložila tudi določene obveznosti in naloge na tem področju ter ugotovila, da bi tudi krajevne skupnosti morale več prispevati na tem področju.
Oba zbora sta tudi enoglasno izglasovala soglasje za ustanovitev Krajevne skupnosti Dob, Krajevne skupnosti Vrhoplje — Zalog, Krajevne skupnosti Rova in Krajevne skupnosti Velika vas — Dešen.
Sprejela je tudi predlog komisije za volitve in imenovanja, in sklenila:
— da se v občinsko volilno komisijo imenujejo (glej Uradni vestnik);
— da se v iniciativni odbor za ustanovitev požarne skupnosti občine Domžale imenujejo:
za predsednika: Sandi RIHTAR, Dob
za člane:
BREZNIK Valentin, predsednik Obč. gasilske zveze Domžale BLEJC Franc, Induplati Jarše BORC Metod, Varnost Mengeš LENARČIČ Marjan, Helios Domžale
SKOFIC Jože, Občinska gasilska zveza SRAJ Jože, Pekarija Domžale URBANIJA Janez, Zavarovalnica Mengeš za tajnika:
VIDMAR Zdravko, inšpektor za požarno varnost pri Sob Domžale;
— da daje soglasje k imenovanju diplomiranega inženirja Radisava POPOVIĆA za direktorja na novo konstituiranega BIRO-JA-71 Domžale;
— da potrjuje odločitev predsednika skupščine o imenovanju strokovne komisije za pregled objekta osnovne šole v Krašnji, ki so jo sestavljali:
predsednik: ing. Anton KNAVS, vodja strokovne službe za sklade SOb,
člani: ing. Janez KOVAČ, načelnik odd. za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, ing. Slavomir PAVLOVIč, komunalni in cestni inšpektor,
Soglasno je skupščina na seji 7. 3. 1974 sprejela še naslednje sklepe:
— da se za naslednjo sejo skupščine pripravi tudi pregled o tem, kako so se udeleževali sej občinske skupščine zvezni in republiški poslanci;
— odborniki so se zavezali, da bodo tvorno sodelovali v proračunski razpravi na zborih občanov, tako na terenu, kot v delovnih organizacijah;
— da predsedstvo skupščine skupaj s komisijo za volitve in imenovanja pripravi predlog za priznanje občine najbolj aktiv-
nim in delovnim odbornikom sedanje občinske skupščine;
— vzeli so na znanje pojasnilo, da je okrožno sodišče ustavilo kazenski postopek zoper Martina in Janeza ŠRAJA, odbornika občinske skupščine. Postopek je bil uveden zaradi suma kaznivega dejanja utaje davka in nato s sklepom okrožnega sodišča ustavljen, ker je bil sum neutemeljen.
M. P.
Glede referenduma o podaljšanju samoprispevka za izgradnjo novih in adaptacije starih šol v naši občini, upokojenci pričakujemo, da bodo glasovali z »ZA« ne le tisti, ki še nimajo ustrezno rešenega vprašanja šole, pač pa tudi in zlasti tisti, ki so v zadnjih letih dobili lepe nove šole. Z referendumom bomo dokazali kako pojmujemo solidanost v domžalski občini.
Komaj je posijalo pomladansko sonce, pa že prihajajo upokojenci s predlogi kam bi želeli letos na izlet. Lansko leto smo imeli 10 izletov, vse z avtobusi. Dvakrat smo bili v Benetkah s po dvema avtobusoma, na Gros-sglocknerju s tremi avtobusi, v Logarski dolini z dvema, v Trstu, Doberdobu in Gorici z dvema, potem smo bili na izletih še v Kostanjevici, Pleterjih in v ča-težkih toplicah, v Kumrovcu in Podčetrtku, na Vršiču, po Koroškem, v Beli krajini in na Pohorju. Na teh izletih smo videli toliko zanimivega in lepega, da bomo morali letos verjetno na željo članov prav gotovo v Slovensko Benečijo, na Koroško in na Pohorje. V aprilu bomo imeli izlet v Donjo Stubico, v Kumro-vec in nazadnje na kopanje v Atomske toplice, to bo enodnevni izlet. V maju pa bo dvodnevni izlet v republiko San Marino v Italijo in izlet na Plitvička jezera.
Pevski zbor upokojencev, ki je med najbolj aktivnimi v občini, pa bi radi pomnožili z novimi močmi. Zato vabimo pevce vseh glasov, ki imajo veselje do nastopanja, da se priglasijo ali pe-vovodji tov. Habetu ali pa v pisarni društva, Jenkova 11, iz Savske ceste.
I. R.
Kako je pri upokojencih
V klubu upokojencev je vsak drugi dan živo. Končno imamo svoj lokal, kjer lahko v miru posedimo in se pomenimo o naših problemih. Trenutno je največ govora o bližnjih volitvah, o podaljšanju samoprispevka za dokončno izgradnjo šolske mreže v naši občini in o izletih. Seveda tudi nismo ravnodušni glede inflacije, saj vsak dan občutimo nove in za nas neutemeljene podražitve. A kaj, ko smo nemočni in vsako leto znova glo-
boko razočarani ob usklajevanju pokojnin, ko so oni z minimalnimi pokojninami dobili npr. pri 1.000 dinarjih le 180 din, tisti pri 4.000 din pa 510 din. Tak, sicer degresivni način usklajevanja pokojnin utemeljuje tisti, ki o tem odločajo, kot pravičnejši, ker da bolj ustreza različnemu odstotku povečanja življenjskih stroškov različnih kategorij upokojencev. Predlansko usklajevanje je bilo sicer določeno na 21,5 "/„ v povprečju in sicer za
Osnovna šola Josipa Broza Tita na Rojah - zgrajena s sredstvi zbranega samoprispevka — šola, v kateri teče sodobni pouk
13 % ter za pavšalni znesek 85 din, vendar to ni bilo izvedeno, ker sklad ni mogel prenesti tolikšnega bremena. Lani je bilo usklajevanje oziroma povišanje pokojnin določeno v še nižjem odstotku in nižjem pavšalnem znesku. Vse to nam je razumljivo, če sredstva ne pritekajo, jih ni mogoče razdeljevati. Nikakor pa ne moremo razumeti, da so cene v trgovini za vse potrošnike enake. Nihče te ne vpraša ali razpolagaš mesečno s 1.000 ali s 4.000 dinarji. Po dosedanjem sistemu usklajevanja pokojnin, postajajo revni upokojenci ob vsakokratnem usklajevanju še revnejši in bogati še bogatejši. O socialnem razlikovanju slišimo in čitamo toliko lepih besed, občutimo pa to razlikovanje čedalje večje. Kadar zahtevamo pravičnejšo valorizacijo, ki naj bi ustrezala dejanskim podražitvam ali porastu osebnih dohodkov zaposlenih, torej v enakem znesku za vse upokojence ne glede na višino pokojnine, pa smo navadno zavrnjeni, da bi takšno usklajevanje pokojnin v daljšem času privedlo do nesmotrnega izenačevanja pokojnin. Do izenačevanja ne more priti nikdar, ker bi med obema primeroma vedno ostala razlika 3.000 din. Zmanjšanje socialne razlike bomo upokojenci občutili samo tedaj, če bi se vsakoletno usklajevanje pokojnin izražalo, če že ne v enakem znesku za vse, pa vsaj najmanj 70 % v pavšalnem znesku in le 30% v degresivnem odstotku. Toda naših predlogov nihče ne upošteva, ker pri samoupravnem sporazumu o vsakoletnem usklajevanju pokojnin ne sodelujejo predstavniki upokojencev.
Spominska svečanost ob 30. obletnici bitke
na Okleni
V nedeljo, dne 24. februarja se je pred ihansko šolo zbrala mladina, nekdanji borci, gasilci iz Ihana in drugih krajev s svojimi prapori in ostali vaščani. V avli šole so si ogledali razstavo »Za mir in svobodo«, ki so jo pripravili ihanski pionirji, nato pa se je pričel tradicionalni partizanski marš na Oklo. Na čelu kolone je nosil konjenik slovensko zastavo, ki je plapolala v jasnem in sončnem februarskem jutru. Za njim so nesli venec predstavniki krajevne organizacije ZB Ihan, ki so ga nato položili k spomeniku padlih partizanov. Pionirji so nabrali prvo pomladansko cvetje in ga povezali v šopke. Za njimi se je zvrstilo petnajst gasilskih praporov, nato četa gasilcev, preživeli borci ter ostali vaščani. Sprevod se je ustavil pri spomeniku na pokopališču, kjer so pionirji okrasili grob s cvetjem in prižgali mnogo svečk. Kolona je nadaljevala marš mimo Goričice in skozi Brdo do Dobovelj. Pridruževali so se vaščani Goričice in Brda.
Po krajšem postanku v Dobov-ljah se je formirala povorka, ki je krenila od križišča v Dobov-ljah po travniku mimo nekdanje lovske koče in kozolca do gozda, nato po gozdni poti preko doline, po stezi preko večjega travnika do poti, ki pelje na Oklo.
Na čelu sprevoda je bil konjenik s slovensko zastavo, za njim pa so nesli venec predstavniki občinskega odbora ZZB NOV Domžale. Za novim pionirskim praporom, ki nosi na spominskem traku zabeležen usodni kraj in dan — OKLO, 24. februarja 1944, se je zvrstilo 72 pionirjev in pionirk, ki so simbolično predstavljali 72 padlih partizanov na Oklem. Vsak pionir je nosil rdeč nagelj in rdečo svečo za padlega partizana. Preko 20 praporov borčevskih organizacij je plapolalo v hladnem, a sončnem februarskem jutru. Sodelovala je godba iz Domžal. Borbene partizanske pesmi so se razlegale sredi gozdov, kjer je običajno tišina in mir, kakor da bi narava umolknila tistega dne in
v smrtni tišini žalovala za njimi, številni gasilski in pionirski prapori so vihrali v vetru, ki se je zaganjal preko travnika. Gasilske enote in vod teritorialne obrambe je s svojo navzočnostjo in sodelovanjem pri proslavi na Oklem počastil njihov spomin. V sprevodu so se zvrstili pionirji, mladinci, sorodniki padlih, predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter ostali občani. Na visokem mlaju pri spomeniku na Oklem je plapolala zastava, pod njim pa so sprevod pričakali vaščani Dolskega, Dola, Beričevega, Dragom-lja in ostalih krajev. Pri spomeniku so se zbrali vsi učenci iz osnovne šole Dolsko, predstavniki šole Dol, Dob, Dragomelj ter vseh treh domžalskih šol, predstavniki krajevnih organizacijah ZB iz Kamniško-zasavske-ga področja, gasilci, godba ter številni vaščani. Spominu padlih borcev na Oklem se je s sodelovanjem in udeležbo na komemoraciji tega dne poklonilo 2000 ljudi. Komemoracija je bila pri spomeniku. Ob igranju žalo-stink so ihanski pionirji okrasili spomenik. Z 72 rdečimi nageljni in svečami so sestavili okrog spomenika peterokrako zvezdo. Predstavniki občinskega odbora ZZB NOV Domžale so k spomeniku položili venec.
Številne udeležence je pozdravil predsednik krajevne organizacije ZB Ihan Karol Pance, v imenu občinskega odbora ZZB NOV Domžale pa je navzoče pozdravil narodni heroj Franc Av-belj-Lojko. V govoru komandanta šlandrove brigade narodnega heroja Mirka Jermana smo spoznali junaško in krvavo pot nekdanjih borcev za svobodo Kam-niško-zasavskega področja. Sekretar okrožnega komiteja KPS Franc Zupančič-Marjan je misli in spomine v svojem govoru posvetil bitki in padlim tovarišem na Oklem.
Po enominutnem molku je vod teritorialne obrambe izstrelil po-častno salvo, nato pa je pionirski pevski zbor Karel Destovnik-Kajuh zapel pesmi: Sinko očetu partizanu in V ranem jutru.
člani KPD Svoboda Ihan so
recitirali venec Kajuhovih partizanskih pesmi. S čustveno globino ter izredno dovršeno režijo so ganili poslušalce, ki so stali v bližini spomenika. Mnogi, ki so bili bolj oddaljeni, žal, niso slišali, ker ni bilo primernega ozvočenja.
Navzoče je pozdravil tudi predsednik KS Ihan Franc Gnidovec ter čestital vaščanom za praznik, krajevni organizaciji ZB pa k razvitju novega prapora.
Ob igranju državne himne je v imenu pokrovitelja delovne or-
ganizacije Termit njihov predstavnik razvil nov prapor ter ga izročil predsedniku krajevne organizacije ZB Ihan. Na prapor so pripeli spominske trakove predstavniki Termita, Kartonaž-ne tovarne Ljubljana in Krajevne skupnosti Ihan. Sledilo je po-
bratenje novega prapora s številnimi prapori borčevskih organizacij našega okoliša. Pred zaključkom spominske svečanosti je godba zaigrala splet partizanskih borbenih pesmi. Vodja proslave se je v imenu organizatorja zahvalil sodelujočim in udeležencem. Izrazil je željo, da bi se vsakoletne spominske svečanosti na Oklem tudi v bodoče udeleževali v vedno večjem številu.
Solze, ki so po tridesetih letih kanile na prekrvavljeno zemljo,
so dokaz, da nismo pozabili nanje, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine s svojo krvjo in darovanjem svojih mladih življenj odkupili, žal ne sebi, ampak nam in prihodnjim rodovom dragoceno svobodo.
Anton Križaj
Preživeli udeleženci bitke na Oklem
1944 - OKLO 1974
Udeleženci proslave na Oklem, 30 let po tragičnem dogodku
»24. februarja 1944 jc dan, ki je s krvjo padlih in ogljem sežganih borcev ter s solzami njihovih najdražjih vpisan v zgodovino naše narodnoosvobodilne borbe. Tega dne se je odigrala na Oklem tragedija, ki ji ni primere v vsem času štiriletnega boja za svobodo od Kamnika do Save.
Kamniško-zasavski odred je v februarju 1944 mobiliziral nove borce. Ob napadu na Oklo je imela četa približno 70 stalnih in okrog 50 pravkar mobiliziranih borcev. Zadrževali so se največ v gozdovih nad Ihanom, ker jih tu Nemci niso vznemirjali s hajkami. Na to področje so pošilja-
li le močnejše patrulje, ki pa so se izogibale spopadov s partizani. Nemci so opazovali in spoznavali teren. Manjkal jim jc samo šc domač izdajalec, a tudi ta jim je bil kmalu pri roki.
24. februarja je bilo malo hribovsko naselje Dobovlje nad Ihanom pokrito s snežno odejo in je mirno pričakovalo jutro. Jutranji mir pa so še pred šesto uro presekali rezki klici dežurnih, ki so klicali borce v zbor. Kmalu nato je kolona v temi odšla iz vasi. Tišino je motilo le škripanje snega pod čevlji. Ko so se partizani približali zaselku Oklo nad Ihanom, se je začelo daniti. Na Oklem, ki jc štelo le
PIONIRJI PO KAREL DESTOVNIK-KAJUH — IHAN SO RAZVILI NOV PIONIRSKI PRAPOR
Ihanski pionirji so se že dalj časa pripravljali na praznovanje krajevnega in svojega odrednega praznika. V jubilejnem letu 100-letnice šole v Ihanu so se spomnili dveh važnejših obletnic iz NOB. 22. februarja 1944 je padel pri Zlebniku nad Šoštanjem partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik-Kajuh, po katerem nosi ime PO v Ihanu, dva dni kasneje, 24. februarja 1944 pa je bila težka bitka na Oklem nad Ihanom.
Pionirski odred izdaja že drugo leto svoje odredno glasilo Kanja. Zadnjo številko so posvetili Kajuhu. Priobčili so pisma Kajuhove mame, s katero so se v prejšnjih letih dopisovali. Kanjo so popestrili spisi zgodb iz minule vojne, ki so jih slišali od staršev ali starejših sorodnikov.
V četrtek, 21. februarja so povabili v šolo narodnega heroja Franca Avblja-Lojka in rojakinjo, nekdanjo zapornico in partizanko Dragico Kolčne. Pionirjem sta pripovedovala o svojih doživetjih med NOB.
V avli šole so pionirji pripravili manjšo razstavo svojih likovnih izdelkov in spisov na temo borbe za svobodo pod naslovom ZA MIR IN SVOBODO. Razstavo so dopolnili z originali
nemških razglasov za streljanje talcev, s partizanskimi časopisi, članki s partizanskih stenčasov, ostanki nemške vojaške opreme, okupacijskim in partizanskim denarjem ter z nemškimi revijami in slikami.
V petek, 22. februarja je bila v Gasilskem domu v Ihanu veličastna spominska svečanost, posvečena Kajuhu in padlim borcem na Oklem. Dvorana je bila polna obiskovalcev iz Ihana ter bližnje in daljne okolice. Pionirski pevski zbor je pod vodstvom Antona Križaja zapel 14 partizanskih in borbenih pesmi. S harmoniko je zbor spremljal tov. Stane Habe, s citrami pa mladinka Marta Cerar. Pionir Iztok in pionirka Silva sta pozdravila številne obiskovalce. Zahvalila sta se družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter številnim posameznikom za pomoč, ki so jo izkazali pri nabavi prapora. Povabila sta na oder predstavnico pokrovitelja pionirskega prapora tov. Zevnikovo in varuhinjo prapora Francko Svetlin. Tov. Zevnikova je v krajšem nagovoru utemeljila sklep delavskega sveta LB — Podružnica Domžale, da prevzame pokroviteljstvo nad pionirskim praporom kot priznanje ihanskim pionirjem za dolgoletno marljivo in
Pionirski pevski zbor osnovne šole Ihan na svečani akademiji v počastitev 30. obletnice bitke na Oklem
uspešno varčevanje. Razvila je pionirski prapor in ga izročila predsedniku PO.
K razvitju prapora so pionirjem čestitali predstavniki PO osnovne šole Šlandrovc brigade, osnovne šole Josip Broz-Tito, osnovne šole Venclja Perka, osnovne šole Dol, osnovne šole Dolsko, pionirji iz Dragomlja, Šentjakoba, Doba in Brda pri Lukovici ter Mekinj pri Kamniku. Ihanskim pionirjem so izročili lepa darila. Predsednik KS Ihan Franc Gnidovec je pripel na pionirski prapor spominski trak z napisom OKLO, 24. februar 1944. Sledilo je pobratenje novega pio-
nirskega prapora s prapori ostalih PO. Predsednik PO Peter Gre-gorič je v imenu vseh pionirjev izrekel svečano zaobljubo pred novim pionirskim praporom.
Sledil je splet deklamacij in melodij partizanskih pesmi. Program so pripravili pod vodstvom Anice Lenič pionirji — člani dramskega krožka in instrumentalne skupine.
V zadnjem delu proslave pa so nastopili člani KPD Svoboda Ihan. Recitirali so venec Kaju-hovih partizanskih pesmi v režiji Marije Križaj.
Anton Križaj
Vesela maškarada
Pustni torek, dan otroškega veselja in starih običajev, je že za nami. Marsikje je bilo ta dan živahno. Tudi v šoli na Brdu smo tega dne veselo proslavljali.
2ep red sedmo uro so se prve maškare zgrinjale okrog šole, marsikdo pa se je šele šemil. Vsakdo je pazil na to, da je bil čim bolje oblečen, saj so najboljšim maskam obljubljali nagrade, čeprav skromne. Nekaj po osmi uri smo napravili po dolgem hodniku špalir. Kmalu so se oglasili tanki glasovi harmonike. Našemljeni sošolci so nestrpno čakali, da se nam predstavijo, še najbolj so se tega veselili ciciba-
tri domačije so se srečali s funkcionarji okrožnega komiteja KPS Kamnik. Straže so odšle na svoje prostore, borci pa so se namestili po poslopjih vseh treh domačij, štab se je namestil v Kramarjev! hiši. Niso se še oddahnili, ko je okrog pol osmih zaropotalo z vseh strani. Nemci so obkolili naselje, ki leži v majhni dolinici sredi gozdov. Iznenađeni v splošni zmedi so partizani iskali rešitve. Pričel se je boj na življenje in smrt. Le redkim borcem je uspelo prebiti obroč. Iz Kramarjeve hiše so se splazili mimo gnojišča v grapo, po kateri vodi v breg kolovoz. Poiskali so zaklon in se z vsemi močmi vrgli na sovražnika. Na srečo je bil med njimi tudi tovariš, ki je imel tromblonko. Proti sovražniku je izstrelil nekaj min. Med Nemci je nastala zmeda. Partizani so vrgli nanje še nekaj min in ročnih bomb in se tako prebili iz obroča. Zal, to je uspelo le redkim. Večina borcev je padla, še predno so se
ni. Harmonikar je vodil dolg sprevod maškar, ki so tekmovale v duhovitosti in izvirnosti. Delo komisije, ki je bila določena za ocenitev mask, je bilo zelo težko. Ko je ta razpravljala, so maškare neutrudno plesale poskoč-nice. Nazadnje so bili razglašeni težko pričakovani rezultati. Izbrane maske smo pozdravili z bučnim ploskanjem in mimogrede je kdo tudi zažvižgal. Podelili so jim nagrade in diplome. Nagrajenci so se odkrili, med njimi pa smo presenečeni spoznali tudi sošolce iz razreda, še enkrat smo jim močno zaploskali in se z njimi vred nasmejali.
Po tej prireditvi smo vsi zaplesali, tudi najmlajši so nas posnemali in se kaj kmalu prilagodili našim gibom. Poleg nas so zaplesale tudi tovarišice, da je bilo še bolj veselo. Veselja ni bilo ne konca ne kraja.
Ta dan se je meni in še marsikateremu sošolcu globoko vtisnil v spomin, še bolj je bilo veselo zato, ker smo ga preživeli tako, kot smo si ga zamišljali.
Marija Pezdirc, 8. a razred Oš Janko Kersnik, Brdo
»Svet brez sovraštva« v Ihanu
2. marca je doživela na ihan-skem odru krstno predstavo igra Mire Puc: »Svet brez sovraštva«. S to prireditvijo je bil sklenjen opus prireditev ob ihan-skem krajevnem prazniku, istočasno pa je bila predstava namenjena proslavi 8. marca. Ob izvrstni režiji tov. Anice Lenič so člani KPD Svoboda Ihan v najkrajšem času naštudirali igro. V njej nastopajo ženske v nemškem zaporu v času okupacije. To dramsko delo je zahtevalo poseben režijski prijem, saj se dogajanje odvija izključno le v zaporu. Obsojeno je torej na precej statično izvajanje igre.
Pa vendar so glavne nosilke ženskih vlog prikazale notranjo stisko, sovraštvo, bol in neizmerno hrepenenje po svobodi s tako globino, občuteno in s čustvi prežeto igro, da se je v polni dvorani zasolzilo marsikatero oko. K pristnosti igre so precej prispevali izvirni magnetofonski posnetki in osvetlitev.
Po nedeljski predstavi so imeli člani KPD Svoboda Ihan svoj redni letni občni zbor. Razpravljali so o dosedanjem delu. Najzaslužnejšim članom so podelili priznanja. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor. Po končanem občnem zboru so si ogledali filme z društvenih izletov.
Marija Križaj
pričeli braniti. Najhuje je bilo pri vhodnih vratih, kjer so borci drug čez drugega padali v smrt. Majhna dolinica tik za hišo je bila pokrita s trupli padlih borcev. Mrtvi so ležali po dvorišču, za hlevom in gospodarskimi poslopji, vsepovsod...
Poslopja so požgali. Vonj po ožganem lesu in sežganih truplih borcev se je razgrnil po dolinici. Preostale ujete borce so gnali južno od hiš in jih z bombami pokončali.«
V spomin na ta dan praznujemo Ihanci svoj krajevni praznik. Šola in krajevna organizacija ZB Ihan organizirata vsako leto na ta dan tradicionalni partizanski marš na Oklo. Pri spomeniku se zbere na ta dan mladina, preživeli borci in sorodniki padlih. Po komemoraciji pripovedujejo borci mladini svoje spomine na te žalostne dni. Sprevodu se pridruži vsako leto večje število vaščanov.
Po članku »Hude izgube na Oklem pod Trojico«, preživelega
borca Augusta Del Bello-Boruta, Kamniški zbornik 1961, str. 175.
Spomenik 72. padlim borcem na Oklem nad Ihanom, kjer je okupator 24. februarja 1944 zverinsko pobil 72 nedolžnih ljudi
Kako bi dobila otroka — posvojitev
Pri skrbstvenem organu naše občine se je oglasila tovarišica srednjih let. Bila je v zadregi in ni vedela, kako bi pričela. Končno je le povedala: »Rada bi dobila otroka. Slišala sem, da se da posvojiti tudi tujega otroka. Ali imate kaj takih otrok? Veste, z možem sva oba še mlada, zdrava, z dobrimi prejemki, imava tudi svojo hišo in vse drugo, le otrok ne moreva Imeti. Tudi varstvo otroka ne bo problem, saj bi jaz ostala doma in bi se tako v celoti posvetila samo otroku. Ali bova lahko dobila kakšnega otroka? Kakšen je postopek? In kaj je pravzaprav to posvojitev ter kakšne pravice in dolžnosti bova imela napram temu otroku?«
Poučili smo jo, da je POSVOJITEV PRAVNI AKT, S KATERIM SE MED DVEMA OSEBAMA USTANOVI PODOBNO RAZMERJE, KOT JE RAZMERJE MED STARŠI IN OTROCI. Namen posvojitve je predvsem varstvo in preskrba otrok, zlasti tistih, ki nimajo staršev. Posamezniki se odločajo za ta akt z namenom, da zadovoljijo željo po otrocih, ki jih sami ne morejo imeti. POSVOJITELJ JE LAHKO VSAKA POLNOLETNA OSEBA, moški ali ženska, poročen ali samski, z otroci ali brez njih in vsaj osemnajst let starejši od posvojenca. Poročeni zakonec praviloma lahko posvoji samo s privolitvijo drugega zakonca. Posvojitelj mora imeti določene politične, moralne, vzgojne in zdravstvene pogoje, kar ugotavlja pristojni skrbstveni organ na podlagi priloženih dokumentov pristojnih služb, ti pa so, razen prošnje še:
— rojstni list posvojenca,
— rojstni list posvojitelja,
— poročni list posvojiteljev,
— potrdilo o nekaznovanju obeh posvojiteljev,
— zdravniško spričevalo za oba posvojitelja,
— potrdilo o dohodku obeh posvojiteljev,
— potrdilo o premoženjskem stanju.
Posvojiti je mogoče otroka samo s privolitvijo staršev. Privolitev staršev pa ni potrebna, če je staršem odvzeta roditeljska
pravica, ali pa so več kot eno leto neznanega bivališča.
Ne more se posvojiti sorodnika v ravni črti. Tudi skrbnik ne more posvojiti svojega oskrbovanca, vse dokler ni razvezan skrbniške dolžnosti. Nihče ne more biti posvojen od dveh oseb, razen, če sta to zakonca. Tudi če so podani vsi našteti pogoji, mora skrbstveni organ odkloniti posvojitev, če ta ne bi bila koristna za otroka.
S POSVOJITVIJO NASTANEJO MED POSVOJITELJEM IN POSVOJENCEM PRAVICE IN DOLŽNOSTI, KAKRŠNE SO PO ZAKONU MED STARŠI IN OTROCI. Po zakonu o dedovanju ima posvojenec (tudi njegovi potomci) dedno pravico po posvojiteljih, razen, če so le-te bile pri sami posvojitvi omejene ali izključene. S posvojitvijo pa ne prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in sorodnikov. Posvojenec pa prav tako obdrži dedno pravico po starših in drugih sorodnikih.
Posvojitev nastane s pravnim aktom, zapisnikom o sklenitvi posvojitvene pogodbe pri skrbstvenem organu pristojne občine in se lahko s pravnim aktom tudi razveže. Zakon o posvojitvi določa tri načine prenehanja posvojitve:
— razveza po sporazumu strank,
— razveza po uradni dolžnosti
— razveza na zahtevo ene stranke.
Pri skrbstvenem organu naše občine je bilo v letu 1973 sklenjenih pet posvojitev, od tega tri enostranske, ko je očim po-svajal izven zakona rojenega otroka svoje žene in dve posvojitvi po drugih osebah. V posvojitev dajemo ponavadi tiste otroke, kjer so starši več kot eno leto neznanega bivališča, ali pa sami privolijo v posvojitev.
Obiskala sem družino, ki je pred nekaj leti posvojila otroka. Posvojenec se je v družino lepo vživel. Čustveno se je zelo navezal na nova starša, ta pa na njega še bolj, skoraj bolestno. Življenja brez tega otroka si nova starša ne moreta več pred-
stavljati in bi ju vsaka izguba zelo prizadela. Otrok je njima prinesel srečo, po kateri sta več let zastonj hrepenela.
To je primer posvojitve, ki je uspela in kakršnih je v naši občini več, recimo večina. Znan pa nam je tudi primer t. i. neuspele posvojitve, ko se je posvojenec, zdaj že odrasel fant, vdal pijači. Namesto, da bi bil v pomoč svojima staršema in njima vračal dobroto za dobroto, njima greni na jesen življenja še tisto malo lepega, kar je ostalo od spominov na čase, ko je kot majhen deček capljal za njima, se igral v pesku, se potil ob čitanki in zvezku, dokler mu nista prišla pomagat.
Osnutek novega zakona o posvojitvi prinaša več sprememb. Med najvažnejšimi je vsekakor t. i. popolna posvojitev. Ta oblika posvojitve naj bi bila omejena predvsem na tiste primere
otrok, kjer ni nobene možnosti, da bi živeli pri svojih starših. Po njej naj bi dobil posvojenec po posvojiteljih in njegovih sorodnikih enake pravice in dolžnosti kot lasten otrok, prenehale bi pa pravice in dolžnosti do lastnih staršev in njihovih sorodnikov. Ta oblika posvojitve ni razvezlji-va, to se pravi, bila bi dokončna. Sklenjena bi morala biti pri skrbstvenem organu na podlagi pravnomočne odločbe.
Nepopolna posvojitev je v osnutku še predvidena in bi zanjo veljala enaka določila, kot veljajo sedaj. Bila bi tudi razvezljiva.
Zaradi pravne popolnosti so predvidene tudi določbe o neveljavnosti posvojitve, ki se bo uveljavljala pred sodiščem.
Tožbo za razveljavitev lahko vložijo vsi tisti, ki imajo neposredno pravno korist, skrbstveni organ in javni tožilec.
Marta SAVEC
Posebna osnovna šola Homec
Novoletno praznovanje je bilo na Posebni osnovni šoli Homec zelo prijetno. K temu so pripomogle kulturne, družbenopolitične in delovne organizacije občin Domžale in Kamnika. S svojimi prispevki so omogočile, da smo socialno ogroženim otrokom kupili topla oblačila in konstruktivne igrače. V kinodvorani v Radomljah so si ogledali predstavo. Dedek Mraz jih je obdaroval z bonboni in slaščicami.
Praznovanje je bilo za naše otroke izredno doživetje, saj so ob neugodnih domačih razmerah in skromnih družinskih dohodkih marsikdaj prikrajšani za kulturne in materialne dobrine, ki bi jih moral užiti prav vsak otrok.
Nekaj sredstev še hranimo. Z njimi bomo omogočili učen-
cem, da se bodo lahko vsi udeležili poučnih ekskurzij in tako bolje, temeljiteje spoznali lepote in bogastvo naše ožje domovine Slovenije.
Pionirski odred Posebne šole Homec se za denarno in materialno pomoč toplo zahvaljuje:
Skupnosti otroškega varstva Domžale, Temelnji izobraževalni skupnosti Kamnik, Kulturni skupnosti Domžale in Kamnik, Komisiji za družbeno pomoč pri SOb Domžale, Občinskemu sindikalnemu svetu Domžale in Kamnik, ZPM Kamnik, RK Kamnik, delovnim organizacijam: Mlinostroj, Induplati, Lek, Tosama, Opekarna Radomlje, Filc, Trak, Stol in Podjetje Kamnik.
Pionirski odred »Olge Avbelj« v Homcu
OB OBLETNICI
Otroci osnovne šole Trzin ob praznovanju dedka Mraza ob bogato obloženi mizi
Bliža se prvi rojstni dan mladinskega aktiva Dob, ki ga bomo proslavili z letno konferenco, na kateri bomo pregledali dosedanje delo in pripravili načrt za prihodnje.
Ker smo se novembra vključili v tekmovanje NAŠ KLUB 74, smo delo v aktivu poživili. Dobili smo mladinsko sobo, ki nam jo je brezplačno odstopila Emona v gradu češenik. Krajevna skupnost nam je, potem ko smo popravili cesto Dob—češenik— Črnelo, pomagala s finančnimi sredstvi, s katerimi smo vsaj za silo uredili sobo. Tako nam soba služi za sestanke, športno dvorano in za ples. V njej se zbiramo vsak dan.
Aktivno smo se vključili v predvolilne postopke, evidentirali 10 kandidatov za delegacijo krajevne skupnosti in pripravili dve predavanji:
— o občinskem statutu,
— o delegatskem sistemu.
Pogovorili smo se tudi o novi organiziranosti ZMS.
Ob 50. obletnici Leninove smrti smo pripravili Leninov večer, na katerem so se mladinci seznanili z življenjem in delom velikega revolucionarja.
Na športnem področju smo organizirali dve prijateljski tekmi v namiznem tenisu in sicer z MA Moravče in Papirnico.
Naše mladinke pa so za kviz v Lukovici pripravili tri točke. V bodoče mislimo poživiti delo idejno-politične komisije, v roke pa bo morala »pljuniti« tudi kulturna komisija, ki ima v načrtu pripravo samostojne kulturno-zabavne prireditve.
Ob tej priliki se v imenu aktiva zahvaljujem podjetju Emona TOZD Govedoreja, ki nam je odstopila prostore in Krajevni skupnosti, ki nam je pomagala s finančnimi sredstvi.
Vera Grošelj
KULTURNI POROČEVALEC
RAZSTAVA — VOJNA V SKULPTURI
V času od 4. do 9. marca je bila v organizaciji Kulturne skupnosti, Občinskega odbora ZZB NOV in ZRVS Domžale uspela razstava del Toneta Svetine Vojna v skulpturi.
Ob zelo lepem obisku ob otvoritvi razstave, ki je bila v ponedeljek, 4. marca, je po nekaj borbenih pesmih, ki jih je zapel moški pevski zbor Domžale—Radomlje, pod vodstvom Staneta Habeta, razstavo odprl predsednik Kulturne skupnosti Domžale dr. Miro Stiplovšek, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Pri predstavitvi umetnika Toneta Svetine imam lahko nalogo. S svojimi deli, s katerimi je mladini in odraslim znal tako privlačno, zanimivo in hkrati človeško prepričljivo prikazati zlasti naš revolucionarni narodnoosvobodilni boj, ki ga je sam doživljal kot borec Prešernove brigade in jurišnega bataljona 31. divizije, je znan tudi zunaj slovenskih meja, še posebej pa je blizu prebivalstvu Gorenjske, katerega bojni napori za narodno in socialno osvoboditev so dobili v Svetinovih delih plastični spomenik. Svetina se je rodil leta 1925. na Bledu, dokončal je Ekonomsko srednjo šolo, po osvoboditvi je ostal še dve leti v .ILA in dosegel čin majorja, nato pa je opravljal vodilne dolžnosti v ministrstvu za gozdarstvo in gozdnem gospodarstvu Bled. 2e leta 1950 je začel objavljati prve črtice z vojnimi in lovskimi motivi. Naša najvišja družbena priznanja, nagrado Prešernovega sklada in nagrado Vstaje slovenskega naroda, pa je dobil za znamenito trilogijo Ukana. Danes so Svetinova dela prevedena tudi v tuje jezike in postal je uspešen reprezentant sodobne slovenske književnosti in to takšne, ki nam je vsem blizu in razumljiva.
Pisatelj Tone Svetina pa je začutil, da ne more vseh resnic in čustev izraziti le z umetniško besedo in se je leta 1960 lotil obli-
kovanja v treh dimenzijah. Doslej je ustvaril iz orožja in je-klenil drobcev nad 150 skulptur, ki jih je razstavljal že tudi v Mestni galeriji v Ljubljani In v Domu JLA v Beogradu. Tudi za to obliko svojega umetniškega ustvarjanja je žel vse priznanje in likovna kritika je poudarila, da je Svetinova plastika, izoblikovana iz simbolov uničenja, hkrati izraz upanja in hotenja, da bi postala naša sedanjost in prihodnost svet nenasilja, bratstva, pravičnosti in svobode ter da njegove skulpture že same zase govore z likovno govorico, ki je vsem blizu in razumljiva.«
Sam avtor, ki je starejšim in mladini predvsem poznan po svojem delu Ukana, ki ga je v dramskem prikazu uprizorilo Prešernovo gledališče iz Kranja v Mengšu in Domžalah, je nato spregovoril tudi sam in vsako teh zares odlično izoblikovanih skulptur tudi nadvse zanimivo komentiral. Med drugim je tudi omenil, da navadno slikarji in kiparji bolj neradi sami govo-
Tone Svetina tolmači udeležencem razstave »Vojna v skulpturi« detajle posameznih razstavljenih eksponatov
rijo o svojih delih, ker je pa sam tudi pisatelj, želi številnim prisotnim podati misli, ki so ga vodile pri oblikovanju posameznih skulptur.
Razstavo si je v tem kratkem času   ogledalo   izredno veliko
obiskovalcev, predvsem ljubiteljev likovne umetnosti, Svetinovih knjižnih del, izredno veliko mladine in tudi žena, saj je bila odprta prav v času in v počastitev 8. marca — Dneva žena.
Tone Ravnikar
Recital in ves trud okoli njega
Študentje smo mislili organizirati recital že v počastitev Prešernovega dne. Seveda to ne bi bil recital Mati, ampak Prešernovih poezij. Vendar smo o tem žal nekoliko preveč razpravljali, pred koncem januarja pa ugotovili, da je recital do Prešernovega dne nemogoče naštu-dirati. Vendar bilo nam je žal, saj proslava Prešernovega dne »zares čisto spada v študentsko področje«, kot nam je dejal naš svetovalec in prijatelj tovariš Zaje.
Domžalski študentje so ob 8. marcu — Dnevu žena — pripravili recital o materi, ki je bilo veliko presenečenje za vse udeležence
Vseeno pa tudi Dan žena ni čisto neštudentska zadeva. Ker je bilo januarja še dovolj časa do 8. marca, smo se odločili pripraviti proslavo za ta praznik. Narava praznika zahteva resno, čustveno temo. Takoj nam je na pomoč priskočil Milan Marinič, sicer že dobro uveljavljen igralec šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Izbral je recital Mati, ki se nam je tudi nam vsem zdel najprimernejši.
Nekateri kolegi so hoteli, da bi pred recitalom imeli tudi govor, pač v stilu proslav. Po žolč-nih debatah je to končno odpadlo, kot kompromis pa smo sklenili, da bo nekdo od nas na koncu povedal kratko čestitko. Vendar tudi tega n| bilo, saj je bil sam recital tako dobro izveden, da je bil čestitka sam po sebi.
Za recital smo napravili široko propagando. Napravili smo lep plakat. Žal, na njem, kot smo pozneje ugotovili, sploh ni bilo napisano, kje prireditev bo. Potem smo sami pripisali, da bo v »hali k. c« Natiskati smo dali tudi lepa vabila. Kljub vsej njihovi lepoti, pa je bilo tudi na njih nekaj napak.
Vabila sta razdeljevala dva kolega kar osebno. Seveda nista pozabila iti v slaščičarno dati povabila za recital tudi delovnim ženam te TOZD, njun trud
se jima je izplačal, čeprav »ni bilo treba«, sta z užitkom pojedla torte, ki so jima jih podarile.
»Treningi za recital so bili naporni. Najprej smo »trenirali« v mali sobi mladinskega komiteja, nato v mladinski sobi, nato v dveh sobah Glasbene šole, šele na predvečer recitala pa smo dobili tudi halo. Povsod pa je bilo precej hladno, tako da smo se stalno bali, da ne bo kakšen »član ansambla« na sam dan prireditve dobil angino in bo vse skupaj padlo v vodo.
Halo smo dobili šele na predvečer recitala. Ugotovili smo, da so bili reflektorji, ki smo jih imeli pripravljene za recital, stoje prenizko in da mečejo preveč senc. Zato smo jih mislili privezati na strop. Tega nismo storili, ker bi se potem najbrž preveč majali, pa še komu bi lahko padli na glavo. Z obiskom nismo bili ravno nezadovoljni, čeprav smo dobro vedeli, da bo na zabavi s pijačo, pa še vstopnico povrhu, ki bo 8. marca, dosti več ljudi.
Ker Je recital res dobro uspel, smo to tudi proslavili. Pri Kebru smo dokazali, da imamo poleg recitatorskih tudi pevske sposobnosti, pač vse v znamenju Dneva žena.
DRAGO FLIS
Študentje materam
Recital MATI, ki ga je pripravil Klub študentov domžalske občine ob mednarodnem dnevu žena slovenskim materam, je bil zares tako lep, da v Domžalah že dalj časa ni bilo našim ženam, posebno pa še materam, posvečenih toliko lepih besed in misli. In kako tudi ne? Saj so študentje, katerih dejavnost v Domžalah smo dolgo let pogrešali, pripravili izbor najlepših pesmi in črtic naših pesnikov in pisateljev od Ivana Cankarja, Otona Zupančiča, Franceta Prešerna, Frana Albrehta, Srečka Kosovela, Alojzka Gradnika, Zofke Kvedrove in Janka Glaserja — torej piscev, ki so znali posvetiti slovenski materi toliko lepih besed. Seveda se je pri tem odlikoval prav pisatelj Ivan Cankar, iz katerega bogate zakladnice pisanih del so študentje v svojem recitalu črpali tudi največ snovi.
Sam recital je bil izveden v režiji Milana Mariniča, scena, plakati in vabila izdelani po zamisli Romana Kosa, klavirske točke pa je pripravila in odlično izvedla pianistka Breda Pire. In sama izvedba recitala? Pozdraviti je predvsem zamisel, da so celotni izredno zahtevni tekst recitatorji Damjana Voglar, Bojana Količ, Ljuba Klopčič, Drago Flis, Tone Horjak in Milan Mari-nič izvedli na pamet, brez najmanjših spodrsljajev. Izvajalci so svojo nalogo odlično opravili in znali pritegniti številne poslušalce od začetka do konca, saj je bila v dvorani tišina, niti kaš-Ijanja, ki je v tem času tako pogosto.
Za zares čudovit večer, ki so ga pripravili mladi izvajalci tudi obiskovalci ob koncu niso šte-dili z aplavzom, najbolje podani
tekst Cankarjevo delo Skodelica kave, ki ga je zares mojstrsko podal recitator Ivan Marinič, so pa poslušalci nagradili že takoj ob koncu.
Klub študentov domžalske občine je s to prireditvijo zares nadvse dostojno proslavil 8. marec.
Tone Ravnikar
ŠPORTNI POROČEVALEC
Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu
Muhasta zima brez snega in mraza ni mogla preprečiti ObSS Domžale, da organizira občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Strokovni del organizacije je letos prevzelo prizadevno Smučarsko društvo Mengeš, ki jo je v splošno zadovoljstvo udeležencev zelo dobro opravilo.
V četrtek, 21. 2. 1974 je bila Velika planina v glavnini zasedena ves dan od domžalskih »sindikalistov«. Dopoldan so vsi resno trenirali in ugotavljali kvaliteto snega za pravilno mazanje, malo pred 14. uro pa so se začeli zbirati na startu.
V boj za »čast in slavo« se je spustilo 24 tekmovalk in 83 tekmovalcev iz 17 OZD in TOZD. Proga je bila primerna izurjenosti tekmovalcev in je vodila od Skale skozi 17 veleslalomskih vratic v Tiho dolino. Sneg je bil južen, vendar dovolj na debelo, da je blažil padce. Vidljivost na progi je bila dobra, le prvi tekmovalni skupini je nagajala megla, ki pa so jo z ozirom na leta in izkušenost pri vožnji zlahka premagovali.
Točno ob 14. uri se je tekmovanje začelo. Ob živahnem vzpodbujanju so vijugale po strmini borbene predstavnice osmih delovnih kolektivov, ki so dokazale, da skrb sindikatov za rekreacijo le ni zaman. Vrstile so se skupine za skupino, mladi in nemladi, trgovci, kovinarji in tekstilci, vsi pa so imeli le en cilj: v čimmanj sekundah prevoziti progo, seveda brez postankov in zgrešenih vratic. Dve uri je trajalo tekmovanje in vendar
je vsem minilo tako hitro. Uspešno ali manj uspešno, končalo se je srečno za vse. Marsikdo se je zaklinjal že par sekund po prihodu na cilj »drugo leto bom vozil bolje«. Prav je tako, drugo leto moramo voziti bolje in tudi več naj nas bo, saj dan doživeti v zdravi športni rekreaciji ni izgubljen, daje moč in zdravje za druge dni, dni na delu.
Ure prizadevnih smučarskih delavcev SD Mengeš pa so se za tekmovalke in tekmovalce ustavile takole:
Ženske — skupina A:
1. Zupanek Metka 37,5 Toko
2. Vlaj Cvetka 39,6 Helios
3. Zupančič Majda 40,4 Zdr. dom Skupina B:
1. Burnik Pavla 34,2 Induplati
2. Kistan Milena 36,0 Zdr. dom
3. Guberinič Danica 36,1 Univers.
Ekipno:
1. Zdravstveni dom 113,8 sekund
2. Induplati 119,8 sekund
3. Helios 163,2 sekund
Moški — Skupina A:
1. Sršen Stane 37,0 Toko
2. Zabret Franc 37,9 Zdr. dom
3. Vulkan Franc 39,6 Papirnica Skupina B:
1. Limovšek Boris 33,7 Termit
2. Šuštar Tone 35,2 Zdr. dom
3. Zule Miro 35,9 Biro 71 Skupina C:
1. Peterka Ivko 35,2 Napredek
2. Loncnar Štefan 35,5 SOb Dom.
3. Uršič Henrik 35,9 Induplati Ekipno:
1. Napredek 111,0 sekund
2. Avtoservis 113,6 sekund
3. Sob Domžale 113,7 sekund.
M. E.
/
Uspeh Lukovice
Komisija za nogomet pri TTKS Domžale je, 9. III. in 10. III. organizirala turnir v malem nogometu za člane organizacij združenega dela in člane nogometnih klubov občine Domžale. Na dan tekmovanja se je v hali Komunalnega centra od 16 prijavljenih ekip zbralo 14 moštev s 140 nastopajočimi. Pred več kot 500 gledalci, ki so se zbrali v soboto in nedeljo dopoldne, sta dobro vodila tekme sodnika Solner iz Ljubljane in Velepič iz Doba.
Ekipe, ki so se borile za pokal TTKS Domžale, so pokazale veliko mero borbenosti in želje po uspehu, najbolj pa so presenetili igralci NK Lukovice, ki so v finalu premagali oslabljeno moštvo NK Doba z rezultatom 3 : 2.
Komisija za nogomet pri TTKS Domžale je zelo dobro organizirala celotno tekmovanje in že razmišljala, da bi turnir postal tradicionalen s tem, da bi se pred začetkom spomladanskega in jesenskega dela tekmovanja v NPL igrala podobna turnirja, ki naj bi zajela čim več nastopajočih, predvsem mladih, s ciljem večje popularizacije nogometa v naši občini.
Rezultati tekmovanja v malem nogometu.
Predtekmo van j e: STUGŠ — NK Induplati 2 : 5 (1 : 2)
NK Ihan — Universale 3 : 0 (b.b.)
Tosama — NK Napredek 0 : 3 (0 : 1)
NK Dob — NK Mengeš 3 : 1 (1 : 1)
Poklicna šola — NK Radomlje
3:4 (1:1, 0:0) po streljanju
sedemmetrovk Helios — Avtoservis 2:1 (1:1) NK Lukovica — NK Moravče
4:1(1:0) Lek — Papirnica Količevo 0 : 3
(b.b.)
Osmina finala: NK Induplati — NK Ihan 0 : 1 (0 : 0)
NK Napredek — NK Dob 0 : 5 (0:2)
NK Radomlje — Helios 4:3 (0:0, 0:0) po streljanju 7-me-trovk
NK Lukovica — Papirnica 4 : 2 (2 : 1)
Cetrtfinale: NK Ihan — NK Dob 2:3 (0:3) NK Radomlje — NK Lukovica
4:5 (1:1, 1:1) po streljanju
7-metrovk
Polfinale: NK Ihan — NK Radomlje 2 : 1 (0 : 1)
Finale: NK Lukovica — (1 : 1)
Vrstni red:
1. NK Lukovica
2. NK Dob
3. NK Ihan
4. NK Radomlje
NK Dob 3 : 2
Matjaž Pavlin
AMD Mengeš v letu 1973
Prav je, da ob zaključku leta naredimo kratek pregled dela, uspehov in neuspehov pri našem dem v preteklem letu. Ugotovitve ob taki »inventuri« so mnogokrat zelo dragocene za izboljšanje društvene dejavnosti.
Naše društvo obstaja že več kot četrt stoletja, saj je eno od najstarejših, če ni celo najstarejše v naši občini. Število članov se je od ustanovitve povečalo za več kot desetkrat. Dejstvo pa je, da mnogo lastnikov in voznikov motornin vozil z našega področja še ni včlanjeno v našem društvu. Naš upravni odbor si že nekaj let prizadeva pridobiti čimveč novih članov, člani AMD že dolgo nimajo samo društvenih dolžnosti, ampak tudi mnoge ugodnosti, ki nam jih nudita AMZS in AMZJ preko svojih tehničnih in drugih služb. Zavedamo se, da bo vsestranska učinkovitost naše organizacije toliko večja, kolikor večje bo število naših članov.
2e ves čas od ustanovitve, kot tudi v minulem letu, je naša glavna dejavnost vzgoja voznikov amaterjev A in B Kategorije. Pri avtošoli pa imamo zmeraj kakšne težave. Pred leti nismo imeli primerne učilnice. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo smo uredili primeren prostor v zgradbi Kulturnega doma v Mengšu. Težave pa imamo z inštruktorji, ker imamo samo dva in pouk praktične vzgoje ne poteka povsem tako, kot bi bilo potrebno. Za avtošolo pa je vedno večje zanimanje. V minulem letu smo nabavili nov avto ZASTAVA 750. Organizirali smo tri tečaje za voznike motornih vozil, z udeležbo skupno okrog 70 kandidatov, ki so v glavnem že vsi opravili vozniški izpit.
V preteklem letu se je med našimi mladimi člani spet povečalo zanimanje za tekmovanje v moto crosu, v katerem je že pred več leti nastopal tudi naš tekmovalec na nekaterih republiških tekmovanjih. Da bi dali mladini možnost za začetne vaje v tem športu, smo delno pripravili moto cross progo v opuščeni krajevni gramoznici pri To-polah. Po več letih se je v letu 1973 en naš mladi tekmovalec
spet udeležil moto cros tekmovanja v Orehovi vasi in v Krškem. Preiskušnjo je dobro prestal. Društvo mu bo tudi v bodoče finančno pomagalo pri udeležbi na takih tekmovanjih. Večje udeležbe pri tem pa nam zaenkrat naš proračun ne dopušča.
Da bi pritegnili še več novih članov v naše društvo, skrbimo tudi za rekreacijo in športno dejavnost. Tradicionalni društveni izlet z lastnimi vozili, z razvedrilom in raznimi športnimi igrami v naravi, je tucu v preteklem letu lepo uspel. Lanski izlet je bil v Polhograjsko-No-tranjsko smer. Tudi nad lepotami teh krajev so bili vsi udeleženci navdušeni. Kot vsako ieto, smo tudi lani sodelovali pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega avto rallvja sindikalnih podružnic Mengša, v počastitev narodnega heroja Matije Blejca. Ta športna prireditev postaja vse bolj priljubljena. Tudi avto-rallvja AMD ŠOLT iz Ljubljane se je udeležila ekipa naših tekmovalcev. Ta rally je bil zelo zahteven, saj je bila dolžina proge okrog 200 km in velik del tega po gorskih cestah Gorenjske. Naši tekmovalci so bili med najboljšimi in vsi so prišli na cilj. Ekipno bi bili verjetno na prvem mestu, a ni bilo ekipnih ocen, ker je zelo malo ekip prišlo na cilj. Mnogi so odstopili zaradi prenaporne vožnje ali so bili diskvalificirani.
Nekaj naših članov si je ogledalo v Avstriji velike mednarodne avtomobilske dirke formule 1. Ogled te prireditve je bil prava poslastica za vse, katerim je simpatičen te vrste šport.
V počastitev 30-letnice nove Jugoslavije smo 1. 12. 1973 prvič organizirali društveni avto-rally. Prireditev je bila turistično-vzgojnega značaja. Cestna proga rallvja je bila dolga okrog 45 km: Mengeš — Radomlje — Kamnik
— Stranje — Moste — Komenda
— Zalog — Cerklje — Brnik — Vodice — Mengeš, s ciljem pri tovarni LEK. Vsi vozniki so opravili dve spretnostni vožnji na parkirnem prostoru, prvo po startu iz Mengša pri Kino dvorani in drugo po prihodu na cilj. Kljub mrazu in nekoliko zasne-
ženim in poledenelim cestam je nastopilo 19 tekmovalcev. Prireditev je lepo uspela v zadovoljstvo tekmovalcev in prireditelja. Tudi ta športna prireditev riaj bi postala tradicionalna, morda meddruštvena z nekoliko spremenjenimi pravili in v ugodnejšem letnem času.
Vrsto let že sodelujemo z Osnovno šolo Mengeš pri vzgoji pionirjev-prometnikov in splošni prometni vzgoji. V ta namen smo priredili tudi v preteklem letu krajši tečaj oziroma predavanje o prometnih predpisih za pionirje višjih letnikov osnovne šole. S tem poukom pionirjev smo pričeli pred nekaj leti, a
ugotavljamo, da bo moral postati še temeljitejši, saj je živahnost prometa na naših cestah vedno večja. Tudi v prejšnjem letu smo organizacijsko in materialno pomagali pri izletu šolskega prometnega krožka. Organizirali smo prevoz, skromen zabavni program v naravi in majhno zakusko za naš mladi naraščaj.
V našo dejavnost bomo z veseljem vključili še kaj bolj pestrega, da bo razvedrilo naših članov še boljše, saj je ena od naših osnovnih nalog posredovati članom društva — po delu šport in razvedrilo.
Jože Kunstelj
Uspeli smučarski tečaj SD Mengeš
Zgradba Posebne osnovne šole Homec, za katero bo potrebno dobiti novo lokacijo na bolj primernem prostoru
Pomanjkanje snega je onemogočilo organizacijo smučarskega tečaja v Mengšu v času šolskih počitnic. Delovno Smučarsko društvo Mengeš pa ni vrglo puške v koruzo, ampak je izkoristilo zadnji novozapadli sneg. V času od 7. do 10. marca je organiziralo smučarski tečaj v Martuljku. Sodelovanje med šolo in društvom je omogočilo stodese-tin: mladim Mengšanom, da so štiri dni nabirali smučarsko znanje na smučiščih Kranjske gore in Martuljka.
Dva polna avtobusa sta vsako juti o hitela proti smučiščem. Veselo in nestrpno so veliki in mali občudovali lepo Gorenjsko v novem pomladanskem snegu. Petje in šale so krajšali čas vožnje. Prvi dan v Martuljku je bil sneg še deviško nedotaknjen in vlečnica skrbno zaklenjena. A zato ni nihče obupal, »če ne v Martuljku pa v Kranjski gori« je sklenil štab organizatorjev tečaja in tako je bilo.
Veliko je bilo tečajnikov-novin-cev. Zanje ni bila težava samo ta »kako priti s hriba v dolino« ampak tudi »kako priti z vlečnico na hrib«. Nekateri so morali poizkusiti po večkrat, pomagati so morali tudi drugi, večji in bolj izkušeni, a odnehali niso. Ni mala reč, ko smučar, ki še ne vidi na mizo, prispe prvič na »vrh«. Brez tovarištva vaditelja in prijateljev bi na tem »visokem vrhu« gotovo zajokal in poklical mamico na pomoč. Tako pa ne. V širokem plugu, s širokimi zavoji in včasih tudi s pogostimi »pikami« so se junaško spuščali tja daleč v dolino.
Smučišče Podles je bilo polno Mengšanov. V dvanajstih vrstah so se v štirih dneh naučili mnogo. Zadnji dan so se spuščali že brez strahu in brez »pik«, za mnoge je bilo smučišče že premajhno in celo premalo strmo.
V nedeljo pa je bilo treba pokazati, kaj se je kdo naučil. Na desni strani smučišča je učitelj Branko postavil pravo tekmovalno progo. Lepi rdeči koli z modrimi in rdečimi zastavicami so kazali tekmovalcem, kje morajo voziti. Enostavno bi bilo, če bi stali lepo v ravni vrsti, smuk skoznje, pa si na cilju. O ne, stali so levo in desno, moral si pokazati res vse pridobljeno znanje, da si se srečno prebil skozi. Za mnoge je bil to prvi veleslalom v življenju, za nekatere pa resna borba za naslov prvega — najboljšega v društvu. Tekmovanje je bilo društveno prvenstvo, zato so prvi trije dobili diplo-
me, vsi tekmovalci pa društvene značke.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
Cicibanke:
1. Smole Urška
2. čepon Tadeja
3. Trobec Barbara Cicibani:
1. Selak Aleš
2. Kosec Primož
3. Klemenčič Andrej Mlajše pionirke:
1. Oražem Jani
2. Smrekar Silvi
3. Urankar Nika Mlajši pionirji:
1. škarja Metod
2. Testen Marko
3. štrukelj Dušan Starejše pionirke: 1. Zabret Irena Starejši pionirji:
1. Maver Igor
2. Majcen Tomaž
3. —4. Maver Iztok
Gregorc Janez Mlajše mladinke: 1. Burnik Nevenka Mlajši mladinci:
1. Oražem Branko
2. Klemenčič Leon
3. Mlakar Igor
Starejše mladinke:
1. Omahna Eva
2. Bogataj Irena Starejši mladinci:
1. Skok Marjan
2. štrukelj Tomo Članice:
1. Škrlep Marička
2. Zabret Stanka
3. Hribar Krista Člani:
1. Volkar Janez
2. Kosec Peter
3. Šimenc Stane
Tečaj je bil organiziran zelo dobro. Pohvaliti velja vse, saj ni šala, skrbeti par dni za stodvaj-set smučarjev. Vaditelji so se resno potrudili, da so svoje znanje prenesli na učence. Zahvala pa gre tudi vodstvu šole, ki je z razumevanjem omogočilo izvedbo tečaja.
Minimalna cena 30.— din na dan za mladino, ter 60.— din za odrasle je resnično omogočila vsakomur udeležbo na tečaju. Stroški so dejansko mnogo večji, saj je v ceni tečaja zajet komaj prevoz z avtobusom in enolončnico, stroške za vlečnice in strokovni kader pa plača društvo. Množična udeležba vsako leto pa dokazuje, da je tečaj kvaliteten in dostopen vsakomur, kar pa je glavni namen.
Emil MAVER
IN MEMORIAM
NATALIJA SKOK
9. februarja smo se na domžalskih Žalah in nato na pokopališču na Homcu za vedno poslovili od Skokove mame, nosilke partizanske spomenice 1941, prvoborke in dolgoletne družbenopolitične delavke.
Njena življenjska pot se je začela leta 1902 v Ravnici pri Gorici, v številni delavski družini, kjer je že v rani mladosti občutila ne samo revščino, ampak tudi narodnostno zatiranje. Težka leta po I. svetovni vojni in zatiranje na Primorskem so in zatiranje na Primorskem jo je prisililo, da je s svojim mo-na Rodico. Ob skromni moževi plači je bilo težko nasititi vedno lačne otroke, ki jih je bilo kmalu že kar deset. Toda volja je nadoknadila pomanjkanje in ob svojem možu je spoznavala,
da bodo po hudih borbah prišli boljši časi.
II. svetovna vojna je pomenila tudi za njo začetek požrtvovalnega ilegalnega delovanja. Skupaj z možem sta pomagala tistim, ki so se s puško v roki uprli okupatorjevemu nasilju. Toda usoda je hotela, da ji je okupator leta 1942 ustrelil moža, njo pa odpeljal v Begunje in pozneje v Ravensbrucke. Mučenja je niso zlomila. Neomajna volja in zavest, da mora zdržati, sta jo ohranjevala pri življenju in hrepenenje po otrocih je bilo močnejše od bičanj in ponižanj.
Po prihodu iz taborišča je začela skupaj s svojimi otroci pomagati pri obnovi izropane domovine in kot politična delavka je našla svoje mesto v organizacijah: KPS, OF, AFŽ, ZB in ZVVI. Za svoje delo je dobila vrsto priznanj in odličij, ki naj bi ji bila kot zahvala za neutrudno in plodno delo.
Zadnje slovo na Žalah in na Homcu z vojaškimi častmi, mnogimi prapori, velikemu številu ljudi, ob spremljavi godbe, govorih Dragice Kolenčeve in Mire Svetinove, nam bo za vedno ostalo v spominu na mater — borko, ki je vse svoje življenje neumorno delala za boljši današnji dan.
Z njo smo za vedno izgubili eno izmed tistih mater, ki so vedele, da njihova dolžnost ni samo roditi otroke, ampak se boriti tudi za to, da bodo živeli drugačno življenje, kot ga je živela sama. In kot taka bo ostala v naših spominih.
UMRLA DVA GODBENIKA
ANTON FLORJANČIČ
Januarja meseca nas je po dolgotrajni in mučni bolezni za vedno zapustil znani družbenopolitični, predvsem pa neumorni gasilski delavec, Anton Flor-jančič iz Podsmrečja pri Blagovici. Vsi smo ga poznali kot delovnega gasilskega člana, ne samo v domačem društvu, ampak tudi kot enega od ustanovnih članov Občinske gasilske zveze. V svojem kraju je bil tisti, ki je znal kot predsednik združevati okrog sebe več generacij gasilcev. Toda njegova življenjska pot je tudi tesno povezana z našo revolucijo, saj se je boril za svobodo tlačenega naroda, delal pri obnovi domovine in predvsem za razvoj svojega kraja. Tudi pri gradnji nove šole v Blagovici je bil med tistimi, ki so pomagali uresničevati potrebe po sodobni šoli. Ni se branil delati, vedel je, da funkcionar
lahko doprinaša svoj delež povsod, kjer je to potrebno.
Najbolj pa je bilo njegovo delo poznano med gasilci. Kako je bil priljubljen, je pokazalo tudi zadnje slovo, saj se je ob tem zbralo preko 280 gasilcev in 36 borčevskih ter gasilskih praporov iz vse občine. Ob akordih domžalske godbe in pevcev so se od pokojnika poslovili štirje govorniki, v katerih besedah mu je bila izrečena iskrena zahvala za vse, kar je storil in želja, da bi mirno počival v svojem zadnjem domu. Ko so se zadnjikrat poklonili prapori nad odprtim grobom, smo dojeli resničnost, da je za vedno odšel iz naših gasilskih vrst eden izmed tistih, ki nas je združeval in nam nesebično pomagal. Zato mu želimo mirnega počitka v zadnjem domu!
Nace Vodnik
Na pragu pomladi sta zaključila svojo življenjsko pot dva godbenika Ivan Cerar in Bojan Rebula iz Domžal. Ivan je izpolnil 87 let, drugi je pa postajal šele fant, saj je umrl na pragu svojega 16. leta.
Janez Cerar ni bil poznan le kot godbenik, pač pa je bil tudi
odličen pevec. Leta 1920 je bil ustanovitelj in pevovodja moškega pevskega zbora »Pridav-ka«, kasneje zbora »Žabe«, ki se je pridružil pevskemu društvu Domžale, kjer je bil tudi dolgo vrsto let pevovodja. Pri domžalski godbi je bil pa od leta 1901 do 1963, torej celih 62 let, jubilej, s katerim se lahko pohvali le malokateri godbenik. V najtežjih letih 1. svetovne vojne od leta 1915—1918, je bil tudi kapelnik godbe, 19 let pa tudi blagajnik. Največ zaslug je imel pri zidavi godbenega doma.
Bojan Rebula je bil šele na začetku svoje življenjske poti in že ga je ljubezen do glasbe kot odličnega učenca Glasbene šole Domžale pripeljala v vrste šolskega orkestra, kasneje pa tudi
v vrste domžalske godbe, kjer je igral dve leti in tudi v vrste Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. V vseh instrumentalnih skupinah je igral flavto.
Tako Ivan Cerar, ki je glasbi posvetil toliko let svojega življenja, kakor tudi mladi Bojan Rebula sta se iskreno veselila 90-letnega jubileja domžalske godbe, toda smrt jima je to preprečila, prvemu zaradi dolgih let življenskega popotovanja, drugemu pa krute smučine na Veliki planini.
Od obeh so se ob ogromni udeležbi pri pogrebu z žalostin-kami poslovili tisti, s katerimi sta tako rada igrala povsod in vse, kar je bilo kdajkoli na sporedu. Ivanu Cerarju je ob grobu spregovoril Ivan Loboda, Bojanu
Rebuli pa v imenu Glasbene šole, Godbe in Simfoničnega orkestra Stane Habe. Bodi jima lahka slovenska zemlja!
Tone Ravnikar
OB OBLETNICI
Meseca marca je minilo leto dni, ko smo se poslovili od Dušana Matičiča iz Doba. V 52. letu je omagal po dolgotrajni in mučni bolezni. Rodil se je v Dobu, dokončal trgovsko šolo, dosegel gostinsko kvalifikacijo in delal kot marljiv delavec v Oljarni v Domžalah, čeprav je med vojno okusil trpko izseljeniško življenje v Srbiji, je bil vedno veder in nasmejan ter med delavci zelo priljubljen. Ko se sedaj, po letu dni, spomnimo na njega, se zavedamo, da je mnogo prezgodaj odšel od nas. In ravno zato naj bodo te skromne vrstice posvečene njegovemu spominu, ki živi med nami!
Dušan Matičič