IZ DELA SKUPŠČINE Odgovori na vprašanja delegatov Ta dob na ?a 1974! — Glede del v zvezi z izgradnjo podpornega zidu ob Facenski cesti je pojasniti, da so pristojne službe pri-lobile tehnično dokumentacijo; potrebno je še nabaviti lačrt organizacije gradbišča ter elektro soglasjc (pola-;anje visokonapetostnega kabla), poleg tega pa še na-:rt položitve kabla. Z deli se bo vsekakor začelo v letu DELEGACIJA KS LITOSTROJ 1. Vprašanje, ki se je izoblikovalo na seji delega-cije, je vprašanje glede nadzorstva pri odobritvi pro-jektov za gradnjo stanovanjskih objektov. S tem novim odlokom, ko pridejo stroški izven najemnine, so neka-tere stavbe prizadete, ker je projektant gradil stopni-šča brez oken, brez zaklonišč itd., katere stroški se iz-ločijo; jasno po krivdi projektanta bodo več elektrike plačevali najemniki. Zato se je postavilo vprašanje, kako to, da so se lake stavbe dovoljevale, da nimajo zasilnih izhodov, da so stopnišča brez oken, v sedanji energet-ski krizi, ko mora goreti noč in dan luč, kar bodo morali stanovalci posebej plačevati. Torej, da bi v bo-doče, če se ne da sedaj več popraviti, nek organ bil za to odgovoren oziroma preprečeval to. — Kdo je odgovoren za zgoraj navedene pomanj-kljivosti — v prvi vrsti investitor, ki je projektantu načrte odobril; če pa je bilo obravnavanje projekta v času, ko so projekte odobravale revizijske komisije, pa-de odgovornost še na revizijsko komisijo. Strokovna služba uprave bo o problemu gornjega vprašanja opozorila Republiški sekretariat za gospodar-stvo SRS, ki je odgovoren za izdajo tega zakona. Za-konodajalec naj bi pri ponovni obdelavi novega zakona o gradnji investicijskih objektov obravnavano problema-tiko tudi uposteval. 2. Vprašanje, kar je mene prej spodbudilo, da sem vprašal zakaj znižanje pri »komunali«, je vprašanje as-faltiranja Andreaševe in Kovinarske ulice, ki je bilo v proračunu za letošnje leto. Do sedaj ni nič storjenega, obljubljeno je bilo, da bodo začeli delati v decembru, do sedaj ni storjenega ničesar. Občani pa zahteyajo od-govor. Zato sem prej vprašal, če ni mogoče pri zmanj-šanju proračuna bilo to zmanjšano oziroma izpadlo. — Za asfaltiranje Andreaševe in Kovinarske ulice so že zagotovljena sredstva. Sklenjena je tudi pogodba z izvajalcem, ki je v tem primeru Komunalno podjetje Ljubljana. Z deli se bo pričelo takoj — to je v tem letu. 3. Ureditev okolice med Celovško, Gorazdovo in Dja-kovičevo ter Obirsko ulico je bilo predvideno z dovr-šitvijo Megradovega objekta C 1968. Za ureditev so in-vestitorji oziroma etažni lastniki preko SGP Megrad Skladu za urejanje zemliišč občine Ljubljana-šiška med letom 1965 in 1968, ki bi po pogodbi moral omenjena dela opraviti. Zaradi dodatnih gradenj litostrojskega blo-ka ob Gorazdovi ulici in vojaškega bloka na Celovški 142 in 144 so z ureditvijo zavlačevali. Eno leto je po-teklo od vselitve zadnjega bloka in 6 let od vselitve pr-vih treh blokov s 103 stanovanji, sklad pa do danes še nima niti- odobrenega projekta za ureditev. Občani z ogorčenjem postavljajo vprašanje, kdaj bo ta ureditev izvršena. — Za ureditev okolice iried Celovško, Gorazdovo in Djakovičevo ter Obirsko utico je naročen glavni pro-jekt (sprememba in to z ozirom na to, ker je že izde-lan glavni projekt, a se je na terenu situacija spreme-nila). Ureditveno gradbeno dovoljenje bo izdano pred-vidoma v februarju ali marcu 1975. Ta rok pa pomeni istočasno tudi že začetek praktičnega izvajanja tega projekta. DELEGACIJA KS VIŽMARJE-BROD 1. Strokovnim službam občine bi postavi! vprašanje: kdaj bo končano asfaltiranje ceste okrog VVZ Mance Komanove, ker vemo, da je bil sprejet sklep na zadnji seji občinske skupščine prejšnje mandatne dobe. — Asfaltiranje ceste VVZ Manice Komanove se je pričelo s 15. 11. 1974 ter bo predvidoma zaključeno 10. 12. 1974. 2. Kako je predvidenb z izvršitvijo del v letu 1974 na rekonstrukciji Tacenske ceste, to je z izgradnjo pod-pornega zidu, ker vem, da so bila neka sredstva zago-tovljena, leto pa se bliža h koncu. DELEGATSKO VPRAŠANJE SKUPŠČiNE OBČINE ŠIŠKA 1. Delegati KS Zg. Šiška želimo pojasnilo in obraz-ložitev glede najetja posojila 40,000.000 din pri solidar-nostnem skladu. V gx'adivu za prejšnjo sejo občinske skupščine to vprašanje ni bilo na dnevnem redu, tem-več je bilo naknadno postavljeno. Iz prejetega gradiva ni razvidno za katero kategorijo delavcev je posojilo najeto, kakšna stanovanja bodo kupljena ali grajena za ta denar in kje? Prosimo, da nam daste obširno pojasnilo in obraz-ložitev o najetju posojila, saj to posojilo bremeni ob-činski proračun letno preko 1,000.000 din. — Strokovna služba oddelka za gradbene in komu-nalne zadeve daje v zvezi z najetjem posojila pri soli-darnostnem skladu naslednje pojasnilo: Skupščina občine Ljubljana-šiška je v Ietu 1973 na-jela 32,000.000 din posojila iz solidarnostnega sklada za gradnjo najemnih stanovanj za delovne ljudi z nižjimi osebnirai dohodki, ralade družine, invalidc, upokojence ter socialno ogrožene občane. Z gradnjo je pričela v Draveljski gmajni. Tu se gradi 132 stanovanj, ki bodo izgotovljena v letu 1975. Poleg tega je skupščina občine sklenila še pogodbo pri solidarnostnem skladu za 28,000.000 din. Celotna in-vesticija bo porabljena za gradnjo najemnih stanovanj v ŠS-7/1. Koliko stanovanj bo zgrajenih iz te najemne pogodbe kredita, š« ni moč reči, ker se pripravlja v Ljubljani družbeni dogovor o ceni stanovanj. DELEGACUA KS ZG. ŠiŠKA IN KOSEZE 1. Zanivna me, kdaj bo zasvetila razsvetljava ¦» zgor-niem delu Kosez? to neprcklicno 22. ll.tega leta. Po izjavi tehničnega vodje PAP inž. Rajteriča. 2. Ko smo pregledovali proračun občine šiška, smo ci m nas preciseaniK tuai 111 vcmo, aa sta v sroipmci dve stanovanji že od 16. novembra lanskega leta praz-na. Eno je obcinsko, drugo pa od sklada za komunalno 11 i~^a i o n iq ~r ni\> liiXv- A 1. I^ i I f-, t* I— *-, *-) f-, 1 ! *~*yH rr/~\\ 'i-\i^ ti L^^ i L* /~\ urejanje zemljišČ. Ali bi Iahko dali odgovor, zakaj so prazna? Eno leto dve prazni stanovanji! Pa tako po-manj kanj e stanovanj! — Na vprašanje zakaj sta v stolpnici z označbo »Ce-lovška cesta 263« dve stanovanji prazni — eno naj bi bilo od sklada za komunalno urejanje zemljisč; drugo pa od Skupščine občine Ljubljana-Šiška — je poiasniti, se rusi.io zaraui aograauve z novimi udjcku v ra/nui soseskah in mora imeti takšno stanovanje na razpolago, čeprav razlastitveni postopek še traja. Stanovanje Skup-ščine občine Ljubljana-šiška je namenjeno za potrebe kadrovskih rešitev upravnih organov. DELEGACIJA KS DRAVLJE 1. Glede ureditve barvnih prehodov: na Celovški ce-sti od prehoda Reniza, do prehoda Dekorativne, je en sam prehod za pešce, ki je zelo slabo označen, pri tem pa ne moremo uspeti to urediti kljub urgenci; že na zboru volivcev naj bi se prehodi označili na tem pre-delu ceste vsaj z rumenimi svetilkami . . . Dogaia se, da je na tem odseku zelo veliko nesrec. Pred nekaj dnevi je bila nesreča otrok. Eden je bil pri blokih, soseska 6, eden pa pri blokih na Celovški cesti 263. Ker je zelo otežkočen prehod občanov Čez ta predel Cclo"?ke ceste. Prosimo, da se tukaj nekaj ukrene ne glede na to, da ureditev Celovške ceste čaka na urbani plan, M je predviden, kai' lahko traja še pet do 1Q let. Zato je trejba takoj nekaj ukreniti. — Svetlobni utripajoči znak, ki opozarja motorizira-ne uporabnike cest na pešce, bo postavljen v prihod-njem letu, v kolikor bodo sredstva zagotovljena v ob-činskem proračunu. Točno lokacijo postavitve bo odre-dila komisija, ki bo po dejanski problematiki ureditve obravnavala ta problem. DELEGACIJA KS GUNCLJE 1. Na našem terenu je zelo pereč problem odvod-njavanja, imamo kolikor toliko vse urejeno, ampak glav-ni problem imamo v zgornjem delu Guticelj, in sicer ob hudih deževnih nalivlh, ko poplavlja . . . Letos smo imeli že dvakrat težko nalogo, ker so obpotočje — hu-dourniško nekaj hiš, kjer so bile cele kleti poplavljene. Vemo, da za te hudournike obstaja Podjetje za ureja-nje hudournikov, ki zbira sredstva za urejanje, da se delajo razni prečni kanali ali kaj podobnega. Vemo, da je SKIP dal že 6 milijonov za te hudournike, vendar do danes ni nič rešenega. — Hudournik (lociran za Skipom) v krajevni skup-nosti GuncVje se ureja na podiagi dogovora med kra-jevno skupnostjo, Skupščino občine Ljubljana-šiška, Splošno \oclno skupnostjo Ljubljanica—Sava ter Skipom. Prva dela so bila že opravljena. Izvajalec je bilo Ko-raunalno podjetje Ljubliana; plačnik teh det pa }e bil SKIP. še v tej zimski sezoni bo Splošna vodna skup-nost Ljubljanica—Sava uredila pregrade hudournika v zgornjem delu. S tem bo urejeno površinsko odvodnja-vanje meteornih voda in s tetn tudi odpravljeno po- plavljanje kletnih prostorov določenega števila stano-vanjskih hiš in operativnega prostora SKIP. Dolgo-ročno pa se bo zadeva uredila s projektom, katerega bo izdelala Splošna vodna skupnost Ljubljanica—Sava. 2. Glede prehodov in označenih cest . . . je res malo težji problem . . . ampak na našem območju je tudi ne-kaj podobnega, smo imeli 5 smrtnih žrtev (3 otroci in dva starejša). To je recimo prehod, ko se gre iz Guncelj po Kosijevi, pa čez Celovško cesto, to se pravi Male Vižmarje, Totra in litoslrojski blok. Tam notri je še tn še stanovalcev in ti stanovalci praktično ne morejo domov. — -Predstavniki KS Guncelj, Stanežiče, Vižmarje so bili pred nedavnim seznanjeni z gradbenim načrtom Metalke na tem področju. Mislim, da se bo že sedaj v jeseni pričela gradnja tega objekta, zato Metalka vztra-ja, da zgradi prehod. Na republiški cestni skupnosti je dosežen dogovor, da se ravno pri Htrostrojskem sam-skem domu in zaradi gramoznice v Stanežičah, naredi semaforizirano križišče na Celovški cesti. DELEGACIJA KS VODICE 1. Nas bode železniški prehod vVižmarjah. Zapor-nice so zaprte 10 minut pred prihodom vlaka. Če bi se dalo kaj narediti, da ne bi bile toliko časa zaprte? — Glede prehoda čez železniško progo v Vižmarjah bo stvar urejena z izgradnjo podvoza. Dokumentacija za fradnjo podvoza je izdelana v sklopu dokumentacije za acensko cesto. V ta namen obstaja pogodba s Prodom. ki bo financiral gradnjo podvoza z ozrrom na korišče-nje gramoza v gramoznici G-4 Stanežiče. Z gradnjo se bo prvčelo takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za pri-četek gradnje. DELEGACUA KS PIRNIČE 1. Tov. Arhar vprašanje prehoda pri Močnicah? — Na vprašanje prehoda pri Močmcah strokovna služba ne more odgovoriti, ker je vprašanje premalo precizirano. Zato bomo pozvali delegata, da vprašanje dopolni. 2. Tudi v prejšnji sestavi je bilo veliko povpraševa-nje glede telefona. Vikrče imajo, Verje, samo uboge Pir-niče ne. To se vleče že nekaj let. Da bi bil kakšen konkreten odgovor ne! Da bi bila kakšna skupna ak-cija pa pravijo delegati ni bilo nikoli rečeno . . . in ne-zadovoljivo odgovorjeno. — Postopek za pridobitev telefona je naslednji: Za javno govorilnico zaprosi krajevna skupnost ali skupina občanov s pismeno vlogo na PTT podjetje. V priraeru pozitivnega odgovora zaprosi za lokacijsko dokumenta-cijo pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in naprej pri upravrvem organu Skupščine občine Ljubljana-šiška, oddelku za gradbene in komunalne zadeve. Sc\eda pa je tu upoštevati vprašanje, če so za to na razpolago po-trebna sredstva. Za telefonske priključke posameznikov isto tako za-prosijo pri PTT podjetju in jih logično plačajo sami. DELEGACIJA KS ŠENTVID 1. Dolžan sem postaviti vprašanje, kakšni so izgledi glede asfaltiranja Flandrove ulice? — Asfaltiranje Flar.drove ulice ni v programu. Kra-jevna skupnost naj, v kolikor smatra, da je asfaltiranje te ulice nujno, da to v program del za Ieto 1975, v ko-likor bo ta predlog KS sprejet v skupščini. DELEGACIJA KS KOMANDANTA STANETA 1. Verao, da je stanovanjsko gospodarstvo v določe-ni reorganizaciji, Vsi srao priče in beremo y občilih večkrat dokaj razburljiva poročila, kako si hišni sveti prizadevajo za rešitev posameznih reklamacij na grad-njah, da pa se izvajalci vedno spretno izmikajo. Vča-sih so tožbe, včasih jih ni . . . dela niso strokovno taka, kot bi bilo treba. Vem, da je to zapleteno vprašanje, vendar bi predlagal, da tako občinska skupščina kot tudi izvršni svet SOb poizkušata najti neki instrument, ki bi učinkovito pomagal občanom, bodisi etažnim last-nikom, bodisi koristnikom stanovanj, pri reševanju re-klamacij na stanovanjskih objektih. — Spore, ki nastajajo na področju stanovanjskega gospodarstva med izvajalci del na eni strani in na dru-gi strani uporabniki stanovanj oziroma upravljalci zgradb, bo v bodoče reševala samoupravna stanovanj-ska skupnost, ki je bila formirana v novembru t. 1. S tem se bo vsekakor problematika, ki je danes pereča in težko rešljiva, mnogo hitreje, uspešneje in učinkovi-teje reševala, saj je pred nami sprejetje novih pred-pisov s tega področja. Le ti pa bodo omogočili večje poseganje v gospodarjenje hišnim svetom ter s tem tudi vsern uporabnikom stanovanj. Glede dela hišnih svetov bi povedali, da je v obrav-navi osnutek zakona o gospodarjenju s stanovanjskim fondom, kjer so popolnoma na novo pred\'idene naloge in pa pravice, ki se priznavajo hišnim svetom, večje pravice, istočasno pa tudi večje naloge. Glede izvrševa-nja strokovnih del pa zakon točno določa; clve Ieti ima-te časa, da vložite reklamacijo nasproti tistemu, ki je dela izvršil in ga tožite, v kolikor se prej v poslopku ne moreie dosovoriti. DELEGACIJA KS DRAVLJE 1. Naša stolpnica je poslala zapisnik Domu, ker so oni prevzeli upravljanje naše stolpnice, pa od marca do danes sploh še nismo dobili odgovora. Voda teče po električni napeljavi na razdelilno omrežje in je nevar-no, da nekega dne nekoga ubije, ali pa se vse skupaj uniči, ali ne vem kaj vse se lahko naredi . . . Mi smo jih opozorili, do danes ni noben nič naredil. Kaj naj na-redimo? — Pokličite pristojno inšpekcijo, to je elektro-energetsko inšpekcijo, ki bo ukrepala najprej proti ti-stemu, ki ne urejuje stvari tako, kot je to potrebno. 2. Dovolite, gre za stavbo v Gorazdovi ulici, ker je v soseski 5 in 6 mnogo otrok, in ker konkretno v tej KS občani nimajo možnosti za prebivanje otrok v VVZ. Zato je bilo postavljeno to vprašanje, da bi se raz-bremenila oba VVZ Andersen in Kurirček, da bi svoje otroke lahko oddali v varstvo v to stavbo v Gorazdovi ulici. — Med pogajanji z lastnikom — investitorjem nedo-grajene stanovanjske hiše na križišču Gorazdove in Ko-betove ulice sta bili opravljeni tudi dve cenitvi navede-nega objekta. Do sporazuma o višini kupnine pa ni prišlo, ker investitor zahteva kupnino v višini 100;000 din več kot po višji cenitvi, občina pa naj bi plačala tudi davek na promet nepremičnin. V kolikor bi investitor znižal kupnino za 50.000 din, bi lahko prišlo do sklenitve pogodbe; za višjo ceno pa občini ni možno sklepati pogodbe, ker javno pravobra-nilstvo po določilih zakona o prometu z zemljišči in zgradbami ne bi odobrilo pogodbe in bi bila nična. V kolikor nikakor ne bi prišlo do sporazuma, bo treba v ta namen že pridobljena sredstva usmeriti v nakup kakega stanovanja, ki bi se adaptiralo za dislo-cirani oddelek VVZ. DELEGACIJA KS MILAN MAJCEN 1. Delegacija krajevne skupnosti Milan Majcen bi želela informacijo o prvenstveni ceni stanovanjske po-vršine v stanovanjskem kompleksu Stara cerkev. Glede na dejstvo, da je zemljišče komunalno opremljeno, ter so bila pripravljalna dela opravljena že pred leti ter upoštevajoč vplive inflacije bi moralo biti to eno naj-cenejših gradbišč v Ljubljani- Istočasno želimo pojasnilo, kdaj se bo pričela grad-nje? — Trikotnik Celovška cesta—Stara cerkev—Vodni-kova cesta, ki stoji že nekaj let ograjen, pripada po po-godbenem odnosu' GIPOSU že od leta 1970. Obdelani sta dve urbanistični varianti. Sprejeta pa je varianta, katero je obdelal inž. Jernejc z idejnim projektom. Groba kal-kulacija cene m- stanovanjske površine je pokazala, da se lahko prične z gradnjo, ker cena ne bo presegala sedaj veljavnih cen stanovanjske površine in to prav iz razloga, ker je zemljišče že komunalno opremljeno in so bila določena pripravljalna dela opravljena že pred leti. Na tem območju bo večje število garsonjer za sam-ske delavce in pa določen del, na katerem bodo zgra-jeni poslovni prostori. Stevilo stanovanj se je povečalo na 280. Z ozirom na vse navedeno bo torej cena stanovanj-ske površine, ki bi bila sicer precej višja, enaka seda-nji ceni stanovanjske površine. Dokončno ceno bo itak določil zavod za analize in cene, kot je to določeno z veljavnimi predpisi. KONFERENCA DELEGACIJ TOZD FARMACIJA IZD LEK BAYER PHARMA, LJUBLJANA, CELOVŠKA 135 1. Zanima nas tudi barakarsko naselje ob Korotanski ulici ni Stegenski ulici. Ali so te barake predvidene za rušenje v 10-letnem planu za izgradnjo avtoceste? — Problem barakarstva bo samoupravna stanovanj-ska skupnost obravnavala in reševala kot enega glavnih problemov za ureditev stanovanjskih razmer in odnosov, ki izhajajo iz tako neurejenih stanovanjskih naselij. Pri-zadevala si bo, da se vsem Ijudem omogoči Človeka do^tojno bivališče z ustrezno opremljenostjo stanovanja ter nedvomno v teh prizadevanjih, podprta s strani delovnih ljudi ter družbenopolitičnih organizacij, tudi uspela. V^ATOR - TOZD, STORITVENE DEJAVNOSTI, LJUBLJANA, CELOVŠKA 166 1. Tov. Zabret želi odgovor, zakaj je izpadla iz 10-letnega plana izvedba podvoza v Vižmarjah? — Glede prehoda čez železniško progo v Vižmarjah bo stvar urejena z izgradnjo podvoza. Dokumentacija za radnjo podvoza je izdelana v sklopu dokumentacije za 'a:ensko cesto. V ta namen obstaja pogodba s PRODOM, ki bo financiral gradnjo podvoza z ozirom na koriščenje gramoza v gramoznici G-4 Stanežiče. Z gradnjo se bo prijelo takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za pričetek grcdnje. « TEMEUNA DELEGACIJA KS »PODUTIK« 1. Kdaj je planirana zazidava oziroma komunalna ureditev Zlatka, spodnje strani Dolnic, Kamne aorice, Glinc ter dela Podutika? — Skupščina občine Ljubljana-šiška bq v decembru t. 1. obravnavala in potrjevala programski del zazidal-nega načrta ŠS-12, ki obsega vsa ta naselja. 2. Postavlja se vprašanje, za katere ceste so name-njena sredstva posebnega računa za usmerjanje razvoja in pospeševanje gospodarskih dejavnosti v višini 90 "¦'«¦ Pod drugo pa predlagajo, da se del teh sredstev nameni za ureditev Kamnogoriške ceste in Dolnic, ter ureditev dela ceste Andreja Bitenca — tudi do Dolnic? — Sredstva posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča so namenjena za urejanje cest in poti prispevnega območja (kakor to določa odlok). Pri ureditvi cest in poti za usposobitev le-teh za uvedbo mestnega potniškega prometa bodo morale strokovne službe skupno s KS, delegacijami in organizacijo, ki je odgovorna za mestni prevoz doseči sporazum pri iskanju najustreznejše rešitve odvijanja mestnega prometa. Po katerih ulicah in cestah bo šla ta povezava bo odvisno od pravkar navedenega. Strokovna siužba uprave občine Ljubljana-šiška, pristojna za komunalne zadeve, pa že dela na tem področju, tako da bo možno čimprej reali-zirati težnje prebivalstva. KONFERENCA DELEGACIJE »ŠPORT-OPREMA« 1. Na zasedanju delegatov Šport-Opreme dne 21. 10. 1974 je bilo sproženo vprašanje o dograditvi eeste Ob zelenici v naselju Brod? — Dograditev ceste Ob zelenici sovpada z že nave-denim odgovorom asfaltiranje ceste VVZ Manice Ko-manove. To se pravi, da se je asfaltiranje navedene ceste začeto 15. 11. 1974 in bo predvideno zaključeno DELEGACIJA KS BUKOVICA-ŠINKOV TURN 1. Zakaj naša občina zaostaja za sosednjimi občinami (Kamnik, Domžale) in sploh slovenskimi občinami (Le-nart) glede odlokov in drugih splošnih aktov? — odlok o krajevnih cestah in poteh — odlok o urbanističnem redu — odlok o razporeditvi cest — zaščita pitne in uporabne vode ter naravnega okolja? — Za mestno območje velja odlok o generalnem urbanističnem planu mesta Ljubljana, za območje Med-vod — urbanistični načrt Medvod. Za vse ostalo območje pa odlok o urbanističnem redu (Ur. 1. SRS). Strokovna služba uprave Skupščine občine Ljubljana-Šiška že dela na pripravi materialov za ostale odloke, katere navaja delegacija v vprašanju. Vsi ti odloki pa morajo biti usklajeni z odloki Skupščine mesia Ljub-Ijana. šele takrat pa jih bo možno objaviti. Druga vprašanja: — Dostop vsake hiše na javno pot (2 primera v KS) — Nadzor zasebnih gradenj zaradi nestrokovnesa dela — Gradnja objektov v cestnem svetu in varnostnem pasu — Neučinkovito vzdrževanje makadamskih cest — lokalnih in krajevnih (drago — neuspešno) — Nespoštovanje zakona o javnih cestah — Večja učinkovitost organov občine za zaščito za-konitili pravic občanov — Nezaposleni občani. — Na zastavljena vprašanja bo strokovna služba lab.ko odgovorila šele potem, ko bo deleaacija, ki je po-stavila ta vprašanja, vprašanja dopolnfla in konkreti-zirala. DELEGACiJA KS KOMANDANTA STANETA 1. Kam in komu so bile TOZD dolžne poslati pro-gram in zakaj pristojni organ ni reaairal takoj na ne-izpolnitev predpisa? — Temeljne organizacije združenega deia so dolžne vo b: z vsemi akterji na področju stanovanjskega gospodarstva. 2. Kakšne so sankcije za kršenje zakonov ki so prav gotovo sprejeti zato, da se izpolnjujejo? Kako bomo takšno inertnost obravnavali v Dri-hodnje? v — Zakonski predpisi točno določajo kakšne so kazni za neizpolnjevanje zakona in iz zakona izvirajočih pred-pisov. Samoupravna stanovanjska skupnost bo \sekakor poskrbela, da se bodo izvajali predpisi tako, kot to sledi iz narave zakona ali predpisa. 2. Vzroki zaostajanja izgradnje stanovanj kol so ze po določilih ustave dolžni, da z vsemi silami delujejo na čim hitrejši izgradnji stanovanj, saj je sta-novanje ustavna pravica vsakega državljana SFRJ. Ka-krsnokoli odstopanje qd tega bi bilo v nasprotju z ustavnimi in zakonitirai določili ter kot tako tudi ne v skladu s splošnimi družbenimi interesi. 3. Odsotnost družbenega upravljanja s stanovanjskim fondom? — Ali si stanovanjska podjetja in njih sveti lahko dovohjo odtujitev in »mirovanje«, ko dokajšnje število stavb ze tako ni redno in dobro vzdrževano? — Ali je takšna odtujitev v naši samoupravni skup-nosti sploh možna in kaj jo pogojuje? — Ali takšno podjetje lahko meni nič tebi nič eno-stavno preskoči svoje pogodbene obveznosti, ne preskoči pa pobiranja prispevkov? — Upadanje dejavnosti stanovanjskega podjetja pri upravljanju stanovanjskih zgradb je bilo opaziti v po-letju tega leta. Razlago najdemo v dejstvu, da je bilo to obdobje intenzivnih priprav za ustanovitev samo-upravnih stanovanjskih skupnosti — tako občin mesta Ljubljana kot samoupravnih stanovanjskih skupnosti mesta Ljubljana. Status, kakšna so bila stanovanjska podjctja v tem času je bil nejasen. Obveznosti stanovanjskih podjetij izhajajo iz pogodb, katere so sklenile z občinskimi skupščinami; te obvez-nosti so določene po zakonu o gospodarjenju s stano-vanjskimi hišami v družbeni lastnini. 4. Zakon oziroma osnutek zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini? — Komu je osnutek tega zakona dan v javno raz-pravo? — Kaj pravzaprav je javna razprava? Osnutek zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je bil prek dnevnega časo-pisja dan v javno razpravo. Kai je javna razprava pa strokovna služba meni, da sodobno razgledanemu, mo-ralnopolitičnemu osveščenemu delegatu ni potrebno še posebej razlagati, ker on iz vseh razprav, ki so bile v zvezi s sprejemanjem nove Ustave SFRJ oziroma SRS, pri katerih so sodelovali prav vsi državljani, dobro ve kaj pomeni to, to je, da prav vsak državljan lahko poda svoje predloge in mnenja; jasno če so ti v skladu s splošno družbenimi interesi. 5. Odvoz neuporabnih avtomobilov s parkirišč — Kako je urejeno in kdo je pristojen za odvoz neuporabnih avtomobilov, ki jih lastniki puščajo na parkirišču v soseski 6? — Kakšna je v takšnem primeru odgovornost last-nikov? Režim na javnih parkirnih prostorih je določen z odlokom Skupšcine mesta Ljubljane. V primerih, kjer gre za parkirne prostore pred posameznimi stanovanj-skimi zgradbami so dolžni parkirni prostor urejati prebivalci hiše oziroma upravitelj zgradbe. Logično pa je, da v primerih, ko posamezni brezvestni občani pustijo neuporabne predmete, med katere spadajo tudi odsluženi avtomobili, pristojna komunalna služba ukrene vse potrebno za odpravo tega. Lastniki tako parkiranih avtomobilov pa so dolžni, da povrnejo vse nastale stroške v zvezi z odstranitvijo takih neuporabnih avto-mobilov ali drugih predmetov. DELEGACIJA KS DRAVLJE Naša delegacija je na svoji seji obravnavala prven-stveno spremljajočo gradnjo javnih družbenih objektov kot so vzgojno-varstveni zavodi, šola1 ter družbena pre-skrba. Nikjer ni zajeto, tudi v programu 80 je zelo pomanjkljivo razvidno, kako bomo reševali ta problem, predvsem varstvo naših otrok? V stanovanjski proble-matiki ne smemo prezreti teže problema, ki se pojavlja na teh objektih, omenim naj še športno rekreacijskB površine kot spremljevalni problem, ki se čedalje bolj politično kaže. Kjer je gradnja stanovanj posebnega družbenega pomena, je delegacija mnenja, da mora gradnja "vseh spreminjevalnih objektov potekati kar istočasno z gradnjo stanovanj v urejenih stanovanjskih naseljih, ker kot primer je lahko razvidno, da v Drav-Ijah pri ca. 4.000 prebivalcih nimamo enega vzgojno-varstvenega zavoda. Skozi vsa ta gledanja smatramo, da je vsaka soseska nevseljiva, dokler nima zgrajenega vzgojno-varstvenega zavoda, šola vzporedno skozi trgo-vino s preskrbo in pa vsaj minimalnega prostora za rekreacijo delovnega človeka. Delegacija KS Dravlje je na svoji seji sklenila, da ne bo soglašala z izdajanjem uporabnega dovoljenja dokler ne bodo vsi objekti postavljeni v uporabo. In sicer kot tipičen primer je urbanistično urejeno naselje Koseze, ki se gradi tik ob naši meji krajevne skupnosti, in sicer ima 3—4 tisoč prebivalcev, nima pa niti ene trgovine, nima vzgoj no-varstvenega zavoda, nima osnov-ne šole, skratka kot sem včeraj slišal niraa niti raz-svetljave, skratka nima ničesar drugega kot samo sta-novanja. Pri tem pa bi rad opozoril, da je na tem ob-močju zgrajena nova cerkev, kjer je pa seveda tudi Standard pri programiranju urejenosti te soseske vsem pogodbenim ob\eznikom, ki tam stanujejo, to ze!o lepo prikazal. Cerkev z vzgojno-varstvenim zavodom je, osta-fega pa ni. Podobno stanje je v krajevni skupnosti Dravlje in sicer imamo formalno dve trgovini z živili. Od tega je samo ena, ki jo lahko tako imenujemo in to je ta na Celovški cesti nasproti novih blokov, je pa, oprostite, prej pivnica ali beznica, kakor pa trgovina z živili, kjer ničesar ne dobiš, razen polnih polic žganih pijač in je bilo že izneženo, da bi se to ukinilo, ali pa naj se tukaj nekaj ukrene? To je edina trgovina na desni strani proti Šentvidu, kjer je ogromno servisov in tovarn na tej strani, ki se tukaj oskrbujejo z malico poleg ostalih stalnih prebivalcev, ki morajo cesto prečkati ali pa hoditi v Ljubljano. Problem varstva v Dravljah je naslednji: Trenutno imamo 70 popolnoma nepreskrbljenih otrok z varstvom, v verskem varstvu pa jih iraamo 30—40 po nepopolnih podatkih. Zaradi tega izhaja problematika in sicer: prestopništva, huliganstva, problem pa tare tudi mladinski aktiv in sicer s tem, da cerkev z velikim uspehom vabi to mladino v svoj delokrog. Da ne omenjamo tudi družbeno-političnega pomena, ki ga ima ureditev vzgojno-varstvenih zavodov. Vprašujemo se, ali res ni nobenih normativov, ki bi določali na število stanovanj kapaeitetb vzgojno-varstve- ljudi oziroma stanovanj, moramo točno vedeti, koliko bomo rabili prostora za vzgojno-varstvene zavode. Morda je zaostanek gradnje teh objektov pogo-jen s tendenco — morda, vendar v to malo dvomim. Res je to, da se poraja vprašanje, od kod dobiti vsa ta sredstva ki so potrebna, vendar mislim, da ne moremo obremenjevati temeljne organizacije združenega dela in pa večno razpisovati samoprispevke, ker vemo, da niso najbolj uspešni, da bo treba verjetno trasirati zelo široko področje zbiranja teh sredstev, ker bomo drugače prišli do absurda. Pri teh materialnih probiemih se je pojavila ena misel pri delegatih naše delegacije, da bi morda pre-usmerili tendenco spomenikov v tem smislu, da bi mi gradili spomenike našim potomcem, naši mladini, ki se komaj rojeva, da bi razumela vse te žrtve in napore, ki so jih, smo jih in ste jih dali. Kreditna politika naj bi se usmerila v tem smislu, da bi bili ti objekti prvenstveno kreditirani ob gradnji naselij. Nikdar še nismo slišali, da bi se najprej gradil vrtec, potem še okrog njega gradbeni objekti — vedno je obratno. Za primer pomanjkanja teh varstvenih ustanov in igrišč bi rad podkrepil to, da kdorkoli se zadržuje v Šišenski soseski bo videl otroke na cesti z žogo, na parkirnih prostorih, ker se praktično nimajo kje igrati. Pri Kosezah bi rad opozoril na pritisk. šole Valenlina Vodnika, ki ima 10 paralelk prvega razreda, da je stanje zelo zaskrbljujoče, da skozi to pada kvaliteta učencev, ki izhaja iz te osemletke. Smatramo, da je treba temu področju še več nameniti kot pa izgradnji stanovanj. Za nas je to zelo hud problem in ne smemo pozabiti, da pri tera potem nehamo govoriti o enakopravnosti zaposlovanja žene-matere in pa nehajmo razpravljati o tem, kako bomo vzdržali narodni prirastek, ker nam še te delajo problera. Predlagamo formiranje sklepa ali odloka, ki bo pri predloženem planiranju stanovanjske izgradnje vplival kot garant na vzporedno gradnjo vzgojno-varstvenih za-vodov, šol, rekreacijskih prostorov v občinskem, mest-nem ali celo v republiškem merilu. Tukaj imam še en podatek, ki bi ga rad podal. Po tem programu 80 sem primerjalno delal in sicer za Sosesko SS 7/1, ki je ravnokar otvorjena in pa za sosesko ŠS 8/2, ki šteje 2.800 stanovanj, vrtcev je po tem podatku, ki sem ga uspel dobiti za 960 otrok, kar znese prostorninsko na enega otroka v primerjavi na 3,9 stanovanja, se pravi komaj vsako 3 in pol stano-vanje sme imeti samo enega otroka. Pri tem pa se vprašamo, na kar sem zbore že prej opozoril — zaposlo-vanje naših žena in narodnega prirastka. Pri tem pro-blemu bi še rad opozoril in sicer na to, da je neobhodno za reševanje tega problema nemudoma urediti status varuhinj in sicer v tem smislu, da se varuhinjam naj-prej zagotovi redno delovno razmerje in drugo, da bi se tem ljudem, ki so zmožni in sposobni varuštvo dati v domači negi, dalo nekoliko lažje stanovanje s tem, da ima morda kakšne m2 več stanovanjske površine, seveda pa se za protiuslugo obveže za določeno obdobje, da bo to službo opravljala. To je bila ena taka misel. Sicer je pa akcija »pri-dobivajmo prostor za otroka« že v teku, in mislim, da je to umestno, kar sem povedal. — Na vprašanje delegacije krajevne skupnosti Drav-Ije, ki sprašuje, kako je z gradnjo vzporednih objektov v vsaki stanovanjski soseski, naj povemo, da obstoje zato predpisi. Za navedeno območje Kosez, kjer je po njih izvajanju premalo ali jih ni, da bo v SS-7/1 zgrajen velik trgovski center, ki bo pokrival območje ŠS-9 Ko-seze in pa tudi SS-6. V soseskah SS-7/1 in SS-8/2 bo zgrajeno toliko spremljajočih objektov, da bo v celoti pokrita potreba tudi za sosednje soseske, ki imajo teh objektov eventualno premalo. DELEGACIJA TOZD VIATOR 1. Zakaj je iz 10-letnega programa izpadla gradnja podvoza v Vižmarjah? — Glede prehoda čez železniško progo v Vižmarjah bo stvar urejena z izgradnjo podvoza. Dokumentacija za gradnjo podvoza je izdelana v sklopu dokumentacije za Tacensko cesto. V ta namen obstoji pogodba s PRODOM, ki bo financiral gradnjo podvoza z ozirom na koriščenje gramoza v gramoznici G-4 Stanežiče. Z gradnjo se bo pričelo takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za pričetek gradnje. DELEGACIJA OSNOVNE ŠOLE ALOJZA KEBETA — Koliko stanovanj je bilo že zgrajenih iz solidar-nostnega sklada in koliko je planiranih v prihodnje v naši občini? — Kakšne možnosti ima prosvetni delavec, da dobi stanovanje, ker šole nimajo dovolj sredstev, da bi omo-gočile nakup ali gradnjo. V solidarnostni sklad ne spa-damo, za normalen nakup pa je absolutno premalo de-narja? — Ali je bila že izdelana analiza potreb za stano-vanja prosvetnih delavcev v naši občini? — Solidarnostni stanovanjski sklad je bil formiran z odlokom Skupščine mesta Ljubljane in to en solidar-nostni sklad za vseh 5 občin mesta Ljubljane. Ta enoten solidarnostni sklad je gradil stanovanja za upravičence stanovanj iz naslova solidarnostnega sklada v Stepanj-skem naselju. Ta sklad je formiran oziroma obstoji še do 31. 12. 1974. Po tem datumu pa se vse pristojnosti solidarnostnega sklada prenesejo v občinske samouprav-ne stanovanjske skupnosti — solidarnostne sklade po-sameznih občin mesta Ljubljane. V občini Ljubljana-Siška se je že pričelo z gradnjo najemniških stanovanj za potrebe delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in vseh kategorij, katerim pripada stanovanje po pravilniku solidarnostnega stanovanjskega sklada. Sedaj se v ŠS-7/1 gradi 132 stanovanj, ki bodo vseljiva v letu 1975. Samoupravna stanovanjska skupnost, ki je osnovana v jeseni.t. 1. bo izdelala srednjeročni program gradnje stanovanj. — Samoupravna stanovanjska skupnost bo izdelala kriterije in omogočila vsem kategorijam občanov, da se reši njihov stanovanjski problem. Torej ne moremo več govoriti o tem, da bi katerikoli delavec katerekoli stroke v bližnji prihodnosti ne imel rešenega stanovanjskega problema. V ta namen bo potrebno sodelovanje z vsemi družbeno-političnimi forumi ter v to akcijo vključiti vse zainteresirane na stanovanjski izgradnji. — Analiza potreb stanovanj za prosvetne delavce občine Ljubljana-Šiška je izdelana in bo posredovana samoupravni stanovanjski skupnosti. Ta pa bo to analizo vključila v materiale za izdelavo programa celotne stano-vanjske gradnje. DELEGACIJA LEK - BAYER PHARMA - ŽEROVNIK MARIJA 1. Kaj je s tistim objektom ob stari cerkvi? — Objekt še ni porušen, ker še ni postala pravno-močna odločba o rušenju. Zadevo obravnava vrhovno sodišče SRS. Odgovori na vprašanja delegatov na 3. seji zbora združenega dela, ki je bila dne 22. oktobra 1974 VPRAŠANJE DELEGACIJE LITOSTROJ Med osebnimi dohodki med industrijo in po-sredniki so kar velike razlike. Zanima me, kako to, da je posrednik bolje plačan, kot neposredni pro-izvajalec? Odgovor: Vprašanje razumemo tako, da proizvajalec prej-me nižje osebne dohodke kot posrednik — trgovec. Ni nam znano, kakšne podatke je delegacija upo-rabljala, da je prišla do te ugotovitve. Za občino Ljubljana-Siška veljajo naslednji po-datki o višlni povprečnih osebnih dohodkov: Povpr. Jan.— In-1973 avg. deks — industrija (od 1.887 do 4.180) 2.319 2.747 118,5 od tega Litostroj 2.233 2.686 120,3 — trgovina (Od 2.269 do 3.686) 2.285 2.684 117,5 Po tem podatku bi težko trdili, da so slednji boljše nagrajeni. Vendar moramo priznati, da pov-prečni osebni dohodki ne upoštevajo kvalifikacij-ske strukture, ki je dokaj različna po posameznih OZD. Višina osebnih dohodkov se usklajuje s samo-upravniml sporazumi. Po podatkih teh samouprav-nih sporazumov za SRS pa so se gibali osebni do-hodki — upoštevajoč kvalifikacijsko strukturo — torej po pogojno nekvalificiranem delavcu takoler Januar 74 Jan.— junij 74 In- deks Tudi iz tega podatka ne moremo na splošno trditi, da posredniki bolje zaslužljo, kaže pa se ten-denca hitrejšega porasta osebnih dohodkov v trgo-vini, od porasta v industriji. Seveda pa je prav gotovo precej OZD, ki nagrajujejo mnogo boljše kot pa je to razvidno iz navedenih povprečij, kar daje vtis zapostavljenosti ene dejavnosti nasproti drugi. Menimo, da bi se morali prizadevati zlasti za: — usklajevanje samoupravnih sporazumov, upo-števajoč pogoje dela in delovne uspehe, — vztrajati, da kršilci takih sporazumov, poleg administrativnih kazni (plačila posebnega progre-sivnega davka) prevzamejo tudi moralno politične sankcije. Vprašanja delegatov, zastavljena na 3. skupni seji, ki je bila dne 24. oktobra 1974 KONFERENCA DELEGACIJ TOZD FARMACIJA LEK IN BAYER PHARMA Vprašanje: Zanima nas, kako to, da je repu-bliška skupščina prej razpravljala o gospodarskih gibanjih, kakor pa občinska skupščina. Odgovor: Po podatkih, ki so nam na razpolago, je republiška skupščina pripravila gradivo »Ocena gospodarskih gibanj« dne 23. 9. 1974 na podlagi oce-ne zavoda SRS za planiranje z dne 18. 9. 1974. Občinska informaeija (porofiilo) o rezultatih go-spodarjenja je bila izdelana konec avgusta 1974 in obravnavana na izvršnem svetu na XII. seji dne 3. 9. 1974 in dopolnjena s sklepi 15. 9., oddana ured-nlštvu Javne tribune za tiskanje priloge za sejo skupščine v oktobru. Ta analiza je bila tudi obravnavana dne 23. 9. 1974 na seji komiteja občinske konference ZK. Služ-ba družbenega knjigovodstva pa je svojo analizo dostavila šele v oktobru in je bila delegacijam po-sredovana tik pred sejo. Analiza, ki jo je izdelal oddelek za gospodar-stvo, temelji na periodičnih obračunih OZD, ki pa so imele postavljen rok za izdelavo 20. oziroma 30. 7. 1974 in Je bilo nemogoče analizo izdelati do 15. avgusta, ko je bilo potrebno oddati gradivo za Tribuno. DELEGACUA KS ŠENTVID Vprašanje: Rad bi vprašal, kako je s tem našim Domom Svobode v Sentvidu? Ta namreč že več let ne služi svojemu namenu in propada. V Sentvidu si občani želljo, da bi bil to kulturni center in da bi spet zaživel in služil svojemu namenu. Govora je bJo tudi, da bi se dozidalo kegljišče (kegljišče naj bi bilo posebej, dvorana pa posebej za svoj namen). Odgovor: Svet Krajevne skupnosti Sentvid je na seji dne 29. 6. 1971 sklenil predlagati občini, da je priprav-ljen prevzeti Eom Svobode v Šentvidu v upravo in gospodarjenje. Dom je bil namreč pred tem več let v upravi in gospodarjenju Zveze Kulturno-prosvit-nih organizacij — občinskega sveta Ljubljana-Šiška. Občinski svet ZKPO je končno dne 6. 10. 1972 podal soglasje o prenosu doma na Krajevno skupnost Šentvid, Svet krajevne skupnosti pa je na seji c!ne 24. 11. 1972 soglašal s prevzemom zgradbe. Na pcd-lagi sklepa seje pristojnega sveta za premoženjsko pravne zadeve SO Ljubljana-Siška je bila nato 19. 2. 1973 izdana tudi odločba, da se Krajevna ski;p-nost Sentvid v knjiži v zemljiški knjigi kot im^t-nik pravice uporabe teh nepremičnin, vpisanih v vlož. št. 1419 k. o. Sentvid, kar je bilo tudi izve-deno s sodnim sklepom z dne 6. 7. 1973. Z zgradbo torej v celoti upravlja in gospod^ri KS Sentvid. Zato je treba vprašanje aktiviranja kulturnih in drugih dejavnosti v Domu reševnti v okviru krajevne skupnosti same. V bistvu se gre za vprašanje financiranja adaptacije zgradbe, prl čemer bi morala KS postaviti zahtevke do san:o-upravnih skupnosti (kulturna skupnost, temeljna telesno-kulturna skupnost) ter družbenopolitičr.ih organizacij in društev, ki bodo uporabljale v bo-doče prostore v tem domu, da bodo namreč nave-deni prispevali svoj sorazmerni delež k adapta^iji zgradbe. DELEGACIJA KS KOMANDANTA STANETA Vprašanje: Postavljeno je bilo vprašanje, kaj je z odku-pom stavbe za razširitev VVZ Najdihojca v Goraz-dovi ulici. Odgovor: Med pogajanji z lastnikom — investitorjem ne-dograjene stanovanjske hiše na križišču Gorazdove in Kebetove ulice sta bili opravljeni dve cenitvi navedenega objekta. Do sporazuma o višini kup-nine pa nl pr.šlo, ker investitor zahteva kupnino v višini za 100.000 din več kot po višji cenitvi, ob-čina pa naj bi plačala tudi davek na promet nepra-mičnin. V kolikor bi investitor znižal kupnino za 50.000 din, bl lahko prišlo do sklenitve pogodbe; za višja ceno pa občini ni možno sklepati pogodbe, ker jav-no pravobranilstvo po določilih zakona o prometu z zemljišči in zgradbami ne bi odobrllo pogodbe in toi bila nična. V kolikor nikakor ne bi prišlo do sporazuma, bo treba v to svrho že pridobljena sredstva usmeriti v nakup kakega stanovanja, kl bi se adaptiralo za dislocirani oddelek VVZ. KS HINKO SMREKAR — Kdaj se bo ustanovila samoupravna skupnost za ceste? — Kakšen organ bo opravljal posle samouprav-ne skupnosti za ceste in od kod se bodo zbirala fl-nančna sredstva? — Zakaj so se ustanovila stanovanjska podjetja, ki upravljajo s stanovanjskimi objekti, fond, itd? — Kaj se bo ukrenilo z družbenimi stanovanji, ki jih nosilci stanovanjske pravice ne uporabljaio? Cestna samoupravna skupnost občine Ljublja-na-šiška še ni ustanovljena; morala pa bi biti do konca marca 1975, saj je bila na drugi redni se.il vseh zborov skupščine občine I_.jubljana-Siška, dne 17. 6. 1973, podaljšana mandatna doba upravnega od-bora sklada za ceste do 31. 3. 1975. To vprašanje bo urejeno s pravilnikom navede-ne samoupravne skupnosti. Stanovanjska podjetja so bila ustanovljena z nalogo, da upravljajo stanovanjske hiše v družbeni lastnini. Svojo nalogo opravljajo po obstoječih predpisih in o svojem delu poročajo pristojnim skupščinam občin. Sicer pa je z ustanovitvijo samo-upravne stanovanjske skupnosti pristojnost odlo-čanja o upravljanju s stanovanjskim fondom pre-nešena na le-to točneje na odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Kakšno vlogo bo imolo stanovanjsko podjetje v okviru samoupravne sta-novanjske skupnosti, bo odločila skupščina navede-ne skupnosti. Zakon o stanovanjskih razmerjih točno določa način oddaje ter uporabo stanovanj, nadalje nelz-polnjevanje obveznosti nosilca stanovanjske pra /i-ce. Iz tega sledi, da ie stanovanje, ki je oddr.no posameznemu nosilcu stanovanjske pravice, oddano namensko, torej ga mora le-ta uporabljati. Le v u-pravičenih primerih pa posamezni nosllec stano-vanjske pravice, za dobo določeno z zakonom, lahko opusti uporabo stanovanja (bolezen, krajši štu'lij ipd.). Sicer pa mora o tem obvestiti pristojni organ samoupravne stanovanjske skvipnosti ter jasno tudi upravni organ uprave občine.