\ 0 liiII i i iimm« i ■i Miinni« Thu larger Slovenian Daily in the United States. baaed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da vrt ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dnt, meseca in leta je ul* rotnina plačana. Uprava. TELEFON: CHelsea S—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y„ wider Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea S—1*42 No. 302. — štev. 302. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 28, 1937—TOREK, 28. DECEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, ADMINISTRACIJA V BORBI PROTI VELETRGOVINI NADOMESTNI GEN. PRAVDN1K JE V GOVORU OSTRO OBSOJAL MONOPOLISTE IN VELETRGQVCE Novi nemiri pred Fordovo tovarno v Kansas City, Mo. — Avtomobilsko podjetje je uvedlo postavne korake proti odločitvi Narodnega odbora za delavske odnosa je. — Robert H. Jackson pravi, da v Združenih državah ne bo nikdar več kakšne večje depresije. KANSAS CITY, Mo., 27. decembra. — Pred tukajšnjo Fordovo tovarno so nekega delavca tako pretepli, da so ga morali odpeljati v bolnišni-In delavcem, ki so se pripeljali v tovarno, so co. porezali obroče pri avtomobilih. Za vsa ta dejanja so baje odgovorni delavci, ki štrajkajo pod pokroviteljstvom C. I. O. DETROIT, Mich., 27. decembra. — Ford Motor Company je danes najela newyorskega odvetnika Fredericka H. Wooda, ki je svoječasno mnogo pripomogel k uničenju NRA. Fordovo družbo bo zastokal v tožbi, ki jo je delations Boardu. itih konferencah s stopnikom Louisom ima dvema pomaga-New Yorku, bodisi . decembra. — Na-Robert H. Jackson ostro napadal "mojim je očital, da so i gospodarskih nad-žave ne bodo več i- do dovolil, da bi na-;o nižino. Samopasnost Japoncev na Kitajskem TIHOTAPSKA KRALJICA NA PARNIKU Mrs. Firstenberg se pelje, is parnikom Berengaria. Se bo prostovoljno izročila oblastim. vložila proti National Labor Po dolgotrajnih in temel stalnim Fordovim pravnim z^l J. Colombom je Wood s svo čema odpotoval bodisi proti proti Chicagu. WASHINGTON, D. C., 2P domestni generalni pravdnii je v svojem govoru po radie nopoliste" in "veletrgovce", krivi vseh prejšnjih in sedan log ter rekel, da Združene c mele kake večje depresije. Murphy je rekel, da se pnv nič ne boji, da bi prišlo zopet do kake gospodarske krize, ker predsednik Roosevelt nikakor ne rod še kdaj zašel v gospodars "Edina pot, po kateri je mi goče zagotoviti stalno blagostanje naroda", je re tel Jackson, "je, da je vlada nepristranska opazc /alka industrijskega napredka, vsak čas pripravi} na ustaviti monc-polsko delovanje, ki preti, da ovrže naše darstvo iz reda." Jackson je rekel, da mono; olisti določajo cene, tla s previsokimi cenami vrže o svoje izdelke s ti-ga in vsled tega sami zaidejo v gospodarsko zagato. i "Kadar zaide trgovina v zigato,' je nadaljeval Jackson, "gredo delavci dom »v brez dela. Kadar gredo delavci domov brez delk, so trgovci, krojači in vsi drugi izgubili svoje odjernalce. Kadar pa je kupec izgubljen, trgovec prekliče svoje naročilo za blago. Kadar pa pride odplved nazaj do veletrgovine, kjer je bilo naročilo Ipočeto, tedaj vele-trgovec zahteva od vlade, da Ttu da svoje zaupa-nje. Omenivši "najbolj dramatičlo povišanje plač", 10 odstotkov v jeklarski indu^riji, je Jackson rekel: "V Washingtonu imam pajpodrobnejši se-znem o cenah jekla, o plačah irtzdatkih med aprilom 1936 in aprilom 1937. Taieznam kaže, da ie bila povišana cena za jeklo trikfct tako velika, kot pa je bilo treba za pokritje pidšanih plač za jeklarske delavce in za nakup drovin tekom tega časa. Predzadnje jwglavje tihotapskega romana, v katerem igra mlada vdova vlogo kraljice tihotapski' družbe z dragulji, 1 »<» končano, ko pride "kraljica" v Xew York s parnikom Be-rengaria. Zadnje poglavje po se bo pričelo prid sodiščem in bo najbrže končano v kaznilnici. Kot je včeraj rekel zvezni nadomestni generalni pravdni k Charles P. Murphy, se je Mrs. Oust^ie Firstenlberg, prods: d-nica Evontov Diamond Oo. v New Yorku odločila, da prostovoljno pride v Združene države in prevzame vsako kazen. Skupno ž njo se peljeta na B"-rengariji njena pomočnika Xat Lukin in Salomon Halper. Munpliv, ki je do sedaj že spravil na varno tihotapcev, pravi, da bo z aretacijo Mrs. Finsteubergove končano največje tihotapstvo z dragulji v Ameriki. Mi's. Firstenberg, čije prtljago so na njenih potovanjih v Evropo in iz Evrope carinski uradniki strogo progledovali, ne da bi našli niti najmanjši drag kamen, jo bila zadnja leta celo tako drzna, da jo carinskim uradom vsaki krat br/o-javila, da bo ta in ta dan prišla s tem ali onim pa mi kom. Medtem ko so carinski urad-gospo-jniki pregledovali njene kovče-ge. pa so njeni pomagači prenesli na sulio vse drage kamne, ki jih je prinesla s seboj. ČEDALJE MANJ TUJEZEMCEV V ZDR. DRŽAVAH Vseh skupaj jih je nekaj nad štiri milijone. — Pred sedemnajstimi leti jih je bilo tri milijone več. LANSBURY 0 SVOJEM PRAŠKEM OBISKU. WASHINGTON, I). (A, 2."). dec. — Iz izjav zveznih uradnikov je razvidno, da se število t n jezen j koga prebival-t va rapidno manjša in sicer iz treh razlogov: Iz strahu pred vojno v Ev" ropi je vzelo dosti inozemcev ameriške državljanske papir je; priselniške kvote zadržujejo revne inozemc iskati v tej de razne evropske države so j z nacionalističnih razlogov prepovedale izseljevanje. Iz Italije se naprimer smo priseliti vsako leto 5805 Italijanov, dočim se jih je letos priselilo samo 2005, ameriško državljanstvo je p a dobilo *23,534 Italijanov. Nemcev se je priselilo nekaj nad 11 tisoč, dasi znaša kvota za Nemčijo 25,927. V deželi je le še 4,300,000 i-nozmceev. Leta 1020 jih je bi-o tri milijone več. RUSI BODO ŠE NADALJE NA TEČAJU Aeroplani na Rudolfo-vem otoku so vedno pripravljeni. — Vse je pripravljeno na nevarnost, da se plošča raz-kolje. ZA ZAVZETO OZEMLJE SO ŽE BILE IZDANE NOVE ODREDBE ŠANGHAJ, Kitajska, 27. decembra. — Japonske oblasti so razglasile za novo zasedeno ozemlje na Kitajskem nove odredbe in določbe, ki c-grožajo pravice drugih držav. Jackson je zvrnil vso krivdo nike, da ni bilo mogoče ugodrl vprašanja, kajti podjetniki ve io, kadar morajo zvišati plače svojim delavcem, >retirano povišajo pene svojemu blagu. Zato je i iteval, da mora kongres zvezni vladi dati moč a privatne podjet-rešiti delavskega JL '■m . Angleški poslanec Lansbury, bivši vodja angleške delavske j stranke je Renterjevemu dopisniku podal naslednje poročilo o svojih praških razgovorih: Češkoslovaškim državnikom sem pojasnil svoje predloge za ureditev gospodarskih vprašanj kot osnove za splošno pomirjenje. Posebej sem opozoril na predloge belgijskega kralja v tem vprašanju in na bližnjo objavo Van Zeelando-vega poročila1 o njegovi gospodarski anketi v glavnih svetovnih državah. Češkoslovaški državniki so bili soglasni s tem. da zasluži Van Zeelandovo poročilo natančno proučitev. Vsi ministri brez izjeme so po-j udarili, da se jim zdi pot k miru danes bolj odprta kot kdaj-koli poprej. Prepričani so tu- Po daljšem presledku so se di, da ovire, ki so sporazumu I pričele na želfzniški proti Pena poti, niso nepremagljiv**, j king—Hank m* nove borbe m Vsi so izrazili končno željo, da;sicer pri Liangksijangu. Ki-bi čimprej prišlo do mirne po-:tajci so tam pognali v zrak že-ravnave vseh visečih evropskih lezniški most. Vesti o teh bo- •jih so izzvale pozornost v vseh MOSKVA, Rusija, 2<>. det*. — Profesor Otto J. Schmidt je naznanil, da -o ruski aeroplani na Rudolfovem otoku pripravljeni, da odlete proti severnem tečaju in odpeljejo stili ruske znanstvenike, ako bi bilo potrebno. Schmidt je rekel, da je znan- 1 - stveno delo Ivana Papnina in ce, da ne morejo. . .. , .i , »želi reče- |njegovih treh tovarišev tako važno, da bodo ostali na lede" ni plošči celo leto. Rusi so pristali na severnem tečaju 21. maja. Ledena plo šča se neprestano pomika proti Grenlandiji, čije gore že vi tlijo v jasnih mesečnih polarnih nočeh. Administracija severne pomorske poti skrbno pazi, do takoj pošlje aeroplane na ploščo, ako bi >e pokazala kaka nevarnost. Hidrografičua ladja Murnna-nec se pripavlja v Murman' >ku, da odpluje v Grenlandsko morje, da proučuje trenje ledene plošče, na kateri se nahaja Papaninova skupina, z drugimi ploščami. Ladja t>o na plošči napravila letališče, da bodo na njem mogli pristati rešilni aeroplani. Na Rudolfovem otoku je pri pravljenih 5 aeroplanov. V Murmansku pa tudi pripravljajo ledolomec Jermak, da odpluje proti ledeni plošči, da vzame na svoj krov znanstvenike. V 219 dneli, ki so potekli do Božiča, odkar se Rusi nahajajo na ledeni plošči, je plošča plavala 040 milj in se nahaja 25 milj južno od severnega te- FAŠISTIČNA TRDNJAVA JE V PLAMENIH Poslopja, v katerih se branijo fašisti v Terue-lu, gore. — Med obleganimi je mnogo Italijanov in Nemcev. SAMOMOR PRED POROKO LOS ANGELES, CaL, 27. dec. — Harry Poll, bogat trgovec, ki se je imel poročiti na dan po Božiču, je izvršil samomor s tem, da je skočil skozi okno svojega stanovanja v osmem nadstropju Clark hotela, kjer je stanovala tudi njegova zaročenika. Poli, ki je bil star 40 1.4, je obupal nad svojim življenjem, ker je že imel sladkorno bolezen 20 let. Njegova nevesta Mrs. Anna Brown, ki prihaja iz odločne družine, je v četrtek prišla s svojo 4 let staro hčerko iz prejšnjega zakona iz Seattle v Los Angeles, kjer sta že vzela poročno dovoljenje. 1IENDAYE, Francija, 27. dec. — Španska republikanska vlada naznanja, da je zadnja fašistična trdnjava sredi Te-ruela v plamenih. Poročilo pravi, da je bila vojašnica sinoči zavzeta z naskokom. V semenišču in v poslopju državne banke, kjer >o fašisti utrjeni, je mnogo italijanskih in nemških častnikov in Španskih poveljnikov. Po prejšnjih poročilih je v teh poslopjih tudi več žena in otrok. General Franco je-proti Te-ruelu poslal velika ojačeuja, da zopet znvzenv mesto. Republikanski častniki pravijo, da bi moirli z artilerijo že razibiti fašistično trdnjavo v Teruelu. tega pa nočejo storiti, ker je med posadko mnogo žena in otrok. Republikanci z zvočniki poživljajo posadko, da se preda. MADRID, Španska, 27. dec. V namenu, da odvrnejo republikansko ofenzivo pri Teruelu, so fašisti s težkimi topovi pričeli zopet Obstreljevati Madrid. Vsled nepričakovanega obstreljevanja ni mogoče dognati ~ 'Zastopnik japonskega posla-[ništva je rekel, da te določbe veljajo za vse osebe, ki prihajajo ali pa žive v tem ozemlju in ravno tako tudi za državljane vsake tretje države. Stroge določbe med drugim zahtevajo smrtno kazen za vsak čin proti japonski oboroženi sili. Vsled tega so tako amerpški kot tudi vsi drcigi državljani podvrženi japonski vojaški postavi. Zastopnik je rekel, da tuja poslaništva niso bila obveščena o teh določbah, ki tujcem odrekajo eksteritorialne pravice in vise predpravice, ki jih jamčijo dosedanje pogrni be s Kitajsko. Ker po japonskem zatrdilu Kitajska v zavzetem ozemlju nima več nikake pravice in oblasti, bo vsak čin proti japonski oboroženi sili moral biti obravnavan med Japonsko in tretjo državo. Zupan mesta Cingtao je pozval vse tujce, da za puste mesto, ker ga bodo pričeli Japonci vsak čas obstreljevati. ODLOČNI NASTOP PROTI TATOVOM čaja Plošča plava v 100 milj Qbstreljev POLJSKI LETALSKI ŠEF V BERLINU. BERLIN, 27. dec. — Šef poljskega letalstva general Rajski je prispel na povabilo generala Goeringa v Berlin ter obiskal vojnega ministra maršala Blomiberga, generala Goeringa, državnega tajnika v le-talskem ministrstvu, generala Milcha in šefa letalskega generalnega štaba gen. Stum!pfa. SPOPADI V PEKINŠKEM ZALEDJU. široki reki ledenih ploč ter se pomika po 4 milje na dan proti Grenlandiji. Kot pravi profesor Sclraiidt, za ledeno ploščo ni nikake ne* varnosti, da bi se razbila ob drugih ploščah ali pa ob obaii Grenlandije, kajti najnevarnejšo pot je že prestala, ko je zašla pri severnem :koncu Grer landije v močni severni morski tok. Ker tudi vsi štirje znanstveniki hočejo ostati še dalje na ledeni plošči, jih ledolomec ali pa aeroplani ne bodo odpeljali prej, kot v aprilu ali maju. Plošča je trdna, debela tri metre in široka dva kilometra. da nadzoruje tudi ,, jn svetovnih vprašanj. tamkajšnjih mednarodnih krogih. Liangbsijang leži 40 milj tlaleč od Pekinga in bi moral biti po japonskih informacijah že davno neoporečno v njihovih rokah, an.ie se je pričelo zgodaj zjutraj in je trajalo dve uri in pol. Izstrelki so padali na mesto po 10 na minuto in največ je trpela sredina mesta. HOLLANDALE. Miss.. 27. dec. — Župan E. W. Scott je objavil razglas, ki poživlja vse meščane, da se oborože, da vstavijo tatvine. "S tem dajem vsakemu meščanu pravico, da nosi revolver za svojo osebno varnost,'' pravi županov razglas. "Ako zasačiš podlega tatu v hiši ali v njeni bližini, ga vstre-li. Tatvine moramo preprečiti ne glede na to, koliko nas to velja." Hollaifdae ima okoi 1200 prebivacev. . ČSL. PASTIRSKO PISMO. PRAGA, 27. dec. — Čehoslo-vaški nadškofi in škofi so sklepe svoje poslednje škofske konference izdali v pastirskem pismu, ki je bilo prečitano v vseh cerkvah in ki poziva vse češkoslovaške katoličane, naj se zanimajo za družine kot osnove državne zgradbe. V tej zvezi opozarjajo na razne nemoralne pojave, zlasti na naraščanje ločitev zakona in na nezakonske otroke. V tem smislu pozivajo tndi državne oblasti, naj skr-be za povzdigo moralnega družinskega živi jen ia. ki je obnova moralnega državnega živ- ANGLIJA PROTI ITALIJANSKI PROPAGANDI LONDON, Anglija, 277. dec. Takoj po božičnih praznikih bo angleška radio dražba pričela celo vrsto programov v arabščini, španščini in portugalščini, kar bo nunogo večje važnosti, kot. pa vsi diplomatski razgovori. S tem radio programom hoče angleška vlada delovati proti italjanski propagandi po radio proti Angliji. Odkar se je Mussolini raz-hudil na Anglijo zarodi njenega nasprotovanja v itnljaiHko-ahesiraski vojni, radio postaja v Bari skoro v*ak dan raz-irja propagando proti AnrMji v a-rabskem :eziku ter Ščuva A-vphec v Palestini preti angleški vladi, , * QL'AS V A BO n New York, Tuesday, December 28, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. t€ 99 Glas Naroda <▲ Oorp*ratka) Owned and Pobllibed fef 9LOYENIC rULDinNQ COKTlRI Fran« Sakser, President J. Lupsha, Sec. ot t be corporation tod addreasM ot abort officers: af MvMCHi.&l SLAB NARODA" (Take ef the Pe*Ic) f«MMd l*RT Dt7 RzoftDt Roidiyi and HolMas« uoptaf bte* podplaa le ueebnoatl ae oe prlotodajejo. Denar naj m blagovoli idMlfrll po Moaej Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m radi prejlaje MwliMt naanaal, da hitreje najdemo naalornlka. Sobecrtptloa I early 98.00 Advertisement on Agreement Ca eelo lato velja aa Ameriko ta Caaado 99.00 rm pol leta 93.00 Kb fctrt leta .................. $1-50 Za New York sa eelo leto 97.00 Za pol leta ..........................98.60 Za lno**nwtTO aa eelo lato ...... 97.00 Za pol leta ....................98.50 "OUa Naroda" Uhaja vsaki dan lav nedelj ln prasnlkoe -GLAS NARODA". 219 W. ISth Street. New fsrt. N. T Telephone: CHelsea 3—1242 Iz Jugoslavije anglija v stiskah Britski imperij je danes v zelo kočljivem položaju. Njegov najhujši nasprotnik jo danes njegov nekdanji najboljši zaveznik Japonska, ki se je v svojem sporu s Kitajsko zasidrala na otokih tik pred llongkongom, odkoder ogroža Injo in prednjo Indijo z vzhoda, in obenem obstoja nevarnost, da ne bi bodoča nacionalna Španija pretrgala zve z 3 'ued Atlantskim in Sredozemskim morjem pri Gibraltarju. Spričo tega je zahteva Nemčije po njenih bivših kolonijah, cd katerih ima Anglija danes v rokah samo izvesten del, naravnost nedolžna. Vsak izmed teh nasprotnikov je vsega vpoštevanja vreden, .skupaj pa tvorijo ogromno silo, dočim Anglija na aktivno pomoč Združenih držav in Sovjetske "Rusije v kakšnem resnem sporu nikakor ne more igurno računati, saj Združene države severne Amerike britskega imperija ne podpirajo niti zdaj, ko Japonska ogroža ogromne interese ameriškega knpitala na Daljnem vzhodu. Vojne pa Anglija -ploh noče in ogromno oboroževanje, katerega se je v zadnjem času lotila, pomenja zanjo dejansko žrtev, o kateri se ne more vedeti, ali se bo izplačala, ker nilr če ne ve, kako bi se v tekli kakšne druge svetovne vojne fronte velesil razvijale in spreminjale ter lomile. Zato se 11«' smemo čuditi, če slišimo, kako v Angliji izdelujejo predloge za pomirjenje Evrope in vsega sveta. Ce bi Anglija začela elands kakšno vojno, bi jo začela 11a Daljnem vzhodu, kjer pa bi se mogla spusti v oborožen konflikt z Japonsko šele po letu 1940 in šele tedaj, če bi biia v Evropi popolnoma zavarovana. Anglija pa gotovo tudi ni razpoložena za vojno proti Italiji, najmanj pa za konflikt z Nemčijo. Zato sedaj zagovarjajo v Angliji politiko, ki naj določbe versajake pogodbe izloči iz pakta Lige narodov in zasigura varnost Anglije po treh paktih: po zapadnem, sredomorskem *n pacifiškem. Vse to pa bi bilo nqmogot'e, če se ne doseže soglasje s Francijo na tem področju, kar pa je seveda zelo težak problem, ker .smernice francoske politike, ki Francijo preko Češkoslovaške vežejo s Sovjetsko Rusijo, tej zamisli angleške politike v marsičem nasprotujejo. V tem ozirn se Anglija nahaja naravnost v zagati in je zato razumljivo, da si angleški državniki danes mogočno belijo glavo s predlogi in načrti, kako bi se imperij iz te zagate rešil. Zaenkrat seveda interesi Anglije, ki so ogroženi v Atlantskem, Sredozemskem in Tihem morju, nujno narekujejo čim tesnejše prijateljstvo s Francijo. Molil je 220 ur. Med rainazasnskim postom se zelo pobožni muslimani za-pro v džamijo ter tam dolge dneve ostanejo pri molitvi. S seboj vzamejo le vodo in nekaj suhega kruha da to zauživajo iponoči. V Sanskeni mostu je molil najstarejši musliman Mustafa Ivurbegovič polnih 220 ur. Med tem časom je po-jedel samo kakih 400 gramov suhega kruha in pil vedo. Zadnjih 10 dni posta je bil zaprt v džamiji. Pobožni Kui'bego-vfč je star ž< preko 80 let, bil je vojak sultana Hamida še pred okupacijo, potem pa se je naselil v Sanskem mostu in se b.wi! s trgovino. S pridnim delom si je pridobil lepo premoženje .a so mu Avstrijci med svetovno vojno rekvirali veliko zalogo žita, denar pa je posodil "dobrim" prijateljem, in ga ni dobil nikdar več nazaj. Na stara leta je siromak. Pred prihodom komisija, ki bi mu izplačala poldrugi milijon. je umrl ruski emigrant Nikolaj lstnailov, ki je z nekim upokojenim oficirjem v okoli- let sijajn-o prakso kot mazuč. Ljudi je zdravil z nekimi čaji in v ttudinec so se tudi od daleč stekale velike množice pacientov. Z dohodki svoje prakse si je Kajx'lac zgradil lepo hišo, gradi tudi hotel -za svoje paciente in tudi avtomobil si je nabavil. Mož je nepismen, kar pa mu ne kvari ugleda. Samega si be sicer ne zna izločiti, napada ga namreč božjast, a ta bolezen velja med prazno-vernim ljudstvom za nekako sveto bokzen in ima božjastni maza*" zaradi toga še več pacientov. Ovadili so ga sicer že večkrat, a vsakokrat se je zanj /potegnila domača občina, ki ima od mazačeve prakse in z njo zvezanega tujskega prometa lepe dobičke. Za razpravo, ki je bila napovedana pred 0-krožnim sodiščem v Osijeku, je bilo po vsem okolišu veliko zanimanje1. Razpravo pa bodo morali od godi t i, ker je Milan Kapelac. zbolel in ga bo treba operirati. Zasledovanje ubežnega razbojnika. r PRESENETLJIVO ŽELODČNO ZDRAVILO ZA JESEN IN ZIMO: trinerjeva angelica tonica Izčisti črevesje. Pri vseh lekarnarjih. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA VABILO NA SILVESTROVO VESELICO -PLESNA VESELICA.. POD POKUOVITELJSTVOM SLOVENSKEGA DOMA na 36 Danube St., Little Falls, N. Y. se vrši na SILVESTROV VEČER, DNE 31. DEC. 1937 Uljoduo se vabi vse Slovence in Slovenke iz bližnje in dalj* ne okolice, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže. 'f^Vutopnina za odrasle »«, otreci praetLc3£S Pričet«* ob 8. uri zvečer. IGRAJO ZA PLES DOMAČI HARMONIKARJI i obilo postreibo bo skrbel oUbor. TOUAJ NA SVIDENJE 31. DEC. Frank Marie, 1 ci Nove Varoši iskal bogate sklade rud. Pred t.dni je v vaisi Ojkovici odkril bogate rfklade mangana, ki imajo preko 70 odstotkov čiste rude, in z nekimi industrijalci se je pogodil za odkup. Zdaj je prišla komisija, da bi mu po po-godibi izplačala poldrugi milijon. Izplačila pa ni bilo, ker je Ismailova baš takrat, ko je bila komisija že v va4, zadela kap. Ves d« nar bo izplačan njegovi ženi in sinu, a bo treba srečna dediča iskati, ker živita baje nekje v Belgiji. Rudnik bo začel Obratovati že z novim letom, zaiposlili bodo o-krog 200 delavcev, njegova kapaciteta pa bo znašala 10 do v . IT) vagonov dnevno. Lastniki L rudnika so Cehi. Za praznike... ESTRAGtST - KONZERVIRAN PEHTRAN je slastna dišava s katero se pripravi zelo okusno pecivo in razne druge dobrote. Iz Slovenije. roparski umor pri mengšu Xa Ptistavi pri Men-gešu bil 13. dec. izvršen roparski umor, katerega žrtev je postala tentirunegn izdelka po znižani ceni SI.SO s poštnino vred. Cena posamezni skntlji je U0 mitov. — PriiMjroča se iz-delovatelj in razpošilja tel j: ALOIS AUSENIK. TAPPAN. N. Y. Beg na smrt obsojeni ga hajduka Ignjateviča iz zapora v Kragnjeveu je velika senzacija za vso Suniaidijo. Hajduka zasledujejo orožniki z največjo vnemo, a doslej še ni za njim nobenega sledu. Ignjnicvič je z isti ga zapora zbežal zdaj že drugič. Prvič je utekel pred dvoma letoma, ko je bil zaprt zaradi tatvin. Takrat mu je mudil pomoč znani hajduk Ma-ričevič, s katerim je Jgnjatevič pozneje ropal in plenil. Hajduk Maričevič pa je zdaj mrtev in vsi njtgovi številni pristaši so zaprti. Ignjatevič je sani izdal mnogo svoje pomočnike, da l>i se-bi olajšal položit j. Ker nima pomočnikov, ki bi mu nudili skrivališča, ne bo mogel daleč Cenjene slovenske gospodinje, dogovorite se in narorite skupno en dum; ""«-<--1tt-\ je postala /.»-škatelj po \'4 funta tega pristnega pi- letna Marija Šimenc, njena hči Marija, stara 37 let pa je hudo ran j i na. Morilec je odnesel okoli 2000 dinarjev gotovine in pobegnil. Ko se je zjutraj cib 7. vrnil z dela Jože Šimenc, -in umorjene, ki je zaposlen v pekarni Jenčič kot kuijae, se mu je čudno ztMo, da mati in sestra še nista vstali. Trkal je na zaklenjena vež-na vrata. Iz vrže se je čulo vzdihe>vanje, kakor da je ne-krimu sitno hudo. Klical je sestro in ma.t< r, na kar mu je prišla sestra odpret vsa okrvavljena. in še vsa zbegana od strahu in bolečin, da mu takoj ni mogla i »(»veda t i. kaj se je zgodilo. Takoj, ko je stopil v vežo. je opazil, da leži na tleh vsa okrvavljena mati. Začutil je, da se j- zgodilo nekaj s'trasnega. Poklical je sosede, ki so takoj poklicali duhovnika, zdravnika in orržnike. Strašen je bil pogled po hiši; mati hudo ranjena v nezave-ti, se.stra vsa okrvavljena s strahotno rano na glavi, vendar pri zavesti. Dajala je zme*dene odgovore. Veža in sobi okrvavljeni, vse razmetano po t eh, omara s silo odprta. Vsakdo je takoj spoznal, da je bil izvršen zločin, katerega žrte je postala 73-letna Marija Šin.enc ki je hudim poškodbam knalu podlegla. Hudo ranjena i i že prej bole-hna sestra j<> m igla iz seibe ■spraviti le toliko, ta je šla zvečer ob 8. spat. da jt zaspala in da jo je v spanju nekdo močno udaril. Kaj p je zgodilo z materjo, ni vedela nič povedati. Orožniki -••< začeli .s preiskavo. Sumijo takega delavca, ki je izginil ntzna-nokam. Mazač pred sodiščem. Pred okmžnhn sodiščem v Osjeku je bila razpisana razprava proti kmetu Milanu Ka-pelcu iz Budinca, ki ima že več Volkovi na Romaniji. Po gorah Bosne se prijavljajo v zadnjih dneh volkovi v velikih tolpah. Mnogo jih je tudi na Romaniji. Zveri napadajo tudi samotna naselja in so prebivalci prosili, naj bi se mcmmfRBRirT ifliMR«!«^ wraiawwriinro^ cnmsnr1 < i' r-TT« T r'trtnn«^;: 11 ifl w«HtwtmwwtnaiiOT!w.naifciniJwnnttiM huem amwraratw^ Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JI I.OSLAVIJO | 2.r>S s r».oo t 7.21» $11.G5 M5.M ..................................Din. ............Din. ....................................I Mu ......................................Din. !A« 3M V ITALIJO Zji $ »i.H.t .......... Lir 100 Din. !«<»» Din. Zm ( 11.25 $ 2950 S 57.n0 $113.59 1117.51 Lir t«« Lir 50« Lir 1«M Ur tm Lir SH« KF^t Si: CKXK S KDAJ IIITIO) XIKNMAJO SU NAVKDKXK CEN K r*ni »ViJ^.KNK SI'ltK-MKMISt CDItl Al.l DDI.I Za večji!« znrskuv lt«l /^nraj naveden«, IhmHsI v dinarjili j»'i itrani prsi. Operiral jo je primarij dr. Koporc. Velik sneg v Črni gori. Tako zgodaj kakor letos že dolgo ni bilo toliko snega, v Orni gori in v Sandžaku. Snežni zameti na planinah Oakorja in Trišiijevika. ki so dosegli višino 2 metrov, so že pred te>-dni odtrgali Orno goro od Meti hije. Zaradi snežnih žametov je prekinjen promet ne samo med Andrijevico in Meto-hijo, temivtč tudi med Andrijevico in Podgorico ter na sever pre-ti Beranam. Oblastva se trudijo in pošiljajo na zasnežene ceste večje skupine delavcev, a kakor hitro se kaka ec^ta očisti, jo spet zapro snežni zameti. Peter • • • • • • • • Z^a^a NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania? (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni za stopnji* FRANK AHLIN Rojake prosimo. na.i mu poskušajo ustreči pri nabiranin naročnine. Uprava Glas Naroda NOVI GROBOVI Xa "\Tičavi pri Ptuju je nnr-l a Lojzka Skuhala, posest lica. M (J D A Moda je vise stranska, vse-prevladujeva, naralic temu je pa njen delokrog silno omejen. Vsako leto, ela, vsak letni čas, pa hoče biti drugačna. In je. Vzemimo za prime/ žensko obleko. Če je letos kiklja dolga, je na-lednje leto kratka, če je pomladi ozka, je jeseni široka. Enkrat je oprsje napol golo, drugič do vratu zakrito. Slično je s hrbtom: zdaj pokrit, zdaj razgaljen. Rokavi: danes do zapestja, jut": m sploh nič rokavov ni. Teme jim je pokrival klobuk ali slamnik. Poleti klobiU;, pozimi slamniki; ker je bila izbora premajhna, so začele rute nositi. Taki pisani ruti pravijo "babuška". Ruski izraz, ki pomeni "mamca" po naše. Nekaterim se ruta dobro poda, toda doslej še nisem videl na newyorskem Broadwayu lepotice, ki bi se v ruti tako postavila kot se je pred petindvajsetimi leti Žagar jeva Katra,* ko je prišla s Suhe v nedeljo dopoldne v Loko k rleseii maši. Tudi rute bodo imele kratko življenje, kaj ti nevrvoršk" slamnikarice že godrnajo. Ko na začno slovenske slamnikarice godrnjati, ni več daleč rc" volueija. Podobno je s frizuram, kn-tere se v sodobni slovenščini imenujejo "pričeske" Ni še dolgo, ko je bila ženska kita skoro sramota. — Ah, kaj pa misli, da je, — sem slišal nekoč domžalsko rojakinjo mrcvariti svojo nasprotnico — kaj pa misli, da je? Saj še ostrižena ni. In v tistih časih som jih dosti videl tako ostriženih kakor sveti Anton PadoVanski. Pa še kako ponosne so bile nsi svoje frizure. Zdaj pa kit;* spet dobiva svojo veljavo. (Ce pišem o kitah in dolgih Vidova po posojilniškem rav-i,asehj m; ne ,me uol)ena p0tlt; na tel ju, stara 08 let. V ljubljanski bolnici mrla Ana Ladika. t! U- Nadalje je umrl v Ljul.jani Fr. Mauer, železniški ur; dni k v pokoju, star šele 45 let. POŠILJATELJE OPOZARJAMO. L H»j nbfej« prt poMIjatvah oferoRle vsote (taprinirr stu, dvr^tn. tlMi) dlMrJcr osfaNM lir, kajti taka ixplaeilx m najhitreje is-»rta, pri« taga ja^a paiUJaoje n«kra(Uk vwt (oM raiMma 0L9VXNIC PUBLISHING 00. (ftlffl IWM) š Najboljši prijatelj H v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA B RAT S K DE L A V S K A PODPORNA USTANOV A Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.0 Za ožje informacije glede zavarovanj.- |||| vprašajte lokalnega tajnika društva SNFJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.,- Chicago, !. kati namigavanja na kratko pamet.) Tudi čevlji so podvrženi modi: šii-oke in nizke pete, šest inčev visoke pete; Solni na zadrgo in na zanjko. Zdaj tako, zdaj tako. Ce bom še par let živel, vetu, tla bom učakal dan, ko se bodo ženske postavljale s štifletna-ui in z rdečimi štumfi. Moda bo pač posegla s svojo mogočno roko štirideset let na' zaj. Kaj jo briga — ženske jo bodo ubogale. Zdaj se pa tudi moški modi obeta reformacija. Moška suknja že mora imeti zadaj par grbancev, ee ne, ni moderna. In vse srajce imajo prišite ovratnike. To je v moški modi edina dobra poteza, edina praktičnost, bi rekel. Prej so bili popolni srajci potrebni trije deli: srajca, o-vratnik in knof. Srajco si že >šlataJ. toda z ovratnikom je bil križ. Knofa pa sploh nisi mo-gel najti, če si se ponoči malo preveč zamudil. Zdaj je v tem pogledu stvar v redu. Moda obeta moškim kratki hlače in gola kolena. Proti temu bi protestiral, č' bi tak protest sploh ka j zal«»-gel. Gola kolena! Dan za duem srečujem ljudi, o katerih vem. da imajo na kolenih neizbrisno znamenje poklekanja. Ne mislim tistih, ki poklekn-jo pred Bogom, pač pa tiste-, ki zamore v >ebi svoje človeško dostojanstvo in ob vsal'i priložnosti hlapčevsko pokle-kajo — pred ljudmi. Po novj piodi se bodo oljla" čijl, in zdi se mi, da jfh ne T*> prav nič sram. .____Ji* New York, Tuesday; December- 28, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3Z. AV. (JATHWELL: JUNAK Dick \Yo»• bo potopiI in da va> vztrajno si je prizadeval onieli. Fant jc veslal kakor divji,| bom m. uel rešiti rati njeno srce. j toda nasprotni voter jc zadr- Xokega ilnc. ko mu je bilojžoval čoln na poti k cilju. Ra-naključje naklonjeno, da jo! zon toga jc bilo pa vode v čol-« stal sam ž njo, jc zbral Dick nu vodno več in Dick ni vedel, Woidley ves pogini in izpr-{i <] kod se jemlje. govoril je. Pripovedoval ji jej 0 m bi in svoji bodočnosti in! .. , . , , . i. • i i - • ■ i iczirc pod>c m sedela ic se četrt ur« k a.| kmalu |a-no, kam meri. - - , . , • . Mabel so j, najprej « J" ,r!" ™1,|nrI »,n1,,lJKl1 . i r i ■ , • i bregu, .smehljala, p« tem je p-: d.jalnt! — Nič nimam pmt i vam. j Nimam pa tudi vti Malici jc potegnila mokri in sedela no liki Turek na klopici. Mi-in končno Di ' Hove rok- so delale edene. Slednjič ji In liki p:t:'":ca na • zainčil z no-oni v j kakor « /..'VI /.i I •rog in -rsek. Dirk jo objel Mali I okrog •a-n, jo lahno dvigni! iz čolna Dick. da bi spad.il med p igunmo moške. .laz bi pa vzela samo moškemu, — to "i dobro zapomnite. l' • ' r. ii t za-I petal: — Kaj pa nudite pt d bese-, 1 do pogum.' j.- vprašal Dick) — Mabel, malo prej -te tr Woot I Icy nejevoljen. Mar|-!i!i, da bi boirli ljubit; in vze naj grem v najbližjo \-m- in s 'i za nn/a samo moskeira. ki Hp« rečem z i; ijmočnejsimi lan i lahko občudovali n j. g. v ti.' Ali pa veste za zmaja, ki'gum. Prodno - in o lv<-dal o ' bi ga pozval na junaški mej-) dan.' — -e je zasmejal Drokj trpko in bridko. — Sicer pa ni vrtilno Izgubljati o tem bes« I je pripomnil -ainozave-tne. — l>iek ni mog 1 dokončati -lav speva na svoje junaštvo in pomnil, kajti Mabel mu je ta čas padla okrog vratu . . . — Vi tudi — se je zasmejala od vsega srca. Tudi vi ste . . . Mabel se je privila tesno z vsem telesom k mladeniču in s;- jela izpov«-dovati: — Tudi jaz sem vas hotela preizkusiti in zato sem pred vašim prihodom navrtala dno čolna. Mislila za leto 1938 Cena 25C * poštnino vred. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen M j Mar ni bilo za njo v najlepšem redu vse, kar / je bilo v zvezi z Armandom.' Mar bi ne bila ne-I popisno srečna, če bi mogla zopet najti priliko, lac NarnJa^i^ bi °«I<,olžila mojemu možu. Xo, torej, za-V1IC15 XiOlUUfl |kaj je Annand molčal.' Sam ni razumel svoje 216 West 18th Stmt New York. N. Y. t i z vulkansko vročino. Tehnično to ne bo niti težavno. Ži namreč kopij, jo IS kilometrov dolge jarke za cevi, po kate-sem namreč - • • | rili bo prihajala vročina iz Bilo je dobro, da se je MaMi vrelcev v mestne hiše. Poleg iko glasno smejala, kajti sa ' um zato ni slišala, kako je ves i bledi D'ek zamnnral: -— Zato tor"j se j nateklo v čoln nčno nehala -me zopet zbra1 .ollliO M K'» se je ko 'at;. jc bil l):ck že *«»»»»* vi -v io m'-!i mi -rce nieirnvc iz-vobenke ic bilo om lo'ano. Zdaj jc bil o m reč .;nun L 1 - ▼ !p Ijeva -c čez jezc- Ot« j m vrtnaiska ina\-kih d« ž< Pojd i t < ru k "teti Lidiji," "Teta Lidija" je bil pri ljub-! Ijen izletniški kraj na drugem bngu jezera. Kdor je hoteli priti tja iz me v naše pristanišče in pripravim; i Ji čoln. ('e/. pol ure -ta -e zopet sestala in ko je Dick potiskal čoln z brega na vodo. mu je kar na lepem šinila v glavo misel, po n jegovi m ime nju zelo sreč j ,t na uii-cl. Zajel je vedro vodi j d; in jo izlil v čoln. i i j Ko sta bila že na pol poti, m 'M P h jarkov za cevi morajo kopati še precej globoke jame, da prid« jo bliže vročim vrelcem. Ker je cevovod že deloma izpeljan, so poleg t"li cevi začeli postavljati velike evetlič-njake v katerih goje taka severna čuda, kakor so jih ra<--1: v i 1 i na razstavi v Kop nha-gen. Cevi bodo izolirali s posebno mešanico lesa in betona. Tako upajo, da bo v< da iz teh ; vjvlev prišla v Reykjavik še . vedno !»U stopinj vroča. Vsa naprava in njeno vzdrževanje (■BT^slandija spada p-.li- vajo velikanske ledeno g<»re po i,o precej počeni. Za vzdrži vin- pod lU:>ko. \ glavnem in«.:ju in kjer jc i.ika zi,„„, da vanje in amorlizaciio bodo pla-|e«t'.i Danske je bila pred krat- 'o morala zamreti vsaka pl -'čevaii meščani vsako leto le iaz.-tava -kan- m. niUjša rastlin .. Toda te kakega pol milijona danskih vr1 M(-'».i« ^-liviii cvet- kron, medtem ko so doslej sa- «•' .u-»<:a!;;h, katere i gr, vaj«. pač;nu» jnimoga poku rili za več J-I p, stbeii oddelek. Src-; ; toploto iz naravnih vrelcev, kakor en milijon danskih kron ve jej ki bruhajo tamkaj na :an. nepričakovane laži, toda bilo mu je .jasno, da bi zelo težko povedal svoji ženi, da je spoznal svojo sestrično Andrimontovo. Mar se ni v strahu izogibal pogovora o Lueii s komteso ' Nobena beseda ni prišla iz njegovih ust, s katero bi pojasnil mlademu dekletu svoj družabni položaj. Mogla je misliti, da ji* samec. Ničesar ni storil, da bi to njeno dqmnevo ovrgel. V začetku je bil te neke vrste -trail, ki mu jo branil govoriti o komtesi vpričo te tujke, katere preteklosti še ni poznal in tudi o njeni morali ni 'bil brez dvomov. Pozneje, ko so se njegovi dvomi razpršili, ko se mu je jasno prikazala vsa Lueiina krepost in ko ga je ta draže-stna svojeglavka očarala, je pa ohranil popolno molčečnost. Kakšna vloga se mu je obetala \u ! Kaj mu je prinašala bodočnost! Kaj, da bi .-e tako iskren mož naenkrat tako pretvarjal.' NAMESTO PECI BODO GRELI HI3E OGNJENIKI Na t. a je im -t Dell oddelek -lainl ke raz-t na •to. |a natančno po naravi nare-; »Sedaj je vlada sklenila, da; I ki i-lai.d-ka pokrajina, kjer bodo v prihodnje tudi slano-: zi ,ilj vro vroči vulkan-ki vanja ogrevali s to vulkansko1 •|i ci, i/, katerih -c dvigajo loplot -. Ž, delajo načrte, da phre. Še bolj zanimivi pa bodo v glavno mesto Islandije I I ii islandski \rtnar-ki pri- Ki vkvavik napeljali po ceveh !k:. ki -o spominjali na vrt- iz bližnje okolice vročo voiloj iridolke .z kake južiiej katera bo potem prebivalcem ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE ZA MATERE IN OTROKE. ž. '. Dasi jc Isandija tako. na razpolago. Žo od nekdaj fti. it ne je j Io je/cro naenkrat valoviti. Mabel je tiho kriknila. Vo-da je pokrivala že vse dno čolna in dekličini čevlji -o bili j P' stali neprijetno vlažni. Dick Woodley je besno napenjal mišice in veslal na vso j moč. Kri mu je bila pritisnila i v glavo. To niu je zelo dobro' ja istoj: Io in Mabel ga je že za l ljubl jeno glodala. Toda Dick | se je dtlal kakor da mu je to j deveta briga in pripomnil je samo očetov-ko; — Ne bojte se ničesar, živa in zdrava pridete na drugi breg. Rešim vas. In čem vas rešiti. Nikoli bi ne dovolil, da bi se vam kaj pri p« tilo. In če bi na al aj čudovito !c|h-krizante-1 do porabljajo za pranje. 11" ili''. "" ^'.e 'u1 , prekrasni klinčki v bila dneva, da bi ne bil v mislih pri nji, pri njenih vedno žo doma in po tej uri ni nikoli hodila z do.* zlatih kodrih in modrih očeh. Tako jc večkrat ma. sanjal nasmejan in zroč v daljavo: če ga jej Mnogo je čitala, a malo delala. Kno njenih kdo vprašal, o čem razmišlja, je bilo kakor «»a največjih razvedril je bilo dob) na vrtu. Njeni so vrača od daleč in odgovoril jo raztreseno: O najsrečnejši dnevi so bili tisti, ko je prihajal ničemer. Lagal je vedno ta pošteni mož in drugače tudi ni mogel ravnati. V Neuillv se je vračal skoraj vsak dan in tako je postajal vedno intinmejŠi prijatelj d raze s t nega dekleta. Odkrival je lahno zastrto o-riginalnost njenega neustaljenega značaja, k nji Armand. Leto -e je nagibalo h koncu, začenjala se ji^ že jesen. Delo na vrtu ni bilo več prijetno. Nekega dne, ob štirih popoldne, ko se je grof pripravljal k odhodu, da bi Lucie ne motil na njenem izprehodu, ga je prosila, da bi jo spremil. Armandu se je zmračil obrez kakor zdaj odkritega, zdaj zopet zaprtega vase. Niko-i tistega dne, ko mu je tako nepričakovano ponu-lahko Islandija na -vo lkaka dva kilometra od vrelcev,!1!:' razJ,0ln-.0 oddelek za neka- ^ IjU(.ie 7li vprašala o njegovem položaju ni!tlila SV0J0 ko,)il° P()ll>"- Lncio -ic ™ llotola I"'"- negevanih vrtovih a maj Tudi nekaj šol je že ogrevanih j ,li,w\v tl'('t-i"m f n!a-j navadah. Tako jo lahko verjel, da je ne zanima .h'nje ter je docela neodvis-js t, mi vrelci, takisto kakih od! I™ ia otrokt'* / »sobje Im» ,, • M (] • ■ ed uvuza iz ju/nil, dež-d. hiš. |»ri tcm se j, izkazalo.I bl,° I,al°* ,,aj l»f*tuJ«»»'"»i . ' , , . J " • <1 n 3101 .a je p.i C'kakor bi sov da ni bilo..... da je taka kurjava izdatno ce |niatjram z ma-»hm,ni otroki v Cak0Vala' da JI U° Sam °'lknl SVOJC SmN % k-]0 slam,JC'> s km" ' sedež. ....... ........ " " " ' " ........ 1EORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JlUOSIiOVANSKI POGREItMK V NEW Od $125 YOKKL' in OKOLICI POUKEB' ^^ $125 viJjK PREONO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vws bo obiskal naš zastopnik, kl vam bo povedal cene in dal vsa druga pojasnila. NEW YORK, N. Y. j| BROOKLYN, N. Y. 219 Atlantic Ave. MAin 4—7611 klicati svojo prošnjo, ko je grd" mirno izjavil, da mu bo prijetno spremljati jo na kratkem izprehodu. To je navdalo dekleta z nepopisno radostjo. Poskakovala je od veselja kakor otrok in vsa izpremenjena je hotela vzeti svoj najlep >i klobuček in svoj novi plašč. Toda Armand je brž pogasil njen ogenj. (Dalje prihodnjič.) LISICA POŽRLA LABODA. Iz Schlettaua v Nemčiji |x>-| i toča jo, da se jo te dni pri k rad-j ; la v ondotni park lisica, t'gra-j j bila jo odraslega laboda, ga za i ,davila in požrla, perje pa je ! pustila pod drevesi v parku, kjer je opravila .inžino. kjer so je vršij komrrps za tmir in demokracijo. ŠPANSKA VOJNA NA FRANCOSKIH TLEH. V bližini St. Laureiita dej <'arda^nc I;'> fi anco-ko-š^)anski j ii!i :i sc j. spn ha j 1 mlad Fran-; con pobegnili. a na kraju zločina so osta-vili bajonet. O stvari so po-rrčali »ližavnemu pravdništvn. ki .ie uvedlo preiskavo in ugo-i tovilo, da se j,, stvar odigrala na francoski m ozemlju. Menijo, da bo imela stvar re*ne po- ▼ Ne zamudite SLOVENSKO-AMERIKANSKI 1938 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREONO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Streei. New York, N. Y. 21 WZnoV2» Ljubezen za ljubezen New York, Tuesday, December 28, 1937 ROMAN IZ 2IVLJENJA O E <0 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL; I.H. ==E59G====EJ O PO POSKUSENEM BEGU S* TRE LZRGEBT SWVEtfB DAILY 7N 17JJ.2T. S -k«»io | «>Im./iui iskrenostjo ju (J«Tt zopet in zopet |» ljuhlja. "Že vidim, da li moram pu-lili ivojo voljo. I'oj«Uva. -pn mini le do roba uozda. l am bom -e n« kaj r-a-a « -tal. predli«« -«• vrtu m domov; ko l»i me m<.!r«ve .-«• potrebovala, ml p< iiudiaj 'Mim s kakim robcem. Čakal belli ret rt ure, .nouoet mi more- d:. Ji kako (Kiiii 11 j« valilo znamenje." liana nekoliko puni-li, nato pa naglo pravi: ".\ko t« kom te čet it ure grem proti lipam. moreš Inez * krl»i «»diti domov." ;», e hivzskihiio zasmeje. "Kako -< bojiš, na to ni niti misliti. S takim pobali-liom -e jaz ne topem. Kolikor |»oznam njegovega očeta, mi bo dal popolnoma prav. da sem mu eno pri muzal. Š« premalo je dobil. Obnašal >e je kot lopov in sem napravil / njim kot z Ittpovom. Ako je njegov ore pameten. ma bo pri-olil še par klofut. To bi bilo zanj zelo zdravo." "Ali me u«nV< samo vznemirjati." "Nikar tako plašno ne glej, liana, svojo In sedo ti dam, da moreš hiti v tej zadevi poginoma mirna." "Hvala Bogu! Torej, če bo treba, bom stricu povedala, se je Herbert obna-al. ne da bi mu kaj prizanašala. Iz državne-kaznilnice v Columbia. S. C., je skušalo pobegnil! šest kaznetieev. Stražniki jih pa premagali s plin- kimi bombami ter ji!i odnesli na dvorile vedli. da si i >e zopet Si) za- ZA REFORMO MOŠKE OBLEKE. \ Londonu je bila ustanovljena oni dan nova stranka, ki j javlja v bo njena naloga boriti se za reformo moške obleke. Angleži so prišli do spoznanja, da bi morala biti moška obleka lažja. enostavnejša in lepša kakor ii vrsti napovedala vojno ovrat- e naj lii imeli vratove proste kakor jih imajo ženske, saj j<* to mnogo bolj zdravo, udobnejše in l< pš<\ Poleg vratov naj ln-do tudi gola kolena. e ni treba ni V« llllt MlOsKelNll ramo vat i golili ko kako A k o pa se morem temu izogniti, bom storil, da strieu prihranim. da bi moral kaj takoga iz-ved«ti o svojem sinu." "Pa vseeno bi bilo dobro, ako bi vedel, kako daleč jej7,laj. Xova stranka bo v prvi Izgnala surovost njegovega semena. Bolj strog bi moral Vp 11,1 '' .J!'11."' . . jnikom, kar je zelo pametno in " I O Je samo tetina krivda, da Herbert ni bil boljše vz«ro-lpotrebno. Tudi moški .!en. ka.jti veilino si- je potegovala zanj, kadar je hotel biti Mrie malo trd proti njemu." "Tudi sama bo zaradi njega še doživela žalostne iskuŠ-iije, ;:ko ga ne bo bolj trdo prijela. Toda o tem sedaj ne bova govorila, kajti ea- je za m\;u pretlragoeen in imava kaj Uol.j-eua delati in govoriti." Cert prime svojega konja za vajeti in ga pelje za s.d>oj.' jjVc^ii^rr^iiud iT",^- ";k,,.',a H0*' Tako hodita v bla- j,.ti ^h,*,,.. Ha nedavnem zbo- /enosti -Kozi gozd proti Al t \v lese. Predun prideta iz gozda, -e Še poslovita. kot delajo zaljubljenci. ki se moiaj« prvič po svoji mladi blaženosti ločiti. I'a ločitev je vzela precej časa. Slednjič pa se mu Hana iztrga in pravi: : i , v . ., t.v • , .... Inateeai za osnulke naibohsih Na svidi nje, (iert — moj ljubi (iert!" (iert še trdno drži njeno rok«. "Ali si srečna, liana.'" Njene oči zažare. ••(», (iert veličine svoje -reče Še ne morem razumeti." Se en pol jub - nato pa Hana biti č- z travnik proti hiši. <»«*it «>taiie skrit pod drevjem in grmovjem ter m jdeda za njo. T : Azija šteje 11(>2 milijonov prebivalcev. ali blizu oo odst. Kvropa jih ima ;>2(> milijonov, Amerika 2<><>, Afrika 131, Avstralija z Oceanijo pa 11 milijonov. Najgosle jše naseljena je se vedno Evropa, kjer pride na Nemški statistični urad ob-1en kvadratni kilometer 46 pre-vojein tu-ganu "Wirt-! bivalcev, kjer ji' pa še vedno KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS r = mm KOLIKO JE LJUDI NA SVETU. J A N l A K 1. jniiuarjn: t*ti:iiiiplaiii v Il;ivrt» Kremen v lireineii ISi-n iipari.i v < 'bertnHir^ .*». jaiamrja: Hex v Ci'iioa s. ja mm rja : Saturuin v Trst 12. januarja: Ai|Uitania v Clierl* itnrli II. januarja: Kiiri»)>a v Kremen i.">. januarja: lie ilc FraiK-e v Havre fonie ili Savoia v urph "_'l. januarja: Kremen v iSreinon 'S-. januarja: Lafayette v Havre l'«J. januarja: Aquitania v t.'hi-rbeur^li F K IS R I' A R .'!. feliruarja: IleriMitfiiria v (*lierl»mr^li 4. februarja: Eiirojia v IJreiuen f ? K ^l.tltp naui za cece Toanlb 11-itcv. reservatijo katrtn Id i»o-jasoUa M potuvtuK 8L0VEMC FtULISlllNU COMPANY (Tr»rH Burma) 21« W. 18tb New Yort . februarja: Conic ill Sarnia v <;en»a 1 h> t;ra>s4- v llavn* !>. februarja : I tjueen Mary v rlierboiir^Ii 'll. februarja: Brcmeu v Bremen I "J. februarja: lie ile Frainf v Havre IS. februarja: Vub-ania v Trst feliruarja: t.nu>en Mary v CbcrlMUir^li -."». feliruarja: Kur.ipa v Bremen •JtJ. februarja: Iti'X v (ietma schaft in Statistik" najnovejše!dovolj prostora, če pomislimo, podatke o število prebivalstva na /.»mlji. zbrane na podlagi da pride v P>. Igijj na en kvadratni km 'JT.'i prebivalcev, na KITE ŠTEJEJO. Angleška državna ladja Wil /Kadar kita, ki je tako zazna-liam Seort sbv, je že .sedmič o.l-l niovan. kje ujamejo, mu izrc-pkila proti Antarktiki, tla K j žejo zaznamovani tlel kože ter tamkaj zaznamovala kite, ka [ta izrezek pošljejo kolonialne- rovanju nove stranke. Ce pa hočejo imeti moški gola kolen:1, morajo nositi kratke hlače. Xova stranka je razpi-ala za osnulkt in najlepših moških oblek. Natečaja se je udeležilo nad "2'KM) najbolj-ih angleških krejačev. NAJSTAREJŠE CESTE. <»a pri lil-! je vse mirno. Cez malo Časa zopet zngh da liano, pride z Liziko iz hiše in obe mreste proti upam. Njene oči |>o|iitf tja, kjer je vedela, tla j- še Cfert >knt. T, da iirs p-miiga mu. (iert se oddahne in zadovoljen smeh -e raztegne preko njt-ovega obraza. Sedaj bo liana »ajprej vse p, vtdala Liziki in Lizika bo pozneje že stala njemu ob strani, »ko l»o potrebno. Mimo mor« odhajati domov. /ai vihti Ko v sedl«» in iMljaba. j«- liana stopila v vežo, je • topnicali. Naglo steče k . liani. "Ali veš, k j« (it.-tovo bo marsiktl« pomislil tla hi najstarejše e«*ste na svetu ti-iti, ki s(i jiii /gradili -ta rovešiki Kitajci. Asirri ali Hgipčani. resniri pa ni tako. Najstarejše c«*ste sploh ne iavimjo od ljudi, t«'ioveč od živali. Že več t i s« h'* let prej. prodno je začel graditi ceste jčlovt k, so i/.hidili afriški slo-Lizika ravno" prihajala po|ni v ekvadorskih krajih dolge ki jo nemirno p««gleduje. j coste, utrjene prav tako. kakor j«* Herbert, Lizika.'" so ^.l občinske ali pa .4 li., n , . . \tudi nekat« re ko na čelo ter je z robcem i sea I liee, kot bi ga bolel zob. Vprašala s,mu ga. tedaj pa se je zadri na mene in rek<|, da naj se ne brigam za stvari, ki lm ,llsu ..... ,M,,r i" .i'- nekam nuhA. Zakaj pa si vprašala po lljllll?" "Mm go ti imam povetlati. Lizika. Kje je stric?" Lizika n;dovedii« p,,gleda v llaniii zbegani obraz. Ta-;coj - ji dvigne slutnja, da se je nekaj dogotlilo meti liano m Herberttmi. Misli, da je Herbert mogoče dobil od Hane xako zmišnic«. po njenem mnenju ni bilo izkljmVno. da se l'ro,i "J' j t.«k«» obnašal, tla ga je vdarila v obraz. 'Pa|ia sotlaj ptičiva. saj veš, tla si oh nedeljah kaj rad pri\Wi kak«) uro jMM-itka, za kar tokom t«lua nima časa." "In teta in Dita?" I i dane,-njima. Do ( "Sedaj pregletlujete uiotliie magazine, ki so pri '.opoldne s pošt«. Sedaj ne moreš govoriti ž čaja se ne bo nobena prikazala." "Pot« m pa te prosim, tla greš z menoj |kmI lipe; tam ti b«>m vse povedala." "Tako zbegana si, Hana f-«'I na |>ot?" ali ti je mogixV Herbert pri-edilje Hana Tako greste proti lipam in ko štrlet«', ]iripov Liziki, kaj se je zgodilo. Lizika se najprej zelo razjari, ko sliši, da j«' Herbert zo-f'H iie.rumno nadlegoval, ko pa služi, da je Hani pri*el Gert J>arlaih| na ]>hii«m* n je ll.'rberta pidiynil «>«1 nje ter ga nato \«ianl z bičem, tedaj za kliče m, sv«j inllot-ui način: "Prav se mu je zgodibi; lM^teiio bi ga moral kdo pre-i< |^ti." 1 Sloni so hodili daleč skozi si-cer noprelioilno džtunglo in pr -ko ozemlja, čhnveku zelo težko dostopnoga. Šele pozneje so našli ljudje te steze in jih jeli rabiti kot ceste. Širina teh cest se je ravnala po ozemlju. Tu so l>ile zelo široke, tam zopet zelo ozke. Da so to ceste prastarega izvora, se vidi po ogrebinah na skalah, preko katerih so ponekod vodile. In sloni so poznali pri tem svoj sistem. Glavne ceste so bih vedno zvezane s stranskimi vodečimi k rekam ali k oddaljenim gozdovom. Kazen t«-ga so pa imeli med glavnimi cesta ni i še posebno zveze. zadnjih ljudskih štetij tak«.! Holandskem 'JoD, v Angliji in «la odgovarjajo približno sta-i Severni Irski 104, v Nemčiji j m.m j.mela nju iz lanskega leta. Xemci|144. v Italiji l.'iS. na Češkem' imajo na tem poseben inten-s. I.'JN. na Moravskeni ker hočejo p..kazati, kako jej Mm-g« redkejše so m itd. naseljeni nemški naro«l v primeri z dru-jdrugi deli sveta; v Avstraliji gnni potisnjen ob str.n, ker jej in Oceaniji prid ptivprečno na velik in ima oiim rjenega zelo) l kvadrat, km samo 1 prebi-malo pri .štora, -aj kolonij vaiec. ('o številu prebivalcev sploh nima. Pustimo N\-mc;-m so tri največje države Anglija, njihove zahtev«' po kolonijah. Kitajska in Sovjetska Rusija, nas zanimajo samo statistični | Prva šteje ."d(5, milijonov pre-podatki. bivalcev, d ni ga 4^7 milijonov. Na svetu je po najnovejših slednja pa nekaj nad 170 mili-! podatkih "JI Hi milijonov ljudi, jonov. tere bi med potjo videla. Sv«^ je delovanje bo ladja v glav-evenio od otočja Južne Georgije. Kite bodo zaznamovali s jKusebno harpune. S pomočjo tega znamenja, k ga Im) hai*puna naredila v kiti-vo kožo, bodo pozneje, kadar botlo kite zares kje ujeli, videl, kako daleč je priplul. ki j«' bi zaznamo v ta n v bližini Juži1 Georgije. Tako bodo dognal, kako daleč kiti sploh potujej«. mu uradu v London, ki plača odškodnino za poŠiljatev. Letos je imenovana ladja zaznamovala ž«' nad 900 kitov. Ladja .je sicer majhna in ima le 320 ton, je pa sila močno zgrajena, tla prenese tudi večje viharje •brez škode. Na krovu je 2.'l iyož posadke. Ladja bo na svoji letošnji poti napravila nič. manj kakor 20,000 morskih milj. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA 'GLAS NARODA' ^ pošiljamo v staro do- J ^ movino. Kdor ga ho- i ^ če naročiti za svoje ^ ^ sorodnike ali prijat^- ^ 4 Ije, to lahko stori. — i ^ Naročnina za s t a r i ^ ^ kraj stane $7. — V ^ I [talijo lista ne poši- ^ ^ ljamo Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti 7 — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSKBIXA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRI2EM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKBIXA: Jezero smrti, — Moj roman ob Nilu. — Kak | sem v Mekko romal. — Pri Šamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSKBIXA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjisre, s slikani, 577 strani VSKBIXA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik. Cena $1.50 SATAN IN IŠKARI0T 12 knjig s slikami, 1 704 strani VSKBIXA: Izseljenci. — Yunt Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec — Na lovu. — Spet nr) divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjie. s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih poth. — Winnetovov roman. — Sans Bar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova ojoroka. Cena $3.50 2UTI 4 knjije, s slikami, 597 strani Boj z medvedom — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naočite jih lahko pri Ah 216 WEST 18th STREET Slovenic Publishing Company CTDCrT r NEW YORK, N. Y.