ODGOVOR:
Vsi podatki, ki so bili navedeni uvodoma na seji skupščine ob sprejemanju predloga Odloka o raz-glasitvi Kunstlerjeve kovačnice, so dokumentirani in sicer:
-  s sodnimi ocenami pripravljenimi v postop-ku za razdružitev skupne solastnine v letih 1960. 1983;
-   z raziskovalno nalogo »Kunstlerjeva kovač-nica in kolarstvo«, avtor tov. Brate 3/88;
-  z recenzijo raziskovalne naloge, avtor tov. Košir 6/88;
-  s pismenimi izjavami vseh solastnikov;
Vsi dokumenti so na razpolago v Komiteju za
družbene dejavnosti, zato izjave ne mislim znova komentirati, niti utemeljevati stališč. Kljub temu k članku še naslednje:
-  citat »... da je postopek sprejemanja zazi-dalnega načrta potekal skladno z zakonodajo ...«, je iztrgan iz stavka, ki se nadaljuje tako, »...« kar dokazuje sodba ustavnega sodišča iz leta 1988, ko sta stranki zahtevali presojo veljav-nosti zazidalnega načrta;
-   tov. Miha in Barbara Kunstler sta res rojena po drugi svetovni vojni, vsekakor pa nekaj let preje kot tov. Čotar, tako, da imata enako pravi-co dajati izjave kot on sam;
-   po Zakonu o naravni in kulturni dediščini je opredeljen kot edini možni dajalec strokovnih mnenj upravnemu organu Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine; do  njegovega  mnenja o spomeniški  vrednosti Kunstlerjeve kovačije se Komite ni strokovno opredeljeval, saj ni usposobljen za to, kar pripo-rodamo tudi tov. Čotarju;
-  prav tako je območje za gradnjo Centralne tehnične knjižnice ter velikost potrebnega zemljiš-ča določila strokovna organizacija; to je ZIL TOZD LUZ,
-  v presojo motivov enih ali drugih solastnikov celotnega kompleksa se ne spuščam, vsekakor pa lastniški odnosi niso predmet odloka, pa tudi na samo odločanje o spomemški vrednosti dediščine ne smejo vplivati;
-  glede članka Gospodarske zbornice menim, da bo tov. Čotar dobil najbolj avtentične informa-cije o tem kdo, zakaj in kako ga je pisal pri tej organizaciji;
-  oba solastnika, ki se zavzemata za razglasi-tev celotnega kompleksa za spomenik, sta imela možnost ob sprejemanju osnutka in predloga od-loka to na skupščini tudi uveljavljati. To možnost sta ob sprejemanju osnutka odloka tov. Badjura in Čotar tudi izkoristila, žal moram ugotoviti, da tudi delegatov občinske skupščine nista prepri-čala.
In na koncu še to. Tov. Čotar bi lahko dobil vse ustrezne informacije pri upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, zlasti še pri Občinskem komiteju za družbene dejavnosti. Le-ti so oddalje-ni največ 200 metrov od njegove hiše. V kolikor pa bi se udeleževal razgovorov, na katere je bil večkrat vabljen, pa se jim je z izjemo enega, ki je bil sklican pred 2 letoma, izognil, bi bil tekoče seznanjen s potekom dogajanj.
Glede na navedeno menim, da je vsako nadalj-nje dopisovanje preko javnih občil nepotrebno.
Predsednica
,             občinskega komiteja
Tatjana Brank, dipl. oec.
Tudi uredništvo Naše komune je mnenja, da nadaljnje polemiziranje najbrže ne koristi ni-komur.