dd» xMjenje ЈРШШЈЈРЈЈЈИЈЈЈШЈЈИЈЈЈМШЈЈЈ^^ШДИ ^-ETNIK 23 Priprave za inovacijsko delovanje pospešujemo l^aja se je prvič letos se-wla komisija za inovacije, ^tere predsednik je postal Veto Gruden. Med drugim J® razpravljala tudi o samo-Pravnem sporazumu o lovacijah, ki je bil sprejet ^eta 1982 in je za sedanje агтеге zastarel, predvsem J'Stem določanja nadomesti- Da bi dosegli izboljšanje vsebine tega samoupravnega akta, je komisija sklenila osnovati skupino za pripravo gradiv na področju inovacij, oziroma novega pravilnika. Pripravila je teze za razpravo v strokovni skupini, za spremembe v organizaciji inovacijske dejavnosti v AJ- junija so bili v Alpini predstavniki največjih kupcev "A, ZRN, Švice in Norveške r / i ( Aipina Sports Corporation iz ZDA Erichu »zroča glavni direktor Tomaž Košir simbolično nH- »zroča glavni direktor Tomaž Košir simbolično pri-25-Ietnico uspešnega sodelovanja — uro s posveti- "lo sod2i°^^' Maše razmere redka, saj je tako dolgolet- SJHO ,J z zahodnim tržiščem dosežek tudi za Alpino, ruzili z obiskom naših največjih kupcev. ŽIRI, JULIJ 1985 pini, vključno s popravki samoupravnega sporazuma o inovacijah. Le te je razdelila med vodstvene in strokovne delavce, da bi pridobila čimveč pripomb in predlogov, kajti znano je, da so le ti lahko največji spodbujevalci ali zaviralci inovacijske dejavnosti v organizaciji. Tako pripravljene teze bo komisija dala v javno razpravo, v kateri bo lahko vsakdo posredoval pripombe in predloge. Na osnovi tega bo komisija pripravila osnutek in šele potem pravilnik, kjer bodo upoštevane pripombe in predlogi iz javne razprave. Teze vsebujejo devet osnovnih poglavij, in sicer: pro-paganda-informiranje, spodbude inovatorjem, predlogi, obravnava predlogov, izdelava prototipov, poskusna proizvodnja, redna proizvodnja in spremljanje uspehov; nagrajevanje — vrste in oblike, in pravna zaščita. Pri pripravi tez se je skupina oprla na lastne izkušnje iz prejšnjih let, v veliki meri pa upoštevala izkušnje drugih organizacij, katere imajo inovacijsko dejavnost zelo dobro razvito. Toda to za delovanje ne bi bilo dovolj. V juniju pa se je skupina odpravila tudi v Savo in Iskro v Kranju, kjer je ta dejavnost močno razvita. Razumljivo pa je, da še tako dobro načrtovano delovanje in sodoben pravilnik ne pomenita nič, če delavci ne bodo sodelovali. Kako pomembne in koristne so lahko inovacije, pove na primer podatek, da so v Iskri z inovacijami v lanskem letu ustvarili 8 milijard dinarjev, v Savi pa kar 25 milijard prihranka. Seveda pa je to možno doseči le s številnimi prijavami in sprotnim delom komisije. Letošnje znižanje cen premišljeno »s sezonskim znižanjem cen obutve za po-mlad-poletje za 20—40 odstotkov smo morali celo nekoliko pohiteti, ker je Planika nenadejano znižala cene vsej obutvi za 25 %.«, sta menila direktor TOZD Prodaja Ivan Capuder in vodja oddelka za dokup Silva Pivk. »Cene vse moške obutve smo zato znižali za 30 %. To obutev smo letos prodajali slabše in računamo, da bomo s tem znižanjem znatno pospešili obračanje denarja. Cene ženske in otroške obutve pa smo znižali le pri tistih artiklih, kjer prodaja teče slabše, da bi tako zmanjšali sezonske zaloge. Ce je potrebno, bomo cene znižali še dodatno, kar je še vedno ugodneje, kot če obutev ostane na zalogi. Že s tem izgubimo 35 % vrednosti, če sploh ne štejemo vezanih sredstev, zaradi česar moramo najemati kredite z visokimi obrestmi, stroškov skladiščenja, večjo zasedenost prostorov, itd«. N. P. Karla KRIŽNAR V. DOGOynRJflfflO SE -DOGOVORIH fmO SE Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski sveti TOZD Proizvodnja, DSSS in DO so imeli seje dne 17. in 18. junija. Delavski svet TOZD Proizvodnja in Delovne skupnosti skupnih služb sta sprejela naslednje glavne sklepe: — potrjene so bile nove višine stroškov (dnevnice, terenski dodatek, nočnine, kilometrine), ki so jih imeli delavci pri opravljanju del oz. nalog; . — potrdili so spremembo 22. in 34. člena pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ko so jih imeli delavci pri opravljanju del oz. nalog, tako da spremembe veljajo z dnem, ko so znane nove višine, objavljene v Uradnem listu; — potrdili so prednostno listo prosilcev za družbeno najemna stanovanja. Delavski svet DSSS je potrdil spremembo zahteve šolske izobrazbe pri delu. oz. nalogi kuhanje obrokov. Potrjeno je bilo zvišanje cen kosil na 270.— din. Za načelnika narodne zaščite so imenovali Jožeta Justina. Delavski svet TOZD Proizvodnja je podaljšal pogodbo o oddaji planinskega doma na Gorope-kah v zakup za dobo treh let. Določil je mesečno zakupnino 15.000.— din, ki se določi vsako leto znova. Odobrena so bila sredstva v višini 850.000 din za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja in tehnične dokumentacije za skladiščno lopo. Zaradi podražitev pri ureditvi hladilne vode za tehnologijo ter-moplastov so odobrili dodatna finančna sredstva 2.500.000.— din. Zaradi zmanjšanja števila delovnih mest z odsesavanjem oz. odplinjevanja ter prestavitve plinske postaje v Gorenji vasi so nastali dodatni stroški v višini 1.170.000.— din, zato se odobrijo dodatna sredstva. Odobren je bil najem investicijskega kredita za razširitev obrata v Gorenji vasi pri Jugo-banki, temeljni banki Ljubljana v višini 80.000.000.— din po obrestni meri, določeni s pravilnikom banke za kreditiranje izvozno usmerjenih investicij, ki se prilagaja spremembam obrestnih mer za ostale namene, za dobo 6 let; pri LB temeljni banki Gorenjske v višini 51.000.000.— din za dobo 6 let, iz sredstev Zavarovalne skupnosti Triglav iz Kranja, iz sredstev preventive v višini 3.000.000.— din, iz ostalih sredstev za dobo pet let po 70 % obrestni meri, ki se prilagaja obrestni meri za vezane depozite. Odobrili so nakup 20 havb za odsesavanje hlapov organskih topil za šivalnico Žiri in 10 za šivalnico Col. Izbran je bil najboljši ponudnik Strojimport Praha za nakup 29 komadov stolpastih šivalnih strojev, 14 ravnih ploščatih šivalnih strojev, po 4 pa cik-cak šivalnih strojev in dvoigelnih strojev za skupno vrednost 182.959,30 klirinških dolarjev. Zaradi pravočasne izdelave vseh naročil za tuje in domače kupce je bil sprejet sklep, da se v oddelku brizgane obutve v mesecu juniju dela vsak dan po dve naduri. V oddelkih termoplastov, montaži šal, šivalnici in prikro-jevalnici Col in šivalnici Žiri (težka), bodo med kolektivnim dopustom prerazporedili delovni čas in bodo v teh oddelkih med kolektivnim dopustom prvi teden delali. V teh oddelkih in lah- ki montaži pa bo potrebno delati nadure vse sobote tudi v mesecu avgustu, septembru in oktobru, in sicer samo dopoldanska izm®' na. , Sprejet je bil sklep, da se po®' piše kupoprodajna pogodba odkup zemljišča za bodoči obr®' v Šentjoštu. Za nakup 30 šiva'" nih strojev je bil sprejet sklep' da se z DO Bagat podpiše samp' upravni sporazum o sovlaganl^ v razširjeno reprodukcijo v vis'" ni 20 % od vrednosti strojev. Delavski svet delovne organizacije Sprejet je bil sklep, da Alpi"? prevzame pokroviteljstvo smučarskim skakalnim klubo^ Žiri za dobo treh let. V letu 19° bo Alpina iz sredstev reprezeO' tance SSK Žiri dala 100 stan^ milijonov. Kot protiusluga pa od SSK zahteva reklamiral na tekmovanjih. D. V- Pred štiridesetimi leti se je začelo nadaljevanje 2 »Nova oblast se bo iz dneva v dan utrjevala in prinašala nove in globoke gospodarske spremembe, zato ne oklevaj mo, združimo se v močno gospodarsko podjetje. Tako bomo postali gospodarsko sposobni, koristili bomo kraju, zadovoljili delavstvo in njihove družine, pozneje pa bomo tudi konkurenčno uspešni.« Ko sem končal, sta se ponovno oglasila zastopnika d. d. Sora in Postolarske zadruge. Oba sta z vso odločnostjo zagovarjala združitev, dokazovala prednost tega koraka, prepričevala in pozivala ostale zastopnike, naj premislijo in naj se odločijo za združitev. Ker se ni nihče več priglasil k besedi, sem predlagal, da bi se ponovno sestali čez dva dni z zastopniki delavcev in malih obrtnikov. Vsi navzoči so soglašali s predlogom in s tem se je sestanek zaključil. Se nekaj trenutkov in čevlji bodo na poti h kupcem. Ali bo spet kaj reklamacij? Dva dni pozneje smo se zopet sestali vsi zastopniki in lastniki prej navedenih podjetij ter zastopniki delavcev in malih obrtnikov. Predlagal sem, da ustanovimo podjetje na zadružni podlagi, kjer bi bili vsi delavci in uslužbenci enakopravni. Navedel sem glavne značilnosti bodoče zadruge. Ker ni bilo nobenih ugovorov niti pripomb, je bilo predlagano, da ustanovimo pripravljalni odbor, ki naj takoj prične z delom in naj pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor in pravilo podjetja. S tem predlogom so se navzoči stri-njaH. Ker je bil pripravljalni odbor izvoljen, smo določili še naziv podjetja. Bilo je več predlogov, odločili pa smo se, da se podjetje imenuje Cevljarna Žiri z. z. o. j. (Zadruga z omejenim jamstvom). Dogovorjeno je bilo, da se v ponedeljek začne delo in določili so ljudi za opravljanje glavnih poslov. Na sestanku, katerega zapisnik nosi datum 10. junija 1945, je bil izvršen prelom s starim in začetek novega obdobja za ži-rovske čevljarje. Enakopravno smo reševali življenjske probleme novega podjetja delavci, zadružniki in zasebniki. 30 .7.1945 je bil ustanovni občni zbor ob navzočnosti 84 vpisanih članov ter s tem dal novo ustanovljenemu podjetju uradno in pravno podlago. V upravni odbor so bili izvoljeni: Vinko Go-vekar, Ignac Naglič, Franc Mlinar, Mirko Kosmač, Avgust Bogataj, Lovro Kavčič, Jakob Str-lič, Jože Maček in Rudolf Kristan. Za namestnike upravnega odbora so bili izvoljeni: Janez Ža-kelj, Pavel Kavčič in Matej Iva nov. V nadzorni odbor so bili Ijeni: Ivan Zaje, Leander MlinS'' Matevž Strlič, za namestnike P Jakob Tavčar, Štefan Albreht i Franc Poljanšek. .. Vodstvo podjetja se je znas' pred velikimi in težavnimi n® gami. J Novoizvoljeni upravni odb" je stal pred velikimi in odgov" nimi nalogami. Kako sprejeti i zaposliti delavce, ki so se vraža^ z bojišč in iz pregnanstva svoje domove, je bila naša večja skrb. Čeprav so nekate bili ob vrnitvi zelo izčrpani, s? ' veselili svobode in z zaupanje gledali na novi nastajajoči dfU beni red. Želeli so samo v živeti in delati. Mnogo se jih ^ vrnilo, predvsem mladih, smo občutno pogrešali, vend smo se lotili dela in obnove z vs" vnemo. Kot predsednik novo ustai*^, vljene zadruge sem poleg upr^^ nih poslov prevzel še nabavo prodajo ter skrb za fina4^„ Ignac Naglič je prevzel tehni' čfl® in obratovno vodstvo, Franc M ^ nar pa vso odgovornost za niško službo in knjigovodjih Znašel se je pred težko Prva mu je bila v pomoč S" Kopčavar, za obračun mezd P Pavel Kavčič. Mesec dni kaso^^ je je prevzel knjigovodstvo ^ nez Oblak, ki se je vrnil iz P tnovnciJ^ DOGOVnRjnfflO ft ■ DOGOYORIll smo M Strokovno posvetovanje v Slovenj Gradcu , .y dneh 13. in 14. junija je Uo v Slovenj Gradcu že tra-'cionalno posvetovanje de-avcev usnjarsko predeloval-® industrije pod naslovom snje—produkcija—ideja— reacija. Prvi dan posvetova-, je potekal v duhu stro-9^nih predavanj strokov-Jakov z različnih področij usnjarskih, čevljarskih, ° strokovnjakov s področja olikovanja). Nekatere glav-® misli na teh predavanjih so bile; 1 Uvozna naravnanost ce-jugoslovansko usnjar- Iz vojske pa se je vr-ftio Govekar in prevzel Pis •' o'^'^Glek. S tem so bile ne službe začasno ureje- s 9^''^tovodja Naglič se je boril Ijil ^imi problemi. Najprej je lav° - urediti in popraviti de-Vg izvesti tehnične pripra-o^'ganizacijo dela. V najem ce ° Vzeli štiri največje delavni-ђ v Stari vasi. Zasebniki so odškodnini posodili J. pJ® in inventar, kar smo kas-kupili in izplačali. Prostori nj^''!P''avo gornjih delov, sekal-skladišča so bili nameš-rtio' ^ bivši postolarski zadrugi, Ojj'^^^žna dela pa so potekala v bili» delavnicah. Delovodje so Avgust Bogataj, Ru-Mli '^tan, Maks Tušar, Anton j nar, Jernej Peternelj, pozne-Prane Kavčič in Pavel •■azv .^'Pravljeni material so Poc z ročnim vozičkom po Se {^"^^znih obratih. Pozneje, ko snio zaposlenih večalo in Pf °'?'1р|гаИ nove obrate, je pri-(fiar material razvažal z konjičem Anton Poljan- j® bila združitev vseh če-Pok*^^^^ Upravičena, se je kmalu v praksi. Že v nekaj Parn^^'^ smo izdelali več tisoč tve q vojaške in delavske obu-žftv prodajo izdelkov ni bilo te-Hg ' ^ nabavo surovin in pomož-"materiala pa so bile velike ker je bilo blago racioni-pQj tako da si moral imeti Vjie ^.®®narja še nakazilo od gla-za usnjarstvo. Po-ka^ii •i® dogajalo, da niti z na-tialj denarjem nisi mogel žje materiala, še mnogo te-Va J® za strojne dele, naba-ftiogo« strojev pa sploh ni bila iiUgji Posebne težave smo Пекн' prevozom, ker v kraju ПоУдј P° vojni nismo imeli prevoznega sredstva, dnevn vprege in enkrat o avtobus. se nadaljuje ske in usnjarsko predelovalne industrije je zelo izrazita v slovenskem delu te dejavnosti; po strukturi delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu daleč presega jugoslovansko povprečje. Gibanje cen osnovne vhodne surovine — surovih kož in bistveno zmanjšanje dohodkovne motivacije konvertibilnega izvoza, zmanjšujeta dohodek dejavnosti. Pri prodaji na domačem tržišču delujejo tržne zakonitosti, padec realnih osebnih dohodkov pa še pospešuje to delovanje. Razpolaganje s skromnim in nezadostnim deležem ustvarjenih deviz je še vedno motiv za izvoz, osnutki novih zakonov za urejanje ekonomskih odnosov s tujino pa tega ne vsebujejo. Izredno hiter tehnološki razvoj v svetu povzroča zaostajanje usnjarske in usnjar-sko-predelovalne industrije, saj je kljub visokemu izvozu, uvoz strojev in opreme skoraj nemogoč, oziroma je izredno majhen. Rešitev iz te zagate je razvijanje novih tehnoloških procesov in strojev na osnovi domačega znanja. Večji poudarek je treba posvetiti ino-vatorski dejavnosti v delovnih organizacijah. Na tem področju bi bilo potrebno delati povsem drugače. Treba je začeti delati bolj načrtno s profesionalno nastavljenimi delavci na tem področju in ne čakati na naključne inovacije, kot dosedaj. Skratka, inventivna dejavnost mora v delovnih organizacijah dobiti mesto, katero tudi zasluži; korak naprej v tej dejavnosti se je pokazal tudi v Slovenj Gradcu, saj so mesto na razstavnem prostoru dobili tudi najboljši inovacijski dosežki v lanskem letu. Drugi dan posvetovanja je bila predselekcija modelov, sestavnih delov in materialov Izbor pomlad-poletje 1986. Tu je bil zelo uspešen naš modelir Janez Vehar, ki je v močni konkurenci dosegel 3. mesto v razredu ženskih sandal. Popoldne je bila za zaključek organizirana še okrogla miza o aktualnih problemih stroke. O tem pa kdaj drugič. Cveto GRUDEN Tretja nagrada v Slovenj Gradcu Obeti so ugodni le, če bomo dobro delali Po obisku največjih kupcev iz tujine, smo se pogovarjali z vodjem programa smučarskih čevljev Tonetom Kavčičem. Takole je pripovedoval: »Tu so bili res naši največji predstavniki, ki prodajajo pancerje: Heier-ling Švica, Haugen Norveška, Riess in Schaer iz ZDA, Drossier iz ZRN. Tale čevelj smo razvili doma, z lastnimi silami in znanjem To je bil tretji sestanek za pripravo kolekcije za sezono 1986/87, hkrati pa smo se pogovarjali o od-premi v sezoni 1985/86, skupno s kupci pa smo ugotavljali dobre in slabe strani proizvodnje obutve, ki jih čaka. Od standardnih modelov smo za ta tretji sestanek pripravili vse. Ob tem naj povem, da bo kolekcija dokončno predstavljena na četrtem sestanku, ki bo septembra; takrat bomo o tem lahko pisali podrobnejše. Od novosti je bil MSX zelo dobro sprejet, tako glede na funkcionalnost, kot tudi estetski izgled. Pokazali smo tudi nov tekmovalni čevelj in kupce s tem prepričali, da smo sposobni z lastnimi silami izdelati dober čevelj. Zunanji sodelavec Milan Herzog je pokazal 2 nova modela, ki pa sta še v zelo začetni fazi, kar bo treba še temeljito obdelati. Ce strnem ugotovitve tega posveta lahko rečem, da se v prihodnje lahko nadejamo dobrih rezultatov na tržišču, če bomo delali solidno, torej kvalitetno in v določenih rokih. Poudarjam pa, da je ta solidnost nujna, ker se v svetovni konkurenci kar hitro lahko zgodi, da zaradi nesolidnega dela v hipu zdrknemo od 100.000 parov na 5—10.000 parov. Kaj to pomeni, si lahko samo mislimo,« je končal svoje razmišljanje Tone Kavčič. KAKO UfTYARinfflO S prvim julijem nova obdelava podatkov za prodaj o Za nov način obdelave zalog v MPM smo se odločili zaradi nenatančnosti in ne sproti ugota-vljanih (neažurnosti) podatkov, dobljenih na star način. Kako nenatančni so bili ti podatki, pove že dejstvo, da si v centrali če-sto nismo upali poslati računalniško izpisanih predlogov za zamenjave obutve med trgovinami (predispozicije). Na to nenatančnostjo vplivalo predvsem to, da je računalnik ločeno obdeloval podatke za potrebe finančno računovodskega sektorja in potre-*be prodajne operative. Tako smo pred približno enim letom pričeli razvijati nov paket za obdelavo podatkov zalog v MPM. Nov način smo zastavili tako, da računalnik črpa podatke o gibanju zalog in prodaje iz enotne baze podatkov za potrebe vseh uporabnikov v Alpini. Paket je sestavljen iz treh osnovnih skupin računalniških programov. Programi za vnos podatkov. Dokumenti se v bazo podatkov vnašajo na dva načina: — preko terminala v operati-vi MPM — obsega vnos tujih dobavnic (hkrati z računi dobaviteljev za potrebe saldakontov), tujih dobropisov, bremepisov, pre-dispozicij med trgovinami, pre-signacij in popravki napak. Tu smo v glavnem dali poudarek temu, da teče vnos podatkov čim enostavneje, brez odvečnih vpisov. Računalnik že ob vnosu odkrije večino napak in nanje opozori delavca, ki podatke vnaša. — Iz obstoječih obdelav na računalniku — obutev poslano iz centralnega skladišča bo na primer računalnik sam prenesel na zalogo trgovine (kot blago na poti) hkrati, ko bo obdeloval zalogo v skladišču končnih izdelkov. Podobno velja tudi za Alpi-na dobropise, podatke o štirinajstdnevni prodaji bo računalnik vzel iz obdelave prometnega davka. Programi za kontrolo podatkov S pomočjo teh programov bodo v finančno računovodskem sektorju (FRS) konec meseca opravili kontrolo med obračunom po prodajalnah, ki ga bo izračunal računalnik in med mesečnim obračunom zaloge in prodaje, ki ga bodo izdelali naši trgovci v MPM. Po končani kontroli in popravkih napak bo računalnik izdelal obračun po tr- Spet na počitniški praksi in na počitniškem delu Te dni je spet med nami veliko mladih ljudi. Človeka kar zami; ka, da povpraša, kaj neki delajo. Nekaj sem jih pobaral; odgovori so tu. govinah in knjižil v knjigovodstvu, kakor tudi blokiral vse do takrat vnesene podatke za pretekli mesec. Programi za izpise rezultatov so namenjeni različnim uporabnikom: FRS — dnevnik književnih dokumentov, kontrolne liste. Prodajalne — izpis obračunov, zgoščen izpis zaloge po artiklih, predlogi za predispozicije. Dobavitelji obutve — obračuni sprememb cen, obvestila o uspešnosti prodaje. Operative MPM — izpisi stanja zaloge in uspešnosti prodaje po artiklih, grupah obutve, pod-grupah obutve, dobaviteljih, prodajalnah, rajonih ter različne kombinacije teh kriterijev. Te izpise, kakor tudi predloge za predispozicije namenjene trgovinam, ima prodajna operativa možnost naročiti tudi iz še ne dokončno skontroliranih podatkov štirinajstdnevno. Izpise označene z zvezdico izdela računalnik avtomatično ob zaključku meseca. Paket je narejen tako, da zahteva popolno izravnavo obračuna, ki ga bo izračunal računalnik z obračunom trgovcev. Paket tudi ne dopušča negativnih zalog, kar pomeni dodaten prispevek k točnosti rezultatov. Seveda pa bosta ti dve zahtevi povzročili, da bo pri delu vseh uporabnikov nujna bistveno večja natančnost, kot je bilo to doslej. Z novim načinom obdelave podatkov smo prvotno nameravali pričeti že po novoletni inventuri, vendar nam do takrat še ni uspelo izdelati vseh programov. Tako smo po novem letu dokončali vse programe, nekatere dodatno izpopolnili in paket preizkusili. Morda še to; celoten paket smo samostojno izdelali doma v Alpini in znašajo stroški za njegovo izdelavo po grobi oceni 200 starih milijonov (bruto OD dveh delavcev za eno leto in uporaba računalnika IBM). Pri izdelavi tega paketa smo si pridobili tudi veliko novih izkušenj, ki jih bomo lahko s pridom uporabili pri naslednjem paketu, namenjenem prodaji — to so naročila kupcev, ki bodo obenem služila tozdu Proizvodnja za njihove obdelave. Borut Oblak Zdenko Bekš Brigita Berčič in Majda Frlic sta povedali, da bosta na praks' ostali 3 tedne, kot to zahteva Alpina po štipendijski pogodbi. Tu se ^ praksi naučimo več kot v šoli. Samo ^puder: Končal sem kovinarsko šolo. Preden dobi«' spričevalo strojnega ključavničarja, moram opraviti še obvezno šol; sko prakso, ki bi jo sicer moral opraviti jeseni, pa mi zaradi bolez"' m bilo mogoče. Po kolektivnem dopustu pa bom postal pripravnik začel z rednim delom tu v orodjarni. Martin Novak: Izdelal sem drugi letnik šole za orodjarje. M"' koristoi praksi veliko naučim, tako da so trije tedni zelo Ludvik Istenić: Obiskujem kovinarsko šolo in bom postal stf^ gar. V Alpini sem se zaposlil za 2 meseca, da zaslužim nekaj j a, saj tudi hobi stane. Tomo Demšar: V Alpini bom ostal mesec in pol, da bom kaj z®' služil, saj vsak dinar prav pride. V domu. kjer bom stanoval ob štud'' ju na glasbeni akademiji je oskrbnina veliko večja, kot je štipendij®' Sicer delam tu že tretjič in prav lahko se vključim v delo. kodfOY/^ fteyUe /ri Številnejše zaposlovanje ^ovih delavcev se je pono-Упо odrazilo v mesecu juniju 'n v začetku julija; v tem ča-je precej delavcev prene-halo delati, začelo je 31 no-^in delavcev, z delom pa je prenehalo 13 delavcev. Delovno razmerje so v ^OZD Proizvodnja nastopili I'rane Nagode, Stanko Pre-'og, Damjan Laurenčič; Dra-1°, Žakelj, Herman Strel in '^ifoslav Podobnik so se vr-s služenja vojaškega ro-Prav tako je v tem času ^astopilo počitniško delo 22 dijakov. V delovni skupnosti skupnih služb je v kuhinji nastopila delo Marija Repaš, v TOZD Prodaja pa so začeli delati Nada Škoflek v prodajalni Titovo Velenje, Zorica Vulović v prodajalni Kragu-jevac in Jasna Lovrinovič v prodajalni Travnik. V TOZD Proizvodnja so prenehali z delom Marija Kuhar, Olga Šubic in Amalija Lukačič — vse iz obrata Gorenja vas, Stanislav Semič je odšel na odsluženje vojaškega roka, Frančiška Trček in Pavla Erznožnik sta se upokojili, Miroslav Pivk pa se je zaposlil v drugi delovni organizaciji. Z delom sta v delovni skupnosti skupnih služb prenehala Robert Bogataj, ki je odšel na služenje vojaškega roka in Jože Mlinar, ki je odšel v pokoj. V TOZD Prodaja sta z delom prenehala Stanislava Jereb iz prodajalne Škof j a Loka I in Stanislav Flajnik iz prodajalne Ljubljana IV. Informacija o počitniškem delu ^ozGciLi 6a Se. Na objavo se je prijavilo 21 deklet in prav toliko fantov. V delovno razmerje za čas počitnic so bili sprejeti vsi prijavljeni kandidati. Razporedili smo jih v naslednje oddelke: termoplasti, oddelek šal, oddelek brizgana obutev, lahka montaža, ši- valnica, skladišče materialov, skladišče gotovih izdelkov, predvsem zaradi tega, da bomo pravočasno izdelali vso obutev; pomagali bodo pri skladiščnih delih, oziroma nadomeščali nekatere redno zaposlene delavce v času dcDusta. ЛГа novo življenjsko pot so v tem mesecu stopile ^^^elavke Marinka Petemel iz obrata Gorenja vas, 'ana Jalšovec in Milijana Treven iz Žirov. Ob tem po-^^Tnbnem življenjskem dogodku jim iskreno čestita-^0 in želimo predvsem razumevanja, zdravja, sreče in '^^ovoljstva v zakonu! V pokoj odhajajo: v Iz naše delovne sredine odhajajo v pokoj Franči-sfca Trček in Pavla Erznožnik iz oddelka šivalnice ter Mlinar iz skladišča obutve. Vsem želimo pred-^^ern še mnogo let trdnega zdravja, zadovoljstva v do-^očern krogu in prijeten spomin na delovna leta v Al-Pini. ViH ® Justin iz Gorenje vasi je bila ob odhodu v pokoj na ®iemu pri direktorju TOZD Proizvodnja Tonetu Klemen- V Sisku odprta prenovljena prodajalna I Prodajalna v Sisku bo odslej mnogo bolj funkcionalna 11. junija so po komaj dvajsetih dnevih prenavljanja ponovno odprli prodajalno v Sisku. Kot pravijo v prodajalni, je bila prenova tudi zares potrebna, saj je v osemnajstih letih prodajalna močno zastarala, tako po opremi kot po izgledu. Sedaj, ko so naši delavci zamenjali pode in opremo, uredili notranjost in pročelje, je prodajalna spet sposobna za sodobno prodajo obutve; kar z zadovoljstvom ocenjujejo tudi prodajalci sami. Kot že rečeno, je to posodobitev opravila naša skupina za adaptacijo v borih dvajsetih dneh za 180 starih milijonov, kolikor znašajo skupni stroški. »Tako so sedaj pogoji prodajalne, ki je sicer v trgovskem središču Siska, mnogo boljši in računamo, da se bo povečal tudi promet,« je menil direktor TOZD Prodaja Ivan Capuder, ki je prodajalno tudi odprl. Se posnetek za spomin: člani kolektiva prodajalne v Sisku, direktor TOZD Ivan Capuder in ostali sodelavci mm RAZCOYOR Zfl UREDniKOYO fflIZO na temo: PRVO POLLETJE JE ZA NAML KAJ NAS ČAKA V DRUGI POLOVICI LETA V razgovoru so sodelovali: Jože BOGATAJ — vodja nabavnega sektorja, Tone KLEMENCiC, direktor TOZD Proizvodnja in Bojan STARMAN, vodja prodajnega sektorja. 1. Ocenite delo na vašem področju v prvih šestih mesecih: a) zunanji vplivi b) dobre in slabe b) notranje strani c) organizacijsl(i napredek oz. pomanjkljivosti d) ali smo napredovali v povezovanju sektorja v smislu boljših skupnih uspehov e) primerjajte načrtovano oz. doseženo Jože BOGATAJ: Ce začnem pri zunanjih vplivih, lahko rečem, da smo imeli v letošnjem prvem polletju manj teh težav, kot prejšnja leta. Vse do junija nismo imeli problemov z uvozom, še manj pa s preskrbo ustreznih sredstev. Vse štiri oblike (maloobmejni promet, kooperacije, nakupi z lastnimi devizami, začasni uvoz) so tekle brez težav in tako smo se z nekaterimi težjimi primeri spoprijeli šele sredi junija. Seveda tudi v prvem polletju nismo poslovali povsem normalno in brez problemov, vendar je bilo to bolj odvisno od ljudi. Ko govorimo o dobrih in slabih straneh, bi najprej poudaril napredek, dosežen v tem, da se je proizvodnja začela specializirati, vse to pa pomeni tudi za nabavo lažje delo, manj vrst materialov, boljši pregled, lažje razumevanje ljudi, ki na tem delajo in boljšo kvaliteto. Na drugi strani pa smo imeli primere, ko za veliko naročilo za izvoz s Sovjetsko zvezo nismo uspeli nabaviti zadostne količine kvalitetnega materiala. To nam je uspelo dobaviti šele po dveh mesecih, kar kaže na slabo stran specializacije (seveda če stvari gledamo s stališča nabave). V organizacijskem smislu je v organizaciji po linijah dosežen napredek. Se vedno pa se prevečkrat dogaja, da se nekateri ne znajo vključiti v takšno obliko sodelovanja. Naj povem najbolj tipičen primer; v organizaci- ji smo točno zapisali, kaj mora skupina štirih, petih ljudi, ki to delo opravljajo, vedeti. Morajo poznati produkt, kdaj bo dan v proizvodnjo, iz kakšnih materialov bo, kje se to blago dobi, kdaj je treba dobaviti material, da bo zaloga najmanjša, itd. in da bo proizvodnja imela dovolj dela. Vendar ugotavljamo, da se nekateri ne vključijo, da bi produkt spoznali, ali niso sposobni spremljati tekočega dela in čakajo, da jih bo nekdo opozoril, kaj je treba narediti. To so človeške slabosti, kar pa ne pomeni, da sistem ne bi bil dober. Opažam pa še druge pomanjkljivosti, nekaterim botrujejo oblike dela, ki jih je vsak dan več in s katerimi rešujemo pomanjkanje koriščenja deviz in druga vprašanja, kjer je tesno povezano delo prodajnega in nabavnega sektorja. Tu je še premalo sodelovanja, da bi bil učinek večji. Skratka, če ocenjujem naše delo mislim, da smo v grobem dosegli načrtovano. Če pa bi stvar ocenjevali bolj poglobljeno in ugotavljali, kaj bi še lahko napravili, bi sigurno še ugotovili rezerve. Število izdelanih parov, oskrba proizvodnje in dejstvo, da ni bilo večjih zastojev, kaže na to, da smo cilje dosegli. Ob razmišljanju, kaj bi bilo treba napraviti, da bi bili uspehi še večji, pa lahko ugotavljamo precej več napak v delu ljudi, kot tako imenovanih objektivnih težav. Omenil bi še, da smo uspeli stoodstotno spremljati prilive sredstev, zlasti deviz, kar je osnova, da sploh lahko tekoče poslujemo. Načrtovali smo, da bomo pri usnju, ki predstavlja 50 % vrednosti naše nabave, polovico kupili doma, polovico pa uvozili. Zaradi velike preusmeritve na izvoz v Sovjetsko zvezo, nismo pravočasno preskrbeli usnja z zahoda, kjer je cena polovico nižja in smo kupovali domače blago. Razumljivo je, da pride do razlik v vrednosti nabavljenega materiala glede na plan nabave. Ugotavljamo, da smo januarja še dobro dosegli plan, februarja, marca, aprila in maja pa smo plan presegli za več kot 40 %, prav zaradi omenjenih primerov. Jasno je, da takšnega skoka cen nismo mogli predvideti. Delo-življenje: Kako pa izgleda povezovanje s suro vinarji? Jože BOGATAJ: Narobe bi bilo, če bi rekli, da na tem področju nismo naredili nič. Uspeli smo se povezati, vendar na škodo čevljarstva. Moč usnjarjev je namreč tako velika, da smo se čevljarji morali podrediti njihovim zahtevam, povezali smo se kljub temu. Torej za nas kakšnih ugodnosti zaenkrat še ni. Tone KLEMENCiC: V TOZD Proizvodnja smo zelo občutili vpliv hitrega naraščanja cen, na drugi strani pa naši osebni dohodki v začetku letošnjega leta niso dohitevali, oz. spremljali rasti cen in tako so življenjski stroški naraščali hitreje, kot osebni dohodki delavcev. To se je začelo odražati tudi pri delovni morali, kajti če je osebni dohodek prenizek, težko pričakujemo prizadevnost in kakovost. To smo v začetku aprila začasno rešili s povišanjem stimulacije oz. uspešnosti delovne organizacije za 30 %. Dobra stran poslovanja v prvem polletju je predvsem v tem, da smo v povprečju delali večje serije; imeli pa smo tudi nekaj manjših naročil, kar je vplivalo na slabo kvaliteto in kasnejše reklamacije tujega kupca. Tako bi lahko ocenili, da smo imeli v povprečju boljše pogoje za delo, kar pa je bilo razdrobljene proizvodnje pa nas je več stalo, kot bi nas smelo. Menim, da bo v drugem polletju ta slika dosti boljša, saj se korak za korakom približujemo specializaciji proizvodnje po oddelkih, čeprav nam zastavljene cilje občasno prekrižajo določene stvari (npr. pri pancerjih smo pozno prišli do form za čevlje z vstopom zadaj, ki so tehnološko bolj zahtevni in zahtevajo več časa v proizvodnji, kar je povzročilo, da smo morali športni trak v Žireh preorientirati na izdelavo notranjih čevljev, česar nismo načrtovali). Vse to nam »podira« specializacijo, ki smo jo zastavili. Menim, da je predvidena organizacija dobra, vendar je, zaradi različnih vzrokov, vedno ne upoštevamo. Marsikaj nam prekriža zastavljene plane. Potem menjamo proizvodnjo in pripravimo druge artikle, za poizkusno proizvodnjo pa ni časa. Tako se hitreje zgodi, da je v proizvodnji kaj narobe in menimo, da je organizacija slaba. Vzroki za to p® so prav gotovo drugje, kajti trenutne razmere nas silijo v to,_da iščemo rešitve, da bi bilo težaV čimmanj. Poenostavljeno rečeno pa je organizacija tudi prilS' gajanje ukrepov trenutnim razmeram. Glede povezovanja med sektorji mislim, da se dobro dog"" varjamo, ko pa je potrebno dogovore izvršiti, velikokrat popo'" noma zvodenijo. To velja tako za prodajo, kot nabavo. Toreji problemi nastajajo v glavnem^ operativi, ker vsi ne opravljaj® svojih dolžnosti tako kot bi ji" morali. Tudi povezava med pla"; sko službo in referenti v nabavi še dokaj dobro uspeva, vendar je to delo preveč enostransko-Npr. če zmanjka materiala, ugotovi tega nabavni referent ki bi moral takoj obvestiti pla"' ski oddelek in sporočiti, kdaj Ž® bo nabavil, da bodo zaloge činC' bolj optimalne. Tudi v proizvodnih oddelki" izgubljajo preveč časa za reševanje težav in je tako premalo t®' sa za boljše organiziranje dela v posameznih oddelkih. Če govorimo o načrtovane^" in doseženem lahko rečem, o® smo plan dosegli, nismo pa dosegli kvalitete izdelkov kot J® v teh časih nujno, pri nekateri" programih smo v zaostanki (pancerji), pri nekaterih pa sino načrtovano celo presegli. Če ocenjujemo kvaliteto del® v prvem polletju, lahko rečei"' da je bila v glavnem na pričakovani ravni, čeprav je bilo vm®® tudi nekaj »kiksov« (npr. skrije napaka v materialu za apreski in reklamacija Jean Janine) Bojan STARMAN: fti oceni dela prodajnega sek' torja v prvi polovici letošnjeg® leta moram ugotoviti, da srn" uspeli uspešno realizirati veči"" ciljev, ki smo si jih zastavili z® to obdobje. Naša osnovna nalo" ga je prodaja obutve v okviri predvidenih zmogljivosti proiZ' vodnje in v okviru predviden® prodajne strategije. Osnovno vodilo poslovanja prodaje v prve"| polletju je bilo dvigovanje kva"' tete naših poslov s tujino, kakor tudi na domačem trgu. To рогл®] ni sprejemanje takih progra*"" skih in komercialnih odločite^' ki naj bi v celoti izboljšale rnate^ rialni položaj delovne organiz®' cije. V tej smeri smo uspeli doseči naslednje; Pri dogovorih za sezono jeseH' zima 1985 smo na zahodnern tržišču uspeli nekoliko zvišati cene pri vseh naših izdelkih. P^o izvodnjo nekaterih manj donoS' nih programov smo zamenjali* boljšimi programi in solidnej»i mi partnerji. Specializirali smo proizvod^ in izboljšali prodajne poti. UveO Zakaj zvodenijo dogovori /f-; f , J3C3CL If ,1 RAZGOVOR zrn URCDniKOYO fflIZO ^__ Smo nove načine poslovanja, omogočajo nižje stroške po-ov^ja in s tem boljše rezulta-. obenem pa ukinili nekatere Slabše oblike. Dosegli smo načrtovane rezul-w pri prodaji na zahod, vzhod ^na domačem trgu. zadeva kupce in naše na-dtvf na zunanjem tržišču pa ..majamo novo vrednoto: pripra-svojo kolekcijo in samo-Dr unastop na zahodnem trgu ■ n*še mešane firme v Žabo r' ^Gmčiji, s pomočjo katere . financirana tudi proizvodnja šk '^^^niGroma majhne stro-t "Omo prisotni na nemškem 'sču. Sedaj smo na začetku, v fspektivi pa računamo, da bo-im področju lahke obutve ђр^. samo dva zahodna part-gPodoben korak kot smo na pri športni obutvi, lai^?'"avamo narediti tudi pri lact . °^"tvi, to je prodaja pod '®«nim imenom. v- . ^''akor smo v našem poslo-napredovali. Skušali smo čimveč, da bi opustili znp ublagovne kredite in rana« J "^P^nzacije, ki so slabšali ^ar' °^°(^kovni rezultat. Dogo-pa se s partnerji za za-јц uvoz, ki je za nas na-Цк^®?пејЈа oblika, ki tudi ni to-Po ,'®"a od naših predpisov, bre strani pa je to dodatno obli'u^ naših kupcev. Ugodna rac ■ P°®'ovanja so tudi koope- л^®> kar zato povečujemo, sjf ® bi ocenjeval začrtane plan-smn po programih; kaj Ijji . zamislili; kako bomo de-iahlfkaj moramo doseči letos, do ^ rečem, da je proizvodnja iasn leta že splanirana in c}q Л "1 tu ne bi smelo prihajati Pf *®kšnih posebnih težav, če-s jj bomo še vedno srečevali sameznimi problemi, na ka-jih že navajeni. Moramo ^"Pravljati, dosledno izpol-Ito,, ® dobavne roke, doseči ka-^st, itd. sklai'xl®'"' pojavljajo tudi v Пе u končnih izdelkov, kjer iog °®®6amo takega obrata za-fa^in smo ga lani. Poznamo Polni^^ ^a to in upamo, da se bo Xe< do konca leta izboljšal, ju Gve imamo tudi pri razvo-, ^'''b novih programov ne dosegamo re-kar J ' ki smo jih načrtovali, kvaiif ^^di osnova za nadaljnje delo prodaje na vseh na^pl^prodajna mreža je naš kupec na domačem trži-П)о' j se skupno dogovarja-Sodpi" pripravljamo kolekcijo, dobro^^*^^® poteka sorazmerno iejjjQ 'dogovarjamo in usklaju-Па Dnrf roke, sodelujemo gega т^^Чи zalog in vsega dru-Vpf^j trenutno je zelo kočljivo Prevexjl® cen, ki jih ne smemo v \ipw^'8niti na škodo prodaje *^^410 h' drugi strani pa mo-PosIq °°?eči ustrezne rezultate Тц - delovne organizacije. ^'onarrPu'^®^® do nekih revolu-Snio tii!i- sprememb. Obdržali le r,"približno enake količi-Posameznih sezonah, s tem, da se je struktura obutve nekoliko spremenila. Razmere na domačem trgu pa so se v zadnjem času tudi precej poslabšale in prodaja je zaradi tega nazadovala. Kljub temu lahko rečem, da naše prodajalne tudi sedaj dobro delajo in smo s prodajo kar zadovoljni. Pri delu smo veliko odvisni od stalnih sprememb naših predpisov, kar zadeva poslovanje s tujino, pa tudi v zvezi s prometom na domačem trgu. Največji vpliv na rezultate prodaje in tudi delovne organizacije ima vsekakor gibanje tečajev valut. V zadnjih letih je zaradi rasti dolarja, tako zahodnega, kakor tudi klirinškega, večja motivacija izvoza na vzhod. Taki težnji smo se prilagodili tudi mi in letos smo precej več zmogljivosti namenili proizvodnji na vzhod. Po drugi strani pri naši strukturi prodaje (več kot 55 % izvažamo na zahod) na žalost ugotavljamo, da prilagajanje vrednosti dinarja drugim valutam koristi našim dolžnikom, ne pa izvoznikom. Dejstvo je, da stroški proizvodnje zaradi visoke inflacije naraščajo veliko hitreje, kakor pa se spreminjajo tečaji, kar spet pomeni slabšanje naših rezultatov. 2. Kaj nas torej čaka v drugem polletju in kako se bomo lotili teh nalog: a) strokovne naloge b) organizacijski ukrepi c) stimulacije d) kako odpravljati ugotovljene pomanjkljivosti, zlasti v medsebojnem sodelovanju služb? Jože BOGATAJ: Trenutno imamo izredno velike težave, da zagotavljamo devizna sredstva za uvoz in pričakujemo, da se bodo razmere še poslabšale. Z uvozom materialov moramo preskrbeti proizvodnjo v času kolektivnega dopusta, ves avgust in za čas dopustov, ki jih ima italijansko tržišče, kjer dobimo večino uvoženih materialov. To smo sicer že vseskozi predvidevali, vendar se nam vse skupaj za teden dni odmika, kar lahko povzroči težave v proizvodnji. Strokovne naloge, ki naj bi jih v tem času izpolnjevali naj bi bile predvsem prepričevanje, izobraževanje, organiziranje; nekateri namreč ne obvladajo vseh delovnih nalog, tako kot je potrebno. Včasih so tudi pogoji dela takšni, da ni mogoče delati tako, kot je bilo načrtovano in dogovorjeno. Mislim pa, da smo vodje določenih področij dolžni strokovno vplivati, da delo teče čim bolje. Glede stimulacije pa menim, da smo še vedno preveč popustljivi, tako takrat ko so napake, premalo pa vidijo tiste, ki veliko in dobro delajo. Skratka, kar smo zapisali, nismo sposobni tudi izvajati. Kar zadeva sodelovanje med službami lahko rečem, da se včasih med seboj premalo poznamo in da ocenjujemo razmere in posameznike zelo pavšalno. Na primer, proizvodnja pričakuje od nabave idealne dobave materialov, mi pričakujemo od prodaje, da nam bo vse pravočasno naročila, prodaja pa pričakuje, da bo proizvodnja pravočasno in kvalitetno izdelala naročeno. Ker pa takšnega idealnega stanja ni in zaradi raznih vzrokov pogosto odstopamo od teh postavljenih ciljev, določene stvari pa pavšalno ocenimo, pride včasih do medsebojnega obtoževanja. Delo-življenje: Ali bi se dalo to izboljšati z drugačno organizacijo, na primer organizacijo komercialnega sektorja? Jože BOGATAJ: Delno se da stanje izboljšati tudi s takšnimi prijemi, vendar je to predvsem odvisno od ljudi, ki neko delo opravljajo (vodij sektorjev) in naših najožjih sodelavcev. Mislim, da drugačna organizacija lahko vpliva deloma v dobrem ali slabem smislu, največ pa je še vedno odvisna od dela in zavesti nas samih; kako bomo uspeli delati in organizirati, da bo delo čimbolje teklo. Velikokrat se zgodi, da se premalo obveščamo, zato prihaja do konfliktov, ki pa jih zaenkrat še kar uspešno rešujemo. Če bo sistem računalniško vodene proizvodnje v naslednjih letih dejansko zaživel, nam bo to v veliko pomoč pri delu in s tem bodo odpravljene tudi marsikatere pomanjkljivosti, ki se sedaj pojavljajo pri našem delu. Seveda pa bodo vhodne informacije morale biti pravilne. Bojan STARMAN: Pri sami organizaciji in koordinaciji v delovni organizaciji smo dosegli precej boljšo povezavo, vendar smo še vedno precej daleč od zaželenega. Vsak dan bolj ugotavljamo, da sta, na primer, prodaja in nabava pri svojem delu v veliki soodvisnosti in povezavi. Nove oblike poslovanja in drugačna vsebina dela, bo v bodoče nujno pripeljalo do združitve teh funkcij v komercialo. Kdaj in kako bo to možno uresničiti, se bo potrebno še dogovoriti. Prav tako veliko pričakujem od sodobnejšega načina obdelave podatkov in delovanja RCA, ki naj bi pospešil procese v poslovanju. Delo-življenje: Kako bi zaokrožili in izpopolnili delovne naloge vodje linije in vodje programa? Bojan STARMAN: Včasih vse kaže, da gre za dvoje delovnih opravil, ki sta tako povezani, kot da se podvajata. Toda, vodja linije je zadolžen za proizvodnjo, organiziranje delovnega procesa, organizacijo, osnovna naloga vodje programa pa je razvoj in prodajna funkcija. Res pa je, da morata oba imeti pregled nad zmogljivostmi, dobavnimi roki, kvaliteto in če bi oba delala točno tako, kot imamo zapisano, verjetno do raznih pomislekov ne bi prihajalo. Tone KLEMENCiC: Te razmejitve so včasih res nekoliko sporne. Glede organizacije pa bi se strinjal, da je razmerje takšno, kot ga je navedel Jože Bogataj in če se ljudje, ki so tesno povezani, za nekatere stvari ne morejo dogovoriti, še tako idealna organizacija tega ne bo rešila. Tu pa je velika vrzel, imamo premalo kadra in upal bi si celo trditi, da je v tem glavni vzrok; in ne v strokovnem znanju in usposobljenosti. Ni konkurence kadrov in tako ni stimulacije ljudi, kajti nekateri veliko in dobro delajo, vendar dobijo približno toliko kot slabši in nezainteresirani. Če govorimo o nalogah, ki nas čakajo v bodoče, bi omenil, da razvijamo tudi nove projekte, ki naj bi jih naslednje leto vključili v proizvodnjo (notranji čevlji), nov sistem surf obutve, razvoj brizganega tekaškega čevlja. To so projekti, kjer je potrebno vložiti ogromno strokovnega dela, preizkusov in sodelovanja, predvsem vodij programov in razvojnih služb, povezanih v team-skem delu. Omeniti je potrebno še priprave za obdelavo preko računalnika. Bojan STARMAN: O posameznih strokovnih nalogah se dogovarjamo v okviru srednjeročnega plana, iz katerega izhaja veliko nalog. Najprej je treba dvigniti kvaliteto poslovanja, da bi v delovni organizaciji dosegli primerno akumulacijo in takšne rezultate dela, da bomo lahko stimulirali ljudi tako, da bodo prihajali in ne odhajali. Veliko se bomo morali prizadevati še za razvoj posameznih programov, spremljati in analizirati posamezna tržišča in zadržati približno takšno strukturo, kot jo imamo sedaj, s tem, da se bomo morali prilagajati trenutnim razmeram. Imamo še vedno zelo sezonsko proizvodnjo, zato bomo skušali tudi v pomladanskih mesecih doseči neko nepretrganost deviznega priliva, torej preko celega leta. (Nadaljevanje na 8. stran!) Zakaj zvodenijo dogovori « * • Kam na dopust Tik pred dopusti smo, zato smo povprašali nekaj sodelavcev, kam se bodo odpravili Karel Krolnik: Za deset dni bom odšel v Umag. Tu mi je kar všeč. Nataša Demšar: Grem v Savudrijo za tri tedne, všeč mi je, da gremo s šotorom; tudi ceneje je. Tu je lepo, zanimivo, dovolj zabave in za mojo astmo tudi zdravo. Igor Štucin: Ostal bom kar doma, ker urejujemo stanovanje. Tako ni ne časa ne denarja. Tudi sicer rajši grem v hribe, ker mi zaradi zdravstvbeniii razlogov morje ne ustreza. Sem pa vedno rajši odiiajal na dopust »na svoje«, letos bo to pač le jaga doma. RAZCOVOR ZA (Nadaljevanje s 7. strani) V bodoče bo potrebno bolj načrtno delati tudi s kadri in da bi končno prodajali znanje, ki srno si ga pridobili v razvoju. Tone KLEMENCiC: Omeniti je potrebno tudi vrednostno analizo, ki jo bo potrebno uvajati. Tu mislim na vključevanje vodij programov in tehnologov. Bojan STARMAN: Smisel in vsebina tega je narediti čevelj, ki ga lahko na trgu prodamo po visoki ceni in imamo čim manjše proizvodne stroške, kar omogoča boljše poslovne rezultate. Tu bo potrebno še veliko sodelovanja. Poiskati bomo morali tudi način, da bi bili ljudje sproti bolj motivirani za delo, kar je tudi pogoj, da bodo ljudje še bolj pripravljeni delati. Ob koncu leta bomo vsi skupaj imeli več. Tone KLEMENCiC: V prihodnje vidimo največje težave v izdelavi vseh naročenih količin, posebno kar zadeva ro- ZAKUUCEK: Delno uspešni, bi bila najbolj enostavna trditev. Ker pa takle razgovor terja ocenjevanje rezultatov v primerjavi z možnostmi, se mi vsiljuje misel, da bomo za naše dobronamerne dogovore morali ustvariti realno osnovo za uresničevanje. Kakor kmet ne more dati sena v »štand« brez lat, tako naše proizvodnje in ostalih poslov ne bomo mogli uresničevati toliko časa, dokler ne bomo opravil načrtovali terminsko v povezavi z računalniško obdelavo, ki nam naj bi omogočila hitre reakcije. Bolj kot še tako preštudirani delovni postopki pa je odvisno od ljudi, njihovega znanja, prizadevanja in volje za usklajevanje s sodelavci. Tudi tega marsikje manjka. In v obupnem prizadevanju, da proizvodnja ja ne bi stala, na primer, posamezne službe vsako zahtevo pomaknejo za nekaj časa nazaj, kar kaže na nezaupanje do izpolnitve nalog drugih (žal prepogosto utemeljeno). Rezultat: zaloge, ki grozijo, da bodo zdaj zdaj požrle ves dohodek. Igor Stucin ke. Vemo, da ni rešitev v delu med kolektivnim dopustom, ker je učinek takrat manjši zaradi nezadovoljstva in ljudje zaradi utrujenosti morajo imeti tudi več dopusta hkrati. Problem pa je v tem, ker tudi v teh dneh še ne moremo normalno delati. Mislim tudi, da je potrebno voditi poslovno politiko in izoblikovati naše programe in nastope na posameznih tržiščih; da se pri tem upoštevajo tudi naše zmogljivosti v proizvodnji, nabavi materialov, itd. Letos, v letu 1986 in delno še leta 1987 bomo dosegli usklajenost naših kapacitet montažnih oddelkov in izdelovalnic zgornjih delov. Delno so to naši obrati, delno pa so to kooperanti, kjer smo sovlagali in sklenili pogodbe o daljšem poslovnem sodelovanju (obdobje 10 let) in s tem bi dosegli neko usklajeno proizvodnjo. V nadaljnje širjenje pa ne računamo, temveč bomo znotraj tega obsega skušali doseči kar največ (s čimbolj šimi tehnološkimi prijemi, izboljševanjem opreme, programi, z višjo kvaliteto in bolj komercialnimi izdelki). Uše- Celestina Trček, Ana ničnik in Bernarda Pivk so povedale, da se bodo letos zadovoljile le z izleti; Ana pa je še pripomnila, da ji je zelo všeč na Rabu; če bi tu imela Alpina počitniške zmogljivosti, bi rada Sla; Bernarda pa je menila, da je v Umagu prepusto. Bernarda Pivk r Celestina Trček Pogovarjali smo se še z drugimi delavci, ki pa rajši vidijo, da jih ne omenjamo: v Alpini bi morali bolje p®" skrbeti za letovanje svojih d®' lavcev, torej poskrbeti za vec zmogljivosti in tudi boljše moZ" nosti. Razmejene prikolice so bolj zasilna možnost, druge df lovne organizacije res poskrbi)" za udobje svojih delavcev, da se res spočijejo, so povedali. Viktorja Neveda ni več med nami Na prvi julijski dan na® je presunila novica, da j® za vedno odšel od na® upokojenec Viktor Neve-da. , V naši tovarni je deW kot kvalificiran čevljar ^ montažnih oddelkih, O" leta 1948 dalje, vse do let® 1980, ko je odšel v pokoj Vse prekmalu je odsc od nas Viktor Neveda, z®' to ga bomo delavci Alp*''® in prijatelji ohranili spominu kot vestnega de^ lavca in dobrega prijat®' Ija. г~ z njimi je rasla Alpina »Komaj, da sem bil kaj ^ma«, se spominja Pavel Kavčič, »toliko je bilo opravkov in dela po voj-^i, ko smo začeli z usta-^(^vljanjem čevljarske zadruge in obnovo proizvodnje. Najprej sem nekaj časa ( Al 7/E. ! 2 m prva književna komuna pkk -1 Z dolge in naporne poti so se oglasili naši kolesarji TO IC nnl KRfll Tudi zdravstveni delavci potrebujejo oddih Poskrbljeno bo za nujno zdravstveno varstvo med dopustom čas dopustov je tudi čas zmanjševanja programov v vseh dejavnostih, žal tudi v zdravstvu. Dobro se zavedamo, da so Žiri oddaljene od večjih zdravstvenih centrov in je včasih takojšnja pomoč nujna, zato bomo skušali v času dopustov zagotoviti vsaj nujno pomoč v dopoldanskem času, ko je frekvenca obolelih in poškodovanih večja. Zato bi obvestil krajane, kako bodo poslovale vse ambulante v poletnih mesecih. V splošni ambulanti začnemo z dopusti in s tem tudi z ordinacijami samo dopoldan, in sicer: Od 15. julija do 12. avgusta, ko bo na dopustu dr. Radošević ter od 12. avgusta do 9. septembra, ko bo koristil dopust dr. Sede j. Dežurstvo v nočnem času, od 17. ure pa do 6. ure zjutraj bo v tem obdobju teklo normalno kot sedaj. Okrnjen bo program dela tudi v posvetovalnicah. Tako ne bo posvetovalnice za noseče žene 20. in 30. julija ter 6. avgusta. Ginekološka posvetovalnica bo odpadla 30. julija; otroška posvetovalnica pa 3. in 10. julija. Patronažna služba bo organizirana tako, da bo v dopoldanskem času stalno prisotna ena od patronažnih sester. v zobozdravstvu bo do 5. avgusta poslovala ambulanta I. (dr. Jereb) in to v turnusih en teden dopoldan, drugi teden popoldan. Od 5. avgusta dalje pa bo začela z delom že ambulanta II, ki jo financira žirovsko združeno delo. Ordinacij ski čas bo od 15. avgusta trikrat tedensko, po tem datumu pa spet normalno ves teden. Nekoliko bo okrnjen program šolske zobne ambulante, ki že sedaj teče le trikrat tedensko in tak bo ostal vse do prihoda dr. Radoševičeve, to je do 4. novembra. Vse ordinacijske čase si boste lahko ogledali tudi na vratih posameznih ordinacij. O delu specialističnih ambulant pa bodo pacienti obveščeni sproti v splošni ambulanti. Prosimo vse krajane, da z razumevanjem sprejmejo spremembe, ki izhajajo iz naših kadrovskih stisk, zavedajoč se, da je tudi zdravstveni delavec človek, ki ga sicer res veže zakon o zdravstvenem varstvu in skrb za človeka, toda prav zaradi odgovornega dela je zdravstveni delavec zelo potreben letnega oddiha. dr. Matija JEREB Gasilski dom v Račevi pod streho. Čeprav je vreme zelo nagajalo, so gasilski dom v Račevi ^ teh dneh spravili pod streho. Izdatna pomoč občinske ske zveze in krajevne skupnosti Žiri so s prizadevnim deloi" oplodili račevski gasilci. Posebno v tej fazi gradnje, to je '^7 gradnja do tretje faze, se je izkazala tudi ekipa Tehnika, je opravila poleg osnovne pogodbene naloge, še nekaj doda' tnih del, da bo dom res funkcionalen. Kako pa bo odprta lekarna: Od 16. julija do 6. septembra bo lekarna odprta od 7.—15. ure. Most v Brekovicah (skoraj) dograjen. Zrasel je res lep predvsem koristen objekt, ki bo zagotavljal zanesljivo pove^ zavo Sovre in Žirovnice z glavno cesto, kar je zlasti važno ta' krat, kadar Sora narašča, vaščani pa potrebujejo tako a" drugačno pomoč. S 1. julijem smo v Žireh dobili novo prodajalno sadja in zelenjave in kot kaže je zelo dobrodošla. Ponaša se tudi z dokaj dobro ponudbo INKVIZICIJA XX. STOLETJA f V ■ г-^етгшр^ - PRIZNAJ. DA TA INOVACUA SOO/ V TVOJ DEL (karikstun: Duian BAi Izposojena karikatura prav gotovo ponazarja naše razmer®