Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 289 V petek (6/15 °C), soboto (8/13 °C) in nedeljo (4/12 °C) možen dež. Četrtek, 29. marca 2018 številka 13 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim 18119 Veselili so se mladosti Velenje, 23. in 24. marec - Čeprav dijakinje in dijaki zaključnih veleva tradicija - izmenjali darila, zapeli himno, odplesali tako letnikov na Šolskem centru Velenje še niso opravili z maturo in zgodovinske kot moderne plese, nato pa se prepustili ustvarja- tako sklenili srednješolskih let, so svoje druženje v srednješol- nju spominov, ki jih bodo spremljali vse življenje. Upajo pa, da skih klopeh zaokrožili na maturantskem plesu, kjer so si - kot bodo ohranili tudi srednješolska prijateljstva. a ®0r6t>fc ■ | m t* v« •• •• • nss>njegroup Niso le sponzor, tudi živijo z~njimi Velenje, 27. marca - Tako kot že nekaj let zapored ob koncu zimske sezone so tudi letos člani slovenske nordijske reprezentance pred dvema dnevoma obiskali velenjsko Gorenje kot enega njihovih največjih pokroviteljev. Že 25 let jim največji slovenski izvoznik stoji ob strani in sodeluje pri uresničevanju njihovih zadanih ciljev. Na sprejemu v jedilnici Gorenja je Drago Bahun, predsednik organizacijskega komiteja Planica in delavski direktor sistema, dejal, da so ponosen pokrovitelj slovenskih skakalcev, skakalk, kombinatorcev in kombinatork. »Gorenje ni samo njihov sponzor, tudi živimo z njimi.« Na obisk v Gorenju in na srečanje s tamkajšnjimi zaposlenimi in mladimi ljubitelji smučarskih skokov jih bodo spominjala praktična darila pokrovitelja, Gorana Janusa, do nedavnega trenerja smučarjev skakalcev, pa bo nanje spominjala tudi torta, saj je prav ta dan praznoval rojstni dan. a tp Gorenje ohranja delovna mesta v Velenju Predsednik Uprave družbe Gorenje Franjo Bobinac je na predstavitvi Gorenja velenjskim svetnikom poudaril, da bo podjetje tudi v prihodnje ohranjalo delovna mesta v Velenju. Glavni razlogi za iskanje strateškega partnerstva so rast poslovanja, zagotavljanje stroškovne konkurenčnosti in večje moči blagovne znamke, dostop do najpomembnejših distribucijskih kanalov ter pospeševanje pro-duktnih inovacij in poslovne digitalizacije. Franjo Bobinac je še poudaril, da je družba Gorenje največje industrijsko in najbolj med- Velika noč -praznik upanja Jože Pribožič Ob vsakem praznovanju se lahko vprašamo, na kaj nas spominja, kaj nam pomeni danes in kam nas usmerja. Pa poglejmo v tej luči Veliko noč: Spominja nas na Veliko noč pred skoraj 2000 leti, ko so v Jeruzalemu obsodili na smrt Jezusa Kristusa, ki je tretji dan po smrti vstal. Tako je judovska Velika noč, ki je bila spomin na rešitev izvoljenega ljudstva iz Egipta, dobila nov dogodek spomina. Začela se je novozavezna Velika noč, ki ima za temelj Jezusovo vstajenje od mrtvih in je povzeta v besede: Kristus je vstal. Kristus živi. Ale-luja. Aleluja. Današnje praznovanje Velike noči pa je veliko več kot spomin na nek zgodovinski dogodek pred dva tisoč leti: Velika noč nam govori, da tudi nas noben veliki petek ne položi v grob, ki bi nas izničil. Zato govorimo, da je to naš največji praznik. Da je to dan, ki ga je naredil Gospod. Da je Jezusovo vstajenje od mrtvih poroštvo našega vstajenja. Da je to nekaj, kar nas že danes napolnjuje z veseljem. Velika noč pa nam tudi usmerja pogled v prihodnost, ki je polna veličastnega upanja. Naj bo naša pot še tako posejana s preizkušnjami, gremo naproti večni Veliki noči - večnemu praznovanju. Naj bo naše sedanje praznovanje še tako veličastno, je samo pre-dokus tistega v objemu večnosti. Naj odmeva velikonočni spev aleluje v naših srcih ter naspove-zuje v prijateljski skupnosti. Da, to je naša krščanska Velika noč. Osrednja gosta bosta evropska komisarka in predsednik vlade Okroglo mizo o vplivu 3. razvojne osi na razvoj gospodarstva organizira Lokalni odbor SMC Šaleške doline Velenje, 29. marca - Danes, v četrtek, 29. marca, se bo ob 16. uri v Vzorčnem mestu v Velenju začela okrogla miza z naslovom Vpliv 3. razvojne osi na razvoj gospodarstva v Savinjski in Šaleški dolini. Osrednja gosta omizja bosta mag. Violeta Bulc, evropska komisarka za promet, in predsednik vlade dr. Miro Cerar. Na okrogli mizi bodo sodelovali še dr. Peter Gašperšič, infrastrukturni minister, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, predstavniki DARS-a ter predstavniki gospodarstva in malega gospodarstva z območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Že pred tem pa bo evropska komisarka obiskala podjetje ELPA v Paki pri Velenju, kjer jo bodo seznanili z rešitvami in proizvodi, ki jih razvijajo in ponujajo v obtirnih protihrupnih mazalnih sistemih za tirne krivine. a mkp narodno, medkulturno, podjetje v Sloveniji. Je med največjimi izvozniki in zaposlovalci v državi, ki uspešno konkurira z največjimi giganti v panogi in ima široko razvejano prodajno mrežo. Stran 3. Očiščevalne akcije CT Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 290 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 29. marca 2018 LOKALNE novice Rešitev bi bil odvodnik Priznanje za predsedovanje Skupnosti občin Šentjur, 16. marca - Na 21. seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije se je predsednik Branko Ledinek nekdanjemu predsedniku Bojanu Kontiču, županu Mestne občine Velenje, zahvalil za uspešno predsedovanje Skupnosti občin Slovenije in mu ob tej priložnosti podelil posebno zahvalo za uspešno in modro vodenje organizacije. V času predsedovanja, od 23. aprila 2015 do 23. januarja letos, je Bojan Kontič aktivno vodil pogajalsko skupino za višino povprečnine, ki jo prejmejo lokalne skupnosti, in dosegel pomembno izboljšanje financiranja lokalnih skupnosti. a mz Predstavnik občine Šoštanj v Bolnišnici Topolšica bo Drev Šoštanj, 21. marca - Svet Občine Šoštanj je na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za predstavnika uporabnikov imenoval Viktorja Dreva. V svetu zavoda, ki šteje sedem članov, eno mesto pripada Občini Šoštanj. Drev je bil imenovan za mandatno dobo štirih let. a mkp V zmagovalni ekipi tudi Šmarčan Frankfurt od 12. do 16. marca - Na 11. svetovnem tekmovanju Frankfurt Investment Arbitration Moot Court, ki velja za eno najprestižnejših tekmovanj s področja prava, je ekipa Pravne fakultete v Ljubljani dosegla največji uspeh doslej. Med 90 ekipami, ki so se po predhodnih tekmovanjih uvrstile v finale, je osvojila drugo mesto. V ekipi, ki se je na tekmovanje pripravljala celo leto in pri tem sodelovala z mednarodnimi strokovnjaki ter priznanimi odvetniškimi pisarnami, je bil tudi Žiga Omladič iz občine Šmartno ob Paki in član Smučarsko skakalnega kluba Velenje. a tp Na Lentu tudi šmarški vinogradniki Potem ko so vinogradniki iz Šmartnega ob Paki doma obrezali potomko najstarejše trte na svetu, ki je bila kot sadika in darilo vzgojena ob materi vseh trt na Lentu v Mariboru, so bili povabljeni na rez te, tudi Guinnessove najslavnejše trte. Prejšnji teden je bila na povabilo MO Maribor in tamkajšnjih vinogradnikov ob slovesnem dogodku prisotna skupina vinogradnikov Saša regije na čelu z županom Občine Šmartno ob Paki Jankom Kopušarjem, pridružili pa so se jim tudi vitezi Evropskega reda vitezov vina - celjskega omizja. Ob navzočnosti številnih domačih in tujih gostov, predstavnikov občin in znamenitih mest z vinsko kulturo so omenjali tudi Mozirje in Šmartno ob Paki, kjer rasteta potomki modre kavčine, posajeni kot znanilki prijateljstva ter sodelovanja. Mariborsko trto je tudi tokrat obrezal tamkajšnji mestni viničar Stane Kocutar in naznanil, da bodo ta in druge potomke z nekaj vremenske zamude obrodile žlahtno grozdje že čez 200 dni. a Jože Miklavc Speljan iz prezračevalnega jaška Premogovnika Velenje v Blok 4 Termoelektrarne Šoštanj bi neprijetne vonjave zmanjšal za 80 odstotkov Vlir MESTNA OBČINA VELENJE objavlja O B V E S T I L O o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2018. Pobude zbiramo do vključno torka, 8. maja 2018, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne občine Velenje). V celoti je obvestilo objavljeno na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si). Milena Krstič - Planine Šoštanj - Posebna delovna skupina Premogovnika Velenje, v njej so tudi predstavniki Občine Šoštanj in Mestne občine Velenje, se intenzivno ukvarja z zaznane na površini (ne samo v Šoštanju, ampak tudi okolici, odvisno od vremena in vetrov) in prebivalce motijo. S svojimi emisijami vonjav iz ventilator-skih postaj, ki so ključnega pomena za prezračevanje jamskih predstavili obstoječe rezultate modeliranja vonjav iz ventila-torske postaje Šoštanj. Simulacijo jim je predstavil mag. Benjamin Lukan iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Simulacija je kar se vonjav v mestu Šoštanj in okolici (glede na trenutno stanje) tiče, izboljšali za 80 odstotkov. In kako bi to izvedli? »Tako, da bi s cevjo premera 6 metrov povezali difuzor oziroma izstopni dimnik ventilatorske postaje Benjamin Lukan iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je predstavil rezultate simulacije. iskanjem rešitve, da bi neprijetne vonjave (povzroča jih dimetilsul-fid), ki prihajajo iz ventilatorske postaje PV, odpravile ali vsaj močno zmanjšale. Ena od dveh je locirana na območju Termoelektrarne v Šoštanju. Premogovnik pri podzemnem pridobivanju premoga izpušča v ozračje premogovne pline in različne vonjave, ki so občasno > prostorov, predstavljajo lokalno prepoznaven ekološki problem že vrsto let. Zdaj pa so, kot kaže, naposled le bližje rešitvi, ki bi težavo lahko odpravila oziroma jo bistveno zmanjšala. Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj so svetnikom in svetnicam Enostavno, rešljivo in izvedljivo. nakazala zelo možno sanacijo prezračevalnih jaškov tako, da bi izstopni zrak iz ventilator-ske postaje Šoštanj preusmerili v dimnik bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj. Vodja posebne delovne skupine Dejan Radovanovic iz Premogovnika pravi, da bi s tem stanje zraka, Dejan Radovanovic, Premogovnik: »Dimnik bi bil na voljo jeseni.« z dimnikom bloka 4. Ta blok bo letošnjo jesen zaustavljen in dimnik bi bil za to na voljo.« Rešitev je zelo realna, pravi. Projektna naloga pa je tista, ki bo dala osnovo in smernice konkretnih tehničnih rešitev, pa tudi oceno vrednosti naložbe, kar bo osnova za izdelavo projekta v nadaljevanju. Savinjsko-šaleška naveza Ne le po volitvah, zadišalo je po praznikih Poročilo v javnost - Zlata Rogaška, srebrn Šentjur - V Celju o spanju - Podvoz brez vode Vsak dan smo bliže volitvam! Vsak dam bliže novemu (alipa ne) vodstvu države. Smo bliže tudi lepšemu jutri, kot radi rečemo? Nekateri pravijo, da je to odvisno od tega, koga bomo izvolili, drugi, da je vseeno, koga izvolimo na oblast, saj je od obljub do njihovih uresničitev velika razlika. Ljudje obračajo, izvoljeni obrnejo. Mnogo dobrega pade tudi v koalicijskih bojih. Za nekatere je še vedno »vroča«predvolilna tema tudi dogajanje v zvezi z »blokom 6«. Parlamentarna komisija, ki je preučevala politično odgovornost, je sicer sklenila delo, kaj več o končnem poročilu naj bi bilo znano danes. Preiskovalci drugačne odgovornosti še opravljajo svoje delo. »Svoje delo«, prijetnejše, je zadnji vikend opravilo tudi veliko Slovencev, ljubiteljev smučarskih skokov. Planica sicer ni bila »tista prava«, privržencev je bilo vseeno veliko. Vsesplošnega veselja tudi. Seveda je bil čas tudi za druge dogodke, morda manjše, a zato za mnoge ljudi nič manj pomembne. Za turistično-zdraviliško Rogaško Slatino je pomembno, da se je pridružila sosednjemu Podčetrtku in metropoli države, Ljubljani - prejela je zlati znak Slovenia Green Gold. Šentjur pa srebrnega. Velik uspeh, vendar na povsem drugem področju, so zabeležili v Ločah v konjiški občini. Otroci s tega območja ne obiskujejo več »vrtca« v gasilskem domu ali v loški zdravstveni postaji. To je bil izhod v sili, dokler niso na ruševinah starega vrtca postavili novega. Pred kratkim se je skoraj sto otrok v nove prostore že preselilo. Vrtec v Ločah deluje kot enota konjiškega, je pa izredno sodoben in energetsko varčen. V prostore, v kakršne naj ne bi hodili, hodi tudi nekaj »vrtičkarjev« na Franko-lovem. Stari vrtec ni le dotrajan, tudi premajhen je, zato nekateri malčki hodijo »že« v šolo; en oddelek vrtca imajo v stari osnovni šoli. O gradnji novega vrtca v vojniški občini razmišljajo že nekaj časa, upajo, da bodo dela kmalu lahko končno tudi začeli. Pravijo, da je Celje sicer vse manj zaspano mesto, pa vendar bodo prihodnji teden tu spregovorili prav o spanju. To bo ena od tem strokovnega posveta Zdravje za vse, ki ga bodo ob svetovnem dnevu zdravja pripravili v knežjem mestu. Težav s spanjem nimajo le odrasli, tudi mladostniki, nenaspanost in utrujenost pa slabo vplivata na učenje. Na promet v samem središču mesta pa precej vpliva obnavljanje železnice, tudi podvoza v bližini celjske železniške postaje. Ta je bil že dolgo časa zaprt, potem nekaj časa odprt, od sobote je znova zaprt za motorna vozila. Odprt pa je podhod za pešce in kolesarje. Tako bo do 9. aprila, to je skoraj do celjskega občinskega praznika, ko bodo podvoz za motorna vozila vendarle (menda dokončno) odprli. Vendar s tem vseh težav še ne bo konec. Sledila bo namreč zapora podhoda za pešce in kolesarje. Ta naj bi trajala kakšna dva tedna. Obnova tega podvoza je bila zahteven poseg. Med drugim naj bi ustrezno uredili črpanje vode, da se ne bi ponavljala stara zgodba, ko je bil podhod ob skoraj vsakem malo močnejšem deževju poplavljen. Železniški promet je res tekel, cestni pa stal. Da imajo Celjani kaj pokazati, pa se je pred dnevi lahko v knežjem mestu prepričal župan hrvaške Primorsko-goranskega območja. S sodelavci si je namreč ogledal Regionalni center za ravnanje z odpadki ter Toplarno. Gostje so se želeli čim bolj podrobno seznaniti z izkušnjami pri delovanju teh dveh družb in dejavnosti. Dan za njim je v knežje mesto prišel nemški veleposlanik. Tega so zanimali projekti, ki so jih izvedli s pomočjo evropskih sredstev, še posebejproti-poplavni ukrepi ter ukrepi pri varovanju okolja. Pa tudi energetska sanacija javnih objektov ter načrti uvedbe javnega potniškega prometa v mestu. Skupaj z županom sta se tudi udeležila koncerta Pozdrav pomladi Gimnazije Celje - Center. Nemški veleposlanik je bil namreč častni pokrovitelj tega koncerta mladih. Pa še to: jasno je, da v tem (pred)prazničnem času ne diši le po volitvah, marsikje že tudi po velikonočnih jedeh. V Preboldu je že dober teden pred velikonočno nedeljo zadišalo po potici, pravi slovenski potici. Seveda: spet so pripravili festival potic, teh naših značilnih »slaščic«. Ta prireditev, letos je bila že petnajstič, ni posebna le po tem, da iz leta v leto privablja več mojstric, tudi po tem, da po ocenjevanju te dobrote razdelijo po domovih za upokojence. V soboto pa bo po pivu spet zadišalo v žalski fontanipiv. k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 11 15. marca 2018 SEJA »'^CAS 291 Bobinac vlil optimizem velenjskim svetnikom Brez trdnega gospodarstva ni napredka, zato se velenjski svetniki redno seznanjajo z gibanji gospodarskih družb, tudi za to, da pravočasno pripravijo potrebno komunalno in prostorsko infrastrukturo - Tokrat so vzeli pod drobnogled Gorenje Mira Zakošek Velenje, 27. marca - Velenjski svetniki se zavedajo, da brez trdnega gospodarstva ni napredka, zato redno spremljajo gibanja na tem področju. Na rezultate seveda nimajo vpliva, so pa vsekakor odgovorni, da pravočasno priskrbijo potrebna zemljišča in komunalno infrastrukturo za načrtovana vlaganja gospodarskih subjektov. Na marčevski seji so se podrobno seznanili s trenutnim stanjem, proizvodnim in prodajnim programom, izvoznim dosežkom, poslovnim rezultatom in strategijo razvoja Gorenja, ki je pomembna ne le za Šaleško dolino, ampak kar za celo Slovenijo. Tako je veliko, da - kot pravi velenjski župan -, če tam kihnejo, vsi zbolimo. Mednje je prišel predsednik uprave Franjo Bobinac, ki je po predstavitvi odgovoril tudi na vsa njihova vprašanja. Čeprav o vsem, kar se dogaja v Gorenju, redno poročamo, imajo takšne predstavitve čisto posebne dimenzije, saj prepričljivo zaživi veličina in širina tega gospodarskega giganta, ki ustvari letno milijardo 300 milijonov evrov prihodkov in uspešno konkurira globalnim proizvajalcem, ki imajo od 10- do 20-krat več zaposlenih. Konkurenca je neizprosna, saj prodajo kar 95 odstotkov proizvodov na svetovnem trgu, pri čemer jim je najpomembnejši evropski, vse pogosteje pa posegajo tudi na druga tržišča na vseh petih kontinentih. Konkurenčnost jim je uspelo ohraniti s pravočasnim globalnim razmišljanjem, prevzemi in nakupi ter velikim vlaganjem v razvoj. Proizvodne lokacije imajo v Sloveniji (63 odstotkov), v Srbiji (23) in na Češkem (13 odstotkov). Tolikšne zmogljivosti v Velenju jim je uspelo ohraniti z nakupom prestižnih blagovnih znamk Asko in Atak ter povečanjem prestižnih aparatov, ki prinašajo večjo dodano vrednost. Zato so bila potrebna velika vlaganja v razvoj, ki mu namenijo kar 3 odstotke vseh prihodkov. Pri tem so veliki globalni konkurenti seveda v prednosti, saj so ti zneski ob nekajkrat večji proizvodnji in prodaji v absolutnih zneskih neprimerno večji. Rekli so > Župan Bojan Kontič: »Razlog za skrb je vedno prisoten zaradi izkušenj slovenskega gospodarstva, v katerem so podjetja padala druga za drugim kot domine, Gorenje pa je za nas zelo pomemben gospodarski subjekt, saj če se tukaj kaj zalomi, bi bila to socialna bomba ne le za Šaleško dolino, ampak vso Slovenijo. Zato sem vesel, da sem dobil tako pomembne informacije in ker vidim, da se uprava zaveda svoje odgovornosti, ki jo ima pred zaposlenimi in vsemi nami.« Peter Dermol (SD) je poudaril socialno noto, ki je prisotna v celotnem procesu Gorenja, njihova prizadevanja za vzpostavitev tretje razvojne osi, pomoč okolju in aktivno delo tako v Saša inkubatorju kot v Klubu podjetnikov. Dr. Franc Žerdin (SD) je pohvalil številne dosežke v razvoju in izobraževanju in vključevanje Gorenja v lokalna razvojna prizadevanja. Mag. Albin Vrabič (SDS) je In ravno večja ekonomija obsega je po besedah Franja Bo-binca tista, ki jih je vodila k iskanju strateškega partnerja. To pa je bilo tudi področje, ki je velenjske svetnike najbolj zanimalo. Strateški partner ne pomeni ukinjanja proizvodnih delovnih mest Bili so zadovoljni, ko jim je predsednik uprave Franjo Bo-binac zagotovil, da to nikakor ne pomeni ukinjanja delovnih mest v proizvodnji, prej naspro- pohvalil predstavitev, ki jo je ocenil kot velik privilegij, da lahko svetniki tako neposredno dobijo informacije, vesel pa je bil tudi optimizma, ki ga vodstvo Gorenja napoveduje v povezavi s strateškim partnerstvom. Mihael Letonje (SLS) je bil skeptičen zaradi malega dobička za tako velik gospodarski subjekt, izrazil pa je tudi upanje, da bo izbira strateškega partnerja prava. Tone De Costa (SDS) je pohvalil Gorenje zaradi njegovega vlaganja v šport in poudaril, da je vedno ponosen, ko vidi skakalce z znakom Gorenja. Breda Kolar (SMC) je izrazila podporo razvojnim prizadevanjem in strateškemu partnerstvu. Matej Jenko (samostojni svetnik) je prav tako pohvalil dobro predstavitev, izrazil pa nekaj strahu, saj si ne zna predstavljati, da bi se podobno kot v energetiki kaj zalomilo tudi v Gorenju. Vroče o tujcih Svetniška vprašanja so tokrat izzvenela na temo tujcev. Pismo župana Bojana Kontiča, s katerim je najodgovornejše v državi opozoril na nujno sistemsko ukrepanje, je v tem okolju, pa tudi po Sloveniji, naletelo na različne odmeve. Opozicija v občinskem svetu (predvsem Mihael Letonje (SLS) in Suzana Kavaš (SDS) je namreč ocenila, da si s tem pripisuje zasluge, ki so njihove, ker so v času razprav o vzpostavitvi najprej azilnega doma in kasneje integracijske hiše temu nasprotovali in opozarjali na pasti, ki jih prinaša priseljevanje (trenutno sicer integracijska hiša, s katero so občinski svetniki soglašali, ni aktualna, saj v Sloveniji zanjo ni potreb, je pa država želela znova vzpostaviti azilni dom, s čimer pa se župan ni strinjal, saj za to nima soglasja občinskega sveta). Toda, kot so poudarili drugi razpravljavci in sam župan, njegovo pismo, in tema o kateri sta prej omenjena govorila, nimata nič skupnega z begunci in azilanti - zanje ima Slovenija zelo jasno opredeljeno zakonodajo. Drugače pa je s tujci, ki si (na to pa lokalne skupnosti nimajo prav nobenega vpliva) tukaj uredijo stalna ali začasna bivališča, in to pogosto številni na enem naslovu. Zanje ni nobenih programov, še posebej veliko težav pa je z albansko govorečimi tujci, ki z okoljem zelo težko ali sploh ne morejo komunicirati. Svetniki so znova opozorili na številne probleme, ki se zaradi tega pojavljajo še zlasti v vrtcih, šolah, zdravstvenem domu, ob tem pa so nekateri izrazili tudi dobršno mero nacionalizma. Mihael Letonje je predlagal razpravo na to temo, čemur pa je župan Bojan Kontič nasprotoval, saj je s pismom sprožil aktivnosti na državnem nivoju, lokalna skupnost pa nima na tem področju nobenih pristojnosti in zato razprava ne bi prinesla nobene dodane vrednosti. Vid Glinšek (samostojni svetnik) se s tem nikakor ni strinjal in je dejal, da bo »glasovalni stroj«, ki je praksa v občinskem svetu, sestavljajo pa ga svetniki SD, DeSUS in SMC, tako in tako glasoval kot pravi župan. Številni svetniki iz teh vrst so njegovo izjavo ocenili za nesprejemljivo in pojasnili, zakaj bodo glasovali proti tej obravnavi. Majda Gaberšek (DeSUS) je bila vidno prizadeta, poudarila pa je, da bo glasovala proti zato, ker ve, da je treba zadeve zakonsko urejati, podala pa številne primere dobre prakse svojega tridesetletnega dela v vrtcu, kjer se je srečevala s številnimi priseljenskimi otroki. Nerazrešenih vprašanj z ekonomskim priseljevanjem je torej veliko in ukrepi na državnem nivoju so nujni, predno se stališča še močneje zaostrijo po občinah in krajevnih skupnostih. Predvsem je treba po besedah Bojana Kontiča urediti pravila prijavljanja (koliko oseb se lahko prijavi v enem stanovanju), zagotoviti pa je treba tudi programe prilagajanja, predvsem učenja jezika, a tudi za to mora poskrbeti država. tno, saj je najpomembnejši cilj te povezave povečati strategijo obsega poslovanja, s tem pa tudi konkurenčne prednosti. Bobinac je izrazil tudi zadovoljstvo, da se lahko s svetniki tako neposredno pogovori, še posebej v času, ko je bil ta kolektiv v rumenem tisku velikokrat očrnjen in tudi nekateri ugledni ekonomisti, tudi iz doline, so ga primerjali z nekaterimi propadlimi povezavami, vsekakor pa po njegovem mnenju ne želijo dobro Gorenju. Njihov edini namen je, kot je poudaril, strateška povezava, ki bo prinesla večjo ekonomijo obsega in s tem tudi konkurenčno prednost, od nje pa si obetajo v dokaj kratkem času vsaj podvojiti proizvodnjo. Do povezave lahko pride že do poletja Bobinac je svetnikom povedal, da aktivnosti v zvezi s strateško povezavo dobro in hitro potekajo in bi lahko bila udejanjena že pred poletjem, čeprav je bila načrtovana za tretje četrtletje. O podrobnostih seveda ni govoril, je pa dejstvo, da so izbrani trije potencialni strateški partnerji že pridobili potrebne podatke, da se je začel skrben pregled in da naj bi bile zavezujoče ponudbe lastnikom in upravi predložene 8. maja. Potem bo seveda najbrž potrebnih nekaj tednov, da se uskladijo prodajni pogoji, vsekakor pa bi lahko bil ta proces zaključen še pred poletjem. Socialni dialog ves čas poteka Svetnike je seveda tudi zanimalo, kako je s stavko, ki je kar nekaj tednov visela v zraku. Bo- binac je poudaril, da je socialni dialog stalnica pri njihovem delu, člani uprave se enkrat mesečno dobijo s svetom delavcev in sindikatom in skušajo čim bolj sproti reševati nastale težave. Se jim je pa zalomilo pri prenovi kolektivne pogodbe, ki je stara 27 let (še iz časov nekdanje Jugoslavije) in je na mnogih področjih v primerjavi s panogo zelo ohlapna. Tako imajo za 10 odstotkov višje plače, večji dodatek na delovno dobo in stalnost, predvsem pa ob dejstvu, da se je kolektiv tudi postaral, zelo veliko dopusta in ravno na tem področju pričakuje uprava nekaj popuščanja pri sindikatu. O konkretnih napredkih pri pogajanju ni želel govoriti, ker je takšen dogovor s sindikatom, so se pa ta že začela in tudi upajo, da jih bodo sklenili tako, kot je bilo dogovorjeno do 20. aprila. SEZNAM OČIŠČEVALNIH AKCIJ V MESTNI OBČINI VELENJE 0 Skupina KS oz. MČ Datum akcije Ura akcije Zbirno mesto/lokacija čiščenja ŠCV, Elektro in računalniška šola 22. 3. 2018 dopoldan Šolski center Velenje/Širša okolica Velenja KS Bevče 6. 4. 2018 16.00-19.00 Gasilski dom Bevče/KS Bevče KS Pesje 6. 4. 2018 16.00-18.00 Večnamenski dom KS Pesje/KS Pesje Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti 6. 4. 2018 12.00-14.00 Šolski center Velenje/center mesta Taborniki Rod jezerski zmaj Velenje 6. 4. in 7. 4. 2018 16.00-19.00 10.00-12.00 Okolica Lukove vile in trim steze/v KS Šentilj, KS Škale in KS Vinska Gora, RJZ se priključi akcijam krajevne skupnosti KS Škale-Hrastovec 7. 4. 2018 9.00-13.00 Parkirišče pod GD Škale za Območje Podlubela, pri zbiralnici divjadi (Miklavžin) za območje Škale, križišče pri Kajzerju za območje Hrastovec KS Vinska Gora 7. 4. 2018 8.00- 12.00 Večnamenski dom KS Vinska Gora/KS Vinska Gora KS Plešivec 7. 4. 2018 9.00-13.00 Podružnična osnovna šola/KS Plešivec KS Paka pri Velenju 7. 4. 2018 10.00-13.00 Dom KS Paka pri Velenju/KS Paka pri Velenju KS Cirkovce 7. 4. 2018 9.00-13.00 Dom KS Cirkovce/KS Cirkovce MČ Desni breg 7. 4. 2018 9.00-12.00 Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1)/MČ Desni breg KS Šmartno 13. 4. 2018 15.00-18.00 Dom KS Šmartno/KS Šmartno KS Podkraj 14. 4. 2018 9.00-13.00 Dom KS Podkraj/KS Podkraj KS Staro Velenje 14. 4. 2018 9.00-12.00 Prostori KS Staro Velenje/KS Staro Velenje KS Kavče 14. 4. 2018 9.00-13.00 Športno igrišče v Kavčah/KS Kavče Muzej Velenje, Turistično društvo Velenje, Smučarskoskakalni klub Velenje, Društvo brigadirjev Velenje 14. 4. 2018 9.00-13.00 Grad Velenje/Skakalnica na Velenjskem gradu in okolica gradu, Grilova domačija/okolica Grilove domačije v Vinski Gori KS Konovo 14. 4. 2018 9.00- 13.00 Večnamenski Dom KS Konovo/KS Konovo KS Stara vas 14. 4. 2018 9.00-13.00 Dom KS Stara vas/KS Stara vas KS Šalek 14. 4. 2018 9.00-13.00 Gasilski dom Šalek/KS Šalek KS Šentilj 14. 4. 2018 9.00-12.00 Dom KS Šentilj/KS Šentilj Udarnik MC Velenje Center Hiša 14. 4. 2018 9.00-13.00 Pri zračnem jašku Premogovnika Velenje v Stari vasi KS Gorica 20. 4. 2018 16.00-19.00 Prostori KS Gorica/KS Gorica Ribiška družina Velenje 21. 4. 2018 9.00-13.00 Ribiški dom Velenje/okolica jezera in brežine reke Pake Klub vodnih športov, Društvo modelarjev Modelar Velenje, Društvo za podvodno dejavnost »jezero« 21. 4. 2018 9.00-12.00 Čolnarna ob jezeru/jezero z okolico Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje 21. 4. 2018 9.00-13.00 Letni kino Uprava Mestne občine Velenje in Politična stranka SD 21. 4. 2018 9.00-13.00 Mestna občina Velenje/vpadne ceste v Velenje * Lovske družine in Prostovoljna gasilska društva se priključijo očiščevalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oziroma požarne rajone. Občani naj bodo pozorni na izobešene plakate v svoji krajevni skupnosti oziroma mestni četrti. Kontaktna oseba je Bojan Prelovšek, Mestna občina Velenje (051 303 530). ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 292 4 OBČINSKI PROJEKTI H^AS 29. marca 2018 Kateri projekti so zaznamovali Zaključni račun Članice in člani sveta Mestne občine Velenje so na torkovi, 27. seji, sprejeli predlog Odloka o zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017. Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017 so bili realizirani v višini 38.249.408 ev-rov, odhodki in izdatki pa v višini 36.668.156 evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2017 to predstavlja 100 % načrtovanih prihodkov in prejemkov ter 90 % načrtovanih odhodkov in izdatkov. Stanje sredstev na računih na dan 31. december 2017 je bilo 4.339.499 evrov. > > > V Mestni občini Velenje smo se lani zadolžili za 1.767.600 evrov, odplačali pa smo za 112.380 evrov več dolga, kot smo se zadolžili. V letih od 2011-2017 smo za investicije namenili 118,5 milijona evrov. Za financiranje projektov je občina leta 2017 pridobila 1,742 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna, iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU in od drugih evropskih institucij ter donacij. Mestna občina Velenje (MOV) se lahko pohvali s številnimi pomembnimi projekti, ki smo jih izvedli v preteklem letu, nekateri so že zaključeni, druge še izvajamo. EVROPSKI PROJEKTI MOV je od leta 2017 vključena v 10 transnacionalnih evropskih projektov. Skupna vrednost projektov za MOV je 1.848.727 evrov. Do konca leta 2020, ko se večina navedenih projektov tudi že zaključi, bomo predvidoma dobili povrnjena sredstva v višini 1.586.985 evrov. Projekti, v katere smo vključeni, so s področja energetskih sanacij, promocije čiste mobilnosti, zaščite in evalvacije kulturne dediščine ter projekt krožne ekonomije. Več o projektih lahko preberete na spletni strani MOV (http://www. velenje.si/uprava-organi-obcine/10063). OSKRBOVANA STANOVANJA MOV je lani pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo 15 oskrbovanih stanovanj (7 stanovanj površine 31 m2 in 8 stanovanj površine 51 m2). Investicija je ocenjena na 1,6 milijona evrov. Prijavili smo se na razpis Stano- vanjskega sklada Republike Slovenije za soinvestitorstvo ter za najem ugodnega posojila. Gradnjo bomo pričeli že letos, zaključek pa je predviden prihodnje leto. PROJEKTI IZ MEHANIZMA CELOSTNIH TERITORIALNIH NALOŽB (CTN) Mestna občina Velenje je lani na poziv v okviru prioritete 4.1 in 6.3 za sofinanciranje z mehanizmom Celostne teritorialne naložbe (CTN) oddala sedem prijav, in sicer prijavo za sanacijo objektov Cesta Simona Blatnika 1, Vojkova 12a in Cesta talcev 18a, prireditveni oder, prireditveni prostor, revitalizacijo staro-trškega jedra in rušitev ter novogradnjo objekta Stari trg 11. Skupna vrednost projektov je ocenjena na slabih 12 milijonov evrov, ob odobritvi vseh načrtujemo sofinanciranje v skupni višini skoraj 9 milijonov evrov. V letu 2017 smo pripravljali dokumentacijo projektov za sofinanciranje iz mehanizma CTN: ENERGETSKE SANACIJE TREH VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTOV Izvedli bomo energetsko sanacijo več-stanovanjskih objektov v 100-odstotni lasti MOV: Simona Blatnika 1, Vojkova 12a in Cesta talcev 18a. Izdelali smo vso potrebno dokumentacijo, vsi trije projekti so uvrščeni na seznam izbranih operacij po prvem povabilu, oddali smo tudi prijavo za II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacij organu. V naslednjih mesecih pričakujemo odobren sklep o sofinanciranju. Ocenjena vrednost vseh treh projektov je 880 tisoč evrov. OBJEKT STARI TRG 11 Izvedli bomo rušitev objekta (Čuk) in novogradnjo objekta z urejeno okolico. V objektu je predvidenih več poslovnih prostorov za različne obrtne in druge dejavnosti. Pridobili smo pravnomočno gradbeno dovoljenje, izdelali vso potrebno dokumentacijo, projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu, oddali smo prijavo na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu opravljanja. Od organa upravljanja so bile podane zahteve za dopolnitev dokumentacije, dopolnitve pripravljamo. Ocenjena vrednost projekta je 1.559.797 evrov. Delati bomo začeli predvidoma jeseni. REVITALIZACIJA STAROTRŠKEGA JEDRA Izvedli bomo rušitev objekta »Stara pekarna« in novogradnjo že porušenega objekta Ljubljanska 2, uredili bomo trg, predvidena je tudi nova prometna ureditev. Projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu. Pridobili smo gradbeno dovoljenje (še ni pravnomočno), pripravljamo potrebno dokumentacijo za oddajo prijave na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu upravljanja. Oddajo predvidevamo v začetku aprila. Ocenjena vrednost projekta je 1.906.860 evrov. Dela se bodo začela predvidoma jeseni. PRIREDITVENI ODER Izvedli bomo projekt izgradnje prireditvenega odra ob Velenjskem jezeru. Projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu. Pridobili smo gradbeno dovoljenje, ki smo ga leta 2017 aktivirali, pripravljamo potrebno dokumentacijo za oddajo prijave na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu upravljanja. Oddajo predvidevamo v začetku aprila. Ocenjena vrednost projekta je 4.400.000 evrov. Dela se bodo začela predvidoma pozno jeseni. PROJEKT »PRVI POSREDOVALEC« Lani smo pričeli izvajati projekt Prvi posredovalec. Sistem smo vzpostavili z namenom reševanja življenj v primerih, ko se ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) odloči, da potrebuje pomoč prvih posredovalcev. Za potrebe delovanja sistema smo usposobili 106 gasilk in gasilcev iz vseh PGD v MOV. MOV je financirala tudi nakup ustrezne opreme, predvsem dodatnih AED in zunanjih omaric, torb z opremo za prvo pomoč in brezrokavnikov. Delno PRIREDITVENI PROSTOR Izvedli bomo projekt izgradnje prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu. Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, pripravljamo potrebno dokumentacijo za oddajo prijave na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu upravljanja. Oddajo predvidevamo v začetku maja. Ocenjena vrednost projekta je 3.101.546,75 evra. Dela se bodo začela predvidoma v začetku prihodnjega leta. je nakup AED sofinanciralo tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Vrednost projekta v letu 2017 je znašala 40 tisoč evrov. SPOMINSKI CENTER 1991 V prostorih objekta doma borcev in mladine na Kopališki ulici 3, bomo iz društvenih prostorov uredili spominski center, posvečen času osamosvajanja Slovenije. Lani je bil zaključen gradbeni del priprave prostora. Letos bomo prostor opremili še z elektronsko in drugo opremo ter razstavnimi eksponati in dokumenti. Vrednost projekta je ocenjena na 330 tisoč evrov. Odprtje spominskega centra predvidevamo junija 2018. VARSTVO OKOLJA -MONITORING VODOTOKOV Preiskave kakovosti površinskih tekočih voda Šaleške doline opravljamo kontinuirano že dve desetletji. Lani smo opravili preiskave vodotoka Paka na treh vzorčevalnih mestih v MOV, monitoring pa smo začeli izvajati tudi na pritokih obeh jezer - na Sopoti in Le-peni. V vzorcih vode so bile opravljene fizikalno kemijske in preiskave bioloških elementov kakovosti fitobentosa in bentoških nevretenčarjev. Rezultati bodo znani v začetku maja. Velenjsko jezero, foto: Matej Vranič Zaradi vse večjega števila kopalcev izvajamo od leta 2012 monitoring Velenjskega jezera. Vodo vzorčimo 10-12-krat na sezono, rezultate objavljamo na spletu in plakatih na Velenjski plaži. Jezero je po rezultatih za kopanje primerno. VZORČENJE PESKOVNIKOV Lani maja smo na območju MOV izvajali vzorčenje in analize mivke ter prsti na različnih lokacijah. Mivko smo vzorčili iz peskovnika na mestnem otroškem igrišču, peskovnika na otroškem igrišču pri bloku Goriška 65 in peskovnikov pri treh enotah Vrtca Velenje (Najdi-hojca, Vrtiljak in Lučka). Vzorci prsti so bili odvzeti na dveh otroških igriščih (mestno otroško igrišče, Vrtec Velenje, enota Najdihojca) in na Velenjski plaži. Rezultati analize prsti so pokazali, da so vsebnosti izmerjenih snovi v odvzetih vzorcih precej pod mejnimi imisijskimi vrednostmi, ki so določene za tla, in pod predlaganimi standardi kakovosti tal za otroška igrišča. Za vse obravnavane peskovnike je bilo ugotovljeno, da so izmerjene vsebnosti kovin As, Cd, Hg, Pb, Ni in Cr v odvzetih vzorcih mivke občutno manjše od najvišjih sprejemljivih koncentracij za mivko na otroških igriščih in so zato primerni za igranje otrok. KOLESARSKE POTI, CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA (CPS) Lani smo pridobili idejni projekt za mestno kolesarsko omrežje in nadaljevali sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo v zvezi s pridobivanjem dokumentacije za izgradnjo državnih kolesarskih povezav Huda luknja in R3 (Vinska Gora-Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje). Za izgradnjo mestnega kolesarskega omrežja smo začeli izvajati aktivnosti v zvezi s prijavami na razpis Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije - Ukrepi trajnostne mobilnosti in mehanizma CTN. Lani smo sprejeli tudi Celostno prometno strategijo in jo začeli izvajati. Med drugimi smo prenovili podhod pri pošti, ponižali robnike za lažji prehod invalidskih vozičkov in koles, izboljšali varnost na prehodih za pešce, izvedli zaključno prireditev ob sprejemu CPS, Evropski teden mobilnosti, kolesarski zajtrk, se pridružili akciji Pripelji srečo v službo, izdelali idejni načrt parkirišča za tovornjake, prenovili polnilnice za električne avtomobile, uvedli plačevanje parkirnin preko mobilnih telefonov, kupili nova kolesa v sistemu Bicy, uredili parkirišče za kolesa pred glasbeno šolo, razširili parkirišče za kolesa pri občini, uredili del kolesarske povezave na Gorici, uredili nova pločnika na Šlandrovi cesti in Gorici, poslikali površine pred šolami in vrtci, se udeleževali izobraževanj o trajnostni mobilnosti in začeli izvajati tri evropske projekte o tej tematiki: Chestnut, Smart Commuting in eGuts. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 OBČINSKI PROJEKTI 29 proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017? PRODAJE PARCEL: POSLOVNA CONA STARA VAS (PC) Na območju PC Stara vas smo prodali v skupni velikosti 9.476 m2 urejenih zemljišč za gradnjo poslovnih objektov, in sicer dvema podjetnikoma, ki bosta skupaj ustvarila vsaj 28 novih delovnih mest najkasneje do decembra 2019. Na območju stanovanjske pozidave Škale-Hrastovec smo leta 2017 prodali dve komunalno opremljeni parceli. Investitorja sta v pridobivanju gradbene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (za gradnjo stanovanjskih hiš). ting je lani junija potekal na prenovljeni atletski stezi. Vrednost naložbe v prenovo sintetične prevleke atletske steze je znašala 164.800 evrov. 124.480 evrov je za obnovo sofinancirala MOV, 40.320 evrov je prispevala Fundacija za šport. PRENOVLJENA RAZSVETLJAVA V RDEČI DVORANI VELENJE Konec julija smo zaključili investicijo v obnovo razsvetljave v Rdeči dvorani Velenje, ki je bila nazadnje posodobljena pred 25 leti. S prenovljeno razsvetljavo smo zagotovili ustrezno svetilnost in Prikaz prodanih zemljišč - PC Stara vas (označeno z rumeno) Livada. Z razpisom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije smo pridobili 41.934 evrov. Skupna vrednost naložbe je znašala 93.651 evrov. PRENOVA POLOVICE STAVBNEGA POHIŠTVA NA OSNOVNI ŠOLI GORICA Zaradi dotrajanosti je bilo potrebno zamenjati drugo polovico stavbnega pohištva na OŠ Gorica. MOV je za izvedbo namenila 93.651 evrov. PRENOVA SANITARNIH PROSTOROV IN KANALIZACIJE V VRTCU VRTILJAK Zaradi dotrajanosti sanitarij in kanalizacijskega omrežja je bila potrebna kompletna prenova vseh sanitarij in celotnega vodovodnega in fekalnega omrežja v Vrtcu Velenje, enota Najdi-hojca. Vrednost del je znašala 389.313 evrov. RAZŠIRITEV POSLOVNE CONE STARA VAS Konec leta smo odprli Razširjeno PC Stara vas. Razširjena PC Stara vas meri 23.000 m2, od tega komunalno-cestna infrastruktura predstavlja 13.283 m2, > Lani je MOV dodatno osvetlila 32 prehodov za pešce, za kar smo namenili pribl. 134 tisoč evrov. poklicnem jedru. V preteklih letih smo financirali pripravo projektne dokumentacije in pridobili gradbeno dovoljenje, lani pa smo zaključili prvo fazo obnove doma, ki je zajemala: nov vhod z dvigalom, nove prostore za servis spodaj, novo učilnico in obnovo velike dvorane. MOV in PGD sta v to fazo skupaj vložila 365.912,53 evra. Dodatno je MOV za nakup dvigala namenila še 14.014 evrov. LANI SMO ASFALTIRALI TUDI 5 MAKADAMSKIH ODSEKOV CEST Cirkovce-Završe, Lopatnik-Pristu-šek, Kosovelova cesta, odcep Ložnica 9b, Črnova-Pesjak. Vrednost del je bila 131.184,33 evra. > Prikaz odkupljenih nepremičnin na območju Bevč MOV že vrsto let sproti poravnava obveznosti do svojih dobaviteljev, izvajalcev, javnih zavodov, društev in drugih prejemnikov občinskih sredstev. IZVAJANJE KONCESIJ V proračunu so bila zagotovljena sredstva za izvajanje programov koncesij za vzdrževanje cest, vzdrževanje javnih površin, ureditev javnega mestnega prometa in prevoza učencev. V letu 2017 smo za zagotavljanje teh storitev namenili dobrih 3,9 milijona evrov. V Zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017 so bila zagotovljena sredstva, in sicer tako na področju prometa, gospodarstva, kulture, športa, izobraževanja, social- ODKUPI PARCEL Ob gostišču Obirc v Črnovi smo kupili zemljišče za namen izgradnje parkirišč za tovorna vozila in avtobuse ter izdelali idejni načrt predvidene ureditve. V centru mesta ob Cankarjevi ulici smo odkupili parcele za namen ureditve Mestne tržnice Velenje na enem mestu. Pridobitev gradbenega dovoljenja je načrtovana letos. Na Mestni tržnici Velenje, ki je že vrsto let dobro obiskana, bo nova ureditev pripomogla k še večji prepoznavnosti in obiskanosti mestnega središča, hkrati pa bo sledila ciljem po dvigu lokalne samooskrbe in nadaljnjem razvoju našega podeželja. Preostali sklop odkupljenih parcel pa predstavlja pomemben del mestnega središča za ohranjanje dejavnosti v mestu - atrij bivšega KSC ter prometne površine. OBNOVA (RETOPING) ATLETSKE STEZE NA MESTNEM STADIONU Velenje je prepoznavno tudi po mednarodnih atletskih mitingih, ki vsako leto k nam pripeljejo vse več športnih ljubiteljev. 22. mednarodni atletski mi- boljše pogoje za izvajanje vseh aktivnosti na parterju dvorane, saj bomo lahko zaradi vgradnje LED tehnologije omogočili različne nivoje osvetlitve dvorane, od najnižjega nivoja za čiščenje dvorane do najvišjega nivoja, ki ga bodo uporabili za televizijske prenose tekem v HD tehniki. Zaradi prenove bo prihranek do 25 odstotkov tudi pri manjši porabi električne energije. Vrednost naložbe je znašala 135 tisoč evrov. MOV je zagotovila sredstva v višini 44 tisoč evrov, Fundacija za šport 25 tisoč evrov, preostanek pa so zagotovili: podjetje Gorenje, Rokometni klub Gorenje Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana. ZAMENJAVA PODA V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE LIVADA Zaradi dotrajanosti je bilo potrebno zamenjati športni pod v telovadnici OŠ urejeno zemljišče, primerno za umestitev novih objektov, namenjenih malim in srednjim podjetjem, pa 9.476 m2. Vrednost naložbe za izgradnjo je znašala 2.175.329,84 evra, sofinanciranje iz EU je znašalo 979.564 evrov, preostanek sredstev smo zagotovili v občinskem proračunu. Dela so se izvajala od marca do oktobra 2017. KANALIZACIJA VINSKA GORA - CENTER Od marca do oktobra 2017 smo v centru Vinske Gore zgradili kanalizacijo, hkrati pa smo obnovili tudi del vodovoda na tej trasi. Vrednost del je znašala 353.873,05 evra. ASFALTIRANJE ODSEKA CESTE ZAVRŠE-GRAŠKA GORA Od junija do oktobra smo asfaltirali 1.800 m dolg odsek ceste Završe-Gra-ška Gora. Vrednost naložbe je znašala 226.351,10 evra. POSTAVITEV SANITARIJ V SONČNEM PARKU V Sončnem parku, v neposredni bližini Vile Rožle, smo postavili javno stranišče. Potrebo po toaletnem prostoru na tem območju so izrazili številni obiskovalci parka. Vrednost naložbe je bila 36.272 evrov. OBNOVA GASILSKEGA DOMA VELENJE Gasilski dom Velenje je sedež PGD Velenje in sedež Gasilske zveze Šaleške doline, kjer dela 13 poklicnih gasilcev v nega varstva, zdravstvenega varstva, prostorskega planiranja, stanovanjske in komunalne dejavnosti. V letu 2017 smo namenili 10.336.670 evrov oz. 29,7 % proračunskih sredstev za investicijske odhodke in investicijske transferje Mestne občine Velenje. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 6 6 AKTUALNO Ponovljen razpis za dozidavo glasbene šole bo objavljen ta teden Z rebalansom proračuna so zagotovili, da bi razpis v drugo moral uspeti Milena Krstič - Planine Šoštanj, 21. marca - Na redni seji sveta Občine Šoštanj so svetnice in svetniki v sredo sprejeli okvirni program dela za letos. Pred letošnjimi lokalnimi volitvami načrtujejo še štiri seje. Skoraj na vseh pa se bodo ukvarjali s proračuni, bodisi lanskim (zaključni račun proračuna 2017), letošnjim ali pa tistim za leto 2019. Slednjega bodo obrav- navali že na sejah maja in septembra, da zaradi volitev ne bi leta 2019 prišlo do začasnega financiranja po dvanajstinah. Na tokratni seji pa so potrdili rebalans letošnjega proračuna. Podrejajo ga izgradnji glasbene šole, največji naložbi Občine letos. Kot je znano, je bil razpis za izvajalca že objavljen, a prekinjen. Da bi lahko podpisali pogodbo z izvajalcem, so imeli v občinski blagajni premalo denarja. Z rebalansom so zagotovili (bistveno) več sredstev, tako da bodo razpis v tem tednu ponovili. Več denarja, kot so sprva načr- >Še letos bodo preverili, kakšno bi bilo dejansko zanimanje za vožnjo z Lokalcem. tovali, bodo za delovanje namenili tudi krajevnim skupnostim, več so jih zagotovili tudi za naraščajoče potrebe, povezane s socialnimi transferji, z rebalansom pa so morali sedem odstotkov več denarja nameniti tudi za plače zaposlenih v javnih zavodih. Dodatna sredstva pa namenjajo tudi za naložbe v širitev kanalizacijskega omrežja ter za pripravo tehnične dokumentacije za infrastrukturne projekte, ki so predvideni prihodnje leto. Svetnice in svetniki pripomb na predlagani popravek proračuna niso imeli, imeli pa so nekaj vsebinskih vprašanj, povezanih z njim. Tudi svetnike - tako kot občane - zelo zanima, kdaj bo obljubljeni 'Lokalc' vozil tudi pri njih. Odgovor, ki so ga dobili, bo najbrž razveselil mnoge. Že letos! Vozil bo poskusno. Tako bodo v Občini Šoštanj preverili, kolikšno je med občani dejansko zanimanje zanj, malo pa verjetno tudi predvideli stroške. Pripomb na spremembe in dopolnitve proračuna niso imeli. Nasilja nad ženskami je zelo veliko V slovenski ženski zvezi pri SLS opozorili na veliko težavo, pred katero si prepogosto zatiskamo oči Ob svetovnem dnevu strpnosti je pod okriljem Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki v velenjski knjižnici potekal dobrodelni dogodek na temo nasilja nad ženskami in otroki. Statistika je zaskrbljujoča, saj je vsaka 5. ženska deležna nasilja v družini, vsaka 7. ženska je posiljena, a le 5 odstotkov teh žensk poišče pomoč. Zato so se v Slovenski ženski zvezi pri SLS članice odločile, da v sklopu akcije Lokalno - varno - gospodarno naredijo konkreten korak. K sodelovanju so povabile lokalni društvi v občini Velenje in Šmartno ob Paki, Urško Žol-nir in Lucijo Polavder. Slednji sta odstopili nekaj svojih olimpijskih predmetov, za katere teče spletna licitacija do konca marca. Zbrana sredstva bodo namenili za Društvo regionalna varna hiša, ki ima enote v Velenju, Celju in Slovenj Gradcu. Zanimiv pogovor je vodila Mateja Maja Ažman, podpredsednica Slovenske ženske zveze pri SLS, ki je bila tudi glavna organizatorka tega dogodka s pomočjo predsednika velenjskega odbora SLS in predsednika Slovenske narodne zveze pri SLS Mihaela Letonje. Glavna gostja večera je bila Lucija Polavder, judoistka, članica kluba Sankaku iz Celja, ki je tudi sama odraščala v dru- žini, v katero še vedno sprejemajo rejniške otroke. V Sloveniji je okoli 700 rejniških družin, ki skupaj skrbijo za približno 1000 rejniških otrok - večinoma so to sorodniki primarne družine. Lucija je tudi članica društva rej-nic celjske regije, ki poleti peljejo otroke iz rejniških družin na morje in podobno. Judo je stalni spremljevalec teh druženj, ker je - kot pravi - del nje. ■ 'M^flAS 29. marca 2018 Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja O problematiki tujcev govorili v Sosvetu za izboljšanje varnosti občanov Velenja - Z izzivi se soočajo tudi v Šoštanju Milena Krstič - Planine Velenje, 19. marca - Na seji Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velenja so v ponedeljek med drugim spregovorili o problematiki tujcev. Ocenili so, da je pismo, ki ga je župan (in predsednik Sosveta) Bojan Kontič konec februarja zaradi priseljenske problematike naslovil na predsednike republike, vlade, državnega zbora in državnega sveta ter od njih terjal sistemsko rešitev na ravni države, naletelo na poziven odmev. Kot pa je dejal Ivan Planinc, vodja aktiva ravnateljev velenjskih osnovnih šol in novi član sosveta, je bilo napisano morda kakšno Tudi v Sosvetu so spregovorili o problematiki tujcev. leto prepozno. »Pri nas smo se pred dvema letoma srečevali s povečanim vpisom, v tem šolskem letu tega nismo beležili. Težave smo prebrodili. Se pa strinjamo s tem, da jih je treba rešiti na ravni države in tega ne prepuščati lokalnim skupnostim samim. Predvsem pa reševanje tega vprašanja ne sme povzročati širjenja ksenofobije in nestrpnosti,« je dejal. Da težava v tem šolskem letu ni več tako pereča, kot je bila, je pritrdil tudi direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik. Pri premagovanju težav v sporazumevanju z albansko govorečimi dijaki jim pomaga Menaf Sinani in rezultati so že slišni. »Menim, da bi najbolj učinkovito, bolj kot slavisti - govorim za albanske priseljence, ker s priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije teh težav ni, pomagali izvajati ustrezen program albanski državljani, ki tu delajo.« V občini Šoštanj živi 690 tujcev, od tega 210 z začasnim in 480 s stalnim bivališčem. Tako kot drugje so tudi v Šoštanju pri reševanju problematike tujcev prepuščeni samim sebi. Integracijo, ki je pomembna tako zanje kot za domačine, rešujejo po najboljših močeh. Pobudo velenjskega župana, da se to vprašanje reši sistemsko na ravni države, podpirajo. OŠ Karla Destovnika - Kajuha, kjer se šola 42 otrok priseljencev, in Vrtec Šoštanj, ki ga obiskuje 17 priseljenskih otrok, sta vključena v program SIMS - soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja. Ta vključuje izvajanje neposrednih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti z otroki priseljencev. Občina gre v obnovo Baronije Objavili razpis za izvajalca del - Do obnove ostrešja, strehe ter zunanje hidroizolacije s kreditom upravljalca Še v prvi polovici tega leta bodo na objektu Baronija stekla večja vzdrževalno- obnovitvena dela. Tatjana Podgoršek Na nedavni seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki soglasno potrdili spremembe razvojnih načrtov lokalne skupnosti, med katerimi je tudi izvedba večjih vzdrževalno-obnovitve-nih del na objektu Baronija v Šmartnem ob Paki. Za projekt, vreden blizu 130 tisoč evrov, je lokalna skupnost objavila javni razpis za izbiro izvajalca del. Izvedbe naj bi se lotili v prvi polovici tega leta. Po pojasnilu župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja je objekt, ki je v lasti občine in v katerem je devet neprofitnih najemniških stanovanj, v zadnjem času zahteval vsakoletna vlaganja, ukrepi pa niso zagotavljali celovite rešitve in s tem kakovosti bivanja stanovalcev. »Da bi zagotovili boljše stanovanjske razmere uporabnikom in zaščitili dotrajani projekt pred nadaljnjim propadanjem, smo se odločili za temeljito obnovo strehe, ostrešja ter za ureditev zunanje hidroizolacije, saj povzroča vlaga stanovalcem v spodnjih prostorih objekta precej težav. Povezali smo se z upravljalcem stanovanj, podjetjem Linea iz Velenja, in pripravili razpisno dokumentacijo ter finančno konstrukcijo projekta.« Stroške izvedbe projekta bo plačala Linea, in sicer s kreditom, ki ga bo odplačevala občina iz rezervnega sklada naslednja štiri leta. Po zagotovilih Ko-pušarja so za to pridobili pisno mnenje ministrstva za finance. Danes spomeniško zaščitena graščina Baronija, znana tudi po imenu dvorec Pakenštajn, je bila zgrajena med letoma 1848 in 1879 v historičnem slogu. Objekt v obliki klasicistične podeželske vile je zgradil Jožef Vincenc Novak, ki je bil leta 1848 lastnik bližnjega gradu Pa-kenštajn. Od leta 1901 naprej je bila Baronija v lasti barona Oskarja Warsberga in njegovih naslednikov, leta 1945 pa je bila s posestvom vred podržavljena. Okolico Baronije je obdajal park, v katerem so rasla eksotična drevesa (pinije, rdeče bukve, tise ...), sredi parka pa naj bi iz kamnite posode na stebru brbotala voda. Skozi park je vodila široka pot, po kateri so se do hiše vozili s konji. Na vsaki strani vhoda je »stražil« ležeč kamniti lev. Med vojno leta 1944, po pobegu Warsbergov v Gradec, so domačini graščino izropali, park pa izsekali. Pred več leti so v lokalni skupnosti razmišljali, da bi graščino uredili v občinski protokolarni objekt z vinoteko, v kateri bi promovirali vina tamkajšnjih vinogradnikov, a so zaradi prevelikih stroškov kasneje idejo opustili. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 GOSPODARSTVO 7 GOSPODARSKE novice SDRES se je odzval na stebrni udar Asmir Bečarevic se je v imenu sindikata SDRES odzval na nesrečo, ki se je pripetila v velenjskem premogovniku, kjer je bilo poškodovanih 5 rudarjev in dijak ŠCV. Znova so opozorili na preambiciozno zastavljene plane proizvodnje in intenzivnost odkopavanja, kar so postavili tudi v stavkovni zahtevi. »Varnost in zdravje zaposlenih mora biti na prvem mestu, a kot kaže dejansko stanje v jami, temu ni tako. Poleg sodobne mehanizacije in solidne varnostne politike je treba postaviti v prihodnje več pozornosti v planiranje, dinamiko izdelave jamskih objektov in odkopavanja, organizacijo dela, delovne pogoje predvsem pa medčloveške odnose,« so med drugim zapsiali. Gospodarski viktor tudi Tinauerjevi Ljubljana, 26. marca - Gospodarska zbornica Slovenije je na prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani petdesetič podelila nagrade zbornice gospodarstvenikom za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Gospodarskega viktorja je prejelo devet gospodarstvenikov iz šestih slovenskih regij in osmih dejavnosti. Med prejemniki je bila tudi Šoštanjčanka dr. Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetjaa Eba Ljubljana - agencije za elektronsko poslovanje. Podjetje deluje od leta 2004 dalje. Tinauerjeva je bila 10 let tudi predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Gospodarska zbornica Slovenije je v 50 letih podelila priznanja 336 gospodarstvenikom in 26 gospodarstvenicam. ■ tp Malinca z novim kapitalom na tuje trge Velenje - Velenjsko podjetje Malinca - spletna trgovina z zdravo prehrano in naravno kozmetiko ter zaščitena blagovna znamka, pod katero se prodaja več kot 250 različnih naravnih prehranskih in kozmetičnih izdelkov, je pri Slovenskem podjetniškem skladu pridobilo nov semenski kapital oz. konvertibilno posojilo SK75, s tem pa 75.000 evrov za spodbujanje širitve na tuje trge. Poleg vzpostavljanja novih prodajnih mest po Sloveniji in prodaje izdelkov pri velikih trgovcih je prodor v tujino glavna točka na razvojni agendi Malince. Največ je vredno zadovoljstvo strank Šivilja Milena Kostanjšek je pred 20 leti ustanovila svojo šiviljsko delavnico, v katero še vedno vsak dan hodi z enakim veseljem do dela kot prvi dan Tina Felicijan Z množično proizvodnjo najrazličnejših izdelkov je marsikatera obrt začela toniti v pozabo. Tako so tudi krojaške in šiviljske delavnice vse redkejše, saj danes večina ljudi posega po nizkoce-novnih oblačilih za vsakdanjo rabo. V Šiviljstvu Maja, ki ga že 20 let vodi Velenjčanka Milena Kostanjšek, pa jim kljub temu od samih začetkov domače obrti do danes ni zmanjkalo posla, saj so ljudje ob posebnih priložnostih še vedno radi unikatno oblečeni, po meri ukrojena oblačila pa so priljubljena tudi v poslovnem svetu. Stranke se k njim vedno znova vračajo zaradi kakovosti in zanesljivosti, pravi, pa tudi zaradi sproščenega in zaupnega odnosa, ki je pri šiviljskem poklicu prvi korak do izdelka po željah in meri strank. Razbila je monotonijo Že od otroštva je šivala na roke, ko je začela hoditi v službo, pa si je kupila šivalni stroj in za njim preživljala popoldneve. 14 let je delala v šiviljski proizvodnji, a jo je monotonost ubijala, pravi. »Nekega dne je mož prišel pome in me odpeljal na obrtno zbornico. Rekel, je da sem sposobna več, in tako se je začelo,« se spominja in pove, da je po dodatnih izobraževanjih odprla svojo delavnico in sprva šivala zavese za različne naročnike, sčasoma pa začela šivati unikatne obleke, s čimer se ji je izpolnila srčna želja. Po sedmih letih uveljavljanja je dobila toliko dela, da je zaposlila šiviljo Zofko oblek za posebne priložnosti, kot je maturantski ples. »Po nekaj letih so spet na pohodu dolge obleke, odprti hrbti in dolgi raz-porki. Sicer pa letos prevladuje čipka. Tudi nekaterim maturan- Milena Kostanjšek tudi vse svoje obleke šiva sama in pri tem še vedno uživa. »Včasih se kaj ne posreči najbolj, ampak vse se da prirediti in tako je končni izdelek morda videti bolje, kot bi sicer.« Sotler, s katero še danes odlično sodelujeta in sta kot sestri, pravi Milena in poudarja, da za njenim uspehom stoji družina, ki jo je vedno podpirala, imela pa je tudi srečo pri poslovnih odnosih. Ne izdeluje le novih, ampak tudi popravlja stare Včasih je posel najbolj cvetel okrog novega leta. Danes pa Milena in Zofka zašijeta največ poslovnih oblek, še vedno pa veliko > »Če se stranka nasmeji, ko pride po obleko, veš, da ti je uspelo, in s tem je ves trud poplačan. Včasih zaslužek ni tako pomemben, kot je zadovoljstvo pri delu.« tom smo jo vdelali v suknjiče,« je povedala in dodala, da moški najpogosteje naročujejo prav suknjiče, saj v trgovinah redko najdejo modele z idealno dolgimi rokavi. Zato je tudi popravil veliko, marsikdo pa se ne more ločiti od priljubljene obleke in jo da raje popraviti kot si sešiti novo. »Vsaka stranka nam s svojimi zamislimi prinese nov izziv. Nekatere pa nam tako zaupajo, da nam pustijo povsem proste roke,« pravi. Najpomembnejše je zadovoljstvo pri delu Milena namerava še nekaj let šivati, ker sta obe hčeri šli po drugih kariernih poteh, pa delavnica najbrž ne bo ostala v družini. Zaradi obilice dela ne razmišlja, da bi koga vzela v va-jeništvo, saj se zaveda, da bi se vsakomur morala skrbno posvetiti, da bi mu predala kaj znanja, za kar pa ji zmanjkuje časa. Na osnovi bogatih izkušenj pa lahko vsaj svetuje: če želite uspešno voditi domačo rokodelsko obrt, morate imeti veliko znanja, dobro poslovno žilico, občutek za ljudi, predvsem pa obilico veselja in ljubezni do dela. ■ ■ ■ Ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita no konceptualno zasnovani, je potrebna prenove; obstoječa ureditev ni več dovolj funkcionalna; funkcija mestnega središča s Titovim trgom in njegovo okolico ter vloga spomenika Maršal Tito v prostoru sta se v zadnjem obdobju bistveno spremenili. Vsled tega je Mestna občina Velenje je v začetku februarja objavila povabilo k izdelavi konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita, k sodelovanju smo povabili široko strokovno javnost. Idej za spremembo je precej in segajo od minimalističnih posegov z ureditvijo dostopne poti do vzpostavitve novega mestnega parka oz. posegov, ki bi bistveno spremenili nagovor celotnega prostora. Prejeli smo 6 rešitev, vsaka pa na svojevrsten način predstavlja vizijo potrebne spremembe okolice spomenika. V skladu z Silovšek, s. p., (prejme 600 evrov nagrade, bruto znesek), tretje mesto pa predlogu, ki so ga poslali Nace Mohorič, Anja Slapničar, Nina Friškovec in Urška Cvikl (prejmejo 400 evrov, bruto znesek). Komisijo za ocenjevanje konceptnih predlogov je imenoval župan Mestne občine Velenje. V njej so bili sodelavci Mestne občine Velenje in zunanji člani. Komisija je bila sestavljena interdisciplinarno in je kon-ceptne predloge ovrednotila z vidika arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega posega v prostor ter tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine, odnosa do javnih spomenikov ter vloge spomenikov in urejenega javnega prostora za kvaliteto življenja v mestu in njegov nadaljnji turistični razvoj. V nadaljevanju predvideva občina naročiti izdelavo PZI dokumentacije, ki bo re- Spomenik Josipu Brozu Titu, dolgoletnemu predsedniku bivše skupne države, maršalu in komandantu partizanskih enot, je bil postavljen leta 1977 ob proslavljanju treh, tedanji državi zelo pomembnih obletnic. Avtor kipa in njegove umestitve, kipar Antun Augustinčic je za izpolnitev naloge - postavitve monumentalnega kipa predsedniku države, uporabil večkrat povečano kopijo svoje obstoječe umetnine iz leta 1947, predhodno realizirane na več kot 20 lokacijah po vsej Jugoslaviji. Vsi do tedaj realizirani kipi so bili relativno mali in večinoma ne presegajo višine človeške figure, za postavitev v Velenju pa so se odločili postaviti spomenik s poudarjeno monumentalno noto, ki naj lik vojaškega komandanta in državnika prikaže v kolikor mogoče pomembni luči. V ta namen so obstoječo, razmišljujočo in v vojaška oblačila odeto figuro Tita povečali na 6 metrov, ga postavili na 4 metre visok podstavek brez napisa in ga umestili v parkovno ureditev brez dostopnih poti, ki je Tita oddaljila od vsakodnevnega mestnega vrveža in ga naredila simbolno nedostopnega. Mestna občina Velenje slovi kot ena najbolje in najlepše urejenih slovenskih ob- čin, ki stalno skrbi za čim boljšo urejenost bivalnega okolja in javnega prostora. Potrebo po preureditvi prostora ob spomeniku Maršal Tito je nakazalo več razlogov: obstoječa ureditev, ki je rezultat več zaporednih manjših posegov (predvsem zasaditev), ki niso bili celostno in dolgoroč- merili iz povabila je komisija izbrala tri predloge z največ prejetimi točkami, ki bodo tudi nagrajeni. Zmagal je predlog Projektnega biroja Velenje, d. d., avtorica predloga je Špela Vučina (prejme tisoč evrov nagrade, bruto znesek), drugo mesto je komisija dodelila predlogu Arhitekture Žan zultat usklajevanja posameznih sestavin več konceptnih predlogov, njihove prilagoditve funkcionalnim zahtevam in izvedljivosti ter upoštevanja smernic za varstvo kulturne dediščine. Šele končno izdelana dokumentacija PZI bo osnova za odločitev glede izvedljivosti investicije. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 8 8 PREGLED TEDNA ""^JlS 29. marca 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 21. marca Predsednik republike Borut Pahor je predsednika Državnega zbora Milana Brgleza obvestil, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. Predsednik Pahorje predsedniku Brglezu sporočil, da ne bo imenoval predlagal kandidata za novega mandatarja. Državni zbor je na redni seji obravnaval predlog zakona o izkoriščanju energetske zmogljivosti Save v srednjem toku, ki bi podelil koncesijo za gradnjo treh hidroelektrarn. Poslanske skupine niso imele enotnih stališč, podporo predlogu so izrazili v strankah DeSUS, SDS in NSi. Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obtožen korupcije, ker naj bi za financiranje volilne kampanje prejel več milijonov evrov od nekdanjega libijskega diktatorja Gadafija. Slovaški predsednik Andrej Kiska je končno potrdil novo vlado. Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je priznal, da je družbeno omrežje »storilo napake« v povezavi z afero podjetja Cambridge Analytica, ki je osebne podatke Facebookovih uporabnikov zlorabilo za politične namene. Četrtek, 22. marca Ministrica za obrambo Andreja Katič je premierju Miru Cerarju, ki je bil sicer ta dan v tujini, posredovala poročilo o ukrepih za dodatno usposabljanje bataljonske bojne skupine 72. brigade Slovenske vojske. Državni zbor je potrdil novelo zakona o kmetijstvu, s katero daje osnovo za ustanovitev čebelarske akademije in odpravo nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano. Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil svojo predvolilno grožnjo in uvedel kazenske gospodarske ukrepe proti Kitajski. močno je bil moten tudi železniški in letalski promet. Petek, 23. marca V koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so dejali, da ni nikakršnih pravnih ovir za nadaljevanje pogajanj z vlado. Premier v odstopu v tem ni videl smisla. Preiskovalna komisija Teša 6 je sprejela osnutek končnega poročila. Novinarji so pisali, da poročilo kaže, da so vse vlade med letoma 2004 in 2012 ravnale neodgovorno, malomarno in podrejeno investitorju. Na poljskih ulicah je več tisoč ljudi nasprotovalo predlogu zakona, ki bi še dodatno zaostril prepoved splava v državi. Mesec dni po volitvah se je sešel novoizvoljeni italijanski parlament. Že na ustanovni seji so naleteli na nekatera nesoglasja. Na jugozahodu Francije je oborožen moški v ločenih napadih ubil tri ljudi in jih več ranil. Napadalca z jugozahoda Francije je policija ubila. Ameriški predsednik Donald Trump je odpustil še enega najtesnejšega sodelavca, svetovalca za nacionalno varnost Herberta McMasterja. Sobota, 24. marca Na ekipni tekmi smučarskih skokov v Planici so slovenski tekmovalci zasedli tretje mesto. Ameriški predsednik Donald Trump je kljub nasprotovanju najvišjih vojaških predstavnikov znova izdal prepoved služenja transseksualcev v ameriških oboroženih silah. Umrl je francoski policist, ki se je dan pred tem v terorističnem napadu na jugu Francije prostovoljno ponudil za zamenjavo za eno od zajetih talk. Ob 20.30 po našem času so v okviru projekta Ura za Zemljo na znamenitostih (in ponekod drugje) po vsem svetu ugasnile luči. Akciji so se pridružila tudi nekatera slovenska mesta. Nedelja, 25. marca Zbudili smo se uro prej, saj smo ponoči prešli na poletni čas. Kristjani so praznovali cvetno nedeljo in tako začeli neposredno pripravo na veliko noč. Mnogi so se spomnili materinskega dne. Letalska družba Adria Airways je sporočila, da bo vzpostavila sedem novih neposrednih letalskih povezav z brniškega letališča. Prebivalce vzhodnih evropskih držav je presenetil oranžen sneg. Poznavalci so povedali, da gre za sneg, ki je obarvan s peskom iz Sahare. V ekipni tekmi so bili naši tekmovalci na tretjem mestu. Predsednik Trump je uresničil še eno od predvolilnih groženj. Na Češkem je v kemični tovarni v bližini Prage v eksploziji umrlo najmanj šest ljudi, še več je bilo ranjenih. V Franciji so stavkali zaposleni v javnem sektorju. Zaprte so bile številne šole, vrtci in knjižnice, V več kot 800 mestih po ZDA in drugje po svetu so potekali »Shodi za življenja«, na katerih so skušali mladi Američani opozoriti na nujnost strožje orožar-ske zakonodaje. Skupno se je na shodih zbralo več sto tisoč ljudi. Protestirali so tudi v Zagrebu. Več tisoč protestnikov je z geslom »Stop istanbulski konvenciji, za suvereno Hrvaško« oporekalo ratifikaciji t. i. istanbul-ske konvencije, konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami. Ponedeljek, 26. marca Državna volilna komisija je sporočila, da je prejela sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z razveljavitvijo glasovanja na referendumu o drugem tiru. Kot so predlagali s sklepom, naj bi bil datum novega glasovanja na referendumu 13. maj. Zuckerberg se je opravičil za zlorabo osebnih podatkov. Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je zakupil oglasne strani devetih največjih britanskih in ameriških časopisov in objavil opravičilo za zlorabo osebnih podatkov okoli 50 milijonov uporabnikov. V Rusiji je požar zajel nakupo- O drugem tiru bomo predvidoma znova glasovali 13. maja. Ustavna komisija državnega zbora je imenovala strokovno skupino, ki naj bi pripravila strokovno mnenje v zvezi z zaščito NLB pred neupravičenimi sodbami hrvaških sodišč in morebitnimi rubeži. Mediji so popravili prve informacije: v požaru v nakupovalnem središču v sibirskem delu Rusije je umrlo 64 ljudi, več kot 40 je bilo ranjenih. V Nemčiji so se po prijetju nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta razvili protesti, ki so izbruhnili v nasilje, v katerem je bilo ranjenih okoli sto ljudi. Torek, 27. marca Poslanci so se na izredni seji seznanili z odločitvijo predsednika republike Boruta Pahorja, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. Kot možni datum naslednjih parlamentarnih volitev je omenil 27. maj ali 3. junij. Državna volilna komisija je sklenila, da bo ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru 13. maja. valno središče. Po prvih poročilih naj bi v požaru umrlo 37 ljudi, 43 pa naj bi bilo ranjenih. Nemška policija je blizu meje z Dansko prijela nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta, ki je bil na poti iz Finske v Belgijo. V središču Tel Aviva je 25 tisoč prosilcev za azil in njihovih podpornikov protestiralo proti načrtu izraelskih oblasti za izgon več deset tisoč afriških prebežni-kov iz Eritreje in Sudana. Smučarski skakalci so dobili novega trenerja. Janusovo mesto je zapolnil Gorazd Bertoncelj. Državni svet je z 18 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o igrah na srečo, hkrati pa je izglasoval tudi veto na zakon o nepremičninskem posredovanju. Direkcija za infrastrukturo je odstopila od pogodbe za izdelavo makete drugega tira, ki jo je na razpisu dobilo podjetje Art Rebel 9, saj ni prijavilo podizvajalca. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v Franciji šola postala obvezna za otroke od tretjega leta dalje namesto od šestega, kot je veljalo doslej. Ukinemo RTV? Špela Kožar Na mizi se kopičijo pozivi k ukinitvi RTV-naročnine, je na decembrski seji Nacionalnega sveta za kulturo mimogrede navrgel kulturni minister. Ne gre več le za pozive Janeza Janše in njegovih privržencev, ne gre več le za čivke in poste, obstaja celo peticija na spletu. Bo jubilejno leto - 90 let radia in 60 let televizije - zaznamovano s premišljevanjem družbenih in političnih struktur o koncu javnega medija? Ali o nujnih spremembah?! Za slednje smo najbolj odgovorni zaposleni na RTV Naša institucija se sooča z enakimi težavami kot celotni javni sektor: kar nekaj jih dela ne obvlada dobro, kar nekaj jih je podplačanih. RTV še vedno ni povsem vstopila v 21. stoletje. Formate oddaj prilagajamo finančnim zmožnostim in ne zgolj digitalni dobi, zato ne nagovarjamo veliko mladih, državljane, ki imajo raje lahkotne vsebine, pa veliko bolj premišljeno nagovarja največji komercialni medij Skratka, ni težko razumeti, zakaj si državljani vedno manj želijo javne RTV Je pa težko razumeti, da si zaposleni tega ne želimo priznati ... morda zaradi občutka, da smo večni? Pred vrati so nove volitve, obdani smo z desničarskimi, tudi skrajnimi vladami, in prav ta elita je spodbudila nedavni referendum v Švici, prav ta elita je nedavno napadla ORF, da proizvaja lažne novice. Tudi mi bomo v nenaklonjeni družbeni klimi morali čim prej sprejeti odločitev, ali si želimo novih temeljev, četudi se nekaterim, ne le v vodstvenih strukturah, ti zdijo še vedno čvrsti ... Žal za novega predsednika programskega sveta ni bil izvoljen predstavnik zaposlenih - programski svet predstavlja težavo, tako kot nadzorni, saj je najboljši nadzornik, najboljši detektor vsega zgrešenega svet delavcev. Zdi se razumljivo, da delavci najbolje vedo, kdo komu, zakaj in kako. A svet delavcev nima pristojnosti, kot jih imata druga dva sveta. In tako se v nadgradnji nadaljuje z zadovoljitvijo partikularnih interesov. Nadgradnja RTV-ja bi morala predstavljati nenehno željo po posodabljanju, za kar potrebujemo tudi novi, sodobni zakon. Radio Ga Ga, izvirni in tuji dokumentarni filmi, Toplovod, Živ žav, Zapisi iz močvirja, Bučke, Studio ob 17h, evropska kinematografija, Frekvenca X, raziskovalna skupina Ekstravizor, Botrstvo... če ukinemo RTV, ukinemo politično satiro, oddaje o sodobnih dognanjih v znanosti in umetnosti, pogovore o relevantnih družbenih vprašanjih, vzgojno-izobraževalniprogram za najmlajše, finančno podporo slovenskemu filmu... Vse našteto namreč »počnemo« edini v državi. Želimo gledati le resničnostne šove, licenčne zabavne oddaje in hollywoodske filme, poslušati le zabavljaške radijske vsebine in to z voditelji, ki jim slovenski jezik ni primarna skrb? Kar se dogaja v družbi, je tudi ali predvsem odsev delovanja resnih medijev. In Delo smo že »izgubili«, državljani pa se »izgubljamo« v populizmu rumenosti, všečnosti, dobičkonosnosti, neargumentiranosti ter slabega okusa. Za to je kriva tudi RTV, o čemer nas že nekaj časa akademska, intelektualna srenja nagovarja v kolumnah, opozarja na javnih debatah. Vrnitev k programsko samosvoji, družbeno odgovorni in intelektualno izzivalni RTV naj torej zaznamuje jubilej! Zatorej: prva misel ne more in sme biti ukinitev medija, katerega pomena do zdaj niso razumeli le v Grčiji. Spet »kličemo« grški scenarij? Zatorej: Vse najboljše, RTV Dobesedno. a Fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljajte Ker se je zima vendarle poslovila in so se pospešeno začela kmetijska opravila. Kmetijsko ministrstvo opozarja na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Cilj opozorila je zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in okolja, s poudarkom tudi na varovanju čebel, ki so eden ključnih indikatorjev čistosti okolja in imajo pomembno vlogo pri kmetijski proizvodnji. Neprimerna in neustrezna uporaba fito-farmacevtskih proizvodov predstavlja veliko nevarnost za okolje, za zdravje ljudi in čebele, poudarjajo v svojem sporočilu. Nove subvencije za zaposlitev Subvencije za samozaposlitev so več kot dobrodošla pomoč vsakemu podjetniku začetniku. Tovrstne zagonske pomoči pa so na voljo le tu in tam in so povezane z Zavodom za zaposlovanje. Tokrat bosta kmalu aktualni dve subvenciji, in sicer za samozaposlitev žensk in za samozaposlitev mladih do 28. leta. Višina je 5.000 evrov. a Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 Po velikosti majhni, po dejanjih veliki Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje ocenila lansko leto -Oblikovanje komisije, ki se bo ukvarjala samo z delom prostovoljcev Tatjana Podgoršek Ravne pri Šoštanju, 23. marca - V večnamenskem središču Reks v Ravnah pri Šoštanju so se na skupščini sešli delegati 11 društev upokojencev in Aktiva upokojen- cev Gorenje, ki delujejo pod okriljem Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje. Osnovna ugotovitev njenega predsednika Jožefa Rebernaka ob pogledu na opravljeno minulo delo je bila: »V okviru Zveze društev upokojencev je naša pokrajinska zveza po velikosti območja in števila članov med najmanjšimi, po dejanjih pa smo veliki.« Tokratna skupščina je bila volilna, na njej pa so udeleženci vodenje zveze za naslednja štiri leta znova zaupali Rebernaku, za podpredsednika pokrajinske zveze pa imenovali Franca Vedenika iz Društva upokojencev Velenje ter Barbaro Tori iz Društva upokojencev Šalek Velenje. Delo temeljilo na komisijah in ekspertni skupini Jožef Rebernak nam je dejal, da je dejavnost pokrajinske zveze v preteklem letu temeljila na delu komisij (za šport in rekreacijo, bivanjski standard, za turizem, kulturo, za tehnično kulturo) ter ekspertne komisije za finančno stabilizacijo. Pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti so bile uspešne, odzivale so se na vsa povabila in na dogodkih sodelovale. Še posebej ponosni so na projekt Starejši za starejše, katerega prednostni cilj je skrb MED VAMI za višjo kakovost življenja tistih, ki jesen življenja preživljajo v domačem okolju. V njem zavzeto dela 65 prostovoljcev in prostovoljk, ki obiskujejo osamljene, obnemogle, socialno šibke, jim prinašajo hrano ali prehrambne pakete ... »Ugotavljamo, da bomo morali zelo kmalu oblikovati še eno komisijo ali odbor znotraj pokrajinske zveze, ki se bo ukvarjal samo s prostovoljstvom.« Na vprašanje, kakšen je socialni položaj upokojencev v Šaleški dolini, pa je Rebernak odgovoril: »Nekoliko boljši kot v drugih okoljih, predvsem zaradi pokojnin rudarjev.« Med večjimi lanskimi dosežki je Rebernak omenil še izvedbo pokrajinskih špor-Rebernak. tnih iger, državnega prvenstva v elektronskem pikadu, 8. revijo pevskih zborov pokrajinske zveze, sodelovanje na Festivalu za 3. življenjsko obdobje, sprejem za zlato in diamantno poročene pare ter srečanje upokojencev ■ 9 pokrajinske zveze, ki šteje 5500 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Poleg aktivnosti v lokalnem okolju so se predstavniki pokrajinske zveze tvorno vključevali še v delo Zveze društev upokojencev Slovenije. Tudi letos veliko dela Sestavni del letošnjega programa ostajajo vse aktivnosti komisij in ekspertne skupine, prav tako aktivnosti v projektu Starejši za starejše, konec junija bodo organizirali sprejem za pare, ki letos praznujejo 50 in več let skupnega življenja, srečanje upokojencev Šaleške doline, meddruštvena srečanja, sodelovanje na dogodkih Zveze društev upokojencev Slovenije . »Skratka, tudi letos nam dela ne bo zmanjkalo, trudili pa se bomo raven dejavnosti ohraniti in kjer bo mogoče, tudi nadgraditi,« je še dejal Jožef Rebernak. Ob koncu skupščine so podelili priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije ter plakete pokrajinske zveze društvom in posameznikom za opravljeno delo. Šaleško pokrajinsko zvezo društev upokojencev Velenje bo tudi naslednja štiri leta vodil Jožef Zaupali so mu nov mandat Društvo upokojencev Šoštanj je s približno tisoč člani tudi eno najbolj aktivnih tovrstnih društev v dolini - Še štiri leta ga bo vodil Janko Zelcer Milena Krstič - Planine Šoštanj, 22. marca - Članice in člani Društva upokojencev Šoštanj so v četrtek izpeljali volilni občni zbor. Društvo je po številu članov, tisoč jih je, največje tovrstno društvo v Šaleški zvezi društev upokojencev in tudi eno najbolj aktivnih. Da so zadovoljni z vodenjem društva, so potrdili s tem, da so »Posebej ponosni pa smo v našem društvu na projekt Starejši za starejše. Na domu obiskujemo starejše. Lani smo se z njimi srečali na več kot 400 obi- > Še naprej bodo kot skrbni gospodarji skrbeli za dom upokojencev. gačen. Med njimi bosta vsaj dva kopalna, eden na morju, eden v toplicah. Pripravili bomo tudi srečanje naših članic in članov. Omislili smo si ga pred štirimi leti. Iz leta v leto se nas ga udeležuje več. Prvega smo organizirali v Ravnah, zdaj poteka v Gaberkah. Lanskega se je udeležilo 360 članic in članov, več kot tretjina. A ni to lepo?« Kot zanimivost teh srečanj V društvu so najprej izpeljali volilni občni zbor, potem pa se takole postavili pred naš objektiv. dosedanjemu predsedniku društva Janku Zelcerju zaupali še en štiriletni mandat. »Res smo naredili veliko. Trudimo se za starejše in to ti čutijo,« je rekel po skupščini. V lanskem letu so uspešno organizirali in izvedli pet izletov. Te imajo upokojenci radi. Udeležili so se vseh športnih tekmovanj, tako v regiji kot tudi zunaj nje. Če so dobili vabilo, so šli. V društvu deluje šest sekcij, sedma - balinarska - se jim bo pridružila aprila. Ponosni so na pevski zbor. Njegovo ubrano petje so lani poslušali celo v Cankarjevem domu v Ljubljani. skih. Obiskali in jih razveselili z darilom pa smo tudi 85 članic in članov v domovih za starejše.« Vsakega starejšega, ki jih obišče na sedežu društva, tudi prijazno sprejmejo, se z njim pogovorijo, mu pri čem pomagajo ali pa z njim samo poklepetajo. »Veste, starejši ljudje bolj kot karkoli drugega potrebujejo pogovor.« Za letos so si spet zadali zajeten program. »Spet načrtujemo pet izletov, vsak od njih bo dru- Janko Zelcer bo društvo vodil še štiri leta. izpostavi tombolo. »Včasih je bila v Velenju. Starejši se je še vedno z nostalgijo spominjajo. Pa da ne boste mislili, da so nagrade na tomboli skromne - barvni televizor, vikend paket v Izoli za dve osebi ...« Delajo tisto, kar imajo člani radi. Pomagajo drug drugemu. Zato jih je tudi toliko. Za članstvo se ne bojijo. Na tokratnem občnem zboru so zanimanje za včlanitev pokazali tudi v Šoli zdravja Šoštanj. a Petdeset prizadevnih let Sožitja Velenje Od socialnih programov do usposabljanja in razbremenjevanja družin - Letos le korak do izgradnje bivalne enote? Tatjana Podgoršek Velenje, 16. marca - Letos praznuje Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, Društvo Sožitje Velenje, 50-letnico delovanja. Ob jubileju načrtujejo izdajo zbornika ter proslavo, katere pokrovitelj bo predsednik države Borut Pahor. Pripravili jo bodo v prihodnjem šolskem letu v sodelovanju s Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ki praznuje 60-letnico delovanja. Sicer pa so poleg jubileja na rednem občnem zboru društva pozornost namenili oceni opravljenega dela v preteklem letu in letošnjim nalogam. »Kar smo načrtovali, smo tudi izpeljali,« je zadovoljno ugotavljal predsednik društva Slobodan Petrovič. Trije programski sklopi Slobodan Petrovič nam je povedal, da začetki delovanja društva segajo pod okrilje takratne posebne šole, njegov osnovni namen pa je bilo nudenje pomoči učencem z motnjami v duševnem razvoju predvsem iz socialno šibkih družin. Po 14 letih delovanja je prvič prevzela vodenje društva predstavnica iz vrst staršev, razvoj dejavnosti pa je narekoval preobrazbo socialnih v nove programe. »Danes deluje društvo kot nevladna invalidska organizacija, njegovo dejavnost pa dopolnjuje program ustanov, ki izvajajo varstvene, izobraževalne, vzgojne dejavnosti za osebe z motnjami v duševnem razvoju.« Društvo šteje 260 članov, dejavnosti pa delijo na tri programske sklope: program za usposabljanje in razbremenjevanje družin poteka v obliki tri- oziroma štiridnevnih seminarjev, sestavni del druženja pa so tudi izmenjave primerov dobrih praks, izkušenj, seznanjenje z zakonodajnimi novostmi, izobraževanje staršev, animacija oseb z motnjami v razvoju. Drugi sklop aktivnosti predstavlja rehabilitacijski program, v okviru katerega izvajajo hidroterapijo v bazenih v Termah Topolšica, bo-vling in pikado ter sodelovanje na specialni olimpijadi. Posebni socialni programi kot tretji sklop pa tvorijo tradicionalno prednovo-letno srečanje družin, ekskurzije, memben vir so prispevki iz dohodnine in prispevki uporabnikov.« Še posebej pozorni pri projektu izgradnje bivalne enote Vsi omenjeni programi ostajajo prednostni tudi letos, dodali pa so jim še vključevanje v prizadevanja Zveze Sožitij Slovenije po spremembah zakona, ki obravnava vprašanja oseb z motnjami v razvoju. Trenutno aktualen je iz leta 1983 in je v nasprotju z reso- Različne oblike druženja so dobro obiskane, dobro obiskan je bil tudi občni zbor medobčinskega društva. obiski članov na domu, katerih osebe z motnjami v duševnem razvoju niso vključene v nobeno obliko institucionalnega varstva. V okviru društva delujeta še Klub mladih in Klub staršev. Poleg tega člani sodelujejo še pri izvajanju programov Zveze Sožitij Slovenije, ki organizira različne aktivnosti vseživljenjskega učenja ter izobraževanja in usposabljanja družin. »Naši programi bi bili še bogatejši, če se ne bi srečevali s finančnimi omejitvami. V društveni blagajni se »nabere« blizu 26 tisoč evrov, od tega 11 tisoč prispeva Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj primaknejo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, po- lucijo, ki so jo sprejeli Združeni narodi. Zelo pozorni bodo še na projekt izgradnje bivalne enote, za katero si prizadevajo že 10 let. Nosilec aktivnosti je Regijski varstveno-delovni center Saša Velenje. »V lani decembra objavljenem dokumentu Vlade RS je predviden denar za možnost organiziranja 24-urnega varstva za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Tudi te morajo stremeti po samostojnem življenju z določeno podporo in asistenco. Upamo, da se bodo stvari premaknile, kajti potrebe so očitne,« je še dejal Slobodan Petrovič. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 10 10 MED VAMI Socialna dejavnost ni primarna, je pa pomembna Lani je 232 prostovoljcev Območnega združenja RK Velenje opravilo dobrih 11 tisoč prostovoljnih ur - Upravičencem razdelili 108 tisoč evrov Tatjana Podgoršek Na Območnem združenju RK Velenje, ki je lani evidentiralo več kot 3500 članov, ocenjujejo, da je za njimi še eno uspešno let.« Tako kažejo rezultati,« pravi njegov predsednik Jože Kožar in dodaja: »Poleg treh redno zaposlenih so za to zelo zaslužni prostovoljci. V 22 krajevnih organizacijah in treh aktivih RK jih zavzeto dela 232. Lani so opravili dobrih 11 tisoč prostovoljnih ur. Poleg njim velja zahvala tudi ostalim, ki so nam pomagali pri uresničevanju zastavljenih nalog, in lokalnim medijem, ki ste seznanjali občane z našim delom.« Razdelili več kot 80 ton hrane, 35 so jih peljali na morje ... Pomoč prostovoljcev je neprecenljiva predvsem pri delu na terenu, kjer je v ospredju izvajanje socialnega programa. V okviru tega so lani razdelili upravičencem več kot 80 ton hrane in pral- nega praška v vrednosti dobrih 87 tisoč evrov. Za 3264 prehramb-nih paketov in prav toliko paketov pralnega praška so denar v višini dobrih 49 tisoč evrov zagotovili občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij ter akcija Lepo je deliti, ostalo je zagotovil evropski sklad. Poleg Jože Kožar: »Težko je razumeti, da beležimo v državi gospodarsko rast, na seznamih pa imamo več pomoči potrebnih občanov.« tega so peljali na morje 35 socialno ogroženih otrok in starejših občanov, 140 učencem so pred začetkom šolskega leta pomagali pri nakupu šolskih potrebščin v višini po 50 evrov. Pomoč v obliki prehrambnih paketov, šolskih potrebščin, letovanj in pri plačilu raznih stroškov so nudili 1730 osebam v skupni vrednosti dobrih 108 tisoč evrov. Ob tem je sogovornik še dejal, da postaja socialna stiska pri družinah, ki redno prejemajo pomoč, vse hujša, socialnih veščin, s katerimi bi jo obvladovali, pa ti ljudje nimajo. Pri nas se oglašajo s prošnjami za denarno pomoč za plačilo položnic, vendar denarja nimamo. So jim pa finančno pomagale ne- katere krajevne organizacije RK, in sicer pri nabavi ortopedskih pripomočkov, pri plačilu stroškov malic in kosil v vrtcih ter v osnovnih šolah. Za to pomoč so namenile slabih 2500 evrov.« »Živijo« od javnih pooblastil Na vprašanje, ali je bila lani socialna dejavnost osnovna naloga območnega združenja, je Jože Kožar odgovoril: »Nikakor ni primarna, je pa glede na čas, ki ga živimo, pomembna.« Pojasnil je, da »živi« območno združenje od javnih pooblastil, ki mu jih je dala država (krvodajalstvo, tečaji prve pomoči, darovanje organov, preverjanje ekip prve pomoči). Z njimi zagotavlja potrebno polovico prihodkov, slabo polovico denarja za delovanje pa mu po zakonu morajo zagotoviti občine. Tukajšnje so lahko pri tem marsikateri lokalni skupnosti v državi za vzor. Lani je območno združenje organiziralo 18 rednih in eno izredno krvodajalsko akcijo, zabeležili so 4742 odvzemov krvi. Zaradi domicilnega principa mu je bilo priznanih 855 odvzemov manj. Kljub temu Šaleška dolina ostaja na vrhu v državi po številu krvodajalcev glede na število prebivalcev. Tečajev prve pomoči za kandidate za voznike motornih vozil so organizirali 24, uspešno jih je opravilo 13 kandidatov, na 9 tečajih za delovne organizacije so usposobili 76 kandidatov. »Po zakonu morajo imeti podjetja določeno število zaposlenih z izpitom iz prve pomoči, zato se nadejamo tvornejšega sodelovanja. Tečaje in izpite prilagajamo njihovim potrebam in urnikom.« Še več pozornosti mladim Letos bodo nadaljevali utečene aktivnosti, še večjo pozornost pa bodo namenili mladim. Letos prej kot lani njihove predavateljice obiskujejo učence prvih in drugih razredov osnovnih šol ter 29. marca 2018 jim s pomočjo pravljice na uricah predstavljajo pomen in delovanje RK in jih kasneje želijo pridobiti za prostovoljce. Za učence višjih razredov osnovnih šol Karla De-stovnika Kajuha Šoštanj ter Livade Velenje pa so lani pripravili > Pomoč v obliki prehrambnih paketov, šolskih potrebščin, letovanj in pri plačilu raznih stroškov so lani nudili 1730 osebam, in to v skupni vrednosti dobrih 108 tisoč evrov. šolski dan na temo RK, na njih so jih med drugim učili postopkov oživljanja, uporabe defibrilatorja in podobno. Pričakujejo, da se bo omenjenim šolam pridružila letos še kakšna. Bo po zbranih vlogah treba letos zagotavljati pomoč v obliki hrane manjšemu številu občanov? »Ne. Kljub gospodarski rasti imamo na seznamu blizu 700 družin. Tudi letos se bomo trudili zagotoviti dovolj hrane in pralnega praška za vse upravičence. Načrtujemo šest delitev, če bo dovolj jabolk, sedem,« je še dejal Jože Kožar. a Lani je območno združenje za izvedbo programov za boljšo kakovost starejših namenilo 17.600 evrov. Na 20 srečanj so povabili 323 starejših občanov, na domu, v bolnišnicah, domovih za ostarele so obiskali 1020 oseb oziroma so zabeležili 2338 obiskov, na 14 postajah RK so pripravili različna predavanja, ki jih je obiskalo 634 oseb, 45 so nudili sosedsko pomoč. Kaotične razmere na zvezi, težave v podružnicah Članov več, denarja vsako leto manj, ugotavljajo člani združenja Multiple skleroze Slovenije, Saša podružnice Velenje Tatjana Podgoršek Velenje, 17. marca - Lani je minilo 10 let od ustanovitve Združenja multiple skleroze Slovenije, Saša podružnice Velenje. Deluje na območju 10 občin na območju Šaleške, Zgornje Savinjske doline ter občine Braslovče, šteje pa 91 članov. Vse več je med njimi mlajših, lani so to neozdravljivo bolezen odkrili celo pri dve leti stari deklici. Na rednem občnem zboru so ocenili opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli delovni program za letos. vsoto denarja kot predhodna leta, pri tem pa pozabila, da se število obolelih povečuje. Ker je aktivnosti obnovitvene rehabilitacije uporabljajlo več članov, je nastal dolg do zdravilišč, ki ga je moralo plačati združenje. Zaradi tega sedaj člani ne bomo mogli uporabiti omenjenih programov vsako leto, kot smo to lahko vrsto let. To povzroča na terenu veliko slabe volje,« je povedala Jožica Zajc, predsednica Saša podružnice Velenje. Poleg tega slabo voljo povzroča še dejstvo, da morajo doplačevati storitve. Jasno jim je, da ni nič zastonj, še pojasnjuje so- Na občnem zboru so izrazili upanje, da zaradi pomanjkanja denarja ne bodo ostali brez katerega od programov, s katerimi si lajšajo posledice bolezni. Pokojnine nizke, doplačila vse višja »Lani so na združenju vladale kaotične razmere, ki so se odrazile tudi pri delu podružnice. Zaradi zamenjave vodstva ni bilo pravih usmeritev, vse manj denarja nam za dejavnost namenjajo lokalne skupnosti, vse večje težave so z zdravstveno zavarovalnico. Ta je namreč lani namenila združenju za izvajanje obnovitvenih rehabilitacijskih programov enako govornica, vendar se cene dvigujejo, pokojnine članov pa so zelo nizke, saj se mladi oboleli upokojujejo zelo zgodaj. »Nekateri potrebujejo gospodinjsko pomoč na domu in osebnega asistenta. Ker pa ima naša bolezen tisoč obrazov, se število opravljenih ur povečuje. Za vse več naših članov postaja to prevelik finančni zalogaj. Vsi vse bolj zategujejo pasove, nekateri med nami pa tudi te možnosti pravzaprav nimajo več. Stanje je skrb zbujajoče « V Saša podružnici Velenje je danes socialno ogrožena slaba tretjina članov, podružnica pa jim lahko pomaga lajšati stisko le s paketi prehrane, ki jim jih zagotavlja Območno združenje RK Velenje. Poverjeniki vse bolj tudi psihično obremenjeni Jožica Zajc je pri delu podružnice izpostavila še poverjeništvo. Njihovi poverjeniki obiskujejo nepokretne člane na terenu, jih seznanjajo z zanje pomembnimi informacijami in vsaj za kratek čas razbremenijo njihove svojce. »Če ima kdo v družini multiplo sklerozo, bolezen prizadene vse družinske člane. Fizično so izčrpani, pomanjkanja denarja pa povzroča vse večje psihične obremenitve, kar občutimo tudi poverjeniki.« Sicer pa so se tudi lani odzivali na povabila okolja na razne prireditve, predstavitve projektov, pomembnih zanje, prizadevni športniki podružnice so znova obogatili vitrino s priznanji in pokali z raznih tekmovanj. Vsako sredo se družijo v prostorih podružnice in si ob tej priložnosti izmenjajo izkušnje. Če je bilo lani kaj razveseljivega, so bile - tako Zajčeva - volitve novih članov v organe upravljanja Združenja multiple skleroze Slovenije. Razveseljivo zato, ker je prvič postal podpredsednik združenja kdo od članov podružnice - to je bil Edo Rednak. Letos bodo delovali po ustaljenem programu, pri tem pa upali, da zaradi pomanjkanja denarja ne bodo ostali brez katerega od programov, s katerim si lajšajo posledice bolezni in v čim večji možni meri ohranjajo kakovost življenja. Prek vrtnarjenja do vključevanja v družbeno življenje V Velenju bosta dva skupnostna urbana vrtova pomagala otrokom, starostnikom, priseljencem in drugim članom ranljivejših skupin do lažje komunikacije in sodelovanja z okoljem Tina Felicijan Mestna občina Velenje je partnerica v evropskem projektu AgriGo4Cities, namenjenem spodbujanju urbanega vrtnarjenja kot orodja za vključevanje posameznikov iz ranljivih skupin v procese odločanja. Tako bosta izoblikovana dva skupnostna vrtova - eden bo pri novem Planetu generacij, ki bo urejen v kavarni društva upokojencev, eden pa pri vili Rožle; pri njunem načrtovanju, urejanju in uporabi pa bodo sodelovali starostniki, otroci, albansko govoreče ženske in drugi uporabniki različnih programov in organizacij, ki pomagajo posameznikom iz ranljivejših skupin. Pri tem se bodo srečevali z občinskimi odločevalci, tako pa bodo lažje vstopali v družbeno življenje in uresničevali svoje ideje v domačem okolju. Delavnice na temo načrtovanja urbanih skupnostnih vrtov tako, da bodo čim bolje prilagojeni končnim uporabnikom, so se udeležila lokalna društva in ustanove, ki delujejo za opolnomočenje različnih ranljivih skupin. Kakšne priložnosti pri tem projektu vidijo v slovenskem združenju za duševno zdravje Šent, je povedala Fanika Lončar iz dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog: »Že pred časom smo razmišljali, da bi našim uporabnikom, ki nimajo razvite socialne mreže in imajo težave s samozavestjo, ponudili možnost vrtnarjenja, da bi tako prepoznali svojo vrednost, se počutili koristne in se vključili v družbo, pa da začnejo bolj zdravo in kakovostno živeti, se naučijo nekih veščin. Mislim pa, da bi se pri druženju na skupnostnem vrtu tudi zmanjševala stigma zaradi težav v duševnem zdravju ali zasvojenosti, kar je za lokalno okolje zelo pomembno.« V projekt se bo vključil tudi program Planet Generacij Ljudske univerze Velenje, ki ga obiskujejo tudi albansko govoreče ženske, ki potrebujejo veliko spodbude in podpore pri integraciji v novo jezikovno in kulturno okolje. »Prek vrtičkarstva bi lahko spoznavali poljščine in zelišča, ki jih gojijo bodisi v Albaniji bodisi pri nas, se jih naučili pripraviti v značilnih jedeh, v te aktivnosti pa bi se lahko vključevali tudi otroci,« je povedala Edita Tamše z Ljudske univerze, ki v projektu AgriGo4Cities vidi priložnost za integracijo priseljencev. V nadaljevanju projekta bo Mestna občina Velenje izvedla še delavnice na temo urbanega vrtičkarstva, na katere bo povabila prav člane ranljivejših skupin, da bodo ti sodelovali v procesu vzpostavljanja urbanih skupnostnih vrtov od načrtovanja do žetve. ■ ■ Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CM K, stran 11 29. marca 2018 KULTURA 11 Ples in prostor sta zanjo neločljiva Ustvarjalka na področju sodobnega plesa Neža Jamnikar je pred enoletno odpravo na Novo Zelandijo v domačem \ Velenju še odplesala svoj magistrski projekt, zdaj pa išče nove poti za plesno izražanje Tina Felicijan 26-letna Velenjčanka Neža Jamnikar je pri štirih letih šla po stopinjah svoje starejše sestre in prestopila prag plesne dvorane, kjer so jo zadržala na novo ustvarjena prijateljstva, vztrajnost in želja po tem, da ples spremeni v svoj poklic. Tako je po maturi na velenjski gimnaziji skupaj s kolegicama iz Plesnega studia N Tino Benko in Lucijo Boruta opravila avdicijo na plesni akademiji, ki se je prav tisto leto odprla v Ljubljani. Leta 2016 pa je na irski plesni akademiji v Limericku magistrirala iz sodobnega plesa. »Program seje popolnoma prilegal tistemu, kar sem takrat v življenju potrebovala. V primerjavi z ljubljansko akademijo, kjer smo trenirali v vseh možnih plesnih tehnikah in predvsem fizično vadili telo, so nas na irski usmerjali predvsem v iskanje svojega osebnega izraza, spodbujanje artističnega razvoja in raziskovanje performativne umetnosti. Po nekaj letih fizičnega treninga sem pravzaprav morala ugotoviti, zakaj to počnem in kdo sploh sem,« pravi plesalka in koreografinja, ki se je naučila ples uporabljati kot »čudovito orodje«, s katerim raziskuje določene teme, ki jo v nekem obdobju zanimajo. »Gre za meni lastna psihična, čustvena stanja ali pa trenutno aktualna družbena vprašanja. Ples mi pomaga oblikovati in s telesom kot temeljnim instrumentom predstaviti pogled na to temo, še najbolj pa nase,« pove in dodaja, da pri tem raziskuje meje lastnega telesa, ki je neločljivo povezano z mislimi, čustvi, energijo. Neža Jamnikar se je v zgodnejših letih svojega plesnega izražanja kot članica Plesnega studia N in Plesnega teatra Velenje predstavljala na revijah in festivalih po vsej Sloveniji in v tujini. S Neža Jamnikar: »Vplesu spoznavam vedno nove plasti svoje lastne osebnosti in odnosov z ljudmi, ki so mi blizu. Tako bolje razumem njih in stvari, ki se mi dogajajo v življenju.« kolegicami je sodelovala tudi pri ustvarjanju uspešnih avtorskih predstav, kot so Pajkovke, Ženski kupe in številni drugi projekti, pri katerih sta s Tino Benko sodelovali v Ljubljani - med drugim Spacebound, ki je bil njun prvi plesni projekt, vezan na točno določen, nekon- vencionalen prostor, ki ju je navdihnil za ustvarjanje. Prav tak pa je tudi Ne-žin prvi solo prvenec, ki je pravzaprav predelava njenega magistrskega dela. Projekt Saudade je predstavila v Pekarni, saj je velik osamljen prostor, poln preteklosti, najbolj ponazarjal temo, s katero se je ukvarjala pri zaključnem projektu na študiju v tujini - osamljenost, praznina in odsotnost. »Prostor in ples, ki se dogaja v njem, sta zame neločljiva. Zato se vedno bolj izogibam nastopom v teatrih, ki so izključno prizorišče predstavitve nekega plesnega sporočila, medtem ko so nekonvencio-nalni prostori njegov del.« Povedala je še, da je bil pri tej predstavi zanjo veliko bolj pomemben proces kot produkt, saj se je skozenj veliko več naučila o sebi in svetu. Le teden dni po predstavitvi pa se je Neža Jamnikar s turistično-delovno vizo odpravila na Novo Zelandijo, kjer bo Saudade predstavila ne enem od festivalov, nato pa iskala nove priložnosti. Posebnih sanj ali ambicij nima, pravi, saj se te s plesom nenehno spreminjajo. Vse pa pride ob svojem, pravem času. ■ Žarek jim je segel do srca Stare Škale, vas, ki se je zaradi premoga ugreznila, a ne bo nikoli pozabljena - Tudi zaradi ansambla Žarek ne Glasbena skupina Žarek je pred dnevi izdala svojo prvo zgoščenko. Ob tem zanje zelo pomembnem dogodku so na prvo pomladno nedeljo pripravili v velenjskem domu kulture koncert z naslovom Ujemi Žarek in navdušili polno dvorano tega kulturnega hrama. Zgoščenko so poimenovali Škalska pravljica. »Ko sem v Škalah v svet pogledal in še v zibki spal, ko se nisem še zavedal, kje moj dom bo stal. V novem domu ob gozdiču, dedek je dejal, da na pravljičnem je griču nekdaj stanoval ...« Avtor besedila je domačin, Škalčan Dolfe Lipnik, uglasbila jo je Ana Kontič, priredila Vera Šolinc (znana glasbenica, pi- sestra Ana (tudi vodja ansambla) ter Tadej Kontič iz Hra-stovca, Sergej Lipnik iz Škal, Timotej Mastnak (Čeče) ter Nastja Pečnik (Kokarje). V sedanji zasedbi igrajo štiri leta, prvič pa so se zbrali pred približno osmimi leti. Vsi so ljubiteljski glasbeniki, zaposleni ali še študenti. Zanje zelo pomemben dogodek so z nastopom olepšali tudi mnogi gostje, ki so se z veseljem odzvali povabilu, za kar so jim zelo hvaležni. Nastopili so Vera Šolinc, ansambli Jug, Murni, Navihani muzikanti, Me tri do polnoči, Tapravi faloti, Lojtrca, Zažur, Plesna šola Spin, mlada pevka Manca Dremelj. ,Žarkeci' pa izrekajo velik hvala tudi vsem drugim, ki so njihovo prireditev kakor koli podprli. »Mamica je kakor zarja .« S še dvema podobnima pesmima so zvabili solze v njihove oči, pa najbrž tudi v marsikaterega očeta. Igrajo, »ker imamo radi narodno in zabavno glasbo, radi razveseljujemo ljudi, ki so enakega mišljenja. Radi se odzovemo vsakemu povabilu. Nastopamo na raznih prireditvah, porokah, rojstnodnevnih zabavah ...,« pravijo. Hkrati tudi verjamejo, da je glasba dobro zdravilo za ljudi, ki se znajdejo v kakršnih koli težavah. Pohvalijo se lahko tudi z nekaterimi lepimi priznanji. V letu 2016 so navdušili na Loborfestu, festivalu glasbenih skupin s področja hrvaškega Zagorja, kjer so prejeli nagrado zlati baron. Na lanskem festivalu narodno- ska besedil, pevka ...). Na zgoščenki je zbranih devet skladb. Skladbe so nastajale kar nekaj časa. Glavni avtorji so Vera Šolinc, Romana Cafuta, Ana Kontič, Peter Fink, Fanika Požek, Matej Kocjančič. Ansambel Žarek sestavljajo člani iz različnih krajev, brat in Ker se je letošnja prva pomladanska nedelja ujela z materinskim dnevom, so razveselili tudi matere ob njihovem prazniku. Skupaj z otroškim pevskim zborom Škale, ki ga vodi učiteljica Eva Kumer, so pripravili posebno točko, med katero so s petjem in igranjem povedali zabavne glasbe na Graški gori so dobili bronastega pastirčka . Navdušujoče nedeljsko popoldne so vsi skupaj končali z eno najprepoznavnejših polk ter največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu - Avseni-kovo Na Golici. ■ Stane Vovk Klekljana čipka s Tilko Kompare Klekljanje je ročno izdelovanje čipk s križanjem, sukanjem in prepletanjem niti, navitih na kleklje ... Zgodba o klekljani nitki traja v Velenju že 20 let. Tilka Kompare, mentorica krožka klekljanje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje, je doma v Poljanski dolini. Čipke so doma na Idrijskem, v Poljanski in Sevški dolini. Tilka je začela spet klekljati, ko se je skupini pridružil tudi en moški. Osnovni pribor je pun-kelj, nekje rečejo bula, potem so klekeljni, bucike, kvačka, podstavek in pridne roke.« Učijo se vseh znanih vzorcev, od zače- Kljeklarice, ki so sodelovale na razstavi. Odkritje kipa Franu Korunu Koželjskemu Velenje, 29. marca - Danes ob 16. uri bodo pred vhodom velenjske glasbene šole odkrili kip Frana Koruna Koželjskega, po katerem glasbena šola nosi ime. Letos namreč mineva 150 let od rojstva tega priznanega velenjskega glasbenika in skladatelja, ki se je rodil 26. decembra 1868 v Velenju. Kip je delo akademske kiparke Katje Majer. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje bo zato letos pripravila cikel kulturnih dogodkov, ki bodo posvečeni tej pomembni obletnici velikega umetnika. se je upokojila. Znanke so jo nagovorile, da je leta 1998 prevzela skupino 12 klekljaric. V vseh letih pa se je pri njej učilo več kot sto klekljaric. Tilka Kompare letos, ki ji teče že dvajseto učno leto, poučuje štiri skupine. »Pri nas ne delamo nobenih razlik. Imamo mlade in starejše. Letos tnega ozkega risa, posukanega, do bolj zahtevnega slinci in ribice. Izdelke so ob 20-letnici delovanja klekljarice razstavile v vili Bianci. ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA ""^JlS 29. marca 2018 V velenjski galeriji razstavlja Boris Jesih Refleksije so na ogled do 21. aprila - Slike z naslovom Podobe raziskovanja razstavljene tudi v razstavišču Gorenja Tina Felicijan Boris Jesih, mednarodno uveljavljeni slikar in grafik, rojen med drugo svetovno vojno, je izrazito angažirana osebnost, pravi kustosinja razstave Refleksije Milena Koren Božiček. Ob zaključku študija na ljubljanski akademiji - konec 60-ih let, ko je svet zajela kriza, na katero so umetniki odgovorili z uvajanjem novih umetniških praks in likovnih smeri, se je že začel izražati v performativni umetnosti, ki se je takrat začela uveljavljati, hkrati pa je začel razvijati ploskovito slikarstvo, ki je nakazovalo nov pogled na figuro. Poleg 22 domačih in mednarodnih nagrad je eno največjih priznanj njegovemu delu uvrstitev njegove grafike na razstavo ob 200-letnici razvoja litografije, ki so jo postavili v dunajskem muzeju Albertina, med imenitnimi avtorji pa je bil edini vzhodnoevropski umetnik, ki se je predstavil na njej. Kot grafik se je že pred dvema desetletjema predstavil na razstavi v Galeriji Velenje, tokrat Današnja umetnost se ob raziskovanju tehnologije in znanosti nekoliko odmika od same likovnosti. »Ta klasična umetnost slikarstva je postala že kar malo zastarela,« meni Boris Jesih in dodaja, da je sam še vedno zvest platnu. pa je razstava prerez njegovega celotnega opusa. »Zdelo pa se mi je smiselno, da pokažemo predvsem njegova slikarska dela, ki jih velenjsko občinstvo še ni videlo. Na ogled so dela v različ- nih slogih, od nove figuralike do racionalizacije, vsebinsko pa je zvest motivom iz neposrednega okolja, ki so povezani predvsem s figuro in naravo; še vedno se pojavljajo značilnosti informela, na nekaterih delih pa tudi kaligrafski znaki,« je o razstavi in značilnosti njegovih del povedala kustosinja. Poleg zlatih plaket še posebne nagrade Že nekaj let učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje vidno zaznamujejo državna tekmovanja mladih glasbenikov kot solisti ali kot skupine. Tudi na letošnjem ni bilo nič drugače. Na njem je šola sodelovala z največ mladimi glasbeniki med vsemi tovrstnimi šolami v državi, od 42 pa jih je kar 13 osvojilo zlato plaketo, štirje še posebno nagrado, šest pa prejelo posebno priznanje. In kaj so povedali prejemniki posebne nagrade? Izidor Ostan, dijak 4. letnika Velenjske umetniške gimnazije: »Tako zahtevno tekmovanje, kot je državno, je za udeleženca posebna izkušnja. Tudi zame je bila. Konkurenca med orglavci v moji kategoriji ni bila huda, program pa je bil precej zahteven. Veliko časa in vaj je bilo treba vložiti za dober nastop. Moram priznati, da sem pričakoval takšen uspeh, za katerega me je pripravljala mentorica Andreja Golež - Gruden. Potrdil je dobro delo, sem pa prepričan, da je mogoče doseči še kaj več. Za zdaj razmišljam o tem, da bi se v življenju poklicno ukvarjal z glasbo, dodatno znanje pa pridobil na študiju v tujini. Zakaj sem izbral orgle? Morda zato, ker so mi bile v danem trenutku najbolj zanimive.« Ajda Nina Vivod, Osnovna šola Nazarje: »V igranju na harfo sem doslej že osvojila več kot 10 plaket, največ med njimi je zlatih. Za nastop me je komisija nagradila s 100 točkami, prejela pa sem še priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Pričakovala sem zlato priznanje, ne pa tudi prve nagrade. Konkurenca je bila precejšnja, program je bil zahteven. Terjal je veliko vaj, a se je trud poplačal. Za nagrado sem prejela nastop na koncertu na gradu v Sevnici. Zlato priznanje glasbo in balet v Mariboru, kjer nameravam nadaljevati študij in postati poklicna glasbenica. » Veronika Gams, osnovna šola Gustava Šiliha Velenje: »Na državnem tekmovanju v igranju na harfo sem nastopila prvič in z zlato plaketo razveselila sebe, mentorja Daliborja Bernatoviča, starše. Takšnega uspeha nisem pričakovala, saj sem poleg plakete prejela še prvo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na nastopu se nisem z ničimer obremenjevala, le igrala sem, kot sem najbolje znala. Sem se pa na koncertu z orkestrom univerze za glasbo v Litvi, od koder je moja mami. V harfo sem se »zaljubila« pri treh, štirih letih.« Ana Jurjovec, osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje: »Po štirih letih igranja klavirja sem se zadnje leto odločila za orgle. Pridno sem vadila pod vodstvom mentorice Andreje Golež - Gruden in uspeh je tu. Dosežek je bil za obe presenečenje, zato sem toliko bolj zadovoljna. Konkurenca je bila velika, trema tudi, sem pa bila med tekmovalci najmlajša. Poleg rednih vaj sem treninge dopolnjevala še z do- Izidor Ostan je potrditev, da delava z mentorjem Daliborjem Bernatovičem odlično, hkrati pa je zame motivacija za nadaljevanje izobraževanja na Konservatoriju za Ajda Nina Vivod Veronika Gams Ana Jurjovec za uspeh zelo trudila in vesela sem, da sem čas, ki sem ga namenila vaji, koristno izrabila. Še bo treba pridno vaditi, kajti za nagrado me časa solistični nastop datnimi urami. Zlata plaketa in posebna nagrada sta priznanji za vložen trud, hkrati pa sta mi dali še dodaten elan za zavzeto delo tudi v prihodnje.« a Na državnem tekmovanju štirje zbori iz Šaleške doline V Zagorju ob Savi je javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti priredil že 26. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ima tekmovalni značaj. Prireditev je bienalna in poteka od leta 1968, zato so letos obeležili tudi 50 let od prve revije. V treh dneh, od 26. do 28 marca, se je na odru Delavskega doma v Zagorju zvrstilo 52 zborov, med njimi 24 otroških, 20 mladinskih in 8 srednješolskih - dekliških, fantovskih in mešanih, to je skupaj 2000 mladih pevcev. Zapeli so 150 skladb izpod peres 57 slovenskih in 30 tujih skladateljev. Tam so nastopili tudi otroci in mladi iz naše doline. V torek sta nastopila otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in otroški pevski zbor Osnovne šole Gorica, včeraj pa Mladinski pevski zbor Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in Mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Ker ima revija tekmovalni značaj, so zbori predstavili obve- zen program in se tako predstavili z izvedbo slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, v izvedbi umetne pesmi slovenskega avtorja in izvedbi nekaj pesmi po svoji izbiri. Otroški zbori so morali letos poskrbeti, da so med izvedene skladbe dodali tudi eno pretežno dvoglasno skladbo in eno od štirih predpisanih enoglasnih a cappella skladb. Žirije so vsem nastopajočim podelile priznanja z doseženimi ocenami, najuspešnejšim v posameznih kategorijah pa še posebna priznanja. a Mojca Štruc ALTERNATOR Na dosegu Ona Cepaitytè Gams Ta teden v Bologni poteka znameniti knjižni sejem otroške literature. Ste morda imeli načrte, da bi ga obiskali? Lahko bi v živo srečali kakšnega svojega priljubljenega ilustratorja, ki vam je soustvarjal otroštvo ali pa trenutno navdušuje vaše otroke ... Poznam vsaj enega mojega, ki je na Facebooku že objavil, da bo tam. Vsak dan od 11.00 do 13.00 na tej in tej stojnici. Nora ideja, kaj ne - ali pa tudi ne. Štiri ure in pol z avtom. Popolnoma dosegljivo. Kot še marsikaj drugega na tej strani Alp. Logistično verjetno ena najbolj fascinantnih lokacij v Evropi, kar pa prebivalci te dežele absolutno premalo izkoriščamo. Že dolgo poslušam svoje kolege na severni strani Evrope, kako mi »velja«. Da lahko kadarkoli skočim do Benetk ali na kavo ob Jadranski obali. Ali na koncert v dunajski Musikverein. Tudi La Scala v Milanu je popolnoma dosegljiva. Vem, v tem našem prenapolnjenem vsakdanu pogosto še do najbližje galerije ne pridemo, a vseeno, vztrajam, da je za ljubitelje umetnosti in kulture tu v bližini Slovenije ponudba tako vrhunska, da bi jo morali zagotovo bolje izkoristiti. Četudi tako že skoraj pustolovsko pridrviš v enem popoldnevu, kot sva midva enkrat na Zagrebški knjižni sejem sredi delovnega tedna. Zanimiv občutek, kot da se katapultiraš v središče vrhunskega dogajanja, v par urah si napolniš kulturno-intelektualne baterije in potem po isti poti brž nazaj. Pozitivne posledice pa čutiš še kar nekaj časa. Kot da bi te kdo dvignil iz povprečja, iz vsakdana, ki ga včasih težko prenašamo, se borimo z enim in drugim. Enako je z obiskom razstav, predstav ali koncertov vrhunskih umetnikov svetovnega nivoja ali pa že samih znamenitih koncertnih dvoran ali gledališč. Če že ne omenjamo kulturnega turizma po bližnjih krajih, kjer so nekoč živele in delovale legende iz sveta umetnosti. Tako recimo se lahko v Budimpešti namestite v dvorani, kjer je koncerte prirejal sam Ferenc Liszt, in se vsaj z očmi in mislimi odpeljete v razburljivo koncertno dogajanje 19. stoletja. Vsi tisti, ki ste julija 2017 zamudili živečo legendo sodobnega pianizma Martho Argerich v Ljubljani (mi smo takrat zaradi nje prestavili odhod na načrtovane počitnice!), jo imate možnost maja slišati v Musikvereinu na Dunaju. Igrala bo C. Debussyja, oder si bo delila z znamenitim Danielom Barenboimom, ki bo tokrat za klavirjem. Dunaj tudi sicer letos ponuja veliko, sploh na področju vizualnih umetnosti. Letos namreč mineva 100 let, odkar so umrli kar štirje pionirji dunajske moderne - slikarja Gustav Klimt, Egon Schiele, arhitekt Otto Wagner ter grafik in oblikovalec Koloman Moser. Serijo razstav so poimenovali »Dunaj 2018: Lepota in brezno. Klimt. Schiele. Wagner. Moser.« Številni muzeji in galerije, kot so Belvedere, Muzej uporabnih umetnosti (MAK), Umetnostnozgodovinski muzej, Judovski muzej, Hiša glasbe, Muzej Dunaj, Leopoldov muzej in drugi se bodo z razstavami in drugimi dogodki posvečali velikim umetnikom, ki so soustvarjali Dunajsko moderno okrog leta 1900. Prav tako je vredna ogleda tudi razstava z nenavadnim naslovom »Wow« - predstavlja 150 del iz izjemne zbirke avstrijske zbiralke Heidi Horten, ki jo bodo predstavili v Leopoldovem muzeju. Tako boste med drugimi lahko občudovali takšna imena, kot so Chagall, Klee, Klimt, Macke, Marc, Matisse, Miro, Munch, Picasso, Schiele, Bacon, Freud, Lichtenstein, Rothko, Dali in Warhol. Torej - Dunaj je letos zagotovo »wow«. Ena praktična informacija - avto lahko parkirate v garažni hiši pod t. i. Muzejsko četrtjo, parkirnina je primerljiva tisti v Ljubljani. Za tiste, ki imate raje italijansko smer, pa priporočajo obisk Trevisa, kjer letos lahko občudujete velikega kiparja Augusta Rodina (okoli 80 umetnin, med njimi tudi ključna dela, kot so Janez Krstnik, Balsac, Mislec, Vrata pekla itd., na posojo iz Pariza) in ikono popart'a Andya Warhola - razstava »Andy Warhol - Superstar«. Če pa vas zanima Vincent Van Gogh, ste vabljeni v Palladijevo baziliko v Vicenzo. Razstava z naslovom »Med pšenico in nebom« vas bo popeljala skozi vse življenjske in ustvarjalne faze tega velikega umetnika. Tako, zdaj pa malo »vetra v lase« in se vidimo. Mene boste po vsej verjetnosti našli na Dunaju. ■ NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CM K, stran 13 29. marca 2018 »'^CAS 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Priloge tudi bogatijo vsebino časopisa V uredništvu tednika Naš čas si ves čas prizadevamo, da bi bili naši bralci in bralke čim bolj seznanjeni s kakovostnimi informacijami o dogajanju v tukajšnjem okolju, zanimivostmi, ki se dogajajo v njihovi bližnji in daljni okolici, tudi z vsebinami, ki sicer ne sodijo k novinarskim zvrstem, so pa dobrodošle takrat, ko ljudje želimo postoriti kaj takšnega, česar v vsakdanjem življenju ne počnemo tako pogosto. Temu so namenjene priloge časopisa, ki bogatijo njegovo vsebino, bralcem in bralkam pa prinašajo na enem mestu potrebne informacije ter jim takoko prihranijo čas in denar. Ena takih prilog je pomladna gradbena »Dom«, ki bo obogatila osrednje časopisne strani prihodnje številke tednika. Prihaja v pravem času, saj se je pomlad po dolgi zimi vendarle začela prebujati, sončni žarki pa marsikoga spodbujajo k prenovi stanovanja, hiše in njene okolice. Jure Beričnik iz naše službe marketinga pravi, da bodo v prilogi sodelovali z nasveti, ponudniki storitev in blaga in drugimi koristnimi informacijami, »kjer bosta kakovost in nasvet na prvem mestu«. Kako ravnati z gradbenimi od- padki, na kaj naj bomo pozorni pri iskanju novih vhodnih vrat, za kaj je priporočljiv apneni dušik, kako izbrati pravo strešno opeko, je le nekaj naslovov nasvetov, ki vam jih lahko izdamo že danes. »Zaradi vsebine in koristnih informacij ima priloga večjo vrednost, zato jo bodo lahko bralci hranili in bo zanje morda znova aktualna kdaj kasneje. Še je čas za tiste, ki morebiti o povabilu k sodelovanju razmišljajo,« dodaja Jure Beričnik. Marketing te- dnika Naš čas in Radia Velenje pa je na »preži« že za vsebino naslednje priloge, Svet oktanov. ■ tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. LIDIJA BAČIČ feat. GRUPA VIGOR - Vino rumeno 2. ANJA BAŠ - Vse ok 3. SHAGGY & STING - Don't make me wait Ena trenutno najbolj popularnih hrvaških pevk Lidija Bačic je v sodelovanju s skupino Vigor posnela skladbo z naslovom Vino rumeno. Skladba bo svoje mesto našla tudi na njenem prihajajočem albumu Revolucija. Kot avtorja se pod pesem podpisujeta Fayo in Raay, aranžma je delo Raaya in Kreše Tomca, spot pa je posnel Dario Rusan. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice članice kljub vsemu izvedle, potem pa bo prišel čas za samostojne kariere. Prvo ploščo Reflection so dekleta izdala leta 2015, leta 2016 je sledil album 7/27, avgusta lani pa so izdale še tretjo ploščo z naslovom Fifth Harmony, takrat že brez Cabellove. Alya v pomlad s skladbo Dobro jutro, življenje Priljubljena pevka Alya je na prvi pomladni dan predstavila novo pesem Dobro jutro, življenje. Pesem, ki je po skoraj letu dni nj e n a glasbena novost, je sproščena in melodična, z optimističnim sporočilom, ki gre hitro v uho. Videospot so snemali v Piranu, ki je bil takrat sicer vremensko muhast, pa vendar to ni pokvarilo Poleg njih so na snemanju sodelovala tudi dekleta iz plesne skupine Empreus. Ringo Starr je vitez Bobnar legendarne liverpool-ske skupine Beatles Ringo Starr je postal vitez. Viteško čast, ki jo za izjemne zasluge podeljuje britanska kraljica Elizabeta II., je 77-letnemu glasbeniku na uradni slovesnosti podelil princ William. Da bo dobil častni naziv viteza britanskega imperija za zasluge v glasbi, so sicer oznanili že konec decembra, zdaj pa nekdanji beatle tudi uradno lahko uporablja naziv Sir. Ze Leta 1965 je sicer britanska kraljica vsem članom legendarne skupine Beatles podelila nižji Slovo prve evrovizijske zmagovalke Umrla je zmagovalka prvega tekmovanja za pesem Evrovizije, Švicarka Lys Assia. Zmagovalka je postala leta 1956 s pesmijo Refrain v Luganu v Švici. Na tekmovanju se je takrat pomerilo le sedem držav. V svoji glasbeni karieri je nastopala tudi s pevci, kot sta Vico Torriani in Viktor de Kowa, zapela pa je celo britanski kraljici Elizabeti II. Njena največja uspešnica je bila pesmica Oh, mein Papa iz leta 1950, s katero je navduševala milijone poslušalcev. Velik uspeh je do- živela tudi leta 1958 s pesmijo Giorgio. Ljubezen do glasbe jo je spremljala tudi v zadnjih letih njenega življenja. Vse do svojega 94. leta, ko se je njeno življenje končalo, se je rada udeleževala evrovizijskih izborov. Evrovizijsko razglednico posnela na Azorih Slovenska predstavnica na Evroviziji Lea Sirk je prejšnji konec tedna preživela na portugalskem otoku Faial, kjer je posnela razglednico, ki jo bo evro-vizijsko občinstvo videlo pred njenim nastopom. Letos so se namreč organizatorji odločili, da bodo izvajalci snemali evro-vizijske razglednice na znamenitostih Portugalske. Sirkovi so dodelili Azore, kjer pa je snemanje kar precej motilo muhasto vreme. Slovensko pevko, ki se bo v Lizboni 10. maja predstavila v drugem predizboru, zdaj čakajo plesni treningi in nekaj počitka, aprila pa odpotuje na naslednje dogodke, kjer bo predstavljala slovensko evrovizijsko skladbo. Skupina Fifth Harmony napoveduje ustvarjalni premor Skupina Fifth Harmony je po šestih letih delovanja napovedala ustvarjalni premor. Šest let je minilo od njihovega začetka v televizijski oddaji X-Factor, Lauren Jauregui, Normani Kor-dei, Dinah Jane in Ally Brooke pa so se za premor odločile, ker se želijo posvetiti samostojnim projektom. Pred približno letom dni je skupino že zapustila ena od članic, Camila Cabello, ki se je z uspešnico Havana uspešno podala na samostojno glasbeno pot. Skupina ima do konca letošnjega leta sicer napovedanih še nekaj koncertov, ki jih bodo dobrega razpoloženja. Režiser Niko Karo se je tokrat odločil za spot v enem samem kadru. V spotu nastopajo resnični ljudje iz Alyinega vsakdana - ekipa, s katero je ves čas na poti in ki predstavlja njeno drugo družino. naziv, viteški naziv pa je kot prvi leta 1997 dobil Paul McCartney. Oba preostala člana liverpool-ske zasedbe sta že dalj časa pokojna. John Lennon je bil ubit leta 1980 v New Yorku, George Harrison pa je za posledicami raka umrl leta 2001. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Šepet - Ti znaš 2. Mladi godci - Naših 10 3. Ansambel Zaka pa ne - Panika 112 4. Vražji muzikanti - Moja si 5. Ansambel Plus - Babica 6. Modrijani - Moja punca rada gunca 7. Ansambel Narcis - Pred očmi mi cesta pleše 8. Novi spomini - Hej punca 9. Poskočni muzikanti - Ta noč bo za naju 10. Mitja kvintet - Za lepši dan www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO RUDI BUČAR Rudi Bučar, ki rad črpa iz bogate zakladnice stare istrske glasbe, predstavlja pesem Kemu si dala rožice. Skladba je istrski ljudski napev z etno in rock vplivi, zborovski pridih pa ji je dodala množica glasov Okteta Aljaž in Vrhovk. Gre sicer za eno od njegovih istrskih priredb z aktualnega albuma Šentiment. OMAR NABER Omar Naber predstavlja novi single Rad bi spet verjel. Pri nastanku skladbe ni sklepal kompromisov in je v njej drzno združil različne glasbene sloge. Skladbo je prvič predstavil na finalu letošnje Eme, čeprav je nastala že takoj po lanskoletnem izboru slovenske evrovizijske predstavnice. ANJA BAŠ Pevka Anja Baš, ki je pred tremi leti izdala album Punca iz tvoje ulice, po dveh letih glasbenega premora predstavlja novo skladbo. Njen naslov je Vse O. K., skladba pa je še zadnja izbranka razpisa Imamo novo glasbo, katerega namen je spodbujanje nastanka zvrstno različnih novih skladb v slovenskem jeziku. 2CELLOS Za koncert 2CELLOS v Kopru je prodanih že več 7.000 vstopnic. Z rekordno prodajo že prvi dan (3.000 vstopnic v enem dnevu) je duet presegel ne le prodajo svojih dosedanjih koncertov v Sloveniji, ampak tudi prodajo drugih koncertov pri nas. Njun koncert bo 29. junija na za to priložnost posebej pripravljeni poletni areni na prostem ob stadionu Bonifika v Kopru. PERPETUUM JAZZILE Perpetuum Jazzile se je po slovenski predstavitvi koncertnega showa Le Spectacle odpravil na gostovanje v Belgijo, kjer je šov predstavil občinstvu v Bruslju in Liegeu. Ob predstavitvi upajo na nadaljnji prodor na francosko govoreča tržišča. Skupina, ki letos praznuje 35 let delovanja, bo letos poskrbela še za eno novost: novembra se bo s šovom Le slovensko v ljubljanski Areni Stožice poklonila glasbi izključno slovenskih izvajalcev. 107,81 Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 14 14 29. marca 2018 a a Pred kratkim sta se srečala na rezi najslavnejše trte na svetu na Lentu ^^ popularni vinogradnik iz Slatine pri Šmartnem ob Paki Mihael Fajfar in 22. slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič, oba rojena v Haloških goricah v občini Zavrč. Miha, ki jezika ne špara, se je polaskan nad njeno vinsko svetostjo takoj spomnil, kaj ji je svoj čas kot kratkohlačnik dejal: »A ti nisn reku, da iz tebe še nekaj bo? No, in se obema fajn zdi, da je teko!« »Ne preveč po levi, ne preveč po desni, ne premočno, ne prenežno, samozavestno in elegantno - vsega ravno prav, da ga zbijem iz kroga.« Ne, direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik ne govori o politični strategiji, temveč o metu kamna pri kerlingu. Če bi se odločil za politično kariero, pa bi se je zagotovo lotil tako kot kerlinga, ob tem pa pazil, da mu - tako kot na ledu - ne spodrsne. aa Mateja Kumer, prva dvorjanka Gutenbuchla v zadnjih treh letih, in ^^ prvi PUP-ov florist Simon Ogrizek sta si po dvotedenskem garanju za velikonočno razstavo v dvorcu v Ravnah zares oddahnila, ko sta stvaritve predstavila množici obiskovalcev. Za bralce Našega časa pa sta se pustila foto-presenetiti ob slikovitem aranžmaju pirhovz oljčnimi vejicami. Kot voščilo bralcem in obiskovalcem razstave za praznično velikonočje! ZANIMIVOSTI Dunaj spet najboljše mesto na svetu Mednarodno svetovalno podjetje Mercer že vrsto let izbira mesta z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. V nabor sodelujočih sprejmejo 231 mest sveta, ki jih ocenjujejo po 39 kriterijih. Ti zajemajo standarde zdravstvene oskrbe, politično stabilnost, go- spodarsko lego, izobraževalni sistem, stanovanjski trg in varstvo okolja. Že deveto leto zapored je na samem vrhu lestvice Dunaj. Letos sta za njim uvrščena Zürich in München, pri čemer si München tretje mesto deli z novozelandskim Aucklan-dom. Na dnu lestvice je glavno iraško mesto Bagdad, Ljubljana pa je letos s 76. napredovala na 75. mesto. Raketa, ki bo poletela do Marsa Milijarder Elon Musk je že pred časom napovedal izdelavo rakete, ki bo poletela do Marsa. Pred kratkim pa je o svojem projektu razkril nekaj več podrobnosti. Kot je povedal, je ime rakete spremenil v BFR, kar naj bi pomenilo »Big Fucking Rocket«. Orjaška raketa naj bi imela sposobnost na Mars naenkrat prepeljati od 90 do 200 ljudi, potniki pa bodo med poletom spali v 40 kabinah in se družili v skupnih prostorih na vrhu rakete. BFR bo lahko letela s hitrostjo 29 tisoč km/h in bo potnike na Mars pripeljala v 150 do 300 dneh. Musk ob tem poudarja, da je projekt prav zares uresničljiv in da namerava BFR na Mars poslati že leta 2022. Po objavi jo je iskalo na tisoče moških Da si pogosto ne predstavljamo realno, kaj pomenijo aktivnosti na spletu, priča izkušnja kitajske blogerke. 19-letna Ye je namreč na svojem profilu objavila, da bo občevala z vsakim moškim, ki bo prišel v hotel, v katerem je bila nastanjena. Objavila je tudi številko sobe, naslov hotela in dodala zapeljiv video v bikinkah. V zelo kratkem času je na recepciji po njej spraševalo na tisoče moških, tako da so bili zaposleni prisiljeni poklicati policijo. Blogerka si je hitro premislila in objavila, da se je le šalila, ter ljudi pozvala, naj objave ne delijo več. Policija jo je kaznovala zaradi prostitucije in vznemirjanja osebja ter gostov hotela, zaradi česar je plačala tudi majhno denarno kazen in petnajst dni preživela v zaporu. Prav tako so ji blokirali vsa družabna omrežja. Zaradi pijanega pilota obtičali v Nemčiji Minuli teden je letališko osebje v nemškem mestu Stuttgart tik pred letom opazilo, da se kopilot letalske družbe TAP Air Portugal opoteka in smrdi po alkoholu. O tem so obvestili letališke oblasti, ki so odločile, da alkoholizirani 40-letni kopilot ne more upravljati letala. Policija ga je pridržala in odredila plačilo varščine v višini 10 tisoč evrov, ostal pa je tudi brez licence za letenje. Zaradi dogodka so let letala v Lizbono odpovedali, vseh 106 potnikov pa je moralo vikend preživeti v Nemčiji. Naslednji mogoč let je bil namreč šele v ponedeljek. Z doma narejeno raketo 572 metrov v zrak Mike Hudges iz ZDA, ki je med prijatelji večinoma poznan kot »Mad« (Nori), je bil nekoč voznik limuzine, zadnjih nekaj let pa se zanima predvsem za rakete in vesolje. Doma je izdelal raketo, ki jo poganja para, in se minuli vikend izstrelil v zrak. Dogodek so sicer zaradi tehničnih težav in dejstva, da Mad ni imel dovoljenja za podvig, večkrat prestavili. Tokrat pa je uspelo. »Dovolj sem imel tega, da so me označevali za strahopetca. Naredil sem raketo in se izstrelil,« je povedal Hudges. Hudges je z raketo dosegel višino 572 metrov, nato pa je sledil padec. Pristanek je bil dokaj trd, konica rakete se je odlomila, Hughes pa si je pri tem poškodoval hrbet. frkanje » Levo & desno « Ob besed ... Nova slovenska stranka Solidarnost si bo prizadevala, da bi v ustavo zapisali tudi posebno pravico: pravico ne biti reven. Bojim se, da bodo to stopničko težko prestopili. Saj bodo odločali taki, ki so nad pragom revščine. Veliko prenese Mati Zemlja res veliko prenese. Vodo smo že tako močno onesnažili, da se zdaj že tudi za velike količine greznice, ki jo marsikje polivajo po zemlji, ne seki-ramo (pre)več. Doma in na tujem Poslušamo, da se Slovenija stara veliko hitreje kot ostali del Evrope. A mi temu delu celo pomagamo. Mnogi mladi Slovenci namreč odhajajo v druge zahodne in severne evropske države. Starejši pa se vračajo. Slovenia green Vsaj po turističnih priznanjih sodeč, je Slovenija vendarle vse bolj zelena. Nevarnost? Je slovensko kuro res lahko vse bolj strah?! V Melaniji-ni državi se vse bolj dvigajo jastrebi. Odmevnost Če že ne bo koristna, je komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri bloku 6 vsaj zelo odmevna. Preveč porabljen denar se ne bo povrnil, slišati pa je tudi vsaj malo zadoščenja, da se nekaterim ne bo povrnil omadeževan ugled. Zanimivo zanimanje Nekaterim se zdi zanimivo, da je za surovino večje zanimanje kot za kakovostne končne izdelke. Za Gorenje Surovino se zanima sedem kupcev, za družbo Gorenje so ostali trije morebitni partnerji. Seveda bo kdo rekel, da mečem dve različni stvari v en koš. A zanimivo je vseeno. Podpora Kako veseli bi bili v kakšni stranki, če bi jih v predvolilnem času tako glasno podpiralo toliko ljudi, kot se jih je zbralo v Planici. Morda bi šlo, če bi tako dobro leteli, reševali vse »visoke« težave in dobro pristali med ljudmi. Dvosmiselno Ta čas je med nekaterimi tudi aktualna pesem »Prišla bo pomlad«. V času volitev ima lahko dva pomena. Naravnega in političnega. Vedno aktualno Lutkarstvo še zdaleč ni le kulturna dejavnost. Še kako tudi politična. Nekateri bi nas kaj hitro radi »obesili« na svoje nitke za vodenje. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 15 29. marca 2018 —VšM POGOVOR, REPORTAŽA 15 Z glasbo je spodbujal narodno zavest Ob 150-letnici rojstva glasbenega pedagoga in skladatelja Frana Koruna Koželjskega smo na pogovor o njegovem delu in zapuščini povabili njegova vnuka Vladimirja in Boruta Koruna Zahvala za ohranjeno zapuščino Frana Koruna Koželjskega gre predvsem njegovemu sinu, pravita vnuka Borut in Vladimir. Velenjčan Fran Korun Koželjski je svoje glasbeno ustvarjanje začel kot samouk. Imel je talent in veselje, kot mlad fant pa je hodil čez Koželj v Laze, kjer se je na domačiji pri Maku učil igrati citre. Tako je dobil svoj vzdevek, mnogo let za tem pa so eno od planinskih poti čez Koželj poimenovali Glasbena pot. Nato je na Dunaju opravil vojaški izpit za ka-pelnika. Kot glasbenik, skladatelj, pevovodja, avtor glasbenih učbenikov, zbiratelj ljudskih pesmi si je prizadeval za glasbeno izobraževanje mnogih generacij. Pod njegovim peresom sta nastali prva citrar-ska in prva violinska šola na Slovenskem (slednja iz leta 1910 je še vedno edina). Šola za kromatično in diatonično harmoniko ter obsežen popis svetovne glasbene zgodovine od kulturnega življenja najstarejših civilizacij in vse do modernega časa sta prav tako bila pionirska, žal pa sta ostala le v rokopisu. Skladal je predvsem zborovska dela in kompozicije za citre. Celoten Korunov opus obsega preko 200 del, izšle pa so tri njegove samostojne zbirke. Njegovo glasbeno tradicijo je nadaljeval sin Antonij Korun, ki ga je Fran poučeval klavir. Antonij se je poročil s pianistko in tako sta tudi Franova vnuka Vladimir in Borut odraščala z glasbo, pa tudi z zavedanjem o pomenu dedovega dela. Prvi se je učil klavir, drugi pa violino in tako se je glasbena tradicija družine Korun, v domu katere je pogosto odmevala glasba, nadaljevala. V času Frana Koruna Koželjskega je v Šaleški dolini služboval Anton Aškerc. Očitno sta se poznala, saj je Fran uglasbil nekaj Aškerčevih pesmi, med drugim pesem Delavčeva hči. »Kaže, da tudi najin ded ni bil gluh za socialna vprašanja, ki so se porajala v času industrializacije,« pravi Borut in kot zanimivost dodaja, da je na razglednici, ki jo je ded poslal s študija na Dunaju, podpisan tudi Ivan Cankar. »Svoj prosti čas je ves žrtvoval za glasbo« Korun je moral imeti močno razvit tako socialni kot narodnostni čut, razmišljata vnuka. Med rokopisi, ki jih je sin Antonij zaupal v hrambo Narodni in univerzitetni knjižnici, je vnuk Borut našel Fra-novo pismo Južnoštajerski hranilnici, v kateri je služboval. V njem je zaprosil, da bi ob sredah prej zaključil delo, da bi lahko vodil godbo, v zameno za to pa je ponudil svoj letni dopust. Ne le, da je gojil ljudsko pesem in s pomočjo glasbe spodbujal narodno zavest, temveč je v njegovi rojstni hiši delovalo Bralno društvo Zgornje Šaleške doline, pod okriljem katerega so ljudje prebirali literaturo v slovenskem jeziku. »Odzval se je času, prostoru in razmeram, ki so obstajale. Industrializacija je povečala pritisk germanizacije, na katero je odgovoril z glasbo in gojenjem materinščine,« pravi Vlado, Borut pa dodaja, da je v uvodu v svojo šolo za violino zapisal, da se je tega dela lotil zato, da bi se lahko Slovenci tega instrumenta učili v ma-ternem jeziku in po slovenskih glasbenih motivih. Borut in Vlado menita, da njunemu dedu, ki je deloval lokalno, a je njegovo delo pomembno vplivalo na glasbeno izobraževanje in ustvarjanje na Slovenskem, zunaj domačega prostora ni priznana veljava, ki bi mu upravičeno pripadala. Zato upata, Frana Koruna Ko-željskega je povabil bolgarski dvor, da bi tam glasbeno ustvarjal. A se je priložnosti, da bi sodeloval z velikim orkestrom in zanj skladal večje kompozicije, iz ljubezni do staršev, domovine in slovenskih ljudi odpovedal. da se bo njegovo izročilo še naprej ohranjalo vsaj v rodnem kraju. Morda tudi v obliki monografije, v kateri bi popisali njegovo zapuščino in zbrali rokopise. Sta pa ponosna in počaščena, da bo v čast njegovemu delu postavljen spomenik. To je za poimenovanjem glasbene šole po njem in ulice na Gorici tretja gesta velenjske občine v zahvalo njegovi prizadevnosti in spomin nanj. V sodelovanju z Muzejem Velenje pa se ohranjajo njegovi inštrumenti in drugi predmeti iz njegovega časa, ki bodo razstavljeni v spominski sobi, to pa bodo uredili v velenjski glasbeni šoli. ■ Tina Felicijan Ples je za njimi, matura jih še čaka Maturantke in maturanti so konec tedna stopili v plesne čevlje, v katerih so se sprostili pred zrelostnim izpitom, ki je pred njimi - Plesati ni lahko, a pred maturo imajo več treme, kot so jo imeli pred plesom Tina Felicijan Velenje, 23. in 24. marca - Na Šolskem centru Velenje to šolsko leto zaključuje srednješolsko izobraževanje 219 poklicnih in 109 gimnazijskih maturantk in maturantov, 141 pa jih bo opravljalo zaključni izpit. Za nekatere bo matura težja, za druge lažja preizkušnja, prav tako kot so se nekateri plesa veselili bolj in drugi manj. Zagotovo pa se bodo vsi tako kot pri plesu potrudili tudi pri maturi. In če se bodo potrudili vsaj toliko, bodo zable-steli, kakor so na maturantskem večeru. S kakšnimi mislimi se pripravljajo na maturo in kakšno je bilo vzdušje pred gala večerom, smo vprašali nekaj iskrivih plesalk in plesalcev. Luka Geršak, ekonomski tehnik: »Na maturo se v šoli že pripravljamo. Počasi se bo treba začeti učiti bolj intenzivno. Imam nekaj treme, saj moram v primeru omejitev zbrati točke za vpis na fakulteto. Najprej pa je seveda treba zaključiti četrti letnik. Najtežji so strokovni predmeti, ampak mislim, da mi bo uspelo.« Nika Dušič, turistična tehnica: »Matura je zame pomembna preizkušnja, saj potrebujem točke za vpis na policijsko akademijo, zato se moram dobro pripraviti. Policijski poklic se mi zdi zelo časten. Rada bi pomagala ljudem in reševala krivice. Tudi na maturantski ples smo se temeljito pripravili. Na plesnih vajah je bilo veliko dogodivščin. Od maturantskega večera pa si obetam nepozabne spomine.« Katja Kopušar, gimnazijka: »Priprave na maturo so precej naporne. Najbolj me skrbi slovenščina, ampak verjamem, da se vse da naučiti. Omejitev na fakulteti za gradbeništvo, na katero se bom vpisala, sicer ni, bi pa vseeno rada dosegla dober rezultat. Priprave na maturantski ples so bile kar dolge. K šivilji sem šla že januarja, z obleko pa sem zelo zadovoljna.« Špela Luknar, turistična tehnica: »Priprave na maturo so precej zahtevne, najbolj pa me skrbijo strokovni predmeti, ki jih je precej in obsegajo veliko snovi. Čaka me tudi peti predmet, saj bom na filo- zofski fakulteti študirala anglistiko. Priprave na maturantski ples so bile precej kompleksne, saj sva s fantom plesala tudi v Celju, zato sva potrebovala dve obleki. Želiva pa si zbrati čim več lepih spominov s sošolci in družino.« Domen Stropnik, elektro in računalniška šola: »Na maturo se intenzivno pripravljamo. Pri slovenščini, ki me najbolj skrbi, pišemo veliko spisov in ponavljamo snov. Pri drugih predmetih pa sem samozavesten, čeprav imam pred maturo nekoliko več treme kot pred maturantskim plesom. Zadnjih termi- nov plesnih vaj s plesalko nisva obiskala, saj si je zvila gleženj, ampak sva se vseeno uskladila, čeprav jaz nisem ravno vajen plesa.« Tilen Grudnik, elektro in računalniška šola: »K maturi pristopam sproščeno, čeprav moram zbrati točke za vpis na fakulteto. Ampak nima se smisla sekirati na zalogo. Bo, kar bo. S sople-salko sva se zelo dobro ujela, vseeno pa imam pred plesom veliko treme. Predvsem jave nama dela nekaj težav. Na maturantskem plesu pa si želim obilo zabave, sproščenega vzdušja in veselja.« L-" Gibajmo za zdravje Šoštanj - Ob svetovnem dnevu družine, bodo strokovne delavke Vrtca Šoštanj organizirale prireditev Gibanje za zdravje. Poleg otrok na druženju pričakujejo tudi njihove starše, dedke, babice in prijatelje. Dobili se bodo 14. aprila ter ob prijetnem druženju spoznavali zdrav način življenja. Vzgojiteljice in druge delavke vrtca se namreč zelo zavedajo, kako je gibanje pomembno za zdravje, prav tako pa je pomembno druženje ljudi različnih generacij, saj bogati celotno skupnost. Druženje bodo začeli s pohodom ob 9. uri izpred Vrtca Šoštanj enote Biba, ostale dejavnosti pa se bodo odvijale na nogometnem stadionu od 10.00 do 12.00. V programu bodo sodelovali: planinci, Šola zdravja, taborniki, gasilci, športniki, Center starejših občanov Zimzelen, Kmetijska zadruga Šoštanj ter mnogi drugi. V primeru slabega vremena prireditev odpade. 16 VI PIŠETE Izoblikovali stališča za nacionalni otroški parlament V vili Rožle je potekal regijski otroški parlament, na katerem se je srečalo 24 osnovnošolcev iz Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 16 »»^AS 29. marca 2018 Na nacionalnem otroškem parlamentu bo slišan glas vseh otrok iz regije, saj so na prav vseh šolah potekale razprave, iz katerih so predstavniki vrstnikov izluščili sklepe, kijih bodo predstavili na vseslovenskem zasedanju. O Ivanu in Ani i Velenje, 22. marca - Na regijskem otroškem parlamentu so osnovnošolci nadgradili razpravo o šoli in šolskem sistemu. Najbolj so poudarili, da si želijo več praktičnega znanja, denimo s področja prve pomoči, okolje-varstva, trajnostne mobilnosti in samooskrbe, pa tudi več poučevanja z izkušnjami in doživetji. Želijo si več povezovanja snovi med posameznimi predmeti, več ekskurzij, šol v naravi in tudi izmenjav med šolami iz različnih krajev in držav. Na področju odnosov med učenci, učitelji in drugimi uslužbenci na šolah ter starši si želijo več iskrenosti, poštenosti, medsebojnega zaupanja in sprotnega reševanja težav z metodami, kot je media-cija. Opozarjajo, da jih je k razmišljanju o poklicni karieri in ustrezni izbiri srednješolskega programa treba spodbuditi že prej, ne šele v zadnjem razredu osnovne šole. Pereča tema so bila nacionalna preverjanja znanja, zastareli učbeniki in delovni zvezki, pa tudi želja po ponovni uvedbi opisnega ocenjevanja pri pouku likovne, glasbene in športne vzgoje. Ponovno so bili dobro pripravljeni na razprave, polni idej, a tudi na realnih tleh, pravi sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Bojana Špegel. »So zelo samokritični. Zavedajo se, kaj je v krajšem časovnem obdobju izvedljivo in kaj zahteva več časa. Pri pouku bi radi mobitele, tablice ali računalnike oziroma določene apli- kacije uporabljali kot pripomoček, bojijo pa se, kako bodo to mednje vključevali učitelji. Glede na svojo starost zelo celostno razmišljajo.« Udeleženci regijskega otroškega parlamenta so izvolili šest predstavnikov - Vido Volk in Aljaža Vetriha iz Šaleške doline, Jana Weissa in Lizo Zagožen iz Zgornje Savinjske doline ter Ajdo Ušen in Živo Dokl iz Spodnje Savinjske doline. Z vrstniki iz vse Slovenije se bodo srečali na nacionalnem otroškem parlamentu. Ta bo 9. aprila potekal v državnem zboru. • tf Leto 2018 je posebno leto, saj v njem obeležujemo 100 let od smrti pisatelja Ivana Cankarja. To je bilo tudi glavno vodilo, ko so se v Plešivcu letos lotili priprav na tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena. In ker je bilo v pripravo prireditve močno vpeto tudi kulturno društvo, ki je dobilo svoje ime po tem našem največjem pisatelju, je bil tokrat to malo drugačen dogodek, kot so ga bile krajan-ke in krajani vajeni iz prejšnjih let. Bil je dogodek, na katerem se je sedanjost lepo vpletla v zgodovinsko pripoved o Ani Lušin. Ana ali Nuša Lušin je bila učiteljica, ki je z možem Hinkom Bre-gantom v plešivški šoli poučevala in domovala v letih od 1905 do 1910. Bila je Ljubljančanka, ki jo je v hribovsko, s smrečjem obdano vas pripeljala zahrbtna bolezen jetika. Kljub temu da je bila poprej meščansko dekle, ki se je med šolanjem močno zaljubila v Ivana Cankarja, imela je neiz- merno rada majhno odljudno vasico ter preproste podeželske ljudi, kar je moč razbrati iz njenih treh črtic: Mežnarjev Jak, Moja svakinja Krista ter Umreti na božični večer. Še bolj kot to pa so ji voljo do življenja dajali iskreni plešivški otroci, ki jih je poučevala tudi ročna dela. Ti še dandanes ostajajo isti, kot so bili takrat: navihani, na trenutke rahlo negotovi vase, vendar ljubki. Takšni so odlično izpeljali nastop za mamice in žene ter se z igrico Pehar suhih hrušk več kot očitno povsem vživeli v življenje Ivana Cankarja. Kdor do sedaj še ni poznal Ane, jo je lahko pobliže spoznal z razstavo O Ivanu in Ani, ki si jo je bilo po prireditvi moč ogledati v prostorih plešivške osnovne šole. Vsakdo pa je domov odšel s ponosom in dognanjem, zakaj plešivško pokopališče bogati Anin grob z Ivanovim verzom: »Tiho zdaj v grobu spi, moja in tvoja vesela mladost!« a Polonca Žlebnik Arlič Mnenja in odmevi Odgovor na objavo Mateja Jenka z naslovom Velenje ni turistični kraj ... žal. (Naš čas, Mnenja in odmevi, 22. marec 2018) Z odgovori in pojasnili v nadaljevanju zaključujemo razpravo in na tem mestu še zadnjič odgovarjamo na pisanje t. i. samostojnega svetnika (izvoljen je bil na listi SMC) Mateja Jenka v rubriki Mnenja in odmevi, Naš čas. V Mestni občini Velenje razvijamo področje turizma že od leta 1996 dalje, ko smo ustanovili TIC - Turistično-informacijski center. Torej smo v turizmu aktivni že več kot 20 let. Glede na to, da Velenje nima tako bogatih naravnih danosti, kot jih ima npr. Bohinj, se seveda tudi turizem ne more razvijati s takšno dinamiko in obsegom, kot se razvija tam. Tudi univerzitetno mesto, kot je to Ljubljana, nismo, zato je tudi primerjanje z Ljubljano nerealno. Da je turizem tek na dolge proge, je splošno znano. Prav tako je znano, da si ljudje pred 30 leti ob takratni onesnaženosti našega okolja niso znali predstavljati, da se bo Šaleška dolina začela razvijati turistično. V Mestni občini Velenje smo v to idejo verjeli in ponosni smo na to. Vse investicije in vsi napori so bili vredni tega, kar danes vidimo v Velenju. Rezultati dobrega dela na področju turizma se v zadnjih letih kažejo marsikje, predvsem pa pri razvoju, obiskanosti in prepoznavnosti Velenjske plaže. Glede nagrad s področja turizma, prejetih v preteklih 20 letih, je seznam naše občine zelo bo- gat. Ponovno ga objavljamo, tokrat s še daljšim spiskom, in s pričakovanjem, da bo to gospodu Jenku le potrdilo, da Velenje JE turistično mesto. Pa pri tem nismo izpostavljali mednarodnih nagrad, ki jih je prejela Velenjska promenada v zadnjih štirih letih. Če bi našteli še te, bi bil seznam precej daljši. • Entente Florale (1999 priznanje za najlepše urejeno evropsko mesto); • nagrada Slovenske turistične organizacije za kakovostno in prizadevno urejanje lokalne turistične ponudbe na uradnem slovenskem turističnem portalu www.slovenia.in-fo (2005, 2006, 2007, 2008, 2010, 2013, 2014 in 2016); • Moja dežela lepa in gostoljubna - Velenje je v letih od 1992 do letos prejelo sedem priznanj Turistične zveze Slovenije za doseženo 1. mesto v vseslovenskem tekmovanju v urejenosti mest med večjimi slovenskimi mesti (devetkrat smo osvojili 2. mesto in petkrat 3. mesto); • European destination of exce-lence - 2010 uvrstitev med finaliste Evropskih destinacij odličnosti s projektom »Po-zojevo prebujenje Šaleške doline«; 2011 uvrstitev med finaliste Evropskih destinacij odličnosti s projektom » Podzemna pustolovščina v Velenju«; • Naša Slovenija 2011 - priznanje v kategoriji ohranjanje kulturne dediščine, posamične zgradbe v mestu; • Dnevnikova izvidnica 2013 -Velenje je doseglo 3. mesto po ocenah strokovne komisije in tretje mesto po ocenah bralcev; • Zmoremo 2015 - Vila Bianca je bila izbrana za najboljšo prakso pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje dostopnosti brez ovir; • Slovenia Green 2016 - Velenje je ob svetovnem dnevu turizma prejelo bronasti znak v okviru projekta Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) - Slovenia Green, ki poteka pod okriljem Slovenske turistične organizacije; • Velenje - 3. najprijaznejša občina v Sloveniji po ocenjevanju tujih državljanov v okviru akcije Turistična patrulja. Zagotovo pa bomo ta seznam s številnimi projekti, ki jih načrtujemo v prihodnjih letih, še podaljšali. Glede vprašanja, koliko vloženih evrov je v turizmu Mestna občina Velenje dobila nazaj, odgovarjamo sledeče: kot lokalna skupnost si ves čas prizadevamo izboljšati kakovost življenja v naši lokalni skupnosti. Ponujamo veliko brezplačnih vsebin (Lokalc, Bicy, številna brezplačna svetovanja, mestna blagajna, ...), podpiramo športne klube in številna društva, organiziramo mnoge brezplačne dogodke, katerih namen ni polniti občinsko blagajno, ampak nuditi našim občankam in občanom čim več različnih, kvalitetnih, bogatih in pogosto tudi brezplačnih vsebin. Rezultati dobre turistične ponudbe se po navadi kažejo tudi v blagajnah številnih ponudnikov gostinskih storitev, kot tudi tistih, ki nudijo nastanitvene kapacitete. Teh je Velenju kar nekaj. Ker to niso občinski javni zavodi, težje ocenjujemo, koliko vloženih evrov se je vrnilo. Prav tako je z zaposlitvami, saj ob dobrem obisku mesta dobro deluje veliko vzporednih dejav- nosti, ne samo muzeji in galerije, temveč tudi gostinci in trgovine. Turizem pa smo ne nazadnje (in predvsem) tudi ljudje, ki živimo v našem mestu, zadovoljni občani, ki z navdušenjem in iskreno ljubeznijo do našega mesta predstavimo svoj domači kraj ter prepričamo marsikaterega sodržavljana ali tujca, da Velenje obišče in se k nam z veseljem tudi vrne. Trditev, da Velenje za 7,5 milijona evrov vreden projekt (Prireditveni prostor in oder) nima programa in idej, je čista laž. Imamo odlične ideje in tudi program se sestavlja. Ko bo dokončen, bo predstavljen tudi javnosti. Trenutno pa je naša prednostna naloga, da najprej pridobimo nepovratna evropska sredstva in čim prej začnemo izgradnjo. Glede porabe svetniških sredstev je v Odloku o zagotavljanju pogojev za delo članov Sveta Mestne občine Velenje z dne 15. maj a2013 jasno opredeljeno in zapisano, za katere namene se lahko ta sredstva uporabljajo, in sicer za nakup pisarniškega materiala, nakup pisarniške, računalniške in druge opreme, plačilo poštnih storitev, telefonskih storitev in internetne povezave, plačilo stroškov fotokopiranja, tiska in oblikovanja, stroškov postavitve, oblikovanja, gostovanja spletnih komunikacij, plačilo obvestil o delovanju članov sveta v sredstvih javnega obveščanja, plačilo strokovne literature, časopisov in revij in plačilo stroškov izobraževanja. Neodvisni svetnik Matej Jenko je v tem mandatu želel iz sredstev, ki so namenjena za delovanje sveta, naročiti naslednje stvari (v nadaljevanju citirano iz elektronskega sporočila gospoda Jenka z dne 6. 11. 2015): m. denarnica, usn. denarnica, jakna (vel: M, oz 48-50), jakna (vel: M), palica za selfie - 7 kosov, vroča čokolada - 5 kosov, rokavice Latex - 3 zavitki po 10 rokavic, vrečke za zmrzovanje, 3 kg, 5 zavitkov po 25 vrečk, vrečke za zmrzovanje, 5 kg, 3 zavitke po 50 vrečk. Glede na zgornji seznam želja gospoda Mateja Jenka to zagotovo ni namenska, še manj upravičena poraba svetniških sredstev. Drži pa, da je nadzorni svet Mestne občine Velenje preveril porabo sredstev in ugotovil, da so bila vsa sredstva uporabljena namensko. Razlog za to je izključno v tem, da smo v Mestni občini Velenje ta seznam pred naročilom prečistili in zgoraj navedene zadeve izločili. Prav tako je svetnik Matej Jenko iz svetniških sredstev, ki so namenjena za delovanje sveta, dne 18. 8. 2017 za domačo uporabo naročil LG LED TV 49UH610V, diagonala zaslona 124 cm, ločljivost zaslona 3840 x 2160 z dvema dodatnima bluetooth zvočnikoma, v skupni vrednosti 889,97 evra. Da svetnik uporablja televizor za domačo uporabo, sklepamo po tem, ker je inventurna komisija evidentirala opremo na domačem naslovu. Zaradi takšnih anomalij, da ne rečemo kaj drugega, smo spremenili pravilnik in še vedno čakamo, da opremo vrne ... Samostojni svetnik Matej Jenko je jeseni 2014, kmalu po sestavi novega občinskega sveta, prišel tudi na sestanek k županu v zvezi z razpisanim delovnim mestom Pomočnik direktorja v SAŠA Inkubatorju. Župana je obvestil, da bi se prijavil na razpis in je želel izvedeti županovo stališče v zvezi s tem. Takrat bi si vsekakor zaslužil prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Toliko o »neodvisnem« sve- tniku Mateju Jenku. Kot je bilo omenjeno na začetku, s tem zaključujemo to razpravo. ■ Služba za odnose z javnostjo Mestne občine Velenje Kako zmagati na volitvah (glas vpijočega v puščavi) Dne 14. marca je v časopisu Dnevnik Srečko Knafelc med drugim svetoval Miru Cerarju, naj v svojem predvolilnem programu predvidi tudi razrešitev orožarske afere, ki že skoraj dve desetletji hromi naš pravni red, in zmaga na volitvah mu je zagotovljena. Glede tega sem se pogovarjal z lokalnim politikom. Tudi on se je strinjal s tem, vendar s pripombo, da ne pozna politika, ki bi si to upal. Edini, ki se je s tem ukvarjal, je bil gospod Moge, ki pa je bil deležen takšnih pritiskov in groženj, da se ostalim še sedaj tresejo hlače. Torej je samo strah oziroma strahopetnost tudi poštenih politikov kriva, da bi se končno razrešila največja kriminalna afera v samostojni Sloveniji, čeprav je dokazov več kot dovolj. Vsem v Sloveniji je znano, kdo je princ teme, zato ni treba veliko ugibati, katere sile in strici iz ozadja so vplivali na čudne odločitve Ustavnega in Vrhovnega sodišča, ki zavirajo normalni razvoj Slovenije. Torej, gospodje politiki, samo malo poguma bo potrebno, pa se vam bodo odprla vrata v raj. To pa pričakujem predvsem od desnih politikov, katerih osnovno vodilo je poštenje in resnica. Tudi jaz sem ga moral zbrati, da sem to napisal, ker mi je muka živeti v deželi, kjer vlada strah in kjer resnica in poštenost nista več vrlina. a Franc Cerar Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 15 15. marec 2018 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17 Velikonočne delavnice na Velenjskem gradu Okrog 50 otrok in odraslih se je v soboto zbralo na Velenjskem gradu - Ogledali so si razstavo rož iz papirja, nato pa izdelovali butare, rože in barvali pirhe Mojca Štruc Minuli vikend je ob sicer hladnem vetriču pot do Velenjskega gradu našlo tudi nekaj sončnih žarkov. In kar nekaj ljudi dobre volje. V soboto popoldne bi težko našli lepši pogled od tistega, ki je odstiral na grad vzpenjajoče se iz krep papirja ob vodstvu nekaterih članic Društva Revivas, možnost krašenja plastičnih jajčk in možnost barvanja pirhov. »Delavnice so pri nas že tradicija, je pa res, da imamo zadnja leta nekaj težav z iskanjem zelenja za izdelavo butar,« je povedala Verbotnova in pojasnila, da je bilo še pred le- pripravljeni za to vzeti čas,« je povedala Brešarjeva. Čeprav se danes praviloma vsem mudi, je čas za pomoč na sobotnih velikonočnih delavnicah našla tudi Gabrijela Verbič. Pomagala je pri izdelovanju butar oziroma snopov. »Ko sem sama prvič izdelovala snop, mi je bilo težko. Zdaj V okviru velikonočni delavnic sije lahko vsak izdelal svojo butaro. otroke in odrasle. Prihajali so na velikonočne delavnice. Kot narekuje tradicija, so jih tudi letos organizirali v Muzeju Velenje. A se niso odpravili na Grilovo domačijo kot leta poprej - zaradi dolgega čakanja na pomlad so jih pripravili kar na Velenjskem gradu. K sodelovanju so tokrat povabili Društvo Revivas iz Škal, dogodek pa začeli z ogledom razstave nekaterih izdelkov društva v Jurijevi kapelici na gradu. Predvsem otroci so izkazali veliko zanimanja ob ogledu rož iz papirja in očitno opazili tudi, da je v končne izdelke vloženega ogromno truda. Glavna organizatorica Tanja Verboten iz Muzeja Velenje je vse zbrane po ogledu razstave povabila k delavnicam. Imeli so priložnost izdelovanja butar oziroma snopov, pa možnost izdelave rož ti na Grilovi domačiji enostavno nabrati pušpan, zdaj pa ga zaradi škodljivcev ni skoraj nikjer več. Pojasnila je, da se pri delavnicah še vedno trudijo slediti kulturni dediščini, kolikor je to mogoče. »Smo pa, kot kaže, v obdobju, ko se dediščina spreminja,« je še dodala. Bila je vesela velikega obiska. Otrokom so pri izdelavi večinoma pomagali njihovi starši, organizatorji pa so poskrbeli tudi za bolj izkušeno pomoč. Jožica Brešar iz Društva Revivas je povedala, da jo izdelovanje rož iz papirja spremlja že od malih nog. Njej so znanje predali v družini, sama pa ga rada deli tudi na različnih delavnicah. »Mislim, da vsi, ki se z izdelavo rož iz papirja srečajo prvič, začenjajo na isti točki. Ni pomembno, ali so otroci ali pa odrasli. Bistveno je, da se želijo naučiti in so si pa nič več, vsakega je lažje narediti,« je dejala in povedala, da je samo v zadnjem tednu dni izdelala okrog 300 butar. »Vesela sem, da se tisti, ki prihajajo na delavnice, res trudijo,« je poudarila. Če je imel kdo težave, je bila tam tudi Vita Burič. Mlada prostovoljka je pomagala predvsem otrokom. »Zelo zanimivo se mi zdi sodelovati z Muzejem Velenje, saj sem kot otrok tudi sama hodila sem in se vedno zabavala,« je povedala. Zdaj osvojeno znanje predaja naprej. To pa je pravzaprav glavni namen organiziranih velikonočnih delavnic. »To je del naše dediščine, za katerega menimo, da je pomembno, da ga ohranjamo, varujemo in prenašamo na mlajše generacije,« je zaključila organizatorica Tanja Verboten. ■ * Da te poganja na gugalnici in ujame na koncu tobogana. Da popiha obdrgnjena kolena. Da te pobere in pokrije, ko padeš s postelje. Da sočustvuje, kadar ne uspeš zapreti. Da bere pozno v noč, dokler ne prideš domov. Da se jezi, ker te ne vidijo tako čudovitega kot ona. Da ti posodi svoje uhane. Da te nauči, kako pomembno je verjeti vase. Da te objame. Da ti ob selitvi pomaga zapakirati posodo. Da se veseli vnukov, še preden so tu. In jih potem razvaja, kadar jih starši ne utegnejo. Da ti prinese domač paradižnik s svojega vrta. In povabi k sebi na kosilo. Da ti pove, da si izjemna. Vedno znova. Mama je zato, da je čudežna! V nedeljo 18. marca se je zbralo 26 otrok na odru dvorane v OŠ v Belih Vodah, da bi spregovorili svoje misli o tem: Zakaj je mama? To je bil uvod v program, ki so ga zbrani otroci pridno pripravili za svoje mame in vse krajane in krajanke Belih Vod. Otroci so skupaj z mentoricami pripravili mm Jtm program, ki je bil obarvan pevsko, igralsko in glasbeno. Tako so vsem udeležencem popestrili mrzlo nedeljsko dopoldne in se poklonili svojim mamam. Dvorana je bila polna, otroci so poželi bučen aplavz. Nekaj besed sta krajanom in krajankam namenila tudi predsednik krajevne skupnosti Bele Vode Peter Požgane in župan Občine Šoštanj Darko Menih. Sledila je zabava z ansamblom Kratek stik. ■ S. P. Ravne pri Šoštanju, 23. marca - Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju je v petek z odprtjem Velikonočne razstave v njem spet oživel. Med letom prazen sameva, Mateja Kumer in Simon Ogrizek pa mu v zadnjem času dvakrat na leto vdahneta življenje s čudovitimi razstavami, ki jih umestita vanj. Tokratna razstava je velikonočna. Ogled je prava paša za oči. Obenem pa predstavlja enkratno priložnost tudi za ogled notranjosti dvorca, ki je sicer za javnost med letom zaprt. Na otvoritvi sta nastopila folklorna skupina Vrtca Šoštanj in Mešani pevski zbor sv. Mihaela, zbrane so nagovorili Mateja Kumer, Simon Ogrizek in župan Občine Šoštanj Darko Menih. Občina je tudi glavni pokrovitelj razstav v dvorcu. Pohvalil je vse, ki so pri postavitvi razstave sodelovali, materam čestital ob materinskem dnevu, vsem obiskovalcem pa zaželel prijetne in mirne velikonočne praznike. Razstavo in dvorec si lahko ogledate do vključno velikonočnega ponedeljka, 2. aprila. V delovnih dneh od 16. do 20. ure, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa od 11. do 20. ure. a mkp , foto: T. V. in M. K. Ljubenske potice spet paša za oči Čeprav hladno in oblačno vreme minule nedelje ni obetalo prijaznega dogodka, blagoslova zelenja, bu-taric, snopov in (le) na Ljubnem ob Savinji potic, se je prav tam okrog farne cerkve sv. Elizabete zbrala množica več sto obiskovalcev. Tradicionalno se vsakič na ta lepi pred-velikonočni praznik zberejo ljudje, ki izdelajo in prinesejo k žegnu posebne izdelke in podobe iz naravnih materialov (leske, vrbe, bodike, živopisanih semen iz narave, cvetne drenove vejice, pušpan, bršljanovo listje in semenje, za okras pa sadje, le malo barvitih trakov okrasnega krep papirja ter iz njega suhih rožic. Največji izziv je po skoraj stoletje dolgi šegi izdelati nekaj novega, drugačnega, domačega in tako ohranjati dediščino, ki so jo predniki pri- nesli prav v to cerkev izpod Tera. Vse potice, klasične in posebne, je blagoslovil za to zelo zaslužen tamkajšnji župnik in dekan Martin Pu-šenjak, ki živi za Ljubno in močno tudi za to šego. ■ Jože Miklavc m Superjunaško zimovanje V petek, 16. marca, so se taborniki iz rodu Lilijski grič Pesje odpravili na zimovanje. Zaviti ovinki so jih popeljali k njihovemu domu za naslednjih nekaj dni pred CŠOD Ajda v Libeličah. Otroci so čez vikend spoznavali superjunake, ki so jih tudi obiskali in krstili ter jih sprejeli v svoj superjunaški krog. Mlajši taborniki so čez vikend ustvarjali in se zabavali, napravili so si kostume, prav tako pa so za ostale tabornike pripravili super-junaške skeče. Opravljali so tudi veščino ljubitelja živali in redo-ljuba ter pridobili ogromno novega znanja. Starejši taborniki pa so na zimovanju krepili tim-skega duha s superjunaškimi "team building" igrami. Prav tako so opravljali veščino poznavalca gozda in stezosledca, pri čemer so se zelo zabavali. Po su-perjunaškem vikendu, polnem energije, prijateljstva in povezovanja, so se v nedeljo popoldne odpravili domov in utrujeni skočili staršem v objem. a Rok Srša Prinesle so pomlad Čeprav v zraku še ni bilo čutiti pomladi in ptički niso žvrgoleli tako, kot bi si vsi želeli, smo 21. marca v krajevni skupnosti Stara vas le dočakali pomlad. Pa čeprav le za en popoldan. Na že tradicionalni prireditvi, posvečeni mednarodnemu Dnevu žena in materinskemu dnevu, so se zbrale, prve znanilke pomla- di, kot je predsednik sveta krajevne skupnosti Matjaž Zupanc, poimenoval sokrajanke. Prisrčna beseda in pesem najmlajših Starovaščank in Starovaščanov ter ubrano petje pevk skupine Fortuna, so marsikateri obiskovalki privabile solze v oči, vse pa so vsaj za kratek čas pozabile na delo, skrbi in se prepustile veselju. Prijetno druženje ob kozarčku in slaščicah se je prehitro končalo. Skromno darilce, ki so ga prejele ob slovesu, pa je dan še polepšalo. a Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 18 18 BISERI «»^AS 29. marca 2018 BISERI maturantskega plesa 2018 _ V soju žarometov so se biseri razkošno zableščali Med več sto maturantkami in maturanti smo izbirali mi, med dvajsetimi, ki jih predstavljamo, pa boste izbirali vi - Z vsako poslano glasovnico imate več možnosti za katero od nagrad, ki jih bomo podelili pošiljateljem izžrebanih glasovnic Vsi sobotni dopoldnevi, ki so jih maturantke in maturanti Šolskega centra Velenje preživeli na plesnih vajah, so se pretekli konec tedna obrestovali, saj so na plesišču zablesteli. Seveda si vsi želijo, da bi tako bilo tudi na zrelostnem izpitu. Verjetno pa ne bi imeli nič proti, če bi se mature lotili tako sproščeno, kot so se plesa, in bi se po opravljeni preizkušnji razvnela taka zabava, kot se je v Rdeči dvorani, ki se je z novo osvetlitvijo resnično izkazala. Žarometi so namreč še kako poudarili razkošno okrašene obleke, žarki pa so se odbijali od tisočih kristalčkov in bleščic, s katerimi so bile posute predvsem dolge obleke. Čeprav so bili prav vsi urejeni od glave do peta, pa jih je le malo padlo v oči žiriji, ki so jo tudi letos sestavljale modni kreatorki Jelena Stevančevic in Petra Meh ter vizaž-istka Mirela Muminovic. Zato so pred fo- tografski objektiv Andraža Roškarja povabile nekoliko manj fantov kot prejšnja leta, a nekaj deklet več. Manjkalo je predvsem mladostne drznosti in igrivosti, le malo je bilo takih, ki so razmišljali zunaj okvirjev klasičnih krojev in prevladujočih trendov ter izrazili svoj osebni slog. Maturanti so izstopali kvečjemu po drobnih detajlih, sicer pa so večinoma izbrali klasične obleke, ki so jih dopolnjevali predvsem z metuljč- ki in kravatami. »Malo izvirnosti jim ne bi škodilo. Tokrat so bolj presenetili očetje, ki so bili bolj zanimivi, sproščeni in modni kot njihovi potomci,« je pokomentirala Petra Meh in dodala, da imamo po frizurah sodeč v Velenju le enega frizerja. Dekleta so se odločala za dolge obleke z odprtimi hrbti, na plesišču pa je bilo veliko rdečih in modrih odtenkov, čipke, vedno aktualne črne, predvsem pa veliko sijočih dodatkov, ki so bogato krasili obleke. »Razumem, da je izbira oblek v trgovinah bolj ali manj ista. Ampak?! Zagotovo smo spregledali koga, ki bi si zaslužil mesto v izboru za Bisere maturantskega plesa, a nasploh je izvirno / Jf>\ I mit i J ?j i. i«« d ■ ^ * ^ '.-J k. v v 1 t £Bf 4 w t 4 oblečenih maturantk in maturantov iz leta v leto manj,« je še povedala Petra Meh. Kdo med izbranimi maturantkami in maturanti se je pri izbiri garderobe najbolj izkazal, boste presodili bralci. Svoj glas lahko oddate z glasovnicami, na naslovu uredništva Našega časa pa jih bomo zbirali do torka, 3. aprila. Vsak lahko izpolni in pošlje več glasovnic, na osnovi katerih bomo v naslednji številki predstavili izbor štirih fantov in šestih deklet, ki se bodo uvrstili v polfinalno glasovanje. ■ 2 3 7 10 Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 13 15. marec 2018 «»SÜAS BISERI BISERI maturantskega plesa 2018 19 ia ■ I uaSfjAS radio vuum.m t' K SOLSKI CENTER VELENJE Glasovanje preko kuponov tudi letos nagrajujemo. Tokrat nagrade podarja Trgovina Diva - točeni parfumi iz NC Velenje. 17 1. Alem Hodžic 2. Amadeja Oder 3. Anastasiia Andrushchenko 4. Anes Babajic 5. Barbara Kladnik 6. Katarina Grazer 7. Klemen Glinšek 8. Katarina Kumer 9. Maja Vrečar 10. Manca Rihter 11. Metod Umbreht 12. Monika Melanšek 13. Rene Gorišek 14. Saša Malenkovic 15. Tina Knez 16. Sergej Malus 17. Tjaša Slemenšek 18. Vid Mohor 19. Žana Petek 20. Žiga Brezovnik 13 18 KUPON št. 1 Glasujem za maturanta: Glasujem za maturantko: Ime, priimek in naslov: Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2018«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT "^AS 29. marca 2018 Babicev popravni izpit v Ribnici Velenjski rokometaši po porazu s Koprom in izpadu iz pokala niso mogli preplavati niti Krke - Celjanom le točka proti Ribnici Po presenetljivem porazu po rednem delu domačega prvenstva s tretjim Koprom so rokometaši Gorenja odšli po vstopnico za finalni turnir pokalnega tekmovanja v Jeruzalem. Toda po četrtfinalnem dvoboju z Je-ruzalemom-Ormožem so potrti zapuščali dvorano. Izgubili so z 29 : 33 (16 : 17). Ta spodrsljaj je bil vsekakor presenetljiv, kajti domači so v rednem delu prvenstva osvojili še- je v sezoni 2002/2003 osvojil s takratnimi igralci Ivan Vajdl, ki pa je moral pred nekaj sezonami, podobno kot doslej najuspešnejši Gorenjev trener Branko Tamše, zapustiti klub. Razočaranj pa s to tekmo še ni bilo konec. Novo klofuto, če se izrazimo v prispodobi, so dobili v soboto na zaostali tekmi 2. kroga končnice pri po rednem delu četrti Krki. Novomeščani so jih premagali s 36 : 35, po pr- grali prednost treh zadetkov. Na začetku drugega polčasu so se domačim približali samo na gol zaostanka (15 : 16), a to je bil le kratek preblisk v njihovi igri. V 40. minuti so imeli domači največjo prednost petih golov tega dvoboja (22 : 17). V nadaljevanju pa gostje kljub dobrim obrambam vratarja Klemna Fer-lina niso uspeli uloviti niti točke. Zmanjkalo je časa. In trener Babic je lahko (spet) samo ugo- (oba po devet zadetkov) najboljši strelec tega dvoboja, pa je menil: "Po takšni tekmi je težko najti prave besede. Tekmecem smo dopustili nekoliko preveč zadetkov. Nismo bili dovolj zbrani po odbitih žogah našega vratarja, saj so jih Novomeščani kar nekaj ujeli in iz njih dosegli zadetke.« Pred njimi je še osem tekem končnice. Z morebitno osvojitvijo naslova bi Željko Babič verjetno upravičil svojo vlogo na trenerski klopi (zadnje dni se veliko govori o njegovi zamenjavi, a v vodstvu pravijo, da bodo o tem razmišljali po prvenstvu). Vendar bodo vsi morali pošteno le peto mesto in ga nadaljujejo v skupini za obstanek v prvi ligi. Na sklepni turnir najboljše četverice so se že uvrstili rokometaši Kopra. V gosteh so bili s 33 : 29 boljši od člana 1. B lige Dol Hrastnika. Napredovali so tudi Krčani, ki so iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja izločili člana 2. državne lige Mokrc-Ig v njegovi dvorani s 34 : 24. Aktualni pokalni prvaki Celje Pivovarna Laško pa so če-trtfinalno tekmo z mariborskim Branikom odigrali včeraj. Vsekakor so velenjski rokome-taši s trenerjem Željkom Babi-čem znova razočarali. Doživeli so, kot je ocenil Hrvat na njihovi klopi, težak poraz. V obrambni so bili neprepoznavni in to je bil po njegovem tudi glavni razlog za poraz, da je zanje konec sanj o pokalnem naslovu. Tako ostajajo doslej le pri enem pokalnem naslovu. Tega vem polčasu pa so imeli domači prednost treh golov (16 : 13). Velenjski rokometaši so bili nadvse motiviranemu nasprotniku enakovredni le dobrih dvajset minut, do rezultata 10 : 10. Nato so Krčani zaigrali podjetneje in si do odhoda na odmor prii- tavljal: "Za nami je težka tekma. V drugem polčasu smo pokazali izjemen značaj. Morali bi igrati nekoliko boljšo obrambo, a nam v določenih delih tekme to niti ni bilo dovoljeno." Rok Ovni-ček, ki je bil skupaj z domačim igralcem Gregom Okleščenom Vrača se Vid Levc V prihodnji sezoni bo barve članskega moštva Gorenja Velenja znova branil Vid Levc (197 cm, 1994). Levi zunanji roko-metaš, ki se trenutno v dresu mariborskega Branika vrača na igrišče po težki poškodbi kolena, bo črno-rumeni dres nosil vsaj do poletja 2020. Levc je nekdanji mladinski reprezentant, ki je za Slovenijo uspešno nastopal na evropskem prvenstvu leta 2014 v avstrijskem Linzu. Z 38 zadetki na sedmih tekmah je bil eden najboljših posameznikov svoje ekipe, ki je na koncu zasedla 5. mesto. Po dobrih predstavah v dresu Gorenja Velenja ga je pred dobrim letom prvič na širši seznam članske reprezentance (kvalifikacije za olimpijske igre 2016) uvrstil tudi selektor Veselin Vujovic. zavihati rokave. V jutrišnjem 4. krogu bodo gostovali pri Ribnici, najboljši ekipi rednega dela prvenstva, ki je v 2. krogu končnice nekoliko presenetljivo doživela poraz v Škofji Loki. Velenjski navijači upajo, da bo trener Babic končno našel pravo taktiko proti moštvu iz mesta suhe robe in lončarstva in po dosedanjih stresih vendarle vrnil veselje na obraz navijačev. Skratka, pred njim je pomemben popravni izpit. Dodajmo, da so se tudi Celjani na osrednji tekmi 3. kroga v Ribnici nekoliko opekli. Igrali so 'samo' neodločeno 24 : 24 (10 : 10). Šest minut pred koncem so bili pri rezultatu 24 : 22 naši prvaki celo blizu zmage, a so v dramatični končnici gostitelji izenačili na 26 : 26. Nato so imeli Ribničani celo priložnost za popoln uspeh, vendar so slabo izvedli zadnji napad. ■ S. Vovk Bilo nas je malo, a smo pustili sledi V švedskem kraju Are naj bi bila minuli teden zadnja tekma v veleslalomu za svetovni pokal v sezoni 2017/2018. Zaradi slabih vremenskih razmer jo je veter 'odpihnil', s tem pa tudi možnost, da bi Šmarčanka Ana Dev lahko pokazala, da ni po naključju v prvi deseterici veleslalo-mistk na svetu. Tako kot v minuli sezoni so Ano tudi v tej olimpijski sezoni ob progi spodbujali člani Fani kluba Ane Dev iz Šmartnega ob Paki. Bodrili so jo na vseh najpomembnejših tekmah doma in v tujini, tudi na olimpijskih igrah v Južni Koreji, kjer so prav tako zaradi vremenskih razmer tekmo prestavili. »Ne glede na to je bila to dobra zgodba. Kar nekaj takih smo »spisali« v tej sezoni. Bilo nas je malo, a smo povsod pustili sledi. Povsod smo bili opazni, dobro sprejeti, stkali smo kar nekaj prijateljskih vezi. Marjan Knez (tretji z leve) in Peter Letonja v družbi slovenskih lisičk v Areju na Švedskem. Povezovali smo se s športnimi navdušenci tudi ostalih vražjih Slovenk. Na tekme smo potovali z avtobusom, letalom, na Švedsko z vlakom,« je povedal predsednik kluba Marjan Knez. Po prvih ocenah so v tej sezoni »prevozili« več kot 25 tisoč kilometrov ter bili na poti 14 dni in še kakšen dan več. Čeprav je Ana napovedala, da bo do konca aprila sprejela odločitev, ali bo končala ali nadaljevala tekmovalno kariero, njeni privrženci upajo, da bo nadaljevala. Za tekmo svetovnega pokala, ki bo prihodnje leto v švedskem mestu, so namreč že rezervirali apartma v bližini tamkajšnje železniške postaje. •Tp Goršek novi predsednik NK Šoštanj Šoštanj, 17. marca - Na rednem volilnem zboru članov Nogometnega kluba Šoštanj so za novega predsednika izvolili Andreja Gorška. Zadnja leta je kot trener že delal v klubu, kjer je tudi začel nogometno kariero, vmes je igral in kot trener deloval v NK Rudar. Na mestu predsednika je nasledil Boštjana Do-kla Meniha. Klub ima bogato tradicijo. Leta 1920 ga je ustanovilo nekaj delavcev takratne Tovarne usnja Šoštanj, ki so se ogreli za nogomet in ustanovili klub. Škoda bi bilo, če te tradicije ne bi nadaljevali. Zato po tistem, ko se je njegovo delovanje znašlo v precejšnji krizi, vse moči usmerjajo v to, da to nadaljevanje zagotovijo. ■ mkp Dvorana za lažje premagovanje vsakdanjih obveznosti Javni zavod Rdeča dvorana Velenje preuredil gostinski lokal v dvorano za izvajanje sodobnejših oblik fitnesa Tatjana Podgoršek Velenje se ponaša z novo dvorano, namenjeno izvajanju sodobnejših oblik fitnesa. Je v prostorih velenjskega bazena, kjer je bil pred časom gostinski lokal. Temeljita preureditev dobrih 124 kvadratnih metrov skupnih površin je lastnika - Javni zavod Rdeča dvorana Velenje - stala več kot 39 tisoč evrov, nakup potrebne opreme za vadbo pa dobrih 6.500 evrov brez DDV-ja. So novo dvorano narekovale potrebe? Marjan Klepec, direktor javnega zavoda, je odgovoril, da tudi. Po koncu zgodbe z najemnikom gostinskega lokala, ki mu ni šlo najbolje, so razmišljali o nadaljnji uporabi prostora. Ugotovili so, da bi ga bilo najbolje vrniti ljudem, ki skrbijo za zdrav način življenja ali se ukvarjajo s športom kako drugače. Odločili so se za dvorano, namenjeno funkcionalni vadbi, ki predstavlja v zadnjem času nove trende. »Gre za zvrst vadbe za razvijanje mišične moči in drugih motoričnih spodobnosti, kot so vzdržljivost, hitrost, koordinacija, ravnotežje, gibljivost ... Skratka, za motorične sposobnosti, ki so pomembne pri premagovanju vsakdanjih obveznosti sodobnega človeka.« Klepec je izrazil prepričanje, da bo dvorana polno zasedena, da bo možnosti, ki jih omogočajo sodobne vadbene naprave, na sezono izkoristilo več kot 100 ljudi. Organizirali bodo nekaj vadbenih skupin, ki bodo vadile pod strokovnim vodstvom, tudi skupine, ki bodo želele vadbo prilagoditi svojim zmožnostim, starosti in še čemu. Klepec verjame, da bodo možnosti izkoristili tudi posamezniki. Na skok v 2. ligo bodo morale še počakati Šoštanj - Športna dvorana Osnovne šole KDK Šoštanj je minulo soboto gostila tekmo 3. slovenske lige v odbojki za dekleta. Članice Ženskega odbojkarskega kluba Kajuh Šoštanj so se pomerile z od-bojkaricami iz Murske Sobote (ŽOK Sobota). Tekmo so izgubile s 3 : 1, s čimer so zamudile priložnost za uvrstitev v 2. ligo. Toda dekleta so še mlada, kar pomeni, da jih ob trdem delu zadnjemu izidu navkljub čaka lepa prihodnost. ■ TAKO so igrali Pokal Slovenije, četrtfinale: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 33:29 (17:16) Gorenje Velenje: Cehte 1, Medved 3, Haseljic, Ovniček 5 (1), Ferlin, Grebene, Stojnic', Grmšek, Toskic, Drobež, Potočnik 5, Golčar 7 (3), Verdinek 2, Kleč 1, Zapon-šek, Pejovic' 5. Trener: Željko Babic'. DOL TKI Hrastnik - Koper 2013 21:26 (9:14), Mokere - Ig - Krka 24:34 (7:16), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik (včeraj, 28. marea). Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta: 3. krog: Koper 2013 - Krka 28:25 (14:9), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 24:24 (10:10); Zaostala tekma 2. kroga: Krka - Gorenje Velenje 36:35 (16:13). Gorenje: Ferlin, Zaponšek, Medved 4 (1), Haseljic' 5, Ovniček 9 (2), Grebene 6, Stojnic, Grmšek, Toskic, Drobež, Potoč- nik 2, Golčar 2, Verdinek, Kleč 5, Tajnik, Pejovic 2. Vrstni red: 1. Celje 2 tekmi - 34 točk, 2. Ribnica 3 - 34, 3. Gorenje 2 - 31, 4. Koper 2 - 27, 5. Loka 2 - 25, 6. Krka 3 - 23. Skupina od 7. do 12. mesta: 3. krog: Trimo Trebnje - LL Grosist Slovan 24:25 (13:13), Dobova - Herz Šmartno 37:19 (20:10), Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 36:30 (17:19. Vrstni red: 1. Maribor Branik 3 - 22, 2. Jeruzalem-Ormož 3 - 22, 3. Trebnje 2 -18, 4. Slovan 3 - 13, 5. Dobova 2 - 13, 6. Šmartno 3 - 10. Kegljanje , 2. liga - vzhod -18. krog Šoštanj : Miklavž 7 : 1 ( 3299 : 3199 ) Šoštanj: Fidej - 556 (1), Sečki - 538 (1), Kramer - 554 (1), Petrovič - 523 (1), Ar-nuš - 555 (1), Hasičič - 573(1). ■ Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CM K, stran 21 29. marca 2018 ""^Jis ŠPORT 21 Gorenje še naprej pomemben partner Velenje, 27. marca - Številna ekipa slovenskih smučarskih skakalcev, skakalk, tekačic, tekačev, kombinatorcev ter njihovih vodstev si je ob obisku v velenjskem Gorenju kot generalnem pokrovitelji slovenske nordijske reprezentance ogledala proizvodnjo, v jedilnici pa so nekateri strnili vtise na končano sezono. Do nedavnega glavni trener moške smučarske reprezentance Goran Janus nam je ob tej priložnosti dejal, da se tako želijo zahvaliti Gorenju za njegovo neprecenljivo pozornost. Peter Prevc nam je priznal, da se mu je sezona že nekoliko »vlekla«, sploh, ker si je zanjo zastavil višje cilje, ki pa jih ni v celoti izpolnil. Na vprašanje, kaj za slovenske skakalce pomeni pokrovitelj, kot je Gorenje, pa je odgovoril: »Je zelo pomemben, ker športniku zagotavlja mirnost, ker se mu ni treba ukvarjati z vprašanji, kako bo pokril stroške priprav na sezono. Na ta način se uspehi lažje zgodijo.« »Skupina Gorenje je ponosen pokrovitelj slovenskih skakalcev in kombinatorcev že 25 let,« je med drugim dejal Drago Bahun, delavski direktor v Skupini Gorenje ter predsednik organizacijskega komiteja Planica. Vzposta- vili so pomembno partnerstvo, zaupajo si. Trdno je prepričan, da bodo sodelovanje nadaljevali tudi v prihodnje. a Tp Za neprecenljivo pozornost se je Gorenju zahvalila celotna slovenska reprezentanca smučarjev skakalcev, skakalk, tekačic, tekačev, kombinatorcev z vodstvom vred. Planica, Planica ... Ponarodela pesem legendarnih Avsenikov, napisana pred skoraj štiridesetimi leti v čast skokom, je konec prejšnjega tedna spet odmevala v prekrasni dolini pod Poncami Športni praznik, finale svetovnega pokala, je znova privabil v ta prekrasni del naše domovine veliko ljubiteljev skokov od blizu in daleč, iz domovine in tujine; skorajda blizu šestdeset tisoč. In šport, te dni Planica, je znova združeval Slovence. Jih bodo kdaj tako močno povezali tudi politiki? Čvek ne verjame. Veliko ljubiteljev je bilo tudi iz naše doline. Nekateri se ponašajo s svojimi 'rekordi'. Čvek je ujel predsednika Športne zveze Velenje Bogdana Plaznika, ki je slavil srebrni jubilej - že petindvajsetič je bil letos na reviji skokov. Njegov sokrajan iz Laz (Šentilj pri Velenju) Tine Sušec ima 'daljši skok'. Letos je bil že dvaintride-setič v dolini pod Poncami, 'ob-činar' Maks Arlič pa četrtič. In vsi so navdušeno, v en glas zatrjevali. »V Planici je vedno čudovito. Treba jo je doživeti. Če hočeš, da si spravi Sloven'c, moraš vsaj enkrat na Triglav in v ... Planico!« Po hribih Planinske novice Zadnjič smo se pripadniki ohranjanja gorske narave podali na Dolenjsko in se zbrali v prostorih Centra biotehnike in turizma v Sevnem pod Trško goro. Ta se nahaja na obrobju Novega mesta in se razgleduje daleč tja pod Gorjance. V dopoldanskem času je v šolskem centru potekalo licenčno izpopolnjevanje varuhov gorske narave (VGN). Po njem smo se po želji pridružili vodenemu strokovnemu sprehodu na Trško goro. Vodila ga je zelo prizadevna Rozalija Skobe, v preteklosti v dveh mandatih načelnica Komisije za VGN pri PZS. Sedaj svoje poslanstvo neutrudno razširja z izobraževanjem številnih novih gorskih stražarjev in VGN. Skoraj vsa planinska društva (PD) v tem koncu Slovenije imajo svoje Odseke za VGN in po številu članov daleč odstopajo od ostalih PD na ravni Planinske zveze Slovenije (PZS). Zboru je prisostvoval predsednik PZS Bojan Rotovnik in se v nagovoru iskreno zahvalil dosedanji načelnici KVGN Ireni Mrak za njeno dosedanje delo v komisiji ter ji izročil Zlati častni znak PZS. Na tem zboru smo z izvolitvijo na njeno mesto potrdili Marijana Marjan s svojo zvesto četico na začetku poti proti Slemenu. Denšo, dosedanjega načelnika Odbora za VGN S MDO. Ta se je v nagovoru zahvalil obema svojima predhodnicama - Ireni in Rozi. Na zboru smo se seznanili s preteklim in bodočim delovanjem na področju varovanja narave, za kar se mora prizadevati prav vsak posameznik, saj smo zanjo vsi odgovorni! Za tradicionalni marčevski izlet žena pod okriljem Planinskega društva Velenje sta se spet trudila Marjan in Milica Skaza, saj je to po svoje njun dan. Celo leto živita zanj ...! Iz avtobusa smo izstopili pri odcepu za Kavčnikovo domačijo, saj bi bila debela snežna odeja od predvidene Žlebnikove domačije za marsikoga prenaporna. Pot nas je vodila skozi Šentvid nad Zavodnjami in je vseskozi za večino potekala po cesti. Dan je bil zimski tudi po temperaturah in toplo ter prijazno vzdušje v Domu na Slemenu nam je poleg okusne hrane zelo prijalo. V mislih z nami je bil ves čas tudi spoštovani Andrej Kuzman, ravno v tem času žal veliko prezgodaj preminuli predsednik PD Velenje. Ni ga bilo med nami, ki se ga ne bi s hvaležnostjo spominjal. Vsakemu od nas je v srcu pustil številne spomine na skupna doživetja v planinah, ki jih je dolgo vrsto let organiziral. Prisrčna hvala zanje! a Marija Lesjak Dobro začeli sezono Ljubljana, Velenje - V društvu Petanka Velenje so težko čakali začetek nove sezone. Odprli so jo v Ljubljani na igriščih na Fužinah, kjer domuje petankarski klub Medvedi. Tudi naslov prvega turnirja se imenuje Medvedja budnica. Na ta turnir trojk se je prijavilo veliko ekip, željnih druženja in igre. Velenjsko društvo je imelo tri ekipe. Bili so zelo uspešni, saj so med močnimi slovenskimi ekipami osvojili eno drugo mesto, ostali dve ekipi pa sta delili od četrtega do osmega mesta. Že v soboto se bodo udeležili močnega turnirja dvojk na Jože-fovem turnirju. Tega tekmovanja se bodo udeležili kar s sedmimi ekipami. Upajo na dober izid. »Lahko rečem, da smo si za letos zadali, da bomo sodelovali na vseh prijateljskih tekmah, državnih tekmah, tourih in tudi na mednarodnih tekmah. Pripravljamo pa se tudi na naš mednarodni družabni turnir Velenje Open, ki bo maja. Glede na obljube odgovornih na MO Velenje se že vselimo, da bomo ta turnir lahko odigrali na novih igriščih ob Velenjskem jezeru,« je zatrdil predsednik kluba Petanka Velenje Aleksander Čanč. a Rekorden obisk drsališča Drsališče Velenje, ki meri 800 m2, je v letošnji sezoni v 129 dneh neprekinjenega obratovanja obiskalo kar 26 tisoč drsalcev, od tega je bilo 76 odstotkov rekreativcev in otrok, ki so prihajali na drsanje v organiziranih skupinah, 19 odstotkov hokejistov (rekreativcev, udeležencev šole hokeja in hokejskih turnirjev) ter 5 % igralcev kerlinga. Za postavitev drsališča in njegovo obratovanje je Mestna občina Velenje letos namenila 35 tisoč evrov. a mz, foto: arhiv HKV Kegljanje Od sezone in gledalcev so se poslovili z visoko zmago Kegljači Šoštanja se od svojih zvestih navijačev poslavljajo z visoko zmago. Tokratni nasprotnik - ekipa Miklavža - ni bil kos domačinom, ki so tokrat prikazali najboljšo igro v tej sezoni. Potem ko je bilo že vse odločeno o obstanku, so se domači igralci sprostili in odigrali srečanje, tako kot znajo. Že dolgo nismo videli, da bi bili igralci tako izenačeni kot tokrat. Začetek domačih je bil odličen, a tudi gostom je nekako uspelo držati korak z njimi. Po končani prvi igri so Šo-štanjčani vodili za 36 kegljev z in 2 : 0. Tudi drugi par je tekmo odigral podobno, s to razliko, da so domačini vodstvo povečali na 90 kegljev. V tretji igri je že kazalo na popolno zmago domačih fantov, vendar je gostom uspelo od-ščipniti točko ter nekako ublažiti visok poraz. Kljub temu je razlika na koncu znašala točno 100 kegljev. Sezona je končana, žal je tudi ena najslabših, odkar Šoštanj tekmuje v tej ligi. Šele ko je bilo krog pred koncem vse odločeno o obstanku in izpadanju, so se fantje sprostili in zaigrali tako, kot bi morali igrati celotno sezono. Fantje po končanem prvenstvu ne bodo počivali, saj jih sedaj čaka kar nekaj nastopov na DP. Že prihodnji teden se bodo udeležili regijskega in DP veteranov, Hasičiča pa čaka še prvo in drugo kolo DP za posameznike. Če se bo uvrstil med 24 najboljših, bo v tretjem krogu nastopil na domačih stezah. Ekipo konec aprila oziroma na začetku maja čaka še velik mednarodni turnir na Reki. V upravi Šoštanjčanov upajo tudi na udeležbo na DP v tandemu za moške in mešanem tandemu. Fantje se bodo udeleževali tudi drugih turnirjev, odigrali klubsko prvenstvo posamezno in v tandemu. Nato jih le čaka zaslužen počitek, avgusta pa naporne priprave za novo sezono, ki obeta tudi nekaj sprememb. ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 22 22 modroBELA kronika «»^AS 29. marca 2018 Gasilska zveza ima novo poveljstvo Na 378 intervencijah v letu 2017 je sodelovalo 3555 gasilcev - Dosedanjega poveljnika Gasilske zveze Šaleške doline Borisa Lambizerja nasledil Aleksander Osetič - Poleg rednega dela jih čaka izvedba medgeneracijskega srečanja na državni ravni Tina Felicijan Gasilska zveza Šaleške doline združuje 13 prostovoljnih gasilskih društev, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnik Velenje, pod njeno poveljstvo pa sodi tudi Poklicna gasilska enota Gorenje. Članov ima preko 3000, operativnih gasilcev pa okrog 600. Kar nekaj društev je zamenjalo poveljstvo, prav tako pa zveza sama, saj bo dosedanji poveljnik GZŠD Boris Lambizer postal regijski poveljnik. »Ko sem za Jožetom Drobežem prevzel vlogo poveljnika zveze, sem stopil v velike čevlje in težko je bilo dohajati njegovo delo. Mislim pa, da zvezo prepuščam v dobri kon-diciji. Vodilni kadri in operativci rekli so ) »Gasilci nikoli ne popuščamo. Vedno moramo biti pripravljeni pomagati sočloveku,« pravi Boris Lambizer, ki je pred petimi leti prevzel poveljstvo zveze. Zdaj ga prepušča Aleksandru Osetiču, sam pa napreduje na regijsko raven. »Vse tri lokalne skupnosti v Šaleški dolini imajo dober posluh za gasilce in nam stojijo ob strani, zato imamo stabilno financiranje, kar nam omogoča kakovostno delo,« poudarja predsednik zveze Jože Drobež. so zanesljivi in zadovoljivo opremljeni.« Pa tudi znanja jim ne primanjkuje, pravi. Lani so izvedli tri tečaje za pripravnike, pravkar pa se je zaključil tečaj za višjega gasilca. Letos načrtujejo tudi izvedbo najpomembnejšega tečaja - za operativnega gasilca. V po- šlo, a ta ni bila večja. Zato smo se odzvali na klic na pomoč iz Zgornje Savinjske doline, kamor smo poslali 53 gasilcev z desetimi vozili,« je Lambizer povzel poročilo. Na skupščini so gasilke in gasilci Šaleške doline za novega poveljnika izvolili Aleksandra Ose- in usposabljanju posvečati enako skrb. Predvsem pa želim, da nas čaka mirno obdobje brez naravnih katastrof večjih razsežnosti.« Predsedstvo pa letos zagotovo čaka precej dela, pravi predsednik zveze Jože Drobež. »Najprej je tekmovanje gasilske zveze, veljstvu Mestne občine Velenje pa so izvedli tudi prvi del usposabljanja za prvega posredovalca, ki ga je uspešno zaključilo 40 gasilcev iz treh gasilskih društev. Izobraževanja so potrebna, ker je tudi intervencij iz leta v leto več. »Od padca števila intervencij po letu 2014, ko jih je bilo več kot 400, število teh zadnja leta spet narašča. Vsako leto jih opravimo od 30 do 50 več. Lani je bila največja pri požaru v Hrastovcu, kjer je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske, en gasilec pa se je žal huje poškodoval, a je dobro okreval. Smo pa v Šaleški dolini imeli precej sreče v zvezi z neurjem. Res da povsem brez škode ni tiča iz PGD Vinska Gora, ki je v gasilske vrste stopil, ko je bil star 7 let, kasneje pa bil predsednik društva, mentor mladine, pri zvezi je vodil komisijo za izobraževanja in sedel v nadzornem svetu, bil pa je tudi namestnik poveljnika. »Dobro sem moral premisliti, preden sem sprejel pobudo, saj je delo zelo odgovorno in lahko je zelo naporno. Ampak ker je delo dobro utečeno in je ekipa dobro usklajena, verjamem, da bomo nadaljevali v pravi smeri in pustili gasilsko zvezo vsaj v tako dobri kondiciji, v kakršni smo jo prevzeli. Želim si, da bi operativa še naprej delala na tako visoki ravni, zato pa moramo izobraževanju potem so razna tekmovanja po društvih, obletnice in druge prireditve, največji izziv pa bo izvedba medgeneracijskega srečanja gasilcev Gasilske zveze Slovenije pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, na katerem pričakujemo več kot 1000 ljudi,« je povedal. ■ Člani GZŠD so lani pogasili 80 požarov na objektih, skoraj 30 je bilo požarov v naravi. 45-krat so reševali ob prometnih nesrečah, sicer pa je bilo največ intervencij s področja tehnične in druge pomoči. POLICIJSKA kronika Zasegli so mu avto Velenje, 23. marca - Policisti so v petek 53-letnemu občanu, ki je vozil brez vozniškega izpita, v Šaleku avto zasegli. Ugotovili so tudi, da je vozil pod vplivom alkohola. Zaradi obojega se bo moral zagovarjati na sodišču. Nasilen bivši mož Velenje, 24. marca - V soboto so policisti obravnavali še en primer nasilja v družini, do katerega imata policija in družba ničelno toleranco. Bivši mož je bil nasilen do otrok in svoje nekdanje žene. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja, poleg tega pa bodo zanj spisali tudi kazensko ovadbo. V pralnici ostal brez preprog Velenje, 24. marca - Medtem ko je lastnik avtomobila v avtopralnici na Cesti talcev sušil oprane avtomobilske preproge, mu je te neznanec ukradel. Na cestah je še pesek! Velenje, 24. marca - Čeprav temperature še niso najbolj primerne za to, se mnogi že vozijo s kolesi in motorji. Policisti jim svetujejo, da so pri vožnji skrajno previdni, saj je na cestiščih še veliko peska, ki je tam ostal po zimskem posipanju. Tudi temperature asfalta so še zelo nizke, zaradi česar imajo pnevmatike slabši stik s cestiščem. Na prehodu zbil peško Velenje, 26. marca - V ponedeljek, nekaj minut čez šesto uro zjutraj, se je v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in peška. 42-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Partizanske ceste proti Foitovi, je na prehodu za pešce trčil v peško, ki je vozišče prečkala z njegove desne strani. Peška se je v trčenju hudo poškodovala. Iz POLICISTOVE beležke Zasegli posušene rastline Šoštanj, 22. marca - Policisti so v četrtek v Šoštanju občanu zasegli posušeno rastlino. Ker so sumili, da gre za prepovedano drogo, so jo poslali v analizo. Od izida bo odvisno, kako bodo ukrepali. Ni bilo, kot narekuje zakon Velenje, 23. marca - V petek so policisti v lokalu M Bar preverjali, če vse teče tako, kot veleva zakon o omejevanju porabe alkohola. Ker so ugotovili nepravilnosti, so zoper lastnika in natakarico predlagali uvedbo postopka o prekršku pri zdravstvenem inšpektoratu. Mož je doma razgrajal Velenje, 23. marca - V petek je doma, v Šaleku, razgrajal mož. Policisti so se z njim pogovorili, za vsak slučaj, da se ne bi ponovilo, pa so mu napisali tudi plačilni nalog. Ker ni imel ključa, razbil vhodna vrata Velenje, 23. marca - V petek zjutraj je stanovalec s Tavčarjeve, ko je prišel domov in ni imel ključa, razbil vhodna vrata. Policisti so ocenili, da potrebuje pomoč zdravnika. Ta se je odločil za prisilno ho-spitalizacijo. Prvič opozorjen, drugič kaznovan Velenje, 24. marca - V soboto je policiste zaradi preglasne glasbe na Šlandrovi poklicala občanka, ki ni mogla spati. Policisti so kršitelju izrekli opozorilo in odšli. Za tem pa jih je občanska spet poklicala. Tisti, ki ga je prijavila zaradi preglasne glasbe, ji je grozil in razbijal po vratih. Pa so šli še enkrat. V drugo pa ni ostalo le pri opozorilu. Potnik ne vidi, vandal pa takoj Šoštanj - Na šoštanjsko avtobusno postajo je Izletnik Celje tik pod streho, da ga ne bi dosegli vandali, obesil vozni red avtobusov. Da ga tam s pogledom ne dosežejo potniki, ki bi radi vedeli, kdaj na postajo pripelje ali odpelje kakšen avtobus, pa jih očitno ne zanima. Saj: če lahko vandal stopi na klop in ga potegne s stene, zakaj ne bi še potnik naredil tako, če ga že slučajno zanima, kaj na njem piše? a mkp Komu je namenjen vozni red? Adil Huselja varnostno ogledalo Destabilizacija sveta in varnosti Vtem času je kar nekaj tem, ki bi jim lahko namenil vsebino te kolumne. Na primer menjava zimskih pnevmatik z letnimi, čeprav je dobro, da še morda počakamo kakšen dan ali teden, še zlasti, če smo vsak dan na cesti. Lahko bi pisal o pasteh spomladanskih cest, ki zaradi obilice posipnega peska in poškodb vozišča predstavljajo oviro in nevarnost za udeležence v prometu, med katerimi je vse več motoristov in kolesarjev. Izteka se 40-dnev-nipost... Toda tokrat želim izpostaviti stvari večjega pomena, ki imajo globalen vpliv in z njim tudi posledice. Za ves svet. V dobrem letu, odkar je Donald Trump prevzel vodenje ZDA, je tako ameriško kot svetovno javnost neštetokrat presenetil z odločitvami in dejanji. Tudi z obnašanjem na državniških ali mednarodnih srečanjih je vselej poskrbel, da je dobil publiciteto in jo še vedno ima. Razlog za to ni vsebina knjige Ogenj in bes avtorja Michaela Wolffa, ampak vse bolj številne zamenjave ključnih ljudi v njegovi najožji ekipi, v kateri je čedalje več takšnih, ki prisegajo na moč orožja in ne na moč argumentov. Če to ne bi bil ameriški predsednik, predsednik vojaške in jedrske velesile, ki ima po vsem svetu razvejane vojaške baze, največ letalonosilk in vojaških ladij na širnih oceanih, nas njegovo obnašanje ne bi niti zanimalo. Z njegovim prihodom je krhka koeksistenca ogrožena, saj se spremenjena razmerja na globalnem geopolitičnem področju vse bolj zaostrujejo. Vsesplošna rast na Kitajskem, ki predstavlja potencialni trg in priložnost tako za ameriško kot evropsko gospodarstvo, je zaradi uvedenih carin na jeklo in aluminij vsaj začasno ustavljena. Takšni (enostranski) ukrepi so nepredvidljivi zaradi odziva in protiukrepov, ki jih bo Kitajska uvedla in zaradi katerih bi določene ameriške panoge lahko imele znatne izgube. Tovrstni ukrepi in omejevanje bi lahko destabilizirali trgovinske odnose in politiko ne zgolj med ZDA in Kitajsko, ampak med vsemi državami sveta. To pa ne bi bilo dobro za svet, kajti bolj ali manj so vse dosedanje vojne bile trgovinske oziroma so imele interes in namero po obvladovanju ozemlja, področja ali uveljavljanju lastnega interesa. Zadnje volitve v Rusiji in na Kitajskem, še prej v Turčiji in Severni Koreji, kažejo na trend večnih predsednikov, ki so dobili ogromno moč odločanja in ki imajo vse v svojih rokah. Svetovna ureditev in z njo tudi svetovni mir je pravzaprav v rokah teh ljudi in demokratično izvoljenega predsednika v ZDA. Oboroževalna tekma je dobila dodatni zagon. Napad v Salisburyju z živčnim strupom, ki je prvi na evropskem ozemlju po drugi svetovni vojni, je sprožil številna vprašanja, a tudi neprimerne in vulgarne izjave vidnih evropskih politikov, ki dodatno zaostrujejo mednarodne odnose. Evropske države bi nujno potrebovale več enotnosti in upoštevanja temeljnih družbenih vrednot tako v odnosu z ostalimi velesilami kot begunci, ki so posledica destabiliziranega Bližnjega vzhoda in severa Afrike, kjer ZDA igrajo pomembno, če že ne glavno vlogo. Napad v angleškem mestecu je opozoril, da poklic Jamesa Bon-da ni izumrl. Tudi na tem področju so v ospredju ZDA, ki so samo leta 2016 obveščevalnim službam namenile več kot 70 milijard dolarjev, kar je po nekaterih ocenah več, kot so bili letni izdatki za rusko vojsko. Z uveljavljanjem vojaških, ekonomsko--finančnih, energetskih in geopolitičnih interesov so Američani v zadnjih petdesetih letih vplivali na dogajanje v številnih državah sveta, tudi za ceno državnih prevratov in vojn. Geslo »America First«je zgolj nadaljevanje te politike, toda v spremenjenih razmerah. Kitajska želi svetu in še posebej ZDA pokazati svojo moč, Rusija je zaradi sankcij vse bolj stisnjena v kot, da ne preseneča Putinovo predvolilno razkazovanje novih orožij, pa tudi marsikje v svetu ne skrivajo nacionalističnih teženj. Prav bi bilo, da bi temu naredili konec in da bi ključne akterje vprašali po zdravju. Čas bi že bil, kajti imamo le ta planet, ki nam omogoča življenje. Drugega ni. a Lepe velikonocn a'* % elektro ELEKTRO IN STALA C Črno v j 53d, Si-332QVel www.dcJílr&jeiwTitk. Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CM K, stran 23 29. marca 2018 «»SÜAS UTRIP 23 Iskali rešitve za težave, povezane z dnevno mobilnostjo Vse pogostejša uporaba avtomobilov povzroča večje onesnaženje zraka, več hrupa, prometnih nesreč in zastojev - Rešitve v trajnostni dnevni mobilnosti - Mestna občina Velenje jih išče v okviru projekta Smart Commuting HOROSKOP Tina Felicijan Velenje, 22. marca - Mestna občina Velenje je lani sprejela celostno prometno strategijo, pri izvajanju nekaterih ukrepov pa ugotovila, da reševanje vprašanj dnevne mobilnosti zahteva sodelovanje občin na regionalni ravni, saj vsakodnevne relacije delavcev in šolarjev velikokrat potekajo skozi več občin. Tako se je pridružila evropskemu projektu Smart Commuting, ki ga kodnevno premagovanje razdalj med domom in službo ali šolo, kar zaradi onesnaževanja, hrupa in prometnih zastojev zmanjšuje kakovost življenja v mestih in zavira njihov trajnostni razvoj, je povedala sodelavka pri proje- nju z delodajalci.« Predlagani ukrepi za blaženje aktualnih težav in spodbujanje bolj trajnostne mobilnosti so med drugim izdelava in revizija mobilnostnih načrtov, ozave-ščanje o vplivih aktivne mobilno- so na seminarju Dnevna mobilnost - pametne rešitve? razpravljali predstavniki javne uprave, gospodarstva, šolstva, zdravstva, regionalne razvojne agencije in prevoznikov ter sklenili, da lahko z ustreznimi ukrepi, povezova- > Smart Commuting - dnevne migracije ljudi med domom in delovnim mestom, šolo ... bo v sodelovanju z devetimi partnerji iz šestih držav izvajala v letih od 2017 do 2020. V okviru projekta bo pripravila celostno prometno strategijo na območju Velenja kot centralnega naselja v regiji ter Šoštanja, Šmar-tnega ob Paki, Mislinje, Slovenj Gradca, Dobrne, Mozirja, Polzele, Nazarij, Celja in Žalca, saj med omenjenimi kraji zaradi gospodarskega in izobraževalnega sodelovanja poteka intenzivna dnevna mobilnost. Med drugim nameravajo nadgraditi avtomatizirani sistem za izposojo koles Bicy z električnimi kolesi. Analiza aktualnega stanja v dnevni mobilnosti v Velenju in okolici je pokazala, da je največja slabost pretežna in naraščajoča uporaba avtomobilov za vsa- Seminarja so se udeležili različni udeleženci, ki tvorijo prometni sistem, Mestna občina Velenje pa si želi, da bi predloge za reševanje vprašanj, kijih prinaša dnevna mobilnost, podale tudi nevladne organizacije in druge zainteresirane skupine ter splošna javnost. ktu Nela Halilovic in nadaljevala: »Za zdaj primernih in vsem dostopnih alternativ avtomobilu kot prevoznemu sredstvu na poteh dnevne mobilnosti v regiji ni. Javni potniški promet je za vsakodnevne prevoze neučinkovit zaradi daljšega potovalnega časa, neustreznih povezav in dokaj visokih stroškov. Po drugi strani pa je prednost pri procesih za spodbujanje bolj trajnostne mobilnosti veliko število podjetij v Velenju, ki zaposlujejo ljudi iz okoliških krajev, zato se ponuja priložnost za vplivanje na njihove potovalne navade v sodelova- sti na zdravje, deljenje prevozov, vzpostavitev parkirišč za kolesa ter tušev v podjetjih in šolah, organiziranje prevoza za zaposlene oz. izboljšanje mreže javnega potniškega prometa. O njih njem občin z gospodarstvom ter ob podpori ministrstev in drugih državnih institucij poskrbijo za hitrejšo, bolj učinkovito, varnejšo ter okolju prijaznejšo dnevno mobilnost. a Mestna občina Velenje bo do naslednje prireditve v okviru projekta Smart Commuting (konference županov, ki bo potekala 24. maja) uskladila zavezo o sodelovanju, ki jo želi podpisati z različnimi udeleženimi. Rekli so ) Matjaž Šalej: »Živimo v lepo urejenem mestu, ki ima veliko odprtih površin, prometno ni tako obremenjeno, nudi brezplačna javna prevozna sredstva in tako omogoča sonaravno, trajno-stno mobilnost. A prebivalci teh možnosti ne izkoristimo dovolj. Pogrešamo pa več parkirnih mest za kolesa v okolici kulturnih ustanov, zdravstvenega doma, institucij javne uprave in na podobnih frekventnih lokacijah.« Breda Kolar: »Smiselno bi bilo ozaveščati o pozitivnih učinkih trajnostne mobilnosti na okolje in zdravje. Z uporabo »zelenih« prevoznih sredstev namreč prihranimo pri vzdrževanju prometne infrastrukture in zmanjšamo ogljični odtis, po drugi strani pa zmanjšamo stroške zdravljenja in odsotnosti z delovnega mesta zaradi bolezni, saj trajnostna mobilnost pomeni več gibanja, to pa več zdravja in ne nazadnje zadovoljstva. Šoštanjski veterani opravili občni zbor Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj v osmih letih delovanja skrbno ohranja spomin na osamosvojitveno vojno. Najvidnejši znak teh aktivnosti je spominsko obeležje vojne za Slovenijo v Ka-juhovem parku v Šoštanju ter od leta 2016 tudi v parku pred domom veteranov v Belih Vodah. Na pobudo članov vsako leto organizira tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, ribiško tekmovanje ter spominski pohod po obeležjih iz leta 90/91 v spomin na takratnega poveljnika 89 območnega štaba TO Jožeta Ervina Prislana. Člani se aktivno udeležujejo prireditev in družabnih dogodkov, ki jih organizirajo ZVVS Slovenije ter druga območna združenja. Društvo šteje 215 članov, od katerih je več kot polovica aktivno udeleženih pri dejavnostih in delovanju društva. V soboto, 17. marca, so na rednem letnem zboru društva potrdili poročila in opravljeno delo ter spregovorili o letošnjih nalogah. Najsvečanejši del zbora veteranov je bila podelitev članskih izkaznic novim članom ter bronastih plaket OZVVS Šoštanj članom, ki aktivno sodelujejo pri delovanju društva, ter članom, ki prispevajo k prepoznavnosti društva z dobrimi rezultati. Priznanja so prejeli: Milan Fras, Primož Cesnik, Mirko Stane Glažar, Silverij Koželjnik, Bojan Apatič in Marta Mravljak. Društvo se je s spominsko plaketo zahvalilo tudi županu Občine Šoštanj Bogdanu Menihu. Občni zbor so zaznamovali tudi gostje, predstavniki sosednjih območnih združenj ter predsednik pokrajinskega odbora Zahodno štajerske pokrajine major Zdenko Ter-pin. Vsi so poudarili dosedanje dobro medsebojno sodelovanje ter izrazili željo po dobrem delovanju društva tudi v prihodnje. a Leon Stropnik Oven od 21. 3. do 21. 4. Mirno obdobje se s prihodom pomladi žal izteka. Veliko skrbi boste še vedno imeli v službi, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoče. Ne bo prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi. Postali pa boste bolj previdni, ko boste komuniciraliz nadrejenimi. Očitnoje,da jimje nekdo narisal povsemnapačno sliko o vas in vaših sposobnostih. Spremenili jo boste le s trdim in poštenim delom. S tem boste postali še bolj previdni v odnosih s sodelavci. Več veselja potrebujete v vašem življenju. Če boste le doma, ga ne boste doživeli. Zdravje bo spet solidno, zato nimate več izgovora, da se ne odpravite v naravo. Bik od 22.4. do 20.5. Žal boste po nekaj tednih nenehnega dela čutili vse večjo utrujenost. Tudi nočni spanec je ne bo pregnal, saj ste bolj psihično kot fizično utrujeni. Čeprav je bila še pred nekaj dnevi z nami zima, je zelo možno, da čutite prve znake pomladanske utrujenosti. Planeti vamv teh dneh napovedujejo velike premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo, kaj zelo drugačnega od ustaljenih vzorcev. Ne boste več vedeli, ali se do partnerja vedete prav ali povsem narobe. Na vaše pobude se bo slabo odzival. Prelomni trenutek se bo zgodil v soboto. Razjasnil bo vse, kar vas trenutno muči. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Izkoristite vsak dan posebej, saj je čas, da se končno zbudite iz predolgega zimskega spanja. Zato, da bo res tako, boste tokrat morali poskrbeti sami, saj se družini ne da več čakati, da vas pripravijo h gibanju. Do konca prihodnjega tedna bodo dobre zvezde na vaši strani. Ob tem boste zaslepljeni s svojimi željami in idejami, ki bodo napihnjene in nerealne. Če ne boste v kratkem naredili ničesar konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. Pogum, da se stvari lotite drugače kot doslej, vam bo dajal predvsem partner. Poskrbel bo tudi, da boste vsak dan dobili potrditev njegove velike naklonjenosti. Rak od 22.6. do 22.7. Kolikor vam bo čas dopuščal, se boste v naslednjih dneh posvečali domu. Dolga zima vas je uspavala, sedaj pa boste naravnost uživali v pospravljanju in urejanju stanovanja in okolice. Čutili boste vsako mišico posebej, a vas to ne bo motilo. Česar ne boste več potrebovali, zavrzite. Po naravi ste »hrček«, potem pa se nabere preveč stvari, ki zasedajo kotičke, ki bi jih lahko bolj koristno uporabili. Če boste upoštevali ta nasvet, boste veliko lažje zadihali. Tudi na ljubezenskem področju bo manj nemira. Partner bo vesel, ker bosta veliko skupaj. Ne bo pa vesel, če boste v to mešali tudi sorodnike. Lev od 23. 7. do 23. 8. Slabo počutje bo preteklost. Tudi slutnja, da bo z vami kmalu vse tako kot mora biti, bo prava. Še vedno ne boste vedeli, ali ste strah povsem premagali. Občutek, da stega, boste dobili šele čez nekaj tednov. Vmes se resnično poskušajte lotiti projekta bolj zdravo življenje. Dobro veste, da je skrajni čas, panika, kaj se dogaja z vami, je bila resno opozorilo. Ker je v dvoje vse lepše, v spremembe prepričajte tudi partnerja. Nekaj dni bo godrnjal, potem pa vam bo hvaležen. Denarja ne bo dovolj, da sito pomlad uresničite veliko željo. Če boste varčni, si jo boste lahko jeseni. Vmes pa bo ostalo dovolj, da si poleti privoščite pravi dopust po vaših željah. Devica od 24.8. do 23.9. Poskušali se boste držati vseh dogovorov in obljub, saj vam je zaostanek pri delu povzročil toliko skrbi in slabe volje, da si tega ne želite več doživeti. Organizacija dela je že od nekdaj vaša šibka točka. A to se vam dogaja predvsem zato, ker si ga vedno nakopljete preveč. Če boste dnevno planirali, kaj boste počeli, se boste hitro naučili, da boste kakšni nalogi rekli ne. Ne dopustite si, da vas drugače prepričajo tisti, ki jim vedno pomagate. »Slavo« pa poberejo oni in ne vi. Skrbite le še zase in za svoje najbližje, pa se boste kmalu več smejali. Tudi časa za vas bo ostalo več kot doslej. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Dobro veste, da trenutno niste v položaju, ko bi lahko izbirali in izbrali, kako se bo vrtel vaš svet. Tokrat so v igri veliko večji igralci, zato še nekaj tednov ne boste vedeli, pri čem ste. Vaš bančni račun je vse tanjši. To bo razlog več, da ne boste mirni. Takega stanja namreč niste vajeni. Zmanjšajte želje, pa boste mirno lahko priznali, da vam še ni hudega. Kar se ljubezni tiče, pa bo vse v najlepšem redu - pomlad bo še okrepila močna in iskrena čustva, ki jih znata s partnerjem negovati tudi tako, da si pripravljata lepa presenečenja. Eno vas čaka že jutri. Ganilo vas bo. Če bodo oči solzne, nič hudega. S tem boste le pokazali, kako čutite. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Pred vami je še en čustveno naporen teden. Še dobro, da v službi trenutno nimate veliko dela, saj bi vas sicer zlomilo. Ne sprenevedajte se, da bo hitro minilo. Tokrat ne bo, saj ste s svojimi dejanji življenje obrnili na glavo ne le sebi, ampak tudi partnerju. Verjetno boste jezni sami nase, saj boste vsak dan bolj prepričani, da ste bili zaslepljeni. Če boste priznali, da zato, kar se vam dogaja, niso krivi drugi, ampak vi sami, boste na pol poti do rešitve. Odprite oči in ušesa tudi, ko se pogovarjate s partnerjem. Nekaj vam prikriva. To čutite, dokaza pa še nimate. Potrudite se, da ga dobite. Ko boste imeli vse karte na mizi, boste spet lahko mirni. Strelec od 23.11. do 21.12. Večina okoli vas bo tarnala, da so pomladno utrujeni in brezvoljni, vi pa boste vsak dan bolj energični in radoživi. Vaše najmočnejše orožje bo dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. Le še nekaj dni imate, a vas že danes ne skrbi več. Tudi velikonočni prazniki ne bodo spremenili načrtov, ki ste si jih zadali že na začetku marca. Partner si bo želel, da vsaj za nekaj dni kam odpotujeta, vam pa ne bo do tega. Čeprav vas po navadi razume, vas tokrat ne bo. Pazite, da ne bo začel živeti mimo vas, saj si tega res ne želite. Po drugi strani pa ne naredite ničesar, da se to ne bi zgodilo. Ukrepajte. Kozorog od 22.12. do 20.1. Dobra novica je že prišla do vas. Oddahnili si boste, življenje se vam bo naenkrat zdelo rožnato. Na poti do srečnega konca projekta sicer še vedno ne manjka ovir, a vam tokrat nobena ne bo previsoka. Tudi slabe vesti ne boste imeli, saj veste, da bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, da vse skupaj preveč idealizirate. Kot kaže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat šlo za pravo, iskreno ljubezen. Zato ne skrivajte čustev, razkrijte jih svetu in partnerju! Tisti, ki na pravo osebo še čakate, boste še čakali. A ne prav dolgo. Kot kaže, bo letošnji april vaš mesec ljubezni. Zdravje? Po dolgem času boste z njim čisto zadovoljni. Vodnar od 21.1. do 19.2. Imate, kar ste želeli, a tega nikoli niste priznali. Ne pritožujte se, saj boste s tem situacijo le še poslabšali. Prihodnji dnevi zagotovo ne bodo enostavni. A sedaj veste, da se bo vaš trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, tudi ne bo nič čudnega. Razpoloženje vam bo nihalo kot na dobri gugalnici. Vsako prosto minuto izkoristite v naravi. Telo vam bo hvaležno. Tudi živci bodo bolj mirni. Preden greste spat, poskušajte odmisliti vse težave, sicer bodo noči dolge in nemirne. V soboto se vam bo zgodilo nekaj res lepega. S tem boste dobili potrditev, da ste nasprotnemu spolu še vedno zelo zanimivi. Ribi od 20.2. do 20.3. Priznajte, da ste utrujeni. Naučiti se boste morali, da delo razdelite, saj ga je trenutno preveč, da bi vse zmogli sami. Naučiti se boste morali tudi, da lahko ljudem bolj zaupate. Poskusite se brzdati, pustite jim, da naredijo, tako kot znajo in ne tako, kot bi naredili vi. Znajo vas močno prijetno presenetiti, saj jim bo prav to, da jim boste zaupali, dalo nov zagon. Žal partner ne bo razumel, zakaj ste toliko zdoma. Zdelo se mu bo, da bežite od njega. Dokažite mu, da to ne drži. Za telo skrbite tudi tako, da bolj pazite na to, kaj jeste. Regrat bo tisti, ki vas bo očistil in vam dal novo energijo. r Četrtek, 29. marca Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 24 TV SPORED 29. marca 2018 Petek, BD. marca Sobota, 31. marca Nedelja, 1. aprila Ponedeljek, 2. aprila Torek, 3. aprila Sreda, 4. aprila tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Jezikovna forenzika 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Pasna spona z Molnika 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Michelangelo - ljubezen in smrt, dok. ser. 00.20 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal tv slo t 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Zlatko Zakladko: Niederlov hrast in regratova solata 08.20 Tišina, lakota, samota, kratki dok. film 08.35 Na lepše 09.15 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser 09.55 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.15 Koda, izob. odd. 16.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Minka, ris. 19.00 Mulčki, ris. 19.10 Monika, kratki dok. film 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Prvinska preizkušnja, dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Izvir upanja, avstral. am. film 23.25 Slovenska jazz scena: 44. jazz festival Ljubljana - Samo Šalamon Ornethology quartet 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 53. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 6. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 108. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 145. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 62. del Moja boš, 1. sez., 96. del Jaz sem Luna, 2. sez., 19. del Padli angel, 1. sez., 109. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 7. del Resnične ljubezni, 1. sez., 146. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 19. del Moja boš, 1. sez., 97. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 6. del Hiša iz kart, 4. sez., 12. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.30 7.SS 8.10 8.2S 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.3S 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.10 22.10 22.4S 23.4S 0.4S 1.4S 2.20 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Aktualno: Razvoj Bolnišnice Topolšica 11.00 Pop corn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2557. VTV magazin, 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, Oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Med valovi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Cinecitta - zgodba o seksu, mamilih in črnih srajcah, dok. film 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.45 Info-kanal tv slo t 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Vetrnica: Kurjenje ognja 08.00 Iz popotne torbe: Kako nastane lutkovna predstava 08.20 Služkinja, kratki igrani film 08.35 Prisluhnimo tišini: Dostopnost kulturnih vsebin 09.15 Bleščica, odd. o modi 10.10 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.25 Dober dan 15.10 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.35 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.00 Migaj raje z nami 16.30 Halo TV 17.10 Drage moje tovarišice kuharice, dok. film 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Gornjih Slavečev 18.55 Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz 19.35 Infodrom, tednik za mlade 20.00 Goreči škof, dok. odd. 21.00 Svete stopnice, dok. feljton 21.15 Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja 22.50 Marie Heurtin, fran. film 00.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.30 7.SS 8.10 8.2S 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.3S 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.10 22.10 22.4S 22.S0 0.40 2.30 3.0S 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 54. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 7. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 109. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 146. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 63. del Moja boš, 1. sez., 97. del Jaz sem Luna, 2. sez., 20. del Padli angel, 1. sez., 110. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 8. del Resnične ljubezni, 1. sez., 147. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 20. del Moja boš, 1. sez., 98. del 24UR zvečer Eurojackpot Nora Roberts: Tvegana ljubezen, ameriški film Točka izginotja, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2558. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Od neba do zemlje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o polpetih 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.00 Sporočilo v steklenici, dok. ser. 08.10 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 08.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.35 Armanova skrivnost, mlad. nad. 09.00 Male sive, celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 09.45 Infodrom, tednik za mlade 10.00 Čist zares, mladinska dok. serija 10.25 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Aljaž Jovanovič 11.15 Tednik 12.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.40 Mame, slov. nan. 15.05 Ambienti 15.40 Profil: dr. Aleš Gabrič 16.05 Cesarjev kuhar, jap. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Miriam, ris. 18.40 Pujsa Pepa, ris. 18.45 Koyaa - Lajfje čist odbit!, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Zapuščina, danska nad. 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Vrnitev na Itako, fran. belg. film 00.50 Profil: dr. Aleš Gabrič 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.35 Info-kanal 07.00 Čarli in Mimo, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Primer za prijatelje, ris. 07.15 Vrtni palček Primož, ris. 07.25 Gozdna druščina, ris. 07.40 Profesor Baltazar, ris. 07.45 Svet živali, ris. 07.50 Dinko pod krinko, ris. 08.00 Miriam, ris. 08.05 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.15 Kalimero, ris. 08.25 Mili in Moli, ris. 08.35 Gumbek in Rjavček, ris. 09.00 In to je vse!: Kaktus, ris. 09.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.20 Džamila in Aladin, ang. nan. 09.50 Ozare 10.00 Velikonočna maša iz Vatikana, prenos 12.00 Urbi et orbi 12.30 Obzorja duha: Kristus je vstal 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd. 14.45 Nekateri so za vroče, am. film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 In to je vse!, ris. 18.45 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Mame, slov. nan. 20.30 Intervju: dr. Viljem Lovše 21.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 21.50 Poročila, šport, vreme 22.10 Pričevalci: Boris Pahor - slovenska vest stoletja, 2. del, dok. odd. 23.45 Za lahko noč: M. Šparemblek - J. S. Bach: Magnificat in F. Poulenc, S. Mokranjac, V. Dedovič: Kajn in Abel, tv baleta, 2007 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.20 Info-kanal tv slo t tv slo t 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 10.00 Čarokuhinja pri atu: Tajska 10.30 10 domačih 11.15 Med valovi 11.55 Wolfgang A. Mozart: Rekviem v d-molu, K. 626 (Solisti, Simfonični orkester RTV Slovenija in Loris Voltolini) 13.20 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave 14.10 Ruševec, dok. fim 14.55 Najdenček, mlad. igrani film 16.10 Drage moje tovarišice kuharice, dok. film 17.00 Hišica v prerij, am. nad. 18.00 Dva vodika, en kisik, dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 18.55 Infodrom, tednik za mlade 19.10 Življenje z avtizmom, dok. film za otroke in mlade 19.25 Čist zares, mladinska dok. ser. 20.00 Umori na podeželju, britanska nan. 21.40 Pot na SP v nogometu 22.10 Alpski magazin 22.40 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert 00.55 Glasbeni spoti 02.05 Pot na SP v nogometu 02.30 Alpski magazin 03.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zajčje uganke, ris. 7.05 Dibo, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.35 Čebelica Maja, ris. 7.50 Divja brata Kratt, ris. 8.15 Super krila, ris. 8.40 Tashijeve pustolovščine, ris. 9.05 Maša in medved, ris. 9.10 Kraljevska akademija, ris. 9.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 16. del 10.35 TV prodaja 10.50 Jaz sem Luna, 2. sez., 17. del 11.50 Jaz sem Luna, 2. sez., 18. del 12.50 TV prodaja 13.05 Očetovo popotovanje, ameriški film 14.55 Zvezde plešejo 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Kradljivka knjig, ameriški film 23.50 Vesel hrup, ameriški film 2.15 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Od neba do zemlje 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.55 Naj viža, 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (235), Cvetoče veje 18.20 Čas za nas, tabornike! 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2559. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Velikonočna poslanica: dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof 20.30 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. dela koncerta 21.45 Napovedujemo 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Pogovor z dr. Karlom Gržanom 00.20 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 00.45 Videostrani, obvestila 06.45 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja 07.00 Koda, izob. odd. 07.50 D. Bučar: Belokranjske pisanice, Simfoniki RTV Slovenija in Marko Munih 08.15 Pinchas Zukerman v Ljubljani (F. Schubert, L. van Beethoven) 09.25 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 09.50 Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako 10.05 Ko letijo vrane, kopr. film 11.35 Svetovni popotnik: Cesta 40 12.45 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.50 Tone, javi se!, dok. film 15.20 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, posn. 16.20 Romanje k svetemu Jakobu, dok. odd. 17.50 Rokomet - pokal Slovenije (Z), finale, prenos 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu, am. dok. ser. 20.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Ambienti 21.55 Avtomobilnost 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Bučke, izmišljene novice 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.35 Glasbeni spoti 01.35 Rokomet - pokal Slovenije (Z), finale, posnetek 03.35 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 04.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Sestre, dok. film 09.55 Kuharija na kubik, kuharska odd. 10.25 10 domačih 10.55 Vem!, kviz 11.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Sveto in svet: Pogovor z nadškofom msgr. Stanislavom Zoretom 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom 16.00 Zvočnost slovenske duše: Spomladi, Trutamora Slovenica 16.10 Operne arije: Tenorist Andrej Debevec, pon. 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Posebne zgodbe, dok. film 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Camille in Roger iz Korzike - mlad par z dvema kmetijama 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Odhajam na pot, nemški film 21.40 Vonj po starem mestu, dok. odd. 22.05 Poročila, šport, vreme 22.30 Pesem zvonov, dok. feljton 22.55 Glasbeni večer 22.55 Mozartine: Solisti, Komorni zbor in Simfoniki RTV Slovenija in Uroš Lajovic (G. F. Händel, prir. W. A. Mozart: Mesija, oratorij) 23.40 Mate Bekavac in Godalni kvartet Tartini, O. Golijev: Sanje in molitve slepega Izaka 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, dnevnikov izbor. šport, vreme 01.45 Info-kanal tv slo t 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.50 Manja: Še! Še!, ris. 07.55 Zivalski čira čara, ris. 08.00 Gumbek in Rjavček, ris. 08.20 Vidkova srajčica, posn. lutk. predstave 09.00 Duhec, mlad. celovečerni film 11.05 Goreči škof, dok. odd. 12.00 Svete stopnice, dok. feljton 12.15 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.20 Deček in svet, brazilski film 14.55 Hišica v preriji, am. nad. 16.00 Avtomobilnost 16.50 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert 18.55 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 19.05 Animiranka, anim. pravljica 19.10 Vetrnica: Palačinke 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine 20.55 Inšpektor Banks, brit. nad. 21.55 Broadchurch, brit. nad. 22.50 Led in nebo, fran. dok. film 00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO cira čara 7.01 Zajčje uganke, ris. 7.05 Dibo, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.35 Čebelica Maja, ris. 7.50 Divja brata Kratt, ris. 8.15 Super krila, ris. 8.40 Tashijeve pustolovščine, ris. 9.05 Kraljevska akademija, ris. 9.30 Mia in jaz, ris. 9.55 Jaz sem Luna, 2. sez., 19. del 10.50 TV prodaja 11.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 20. del 12.10 TV prodaja 12.25 Pokvarjene počitnice, ameriški film 14.15 Anna in kralj, ameriški film 17.05 Ljubezen po domače 18.15 Vrtičkanje 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 23.00 Sedem duš, ameriški film 1.30 Pokvarjene počitnice, ameriški film 3.15 Zvoki noči © 6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.40 7.SS 8.20 8.4S 9.00 9.SS 10.2S 11.30 11.4S 12.4S 13.00 14.00 1S.0S 16.10 17.10 18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 23.00 0.10 1.0S PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (234), Lutke za 10.S0 © 09.55 Napovedujemo 10.00 2558. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2559. VTv magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Veliki koncert ob 20. letnici skupine Mi2, posnetek 2. dela Aktualno: Razvoj Bolnišnice Topolšica Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabav. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Nanovo, Svet kriptovalut, Kaj je blockchain? 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.15 Videostrani, obvestila 11.S0 13.1S 14.1S 1S.00 1S.2S 17.2S 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Otroški program 09.40 Napovedujemo 09.45 2559. VTV magazin, 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 11.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.55 Ko lutke oživijo - ob svetovnem dnevu lutk 16.55 POP CORN 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 21.10 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. dela koncerta 22.25 Napovedujemo 22.30 Skrbimo za zdravje, Zdravo srce 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.50 Videostrani, obvestila 06.25 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 12.00 Obzorja duha: Kristus je vstal 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: dr. Peter Štumpf 14.35 Kino Fok 15.00 15.30 15.40 15.55 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 24UR, ponovitev OTO čira čara Grozni Gašper, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Super krila, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Divja brata Kratt, ris. Heidi, ris. TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 110. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 147. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 8. del Usodno vino, 2. sez., 1. del Jaz sem Luna, 2. sez., 21. del Padli angel, 1. sez., 111. del Hotel Transilvanija, ameriški film 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 21. del Moja boš, 1. sez., 99. del Riviera, 1. sez., 7. del Hiša iz kart , 4. sez., 13. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 19. del Zvoki noči Kino Fokus Kanape, odd. TV Lendava Kalimero, ris. Čudogozd, igrane domiš. zgodbe City folk - Obrazi mest, dok. odd. Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd. Novice Žvenkci, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Brata Dassler -pionirja in tekmeca, nemška nad. 20.50 Iran - skrivno potovanje po deželi ajatol, dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Pričevalci: Francka Anžin in Anita Ana Pleško, dok. odd. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.50 Info-kanal tv slo t 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Manja, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Vetrnica: Hranjenje račk 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o polpetih 08.15 Martina in ptičje strašilo: Dolgčas 08.25 Slovenski vodni krog: Sava Dolinka, dok. nan. 09.10 Village Folk - Ljudje podeželja: Jose Bove, dok. ser. 09.35 Alpe-Donava-Jadran 10.15 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Dobro jutro 13.50 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 14.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.10 Čarokuhinja pri atu: Amerika 16.30 Halo TV 17.10 Nogomet - pokal Slovenije: Gorica : Aluminij, polfinale, pren. iz Nove Gorice 19.15 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.40 Prenosni telefon in gospodar reke, kratki igrani film EBU iz Japonske 20.05 Onkraj avtističnega spektra, dok. odd. 21.05 Prava ideja: Eurosender, spletno podjetje 21.40 Akcent: Gospodarske nagrade skozi čas 22.40 Mejniki zvoka: Človeški inštrument, dok. ser. 23.35 Glasbeni spoti 00.35 Nogomet - pokal Slovenije: Gorica : Aluminij, polfinale, posnetek iz Nove Gorice 02.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Gospodična Žuža , ris. Peter Pan, ris. TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 111. del TV prodaja Vesel hrup, ameriški film TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 2. del Jaz sem Luna, 2. sez., 22. del Padli angel, 1. sez., 112. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 9. del Resnične ljubezni, 1. sez., 148. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 22. del Moja boš, 1. sez., 100. del Preverjeno 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 8. del Brez sledu, 5. sez., 1. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.30 7.SS 8.10 9.0S 9.3S 10.40 10.SS 13.1S 13.30 14.3S 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.0S 22.0S 23.0S 23.40 0.3S 1.30 2.30 3.0S © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2560. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Helambu in Čitvan 20.55 Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.15 Vem!, kviz 11.45 Slastna kuhinja: Fondi 12.00 Vonj po starem mestu, dok. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: dr. Viljem Lovše 14.35 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Križišče 48, kopr. film 21.40 Luknja, kratki igrani film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Sveto in svet: Ljubezen in spoštovanje 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal tv slo t 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Manja, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Ribič Pepe: Zajček, al se ne bojiš 08.15 Steci stran, zlo, kratki dok. film 08.45 Kanape, odd. TV Lendava 09.30 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 10.15 10 domačih 11.00 Halo TV 11.35 Dobrojutro 14.15 Dober dan: Iz mariborskega studia 15.15 Vikend paket 16.30 Halo TV 17.10 Ambienti 17.55 , prenos z Ljubljane 19.55 Žrebanje Lota 20.10 Na utrip srca 20.10 Glasba skozi čas: Barok, glas. dok. ser. 20.50 Spogledljiva klasika ... Kralj se zabava (F. Gulda, Menuett) 21.00 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Prevara, am. nad. 23.30 Glasbeni spoti 00.30 Nogomet -pokal Slovenije: Olimpija - Celje, polfinale, posn. iz Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Gospodična Žuža , ris. Peter Pan, ris. Hotel 13, 2. sez., 55. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 112. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 148. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 9. del Usodno vino, 2. sez., 3. del Jaz sem Luna, 2. sez., 23. del Padli angel, 1. sez., 113. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 10. del Resnične ljubezni, 1. sez., 149. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 23. del Moja boš, 1. sez., 101. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 9. del Brez sledu, 5. sez., 2. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 7.10 Ambienti 17.55 Nogomet -pokal Slovenije: Olimpija - Celje, polfinale, pr iz Ljubljane 02.1S 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.S0 8.0S 8.20 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.30 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.30 0.2S 1.20 1.SS © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2560. VTVmagazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.55 Dobrojutro, ponovitev 16.55 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 17.55 Napovedujemo 18.00 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Regionalne novice 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CM K, stran 25 29. marca 2018 ""^Jis PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček MODIC, Erik: Leteči Leo ml - Mladina / C - Sz - Cicibani -Slikanice zaboji Mali mišek Teo se je že ob rojstvu nehote sam izkobacal iz cule in ta njegov prvi skok iz višine je v njem prebudil ljubezen do skakanja. Vsak prosti trenutek je izkoristil za skakanje. Skakal je iz omare, iz okna, s stolpa in ko je bil pri teti Rozaliji na počitnicah, je videl, kako so mačke s smučmi skakale po pravi skakalnici. Takoj, ko je prišel domov, si je iz desk, vezalk in žebljev naredil smuči. Vsak popoldan, po končani šoli, je odhitel na bližnji grič in vadil. Mnogi ga niso razumeli, vanj in v njegove sanje pa je trdno verjela njegova prijateljica Luna. Naslednjo zimo se je pri teti Rozaliji udeležil tekmovanja v smučarskih skokih. A prvi skok se mu je ponesrečil, odvrgel je smuči in se pogreznil v globoko žalost. Toda njegova prijateljica Luna je bila odločna, spodbujala ga je in prepričala, da je nadaljeval s skakanjem in uspehi so se kar vrstili. Z vztrajnim delom in ob pomoči Lune je Teo uresničil svoje sanje. DE COCK, Michael: Rozi in Musa ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10. leta dalje Večkrat nagrajeni flamski pisatelj Michael de Cook je napisal štiri zgodbe o prijateljih in tri so združene v knjigi Rozi in Musa. V prvi zgodbi se Rozi in njena mama preselita na drugi konec mesta v novo stanovanje. A drugi konec mesta je za Rozi kot drugi konec sveta. Strah jo je vsega novega in sprašuje se, ali bo našla nove prijatelje. Strah je popolnoma odveč, kajti na stopnišču kmalu sreča simpatičnega fanta Musa in njegovega mačka. Musa pozna vsak skrivni kotiček v bloku, najbolj zanimivo pa je na skrivaj pokukati na streho, od koder je čudovit razgled. A tedaj se pojavi gospod Tat, starejši gospod iz pritličja, ki nekaj zasliši in se odpravi na streho. Rozi in Musa se skrijeta, gospod Tat pa, ko ničesar ne najde, za sabo zaklene vrata. Pravo prijateljstvo se razvije sedaj, ko se Rozi in Musa morata sama rešiti iz težav. V drugi zgodbi je opisan Rozin odnos z očetom, ki je v zaporu. Rozi ga želi obiskati, a mama je še vedno jezna nanj. V tretji zgodbi pa spoznamo Musovo številno družino in njegovega strica Ibrahima, ki ga imata oba otroka zelo rada. Rozi in Musa se že kot otroka srečata s številnimi stiskami, ki pa jih lažje premagamo, če nismo sami. V knjigi so zanimive tudi črno - bele ilustracije, branje je zato na trenutke stripovsko in toliko bolj zanimivo. Po knjigi pa nastaja že tudi film. WOLTZ, Anna: Aljaska ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje Glavna junaka izvrstnega mladinskega romana sta Sven in Parker, oba dijaka prvega letnika srednje šole na Nizozemskem. Sven je sklenil, da bo za prvi šolski dan naredil nekaj takega, da si ga bodo vsi zapomnili. Ne želi, da bi ga sošolci zara- di bolezni pomilovali. Pred enim letom je dobil epileptične napade in zdaj se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Mama je ostala doma in skrbi zanj, za zdravo prehrano, očka pa ga vsak dan pelje v šolo. V nasprotju z njim pa želi njegova sošolka Parker ostati čim bolj neopazna. Preživela je najbolj žalostno poletje. Zaradi bratove alergije se je morala odpovedati svoji psički Aljaski. Ko ugotovi, da je njena zlata prinašalka postala Svenov pes vodnik, sklene, da bo do nje prišla na premeten način. Roman, ki je namenjen najstnikom, prikazuje soočenje mladih z boleznijo, zaradi katere so za marsikaj prikrajšani in se jim celo drugi posmehujejo. Hkrati pa je prikazana navezanost in ljubezen ljudi do živali. HANNAH, Kristin: Slavček od - Odrasli / 821 - 311.2 -Družbeni romani Ameriška pisateljica Kristin Hannah v romanu Slavček opisuje življenje žensk v okupirani Franciji med 2. svetovno vojno. Vianne in Isabelle Mauric zelo zgodaj izgubita mamo, njun oče pa se iz prve vojne vrne čisto spremenjen in tolažbo išče v alkoholu. Hčerki pošlje vstran od sebe in odraščata pri tujih ljudeh. Starejša Vian-ne se pri šestnajstih letih zaljubi in poroči, dobi družinsko hišo na podeželju, mlajšo Isabelle, vihravo, zaletavo in nepremišljeno upornico pa oče pošlje v internat. Obe zelo pogrešata mamo, predvsem pa očetovo ljubezen. Ko pa Nemci zasedejo dve tretjini Francije, moške pa vpokličejo v vojsko, Vianne s hčerko Sophie ostane sama v svoji hiši. Za nekaj časa pride k njej živet mlajša sestra Isabelle, ki se kmalu pridruži uporniškemu gibanju in na začetku deli letake, pozneje pa se vrne v Pariz in rešuje življenja vojnih pilotov pod imenom Juliette Gerva-ise, tajno ime Slavček. Vianne pa je prisiljena v hišo vzeti nemškega oficirja, izgubi službo učiteljice in ko ji primanjkuje hrane in denarja, se na vse načine bori za življenje in varnost hčerke Sophie. Kljub nevarnosti pa v hiši skriva tudi judovske otroke. Roman Slavček je ganljiva zgodba o dveh sestrah, ki ju ločuje velika starostna razlika, različni ideali, izkušnje in okoliščine pa vsako po nevarni poti vodijo v boj po preživetju in svobodi. IBRAHIM, Marawa: Vodnik za punce ml - Mladina / 613.95 - Otrok Knjiga je polna praktičnih nasvetov in odlična svetovalka za dekleta, ko naletijo na različne težave pri odraščanju. Ibrahim Marawa je pri 10 letih dobila menstruacijo in kako prav bi ji prišel pogovor s kakšno starejšo žensko, ki bi ji razložila, kako stvari potekajo. Zato se je odločila in po posvetu z dr. Radho Modgil napisala vodnik za punce, v katerem na zabaven način dekletom pojasnjuje, kako lepo je biti punca in kako čudovita so naša telesa. Knjiga vsebuje naslednja poglavja: menstruacija, hormonske spremembe in tvoje telo, prsi in modrčki, čustvena inteligenca, spopadanje z mučnimi trenutki, zdrava prehrana, telovadba in spanje ter pomembnost časa brez interneta. Vodnik je zabaven, ne ovinkari in krepi samozavest, to pa punce v teh letih najbolj potrebujejo. ■ BL ^AS si lokalne novice kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 29. marec 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Diskriminacija kot problem neenakosti sodobnega časa 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Prevzem nadzora nad otrokovim časom pred zaslonom, pogovorna delavnica 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba 11.00 Mladinski hotel Velenje Zaključna prireditev Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske 16.00 Glasbena šola Velenje Odkritje kipa Frana Koruna Koželjskega ob 150. obletnici rojstva 17.00 Vila Herberstein Vegetarijanske jedi, kulinarična delavnica 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Čudežna terapija, komedija 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert študentov harmonike Akademije za glasbo v Ljubljani Petek, 30. marec 8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Osnove krojenja in šivanja, delavnica 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Velikonočni zajček, ustvarjalna delavnica 21.00 eMCe plac Universe presents: Forestdelic presents Sobota, 31. marec 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 21.00 eMCe plac Natečaj Botečaj Torek, 3. april 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 12.30 Visoka šola za varstvo okolja Karierni dan - veščine iskanja zaposlitve 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Pomlad, ustvarjalna delavnica 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Dan norčavosti, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjige velikanke, čarovniško-lutkovna predstava 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Apiterapija, delavnica 18.00 Velenjski grad Rimski napisi Celeje, predavanje in predstavitev knjige 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Da ne pozabimo, predstavitev digitalno obdelanih fotografij 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tarzan, komična drama Sreda, 4. april 8.30 in 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Lutke v stripu, ustvarjalna delavnica 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Skupinska meditacija 11.00 Vila Rožle Postavimo svoj vrtiček - družabni kotiček 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.30 AZ Ljudska univerza Velenje Stojan Knez: Svetlobne nitke, predstavitev knjige 18.00 Galerija Velenje Na čaju z Borisom Jesihom, pogovor z avtorjem razstave 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako do dobre banke, ki bo prijazna do ljudi, podjetij in okolja? ŠOŠTANJ Četrtek, 29. marec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom Petek, 30. marec 16.00 Pred domom krajanov v Topolšici Otroški velikonočni pohod Ponedeljek, 3. april 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Življenje, ujeto v čipko Šoštanj - V torek, 3. aprila, bodo ob 18. uri v Vili Mayer v Šoštanju odprli razstavo klekljanih čipk z naslovom Življenje, ujeto v čipko. Razstava bo na ogled od 4. do 6. aprila. Razstavljale bodo članice Krožka klekljanja pri Univerzi za III. življenjsko obdobje Velenje pod mentorstvom Erike Pajk. Predstavile bodo okoli sto petdeset unikatnih izdelkov, ki so pretežno nastali v zadnjem dveletnem obdobju ustvarjanja in druženja, ki teče že trinajsto leto. a mkp KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PETER ZAJEC Peter Rabbit, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 80 minut (Italija) Režija: Will Gluck Slovenski glasovi: Voranc Boh, Maja Kun-šič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Ka-ludjerovic, Saša Pavlin Stošic Petek, 30. 3., ob 18.00 Sobota, 31. 3., ob 18.00 Nedelja, 1. 4., ob 16.00 - otroška matineja Ponedeljek, 2. 4., ob 18.00 IGRALEC ŠT. 1 Ready Player One, ZF akcijska pustolovščina, 140 minut (ZDA) Režija: Steven Spielberg Igrajo: Olivia Cooke, Tye Sheridan, Simon Pegg, Ben Mendelsohn, Mark Rylance Petek, 30. 3., ob 21.45 Sobota, 31. 3., ob 20.00 - 3D Nedelja, 1. 4., ob 20.15 POLNOČNO SONCE Midnight Sun, romantična drama (ZDA) Režija: Scott Speer Igrajo: Bella Thorne, Patrick Schwarzenegger, Rob Riggle, Quinn Shephard, Ken Tremblett Petek, 30. 3., ob 19.45 Nedelja, 1. 4., ob 18.00 MARIJINA ZEMLJA Mary's land, igrano-dokumentarna fikci-ja, 116 minut (Španija) Režija: Juan Manuel Cotelo Igrajo: John Bruchalski, Silvia Buso, Clara Cotelo, Juan Manuel Cotelo, Lola Falana, Rubén Fraile Nedelja, 1. 4., ob 19.00 - mala dvor. Ponedeljek, 2. 4., ob 19.00 - m. dvor. Redni tedenski bridge turnir Torek, 3. april 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 18.00 Vila Mayer Življenje, ujeto v čipko. odprtje razstave klekljaric Sreda, 4. april 10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Računalniška delavnica 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine ŠMARTNO OB PAKI Petek, 30. marec 15.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (1. LSD) - Šmartno 1928 : NK Šampion, ŠD ŠoP Lunine mene Otroci bodo z odraslimi načrtovali urbani vrtiček Velenje, 4. in 10. aprila - Mestna občina Velenje bo v okviru projekta za spodbujanje urbanega vr-tičkarstva in preko tega vključevanja ranljivejših skupin v družbo začela načrtovati dva skupnostna mestna vrtova. Prvi bo v okolici vile Rožle v sončnem parku, načrtovanje vrta pa bo potekalo v sodelovanju z bodočimi uporabniki. Zato bo 4. in 10. aprila med 11. in 13. uro tam potekala delavnica na temo urbanega vrtnarjenja, na katero so vabljeni tako otroci kot odrasli. Na kratko iz muzeja Velenje V četrtek, 29. marca, pa se bodo ob 18. uri v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju pogovarjali z literarno ustvarjalko in kulturno delavko Mi-lojko Bačovnik Komprej. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa bodo v četrtek, 29. marca, ob 18. uri pripravili predavanje Mateje Medved z naslovom Pogled skozi objektiv družine grofov Herberstein in Proskau. 31. marca, ob 14:B7, polna luna (ščip) CITY CENTER Celje • Četrtek, 29.3. Biotržnica • Petek, 30.3. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Velikonočni sejem do 31. marca - širok in pester izbor dobrot za veliko noč • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. tan Shiray, Gefen Barkai, Dekel Adin Petek, 30. 3., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 31. 3., ob 20.30 - mala dvor. ISMAELOVI DUHOVI ŽAREK V SRCU Les fantômes d'Ismaël, triler, drama, 114 minut (Francija) Režija: Arnaud Desplechin Igrajo: Mathieu Amalric, Marion Cotil-lard, Charlotte Gainsbourg, Louis Garrel, Laszlo Szabo Petek, 30. 3., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 31. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 1. 4., ob 19.00 - mala dv. FOXTROT Drama, 113 minut (Izrael, Švica, Nemčija, Francija) Režija: Samuel Maoz Igrajo: Lior Ashkenazi, Sarah Adler, Yona- Un beau soleil intérieur, romantična komična drama, 95 minut (Francija) Režija: Claire Denis Igrajo: Juliette Binoche, Xavier Beauvois, Philippe Katerine, Josiane Balasko, Sandrine Dumas Ponedeljek, 2. 4. ob 20.00 - filmsko gledališče ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 29. marca 2018 Nagradna križanka »Center gibanja Velenje« CENTER GIBANJA Šaleška cesta 2 (v pritličju) info: 040 886 003 Delovni čas: Vsak dan od 6.00 - 22.00 tudi ob praznikih in nedeljah Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v Našem času dne 15. marca 2018, so: • Franjo Pernovšek, Aškerčeva 5 / G, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); • Dušan Mrak, Lokovica 131, 3325 Šoštanj (majica); • Marija Kolar, Gavce 40, 3327 Šmartno ob Paki (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev: Mobtel Velenjka ra velenje 107,8 MHz KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si SEMENA VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ V MESECU MARCU 10% CENEJE! SADIKE JAGODE, PETERŠILJ, POR, SOLATA ... V : ' Terme Zreče Imate težave z uhajanjem urina? Morate pogosto na stranišče in vam uhaja urin pri kihanju in kašljanju? Ste imeli operacijo v mali medenici ali na prostati? Ste pred kratkim rodili? Imate težave s spolnostjo in erekcijo? Lahko vam pomagamo! JyaAJtAi01\JjdAXXS magnetna stimulacija Terapija je neboleča, neinvazivna, traja 20 minut Učinek zaznavamo že po 6. terapiji! Za učinkovito zdravljenje priporočamo 12-16 terapij. Naročanje in informacije. Recepcija zdravstva. Ponedeljek-petek, 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu. (j Terme Zreče uniturtv @unitur_resorts www.terme-zrece.eu "IBRESKEV/ČEŠNJA, HRUŠKA, JABLANA... ZEMLJA ASEF, 20 l i Zvami in za vas! NAJVEČJA«*®®—*^ IZBIRA* SEMENSKEGA KROMPIRJA!! ELITA' IN SUPERELITA! KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 19. do 25. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 19. do 25. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu RADIO VELENJE * " 0 Proteini.si Shop Velenje Mercator center, Šaleška cesta 1 Bogata izbira kakovostne športne opreme in dodatkov k prehrani za zdrav način življenja. Info in naročila tudi na: 059 975 212 Delovni čas: Ponedeljek - petek: od 10.00 - 20.00 Sobota: 9.00 - 20.00 Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Center gibanja Velenje «, najkasneje do ponedeljka 9. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade: obisk funkcionalnega treninga s trenerjem. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 ^SIP Zdravniški nasveti, gost: Fredi Tajnšek, dipl. zdravstvenik, vodja endoskopskega centra Bolnišnice Topolšica. Tema: priprave na invazivni poseg ČETRTEK, 29. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 31. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 1. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 2. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. do 25. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CM K, stran 27 29. marca 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 27 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. NEPREMIČNINE Manjše dvo-sobno stanovanje (+klet in mansarda) v dvojčku z zazidalno parcelo na Koroški 37, Velenje, prodam. Gsm: 041 954 089. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, uležan hlevski gnoj z dostavo, prodam. Gsm: 041 687 371. HLEVSKI GNOJ, listnat, prodam. Gsm: 041 942 898 SENO in otavo, prodam. Tel. 03 58 70 848 SENO v kockah - l.2016, prodam. Gsm: 031 523 748 RAZNO BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 IŠČEM Iščemo zanesljivo in prijazno gospo za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu. SAMi brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. VOZILA FORD FUSIHON 1,6 16 V, l. 10/2005, prevoženih 132.000 km, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 244 063 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 31.3. do 2. 4. 2018 - Aleksandra Klanjšček, dr. dent. med.; VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 od 30. 3. do 5. 4. - v nedeljo, 30. marca 1919, so v Šoštanju v Vasletovem hotelu (najprej Avstrija, danes Ka-juhov dom) šoštanjski igralci izvedli ljudsko igro s petjem "Naša kri" avtorja Frana Šaleškega Finžgaija; - Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na S i Komunalno podjetje Velenje 1 t • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna i ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si habit nepremičnine Habir, d.o.o., KoroSka 48, vek tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, GORIŠKA PRI OBRAČALIŠČU, 89,1 m2, 3-sobno, adaptirano l. 2005, P/5 nad., EI v izdelavi, 89.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 82.000 € voc na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si .radio velenje 30. marec 1942, ko so partizani napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; ■ 31. marca 1924 se je v Plešiv-cu pri Velenju rodil pedagog in politik prof. Jože Marolt, ki je bil po 2. svetovni vojni učitelj v Šoštanju, ravnatelj velenjske osnovne šole, ravnatelj Muzeja za novejšo zgodovino iz Celja, osem let župan Celja in je bil imenovan za častnega občana Celja; ■ na današnji dan leta 1934 je na Trsatu pri Reki na Hrvaškem umrl redovnik, zborovodja in skladatelj Anton Oštir (redovno Filip), ki je bil rojen 5. januarja 1871 v Šen-bricu pri Velenju; ■ 31. marca 1991 je odstopil prvi človek koncerna Gorenje Velenje Herman Rigelnik, ki ga je 1. aprila zamenjal Mitja Jenko; Ivo Rakun (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ■ 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča; ■ 1. aprila leta 1939 se je v Rečici ob Paki rodil župan, družbenopolitični delavec, gasilec in kmetovalec Ivan Rakun; dva mandata je bil župan Občine Šmartno ob Paki (19941998, 1998-2002), v letih 2002-2006 pa njen svetnik; ■ 1. aprila 1957 se je v Šošta- nju rodila gospodarstvenica in funkcionarka dr. Cvetka Tinauer; ■ 2. aprila 1913 se je v Št. Ru- pertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so Velenjča-ni poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski Sončni park; ■ 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju; ■ 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; ■ 5. aprila 1998 je velenjski rokometni klub Gorenje v Rdeči dvorani izvedel Dan slovenskega rokometa in tako zaznamoval štiridesetletnico svojega delovanja. Damijan Kljajič GIBANJE prebivalstva | mali Upravna enota Velenje DURIC SEAD, Šoštanj, Kajuhova cesta 5 in KULANIC AZRA, Velenje, Šalek 88 POROKE NIKOLIC DALIBOR, Srbija, Vladičin Han, SMRTI Save Kovačevica 86 in KUSIC DRAGANA, PODBREGAR JOŽEF, roj.1933, Velenje, Velenje, Jenkova cesta 9 Cesta Františka Foita 10 OGLASI L. J Hitreje do cilja z malim I..... oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Q press@nascas.si Ne jokajte za mano, privoščite mi večni mir. Izčrpal svoje sem moči, zaprl trudne sem oči. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek VLADIMIR TOPOLŠEK 14. 7. 1931 - 10. 3. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, osebnemu zdravniku dr. Tomažu Slaviču, Domu za varstvo odraslih Velenje in LD Smrekovec. Naš Vlado se je na svoji življenjski poti s svojo dobroto in življenjskim optimizmom dotaknil src mnogih ljudi. Hvala vsem, ki na to niste pozabili in ste se od njega poslovili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. U Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan i? & IV > O. i? rfil (V i? > ■o o Q. •S s ® O s "¡5 . o o . Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 28 Udeležilo se je je več kot 80 občanov, okolje pa so ozaljšali in ga rešili več kot 1200 kilogramov odpadkov Šmartno ob Paki, 24. marca - Minulo soboto je v občini Šmartno ob Paki potekala tradicionalna očiščevalna akcija. »Pričakovano se je akcije udeležilo manj občanov kot minulo leto. To je bila namreč prva sobota po zimskih nevšečnostih, ko so lahko ljudje tudi doma urejali svojo okolico. Poleg tega so se nekateri udeležili smučarskih skokov v Planici, v Šmartnem ob Paki je potekala registracija traktorjev, zgodilo se je še nekaj drugih aktivnosti. Nič ne de, če je bilo ljudi manj, so pa bili sodelujoči pridni. Čistili so brežine reke Pake, urejali lokalne ceste po zimski službi, mesta, kjer se vedno pojavijo odpadki. Vsaka vaška skupnost je sama določila, kje je treba kaj počistiti,« nam je dejal župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. V tokratni akciji niso sodelovali krajani vaške skupnosti Gorenje. Ti so čiščenje okolja prestavili za 14 dni zato, ker so omenjenega dne pripravili v tamkajšnjem domu krajanov velikonočne delavnice, so pojasnili. Pričakovano so v primerjavi s prejšnjimi akcijami udeleženci nabrali manj odpadkov. A ne zaradi manjšega števila udeležencev, ampak so razlogi drugi, je menil Kopušar. Datum za očiščevalno akcijo Krajani zgornjega dela vaške skupnosti Podgora so čistili bankine in lokalno cesto po zimski službi. so izbrali že januarja, za dan v marcu pa so se odločili zaradi precejšnje zasedenosti vikendov aprilua. »Še zdaleč nismo bili edina lokalna skupnost v državi, ki je organizirala očiščevalno akcijo predzadnjo soboto marca. Tudi drugje so čistiti okolje pred velikonočnimi prazniki.« Če so se ob koncu prejšnjih akcij porajali pomisleki o njihovi smiselnosti, se na tokratni o tem niso pogovarjali. Po besedah Janka Kopušarja je ta akcija poleg opozarjanja na skrb za okolje prijazna oblika druženja med občani. • Tp Pestra ponudba, četrto srečanje Jožic in Jožetov S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. V Škalah pri Velenju je domače društvo za oživitev in promocijo vasi Škale Revivas že osmič zapovrstjo pri tamkajšnji cerkvi sekanje pomaranč, iskanje zajč-kovih gnezd, rezanje snopov in izdelovanje križcev iz blagoslovljenega lesa. Manjkali niso niti posebni aranžmaji z blagoslovljenimi križci, lesnimi gobami in jedmi za "žegen" ter pisanko, nesel Erik Blažič (meril je kar 495 cm). Že četrtič zapovrstjo so s sejmom združili tudi srečanje go-dovnikov Jožic in Jožetov. Go-dovnike sta ob sprejemu čakali pomarančna in čokoladica (kot Jožice in Jožeti so dobili za pisanko tudi pomaranče s svojim imenom pripravilo Jožefov sejem, na katerem je bila tudi na letošnjo prvo pomladno nedeljo pestra ponudba. Na stojnicah so obiskovalci lahko našli marsikaj, zamenjali pa celo knjige in semena. Posebno kuliso dogodku so dali pisani snopi ter igre in animacije, značilne za čas pričakovanja velike noči: sekanje pirhov, kakršno so otroci poznali nekoč: šarkelj, pirh, pomaranča, blago za obleko ter (najbolj zaželenih) sto dinarjev. Od vseh iger je znova največ obiskovalcev privabilo zabijanje žebljev v klado, v kateri je tako kot lansko leto slavil Jože Jan s samo dvema udarcema, sledila pa sta mu Branko Miklavžina in Jože Grčar. Najdaljši snop je k blagoslovu pri- del "pisanke"), od društva pa so prejeli v dar tudi izvirno skledi-co. Jože Aristovnik se je v imenu vseh godovnikov zahvalil organizatorjem ter poskrbel za živahen zaključek dogodka s svojo frajtonarico, s svojo frajtoneri-co pa je razveseljeval tudi Jože Cerkovnik. ■ vp, vos S spomladansko razstavo v 40-letnico obstoja Mozirski gaj bo v novi sezoni odprl vrata predvidoma 8. aprila - Med letošnjimi novostmi čarobni otroški vrt - Na leto ga obišče od 30 do 40 tisoč obiskovalcev Tatjana Podgoršek Po zimskem počitku bo Mozirski gaj odprl svoja vrata predvidoma 8. aprila in ne prvo nedeljo v aprilu, kot je običajno. »Še do nedavnega smo načrtovali, da bomo odprli vrata 1. aprila. Ker pa zaradi dolge zime oziroma trenutnih vremenskih razmer park še ne bo pripravljen, smo začetek sezone prestavili za teden dni. Verjamemo pa, da bodo od 8. aprila dalje gredice, posajene s tulipani in drugim spomladanskim cvetjem, jemale obiskovalcem dih. Za zdaj kaže, da so tulipani odlično prezimili in da bo pogled nanje prava paša za oči,« je povedala vodja parka cvetja ob reki Savinji v Mozirju Elica Bele. Nova sezona bo za park jubilejna, saj letos pra- znuje 40-letnico obstoja. Tako kot minula leta bodo tudi letošnjo sezono zaznamovale tradicionalne prireditve: v dneh pred 1. majem spomladanska razstava tulipanov, med katerimi so še posebej ponosni na Mozir-ski tulipan, ki raste samo v tem parku cvetja, znova bodo dogajanje popestrili eksotični plazilci, društvo Bioexo pa bo poleg njih obiskovalcem predstavilo še več vrst želv. Otroke bodo znova razveseljevali junaki risanih serij. »Ker je naš park zelo priljubljen med družinami, smo se odločili, da bomo ob jubileju pripravili zanje še eno novost, in sicer bo to čarobni otroški vrt z malimi pravljičnimi hiškami, palčki in drugimi lesenimi skulpturami. Vrt je v nastajanju in ga bodo še dopolnjevali.« Poleg spo- mladanske razstave cvetja bodo člani Ekološko-hortikul-turnega društva Mozirje, ki upravljajo Gaj, pripravili še jesensko razstavo cvetja, v jeseni razstavo buč, sezono pa sklenili - tako, kot zadnji dve leti - decembra z Božično bajko. Sogovornica je še dejala, da so obiskovalci zelo pozorni na to, kaj so postorili. Ob tokratnem ogledu parka bodo zagotovo opazili, da so na nekaterih etnoloških objektih zamenjali dotrajane strehe, lesene mostove, da so uredili toaletne prostore. Z novostmi, ki jih pripravljajo, beležijo večje število obiskovalcev. »Na se- Čaroben otroški vrt bodo krasile pravljične hiške. Nekatere bodo na ogled že na spomladanski razstavi tulipanov. Elica Bele: »Na leto obišče gaj od30 do 40 tisoč obiskovalcev, odvisno od vremena.« zono beležimo od 30 do 40 tisoč obiskovalcev. Želimo si, da bi se letošnji obisk kar najbolj približal zgornji meji, na to pa ima vpliv tudi vreme« je še dejala Elica Bele. Urinih kazalcev nismo prestavljali zadnjič Kljub mnogim pobudam, ki smo jih slišali v zadnjem letu. smo minuli vikend znova prestavili urine kazalce. Naprej, kar je pri nekaterih že spodbudilo pomladansko utrujenost, pri nekaterih drugih pa predvsem slabo voljo. Znova je bilo bolj odločno slišati vprašanja, do kdaj nam bo tega treba. Številni evropski poslanci različnih političnih skupin so se lansko jesen res zavzeli, da bi v Evropski uniji dvakrat letno premikanje urinih kazalcev ukinili. Med podporniki pobude sta bila tudi poslanca iz Slovenije Romana Tomc in Igor Šoltes. Na februarski plenarni seji Evropskega parlamenta pa so evropski poslanci o predlogu glasovali. »Moji kolegi predloga, ki bi odpravil premikanje urnih kazalcev dvakrat letno, niso izglasovali Prevladalo je mnenje, daje potrebno ponovno temeljito preučiti razloge za in proti premiku ure,« je povedala slovenska evropska poslanka Romana Tome, ki sama še vedno podpira uvedbo enotnega časa. A je dodala tudi, da imamo v Sloveniji velik privilegij glede lege naše države. »Tako nas ne zimski ne poletni čas, razen tisti teden, okrog katerega se ura premika, ne prizadene toliko. Lahko pa si predstavljate, kako je v državah, ki so bolj vzhodno ali pa tudi zahodno od nas. Nekje bodo imeli še ob 9. uri zjutraj temo, drugje pa mogoče sonce že ob 4. uri zjutraj. Zdi se mi pošteno, da pri odločitvi upoštevamo vse in ne gledamo samo egoistično nase,« je pojasnila Tomčeva. ■ mš Ura za Zemljo Pri projektu Ura za Zemljo je letos že devetič zapored sodelovala tudi Mestna občina Velenje. Minulo soboto med 20.30 in 21.30 so tako ugasnile luči na Velenjskem gradu, luči ob pešpoti na Velenjski grad ter luči Šaleškega gradu, vile Bianca, kulturnega doma Velenje in Titovega trga. Akcijo Ura za Zemljo sicer podpirajo v več kot 180 državah po svetu, letos pa so želeli organizatorji posebej opozoriti na konkretno ukrepanje v prizadevanju za ohranjanja biološke raznovrstnosti in narave. Svetovnemu geslu Poveži se z Zemljo so v Sloveniji dodali slogan Poveži se z vodami, da bi tako opozorili na nujno zaščito naših pomembnih rek in mo-krišč, ki so med najbolj ogroženimi ekosi-stemi. a ■