COBISS • , . w
ime
908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1984
658(497.12)(085. )
ìiiiiiiiitaiÉini
ć 4001985,3/4
predilnico in iKninicn
LETO XXVI
MAREC-APRIL 1984
ŠTEVILKA 3-4
Podeljeni so srebrni znaki ZSS
Vsakoletna priznanja za aktivno in ustvarjalno delo v organizacijah Zveze sindikatov Slovenije so bila podeljena ob priliki proslave ob 1. maju pod Storžičem. Priznanja — srebrne znake sindikatov so poleg osmih v naši občini prejeli tudi trije naši sodelavci, aktivni sindikalni delavci naših osnovnih organizacij oz. Konference 00 ZSS.
cije tudi v prihodnje teklo tako dobro kot doslej, saj volje za delo in sodelovanje tako na nivoju DPO, samoupravnih organov in vodstva TOZD ne manjka.«
Letošnja priznanja so prejeli: Jožica Žnidaršič, Kristina Kopač in Stane Oman. Čeprav naše nagrajence večina članov kolektiva pozna, smo se odločili, da jih nekoliko bolj podrobno predstavimo ter jih zaprosimo, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj.
Žnidaršič Jožica
V BPT je zaposlena od leta 1952, ko je pričela delati kot tkalka. V tem času se je vpisala v triletno poklicno tekstilno šolo ter pridobila kvalifikacijo za poklic tkalke. Premeščena je bila v obračunsko pisarno tkalnice, kjer dela še danes.
Poleg dela v okviru sindikata se aktivno vključuje tudi v delo samoupravnih organov in delo delegacij. Bila je član različnih samoupravnih organov v temeljni organizaciji, od delavskega sveta do različnih odborov in komisij, istočasno pa je tudi član delegacij SIS.
Sedaj je že drugi mandat predsednica OOZS TOZD Tkalnica, članica odbora za družbeni standard, po predsedniški funkciji pa sodeluje tudi pri delu ostalih samoupravnih organov TOZD.
O svojem delu v sindikatu je povedala:
»V delo sindikalne organizacije sem vključena že precej časa. Bila sem že zapisnikar, blagajnik in član IO osnovne organizacije sindikata v TOZD ter član Konference OOZS BPT. Funkcije predsednika opravljam že drugi mandat. Obveznosti, ki izhajajo iz te funkcije so res precejšnje in vzamejo precej časa, vendar moram povedati, da sem deležna pomoči in podpore tako pri sodelavkah kot pri vodstvu TOZD. Pri delu sodelujemo tudi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Sam izvršni odbor je izredno aktiven, seje so vedno sklepčne, sprejeti sklepi so realizirani, program dela pa
se izvaja redno, čeprav pride vmes tudi precej aktivnosti, ki niso bile načrtovane.
V okviru IO precej razpravljamo o rezultatih poslovanja, delovni disciplini, družbenem standardu, pogojih dela, posebno pozornost pa posvečamo tudi pravici po odločanju delavcev pri ustvarjenem dohodku. V naši temeljni organizaciji zelo dobro delajo sindikalne skupine, kar je' eden od pomembnih pogojev, da delavci resnično sodelujejo pri obravnavi določenih ^gradiv in pri kasnejšem odločanju.
Srebrni znak sindikatov, ki sem ga prejela je priznanje za moje delo v sindikatu, istočasno pa tudi priznanje za celotno osnovno organizacijo in za vse tiste, ki so s svojo aktivnostjo pripomogli, da smo uspešno delali. Seveda to ni le priznanje, ampak je obenem tudi obveznost za dobro delo v bodoče. Prepričana sem, da bo delo naše osnovne organiza-
Kopač Kristina
V naši delovni organizaciji je pričela z delom leta 1959 v obratu predilnice. Najprej je prebirala cevke, kasneje pa je postala predica. Leta 1967 je bila iz zdravstvenih razlogov premeščena v TOZD Konfekcija, kjer je najprej delala na ročnih delih, kasneje pa je postala šivilja na C-strojih. V sindikalni organizaciji je bila aktivna dolgo časa, dve mandatni dobi pa je bila tudi predsednica osnovne organizacije in članica Konference OOS BPT. V sedanjem mandatu je članica nadzornega odbora OOS TOZD Konfekcija. Je tudi članica delegacije SIS invalidsko pokojninskega zavarovanja in članica disciplinske komisije v TOZD.
O delu sindikata je povedala: »Delo predsednika osnovne organizacije zahteva veliko časa, tudi prostega; posebno še, če dela človek v proizvodnji za strojem.
Ob delu pri stroju ni časa za predelavo gradiva, zato je treba v ta namen žrtvovati svoj prosti čas, če seveda hočeš, da bo določena zadeva realizirana tako kot je predvideno. Aktivnosti sindikata je ogromno že po samih pro-
gramih, vendar so često postavljene pred nas tudi ne-planirane naloge, ki jih je ravno tako kot programske, treba izvesti. V naše delo se vključujejo tudi druge družbenopolitične organizacije in vodstvo TOZD in tako marsikatero nalogo opravimo skupno. Velik napredek pri našem delu je bil dosežen z začetkom funkcioniranja sindikalnih skupin, saj je obravnava posameznih gradiv neprimerno boljša, poleg vseh ostalih prednosti pa je preko teh skupin o določeni zadevi seznanjen sleherni član kolektiva.
O dodelitvi srebrnega znaka lahko rečem, da je bilo to zame precejšnje presenečenje, saj je to veliko priznanje za opravljeno delo v preteklosti in tudi obveza za delo v bodoče. Dodelitev priznanja, katerega je predlagala sredina v kateri delam, je obenem tudi priznanje osnovni organizaciji kot celoti.
Prepričana sem, da bo delo naše osnovne organizacije tudi v prihodnje uspešno, ker smatram, da bomo dosedanje delo še izboljšali ter zanj zainteresirali slehernega posameznika v temeljni organizaciji, saj bomo le na ta način lahko pravočasno in uspešno realizirali naloge, ki smo si jih zastavili in katere se pred našo organizacijo postavljajo.«
Oman Stane
V	BPT je prišel 1966. leta v obrat tkalnice kjer je bil najprej podmojster, kasneje pa 6 let mojster oddelka v tkalnici. Od leta 1980 dalje opravlja dela in naloge vodje centralnega skladišča. Član ZK je od leta 1963, v letu 1981 pa je končal tudi srednjo politično šolo pri CK ZKS. V BPT oz. TOZD Tkalnica je aktivno sodeloval pri delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
V	temeljni organizaciji je bil predsednik kadrovske komisije, predsednik disciplin-
(Nadaljevanje na 2. strani)
PODELJENI SO SREBRNI ZNAKI ZSS
(Nadaljevanje s 1. strani)
ske komisije, sekretar OO ZK, koordinator sekretarjev OOZK, v okviru IGD pa 11 let poveljnik društva.
O aktivnosti v sindikatu je dejal: »Z delom v sindikatu sem pričel leta 1981, ko sem prevzel funkcijo predsednika Konference OOS BPT. To funkcijo sem opravljal pol leta, ker sem odšel na enoletno srednjo politično šolo pri CK in sem bil zaradi tega odsoten. Po preteku tega mandata sem ponovno prevzel funkcijo predsednika. Mislim, da dodelitev znaka ni priznanje samo za moje delo, temveč tudi priznanje za uspešno delo osnovnih organizacij in konference. Srebrni znak mi pomeni priznanje za dosedanje delo ter vzpodbuda za v naprej, moti me edino dejstvo, da je bilo priznanje predlagano na občinskih sindikalnih forumih oz. predsedstvu in ne znotraj OOS BPT. Iz tega lahko sklepam, da pri nas smatramo delo sindikatov kot nekaj samoumevnega brez velikih prizadevanj posameznikov ali posameznih osnovnih organizacij.
Smatram, da v naših sindikatih še vedno ni vse dogovorjeno in opravljeno, vendar sem prepričan, da bomo z aktivisti, ki so v prejšnjem mojem mandatu pokazali veliko pripravljenost za delo, realizirali vse zastavljene naloge pri katerih mora biti sindikat angažiran. Predvsem se moramo še bolj približati neposrednemu odločanju vseh delavcev, resneje bomo morali obravnavati
Odmrznitev cen, ukrepi za razbremenitev gospodarstva in vse druge novosti v pogojih gospodarjenja v osnovi ne zahtevajo sprememb ali dopolnitev stališč zveze sindikatov o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije (6. seja RS ZSS). Zahtevajo pa večjo doslednost in udarnost pri ravnanju številnih sindikalnih organizacij in organov.
Nekateri ofenzivni gospodarski načrti v ozdih predvidevajo ohranitev ali pa povečanje realnih osebnih dohodkov in ravni življenjskega standarda. To bi po nekaterih rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih opo-
naš družbeni standard, pri tem mislim konkretno na naš Počitniški dom v Poreču okrog katerega že več let opozarjamo, vendar do danes tistega kar smo sklenili nismo realizirali.
Več skrbi in pozornosti bomo morali posvetiti tudi naši menzi, saj vemo kakšno je stališče inšpekcijskih služb in bojim se, da ne bi bili prisiljeni nositi malice v »kanglicah« tako kot naši starši, ki niso imeli take možnosti kot jo imamo mi.
Osebno sem zelo zadovoljen, da smo spravili v življenje zdraviliško zdravljenje, še bolj pa si želim, da bi objektivno spravili pod streho tudi našo obliko nagrajevanja po delu, ki bi jo seveda morali naprej še dograjevati do takšne mere, da bi delavec res dobil v kuverti tisto kar s svojim delom zasluži, to se pravi: za dobro delo — dobro plačilo.«
Vsem nagrajencem v imenu članov kolektiva iskreno čestitamo!
gumljalo. Seveda le, če bomo enako in še bolj uspešno nadaljevali, in pa predvsem, če bomo uspeli ukrotiti inflacijo. Zato bo treba tudi v sindikatu spremljanju rezultatov gospodarjenja letos nameniti še več pozornosti, saj bodo novi ukrepi marsikatero organizacijo združenega dela postavili v težak položaj. Med temeljnimi pogoji za doseganje realno višjega dohodka bo letos obvladovanje stroškovne inflacije. Podražitev energije in transporta seveda objektivno povzroča višji strošek. Vendarle gre za to, da ob tem povečanju stroškov (in cen) v ozdih na cene ne prevalijo vseh opravičlji-
vih in neopravičljivih stroškov. Možnosti za razbremenitev gospodarstva niso samo zunaj gospodarstva! Natančne analize stroškov bi kaj hitro razkrile številne slabosti v nesmotrnem poslovanju, gospodarjenju in organiziranosti. Tu lahko sindikat še bolj kot doslej vztraja pri zmanjševanju stroškov.
Kako bodo ukrepi vplivali na položaj posamezne organizacije združenega dela in na družbenoekonomski položaj delavcev v njej? Delavci v ozdih lahko po več letih ponovno relativno samostojno oblikujejo cene svojih izdelkov in s tem tudi dohodek. Vendar pa je ta »osvoboditev« prišla v neugodnem trenutku, ko lahko nenadzorovana rast cen in inflacije razvrednoti vsa družbena stabilizacijska prizadevanja. Zato je tudi v sedanjem sistemu primarne delitve in oblikovanja cen še mnogo starega, administrativnega, so kompromisi.
Vendarle mora sindikat v vsakem ozdu takoj predlagati, da ugotovimo, kaj ukrepi prinašajo naši organizaciji, in da presodimo, ali naš gospodarski načrt vsebuje take ukrepe, ki bodo zagotavljali ustrezne proizvodne in poslovne rezultate, da bi omogočili zaustavitev ' padca osebnih dohodkov. Druge poti preprosto ni! Nekateri ozdi v samoupravnih aktih še niso razdelali določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za letos tako, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo odvisna od realno ustvarjenega dohodka in v ustreznem razmerju do sredstev za akumulacijo. Tudi to je aktualna naloga.
Del cen se bo oblikoval s samoupravnimi sporazumi. Sindikat tu lahko da pobude za sporazumevanje v vseh oblikah reprodukcijskih in poslovnih povezav, s tem da naj samoupravni sporazumi temeljijo na skupnem prihodku ali dohodku iz skupnega poslovanja. Precej ozdov vsak mesec najema posojila za izplačevanje osebnih dohodkov. To je najbrž že kar resna motnja v poslovanju in bi moral tak ozd pripraviti program za odpravljanje motenj, kot to zahteva 152. člen zakona o združenem delu. Nasploh je program za zmanjševanje kreditne odvisnosti oziroma za izboljšanje likvidnostnega položaja v dosti ozdih danes nuja. Hitrejše poravnavanje medsebojnih obveznosti in učinkovitejše dohodkovno povezovanje znotraj reprodukcijskih celot in kar naj-
Iz internih informacij RS ZSS Za sindikat ni počitka
bolj smotrna količina zalog, reprodukcijskih materialov, surovin in gotovih izdelkov lahko pripomorejo k zmanjševanju kreditne odvisnosti oziroma k izboljšanju likvidnosti.
Izgube so naslednji velik problem. Delavci ozdov, ki finančno ne bodo pokrili izgube oziroma ne bodo poravnali svojih obveznosti do dobaviteljev, bodo imeli nižje osebne dohodke. Edina možna pot za kritje izgub pa je zagotovitev čimveč sredstev z večjim združevanjem v reprodukcijski oziroma v vseh oblikah dohodkovnih povezav.
O razbremenjevanju gospodarstva je bilo že dosti govora. Jasno je, da nesele-ktivno zmanjševanje skupne porabe oziroma družbenih dejavnosti ni prava pot. Zlasti zdravstva, šolstva in znanosti pa tudi tiste gospodarske infrastrukture, ki je nujna za hitrejši gospodarski razvoj, ne bi smeli neselekti-vno krčiti.
Tudi iz sredstev sklada skupne porabe je treba pokrivati številne potrebe selektivno. Ta sklad mora imeti predvsem socialno funkcijo. Se pravi, da je treba zagotoviti sredstva predvsem za regresiranje prehrane med delom, regres za letni dopust in solidarnostne pomoči. Izločiti pa je treba vse izdatke, ki niso nujni. Tam pa, kjer tozdi sklada skupne porabe ne morejo oblikovati iz objektivnih vzrokov, je treba uveljavljati solidarnostno združevanje teh sredstev v delovni ali sestavljeni organizaciji. Delavci, ki so v težkem gmotnem položaju, pa naj bodo oproščeni prispevkov za topli obrok. Regres za letni dopust naj dobijo predvsem tisti delavci, ki ga zaradi gmotnega položaja (vendar ne po svoji krivdi), slabega zdravja ali pa več otrok nujno potrebujejo. Del sredstev za regres za letni oddih pa naj bi delavci namenili za vzdrževanje in širitev lastnih počitniških zmogljivosti. Sredstva za solidarnostne pomoči naj bodo v funkcionalni obliki (nakup kurjave, ozimnice, šolskih potrebščin itd.). Tam, kjer so skladi skupne porabe manjši, je za te namene mogoče uporabljati tudi sredstva iz sindikalne članarine. Zaostrene socialne razmere pa še bolj kot doselj terjajo vzpostavitev smotrne skupne evidence prejemnikov socialno-var-stvenih pomoči v vseh občinah, prav tako pa tudi čimprejšnje sprejetje in uveljavitev samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
O motnjah in ukrepih družbenega varstva v OZD
Motnje v poslovanju v ozdih niso nekaj nenormalnega in slabega, ampak do njih občasno prihaja v vsakem tozdu in delovni organizaciji. O motnjah, njihovem odpravljanju in ustreznih postopkih govori 152. člen zakona o združenem delu, vendar v praksi ta člen slabo poznajo, ga ne upoštevajo oziroma ga ne razdelujejo v svojih samoupravnih aktih. Med motnje med drugim (po zakonu) spadajo naslednji pojavi:
—	če ni mogoče zagotoviti sredstev za OD po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu,
—	če ni mogoče zagotoviti toliko sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, kot to določa samoupravni sporazum,
—	če je ugotovljeno, da ozd ne dosega takšnih rezultatov dela in poslovanja, s katerimi bi bila zagotovljena nepretrganost v reprodukciji in redno poslovanje temeljne organizacije.
Ob tem je mogoče v ozdih določiti še dodatne primere motenj, predvsem ob upoštevanju kazalnikov gospodarske zbornice za primerjanje rezultatov gospodarjenja med ozdi enake ali sorodne dejavnosti.
Očitno je, da je ugotavljanje in odpravljanje motenj v ozdih možno le ob dobrem spremljanju poslovanja (informacijski sistem) in zagotavljanju ustreznih informacij o motnjah za delavske svete oziroma vse zaposlene (sistem informiranja).
Motnje so v bistvu zakonsko določilo, ki naj omogoča sprotno zaznavanje in odpravljanje težav in problemov, ki se pojavljajo v poslovanju.
Vemo, da izgube ob periodičnih računih zahtevajo uvedbo predsanacijskega postopka, izgube ob zaključnih računih pa sanacijskega. Kaj pa se dogaja med periodičnimi obračuni — koliko odstopanj, težav in nepravilnosti v ozdih zaznajo in o tem obvestijo pristojne organe in ukrepajo? Določba o motnjah služi prav temu namenu: sproti odpravljati probleme, ne pa da ozd iz »normalnega« stanja ob zaključnem računu kar naenkrat pade v »rdeče številke«.
Za motnje gre v bistvu vedno takrat, kadar ozd ne dosega normalnih poslovnih rezultatov — kar pa je mogoče ugotavljati samo ob informacijskem sistemu, ki sproti izkazuje odstopanja in odklone, in ob stalnem obveščanju samoupravnih organov oziroma zaposlenih. Vodilni in vodstveni delavci o
motnjah namreč kaj neradi obveščajo delavce (delavske svete), o tem, da so težave, češ s tem bi samo vznemirjali delavce. Tudi ozdi, ki o motnjah obveščajo izvršni svet skupščine občine, so neredko izpostavljeni kot primer slabega poslovanja — namesto da bi dobili pohvalo, da sproti odpravljajo probleme. Ponekod tudi ne ločujejo med motnjami v poslovanju in izgubo po periodičnem obračunu.
V praksi ob motnjah ukrepajo ad hoc in kratkoročno, ali pa zapisanih postopkov ne upoštevajo in ukrepajo »po domače«.
Sindikat bi naj v bodoče s sodelovanjem družbenih pravobranilcev samoupravljanja v ozdih dosegel, da bodo ob siceršnjem spreminjanju samoupravnih splošnih aktov razdelali tudi določilo 152. člena ZZD, ki govori o motnjah — in sicer vsebino motenj, pripravo, sprejemanje in izvajanje programa odprave motenj ter odgovornost poslovodnih in drugih organov pri tem.
Tudi začasne ukrepe družbenega varstva si v ozdih in občinah zelo različno razlagajo. Zadnje čase je teh ukrepov, ki jih družbena skupnost (skupščina občine) uvede, če nastopijo bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma če so huje oškodovani družbeni interesi, nekaj manj kot v preteklosti. Ukrepi družbenega varstva so izjemen ukrep, s katerim se začasno omejuje samoupravljanje v ozdih. Analiza, ki jo je pripravil družbeni pravobranilec samoupravljanja, je pokazala, da se začasni ukrepi družbenega varstva uvajajo preveč na hitro — brez temeljitejših ocen položaja v ozdih.
Postopek za uvedbo teh ukrepov je približno takle: pobude (lahko jih da tudi sindikat) za uvedbo teh ukrepov obravnava izvršni svet skupščine občine, kot predlagatelja v skupščini pa nastopata izvršni svet in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Do sedaj je bilo največ ukrepov družbenega varstva uvedenih iz naslednjih razlogov: ker organi (poslovodni ali samoupravni) niso opravljali zadev s svojega področja, ali pa so prekršili svoja pooblastila, ker ni bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje delavcev, ker ni bila ustrezna razporeditev čistega dohodka ali osebnih dohodkov, ker so poslovali v nasprotju s predpisi in prizadeli večjo škodo družbeni skupnosti, in še bi se kaj našlo.
Ukrepi družbenega varstva, ki jih sprejme skupščina občine, so različni, in sicer so lahko: imenovanje začasnega organa v ozdu, odstavitev poslovodnega organa, odstavitev posameznih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev, razpustitev delavskega sveta in začasna omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke. Nekatere ukrepe se lahko sprejema samostojno, drugi pa so medsebojno povezani in jih zato skupščina tudi sprejme več skupaj. Ukrepi družbenega varstva (za katere mnogi mislijo, da gre za nekdanjo prisilno upravo) seveda ne morejo biti učinkoviti, če ni sodelovanja političnih organizacij in samoupravnih organov, in to začenši s skupno obravnavo predloga za uvedbo (in ocene stanja v ozdu), ko o tem razpravljajo predlagatelji in drugi
pristojni organi skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami prizadetega ozda. Sindikatu prizadetega ozda je treba pravočasno (ne pa šele tik pred sejo skupščine občine, ki odloča o uvedbi ukrepa) omogočiti, da o tem dà svoja stališča in predloge. V praksi je na tem področju še precej nejasnosti o statusu in pristojnosti začasnega poslovodnega organa, o omejevanju samoupravnih pravic delavcev in o tem, koliko so taki ukrepi primeren način reševanja kadrovske problematike in sanacije slabega gospodarskega stanja ozda. Prav gotovo za reševanje kadrovskih problemov (poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili) obstajajo drugačni mehanizmi in postopki (postopki za predčasno razrešitev). Tudi kadar gre za izgube, ni treba za reševanje stanja uporabljati takih, začasnih ukrepov, ampak uveljavljati določbe zakona o sanaciji.
Skupščina DIT
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Tržič je imelo svojo redno letno skupščino 4. maja. Prisostvovalo ji je le 38 članov, kar je bilo premalo za sklepčnost, zato je bil začetek predstavljen za pol ure.
Poročilo o delu je podal predsednik društva Marijan Kogoj
Po otvoritvi in izvolitvi organov skupščine so sledila poročila. O delu društva je govoril predsednik tov. Kogoj Marijan, ki je nanizal izvedene akcije v preteklem obdobju ter ob tem poudaril splošno neaktivnost velike večine članstva. Najsi bodo to ekskurzije ali kakršne koli druge oblike dejavnosti društva, vedno so prisotni le
eni in isti člani pa še teh je običajno le tretjina celotnega članstva. Po poročilu predsednika so bila posredovana še poročila blagajnika in nadzornega odbora, nakar je stekla živahna razprava v kateri se je največ pozornosti posvetilo ravno problemu neaktivnosti članstva. Govor je bil tudi o izvedeni anketi (Nadaljevanje na 4. strani)
FOTO VEST
Svoj občni zbor so imeli tudi člani društva tekstilnih mojstrov, ki so ocenili opravljeno delo ter se dogovorili o bodoči aktivnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
na katero je odgovorilo tri četrtine članstva. V razpravi je bilo iznesenih precej predlogov o nadaljnjem delu in tudi o tem kako zainteresirati članstvo za večjo aktivnost.
Po razrešnici staremu 10 so bile volitve novega vodstva društva. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Zoran Cakič, Janez Šmid, Riko Dobrin, Marijan Kogoj, Dušan Bogataj, Jožica Solar, Jože Fuchs, Franc Čadež, Anton Povše, Blaž Ahačič, Marjan Pernuš, Ignac Pirjevec, Smiljan Bogataj in Jelka Košir.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Dušica Zupan, Rudi Ahačič, Milan Bajželj.
Za novega predsednika je bil izvoljen Marjan Pernuš, za podpredsednika Ignac Pirjevec, blagajniške posle pa bo opravljala Marija Er-lah.
Skupščina je v nadaljevanju sprejela tudi program dela za naslednje obdobje, ki je dokaj zanimiv in raznovrsten, vendar bo njegova realizacija uspešna le, če bo izvajanje posameznih aktivnosti vključena večina članstva in ne le četrtina tistih, ki so bili aktivni tudi doslej.
Marjan Pernuš, novoizvoljeni predsednik društva
Anton Povše je podal poročilo nadzornega odbora
Skupščini sta prisostvovala tudi upokojena člana DIT Miro Pirih in Ivo Bele
O predlogih za bodoče delo društva je spregovoril tudi direktor DO Josip Eržen
Gligor Kalinov: »Proizvodnji moramo pri delu društva po svetiti več pozornosti!«
ITMA 83
Tkanje — splošno
Tehniko samega tkanja lahko delimo na konvencionalno in pa na posebno — novejšo tehniko. Pri prvi je vnašanje votka s pomočjo čolnička ali pa s pomočjo projektilov, upogljivih trakov, vodnim ali zračnim curkom. Povsod imamo povsem enake faze tvorbe tkanine na njeni celotni širini (odpiranje zeva, vnašanje votka, zapiranje zeva in priboj votka k tkanini). Vsled tega se imenuje izdelava tkanin — klasična tehnika tkanja.
Drugo tehniko tvorbe tkanine, pri kateri se v zevu na celotni širini osnove vnaša istočasno več votkov (spreminjanje zeva po enotah glede na širino) pa imenujemno sedaj novejšo ali posebno tehniko tkanja.
Razčlenitev statev:
1.	čolnične statve
2.	statve s tračnimi grabili (prijemalci)
3.	statve s plastičnimi grabili (dvofazne statve)
4.	statve s projektili
5.	statve z zračnimi šobami
6.	statve z vodnimi šobami
7.	statve z valovitim zevom (večfazno tkanje).
Pri vseh izdelovalcih brez-čolničnih strojev opazimo to, da vsi stremijo za čim večjim učinkom (hitrost vnašanja votka).
Opazen je velik poudarek pri pripravi same osnove za tkanje. Tako je dolžina osnov veliko večja, saj so premeri osnovnih valjev tudi do 1000 mm. Ker je sama priprava osnov zelo zamudna (vdevanje v lučalnice, greben, natikanja lamel) je šel razvoj tudi na področje avtomatičnega vdevanja. Tak avtomatičen vdevalni stroj je razstavila firma Barbon Col-man, hitrost vdevanja je okoli 100 niti/min.
Privezovanje osnov je pokazala tudi firma Fischer s strojem, kjer je že hitrost znatno večja, poleg tega pa so konci niti (vozlov) dolgi samo nekaj milimetrov (običajno so bili prej dolgi do 20 mm). Tudi firma Uster je prikazala izboljšane vdeval-ne in privezovalne stroje. Prikazan je bil stroj za tvorbo nitnega križa (to je prebiralna naprava za niti). Do sedaj se je delal nitni križ na snovalnem ali škrobilnem stroju.
Firma Sucker je prikazala škrobilni stroj z napravami za odvod toplote v zbiralnik in to toploto zopet uporabi za
ogrevanje sušilnega zraka. Prihranek energije je zelo velik.
Razstavljeni so bili tudi stroji za popravilo čolničkov in pa stroji za čiščenje grebenov (firma MAYSPA-LECK in SCHMEING). Potem razni sesalci in razpiho-valci (firma WIELAND LUFTTECHNIK GMBH) vozički (firme SUROY in SA-BADEL). Razpenjalce in vdevače je razstavljala firma CONRAD SCHAPER. Firma SCHMEING je razstavljala zavirala za čolničke (laks nalepljen na trakove) in pa naprave za notranje kraje.
1.	Čolnične statve je razstavljala samo firma PICA-NOL in to en sam stroj opremljen z unifilom. Izvedba teh strojev se nanaša predvsem na lučani mehanizem in pa na kontrolo leta čolnička. Tudi tu je že prisotna elektronika, pri nadzoru osnovnih in votkovnih niti, kot tudi pri krmiljenju motorja. Elektronsko krmiljenje se da programirati tako, da ostanejo statve pri pretrgu osnovne niti pri zaprtem zevu, pri pretrgu votkovne niti pa pri odprtem zevu. Mazanje stroja je centralno.
2.	Tudi pri statvah s tračnimi grabili so dosegli zvišanje učinka z vnosom votka okoli 750 m/min. Največja širina stroja je okoli 4 m. Tračno grabilo poganja ročično gonilo preko Ozoblj enega segmenta in preko popolnoma zaprtega gonila s stožčastimi zobniki. Predaja votka se izvrši v sredini zeva in je brez krmarjenja popolnoma zanesljiva. Sam izkoristek statev je odvisen od vezave, vrste materiala in načina tkanja (400 — 750 m/min). Firme KAPPS, JAMATEX, SOMET, PIGNONE-SMIT, SAURER, PICANOL so razstavljale stroje tega tipa, statve so z ekscentri, listovkami ali jaquardi. Večina jih je opremljena z avtomatskim iskalcem votka. Pri iskalcu votka so sinhronizirali napravo za menjavo zeva, za popust osnove ter regulatorjem blagovnega valja. Poleg tega je lahko tudi montirana posebna naprava, ki preprečuje vnos votka v zev, če je v njem še pretrgan votek. Firma Saurer je sestavila statve z delovno širino 169 cm, osnova Nm 100/1, votek Nm 100/1, obratov 400 min.
Firma SACH je razstavila stroj (UR-1000 T 6M-180), podajala so vležajeni drogovi
(vodoravno), širina 161 cm, bombaž, vezava keper 3/1, li-stovka STAUB LI. Na stroju je bila tudi prigrajena naprava za čiščenje preje.
3.	Statve s togimi grabili so trenutno v središču pozornosti. Princip delovanja je napredoval od enostranskega podajanja v model dvofaznih statev v dveh pasovih.
Razstavljeni model »Saurer« 500« — je pokazal izredno visok izkoristek do 1000/m/min, pri vnašanju enobarvnega votka. Obremenitve votka so izredno majhne, zato je možno predelovati tudi slabše kvalitete votka. Hkrati se tketa dve tkanini, vsaka po 185 cm široka.
Votek vnaša ena grabilna palica z dvema grabilnima glavama. Pogonski deli so v sredini statev. Votek je navit na križnih navitkih, finoča preje je mogoča od Nm 8 — 120. Možna je prigraditev listovk, tkejo pa se lahko lažje tkanine (kaliko) kot težje (jeans).
Votek vnaša grabilni drog iz sintetike, ojačan z vlakni ogljika. Drog je ozobljen, na vsakem koncu ima grabilno glavo in drsi v vodilu v zevu. Votek prihaja iz sredine statev, kjer je nosilo za 6 križnih navitkov. Navija se v zbiralniku votka. Grabilni drog poganja na sredini statev zobnik, kateri se vrti v levo in desno. S tem se vrti enkrat skozi levi, drugič skozi desni zev. Prednosti so: izkoristek prostora, hitro menjanje artikla, izraba energije, avtomatsko mazanje, lahko se stroj sam tudi avtomatsko čisti, tkejo pa se lahko kraji z polagalnim krajcem ali pa s sukljanim krajem itd.
Drugi razstavljalec firma DORNIER je prikazala staro izvedbo z dvema podajaloma (levo, desno) — obratov 370 m/min. Isto velja tudi za firmo DEMOGAVI (tip SA-BADEL 2000).
4.	Statve z projektili je razstavljala firma »SULZER — RÜTI. Hitrost je preko 1000/m/min. Širine so različne, tkejo se vezave do 6 statev. Pri širini 190 cm je obratov 500 min.
Zanimiv je posebno izdelan greben in izobčen za prelet projektila. Drugi razstavljeni stroj iste firme je v širini 2 X 230,5 cm, filament z 210 obrati v minuti.
5.	Statve z zračnimi šobami, bi lahko rekli, da so se najbolj uveljavile. Tu razlikujemo statve z več šobami (multi šobe) širina 230 cm ter statve z eno šobo (mono šobo) širina 165 cm. Zato so hitrosti zelo različne. Po prvih je hitrost do 400 m/min in pri drugih pa 620 m/min.
Pri statvah z eno šobo se zračni tok vodi s konfuzor-
skimi lamelami skozi zev. Na drugi strani je sesalna šoba, ki podpira učinek zračnega toka.
Pri statvah z več šobami je princip delovanja sledeč: Vo-tkovno nit potegne merilni kolut v potrebni dolžini iz križnega navitka. Nato jo pomožna šoba vpihne skozi glavno šobo v zev, tam pa jo prevzamejo štafetne šobe, ki jo vodijo skozi zev.
Firma »ELITEX« je razstavljala tip-»JETIS« v raznih izvedbah glede na vrsto materiala, kot tudi glede na širino statev (tudi širina 380 cm). Niti za kraje se odvijajo iz kolutov (12 cm premera).
Tudi firma »SULZER-RÜ-TI«) je razstavljala statve s tem principom v širinah 1400 mm do 3600 mm. Brzina navijanja je 600 obr./min. Tako je bil prikazan stroj širine 175 cm, s 500 obrati za tkanje iz bombažnih prej.
Ravno tako je prikazala firma »NISAN« zanimivo izvedbo z zračnimi šobami in sicer stroj s širino 190 cm, bombaž (4 barvna menjava, obratov 450 min). Drug razstavljen stroj pa je bil širine 4 m, za poliester s 400 obrati na minuto. Razstavljene pa so bile še druge izvedbe ter vrste statev.
6.	Statve z vodnimi šobami je razstavila firma »NISAN«, ki jih izdeluje v delovni širini do 230 cm, s hitrostjo do 1500 m/min. Tkejo se lahko vse vrste preje in filamenti 40—1200 d tex. Za različne preje so tudi različne šobe.
7.	Večfazno tkanje je prikazala firma »INVESTA« s strojem »CONTIS« Tu so vse faze tkanja v vsakem trenutku opazovanja na celotni širini osnove.
Stroj teče tiho in ne povzroča vibracij. Tu nimamo listov, ampak segmente listov. V njih je le nekaj lučal-nic (vdetih osnovnih niti). Ti listni segmenti se gibljejo gor in dol s pomočjo ekscen-trov. So neodvisni drug od drugega, zato je možno tvoriti valoviti zev. Tkemo lahko samo vezavo platno. Je primeren za množično proizvodnjo enostavnih tkanin.
Tkalska širina je 333 cm, hitrost vnašanja 2000 metrov na minuto. Razdalja' med čolnički je 20 cm. Votkovni navitek je vložen v čolniček. Čolniček je pripet na neskončno verigo. Na desni strni stroja je navij alni aparat, ki navija določeno dolžino votka na votkovni navitek.
Čolniček je povezan z verigo s pomočjo zatiča. Tik preden pride čolniček v zev, za-tič izpade navzdol in povezava z verigo je pretrgana. Čolniček se poganja sedaj s pomočjo kolesca, ki je na verigi. Ko čolniček potuje skozi
Narodna zaščita je temeljna oblika družbene samozaščite
V	vsa okolja našega dela in življenja je prodrlo spoznanje, da je naša samostojnost, neodvisnost in varnost, odvisna od nas samih. Zato se področje družbene samozaščite obravnava vse bolj kot naša vsakdanja delovna in življenjska obveznost. Čeprav smo dosegli v zadnjem času na tem področju pomembne uspehe, pa je pred nami še veliko vsebinskih nalog. Le-teh ni mogoče uresničiti čez noč, saj je družbena samozaščita dolgoročen proces, ki zahteva določen čas, aktivnost in stalno lastno preverjanje.
V	okviru samozaščitnih aktivnosti smo se v Sloveniji usmerili tudi v dograjevanje dopolnjene zasnove narodne zaščite, ki predstavlja osnovo sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem pa znova in znova črpamo bogate izkušnje prav iz narodno osvobodilne vojne, kjer je bila narodna zaščita izvirna frontna
(Nadaljevanje s 5. strani)
zev, se pred njim zev odpira, za njim pa zapira. Ko pride čolniček potem na levi strani statev izven osnove, porine zatič-vzvod navzgor in čolniček je zopet vpet na verigo. Neskončna veriga se nato obrne na desno ter ponovno navije votek.
Votek se pribije k tkanini s pomočjo valjasto izoblikovanega grebena. Ta greben ima vijačno izoblikovane utore in izbokline. S pomočjo utorov pripelje greben votek k tkanini, s pomočjo izboklin pa ga k njej pribije.
Valjasti greben tvorijo posebno izoblikovane lamele, ki so fiksirane na gred grebena. Med lamelami so prazni prostori (isti kot med zobmi grebena), v katerih ležijo niti osnove.
Drug tak stroj je razstavljala firma PIGNONE (ŠMIT) TPC-1000. Ima tudi valoviti zev, s tem da ima 18 potujičih votkov oziroma pri-žemk, ki potujejo skozi tkanino.
Ostalo:
Frima Kaiser je prikazala novo vrsto listovk, ki dosega veliko hitrost in jo je možno prigraditi na večino statev, sestavljajo jo igelna naprava za visoki učinek, ki deluje naprej in nazaj sinhronizirano. Premikajo se le menjal-
oblika revolucionarnega organiziranja ljudskih množic. V narodni zaščiti se je izvajala politična, zaščitna in borbena patriotična zavest in aktivnost ljudi. Vse te izkušnje iz množičnega samozaščitnega in borbenega delovanja narodne zaščite pa so osnova za delo v temeljnih delovnih in življenjskih okoljih, tako v mestu, ulici, tovarni, kot na vasi in v sleherni hiši.
V zadnjih šestih letih smo dosegli na področju narodne zaščite pomembne uspehe. V vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela je organizirana narodna zaščita, imenovani so načelniki, velik del pripadnikov se je usposobil za svoje naloge in se seznanil z orožjem ter njegovo uporabo. Narodna zaščita se je preizkusila pri varovanju in zaščiti objektov, proizvodnih sredstev, sodelovala je pri zavarovanju in varnem orga-nizirnju številnih shodov in
ne platine in te prihranijo celo vrsto gibanj. Tako se zmanjša obraba in hrup.
Firma Staubli je prikazala protivlečno listovko z visokim učinkom za uporabo od lahkih do težkih tkanin. Li-stovka je opremljena s posebno napravo pri iskanju votka, ima poseben motor s prenosom na sklopko. Pri maksimalno 28 listih lahko doseže hitrost 300 obr./min.
Firma »FERBER« je na statvah (A-49) prigradila napravo tudi za kontrolo tkanin. Na stroju je obenem pregledovalna miza, tako da tkalka vrši tudi kontrolo tkanine. To ima prednost, da se komadi ne snemajo pri 100—150 m, ampak se navijajo na doke, kar obenem daje tudi prihranek pri energiji, delovni sili, transportu itd.
Na vseh področjih je opazen prodor elektronike, saj so prigrajena elektronska varovala za nadzor osnove in votka ter ostalih mehanizmih.
Netkani tekstil je bil zastopan slabše, kot na razstavah prejšnjih let. Firma TEKSTIMA je razstavila stroj MALIMO, delovanje tega in princip pa je že znan.
Firma »COMEZ« je razstavila podoben stroj kot je SCHUSSPOL.
prireditev, skrbela za red in mir in pomagala pri mnogih pomembnih akcijah organov za notranje zadeve. Ob ustrezni družbeno-politični mobilizaciji se je narodna zaščita uveljavila kot nepogrešljiva, mobilna in uspešna oblika samozaščitnega delovanja in ravnanja.
Vse te izkušnje v delovanju pa so bile tudi osnova za idejne usmeritve, ki sta jih sprejela 8. in 9. kongres ZKS, konkretiziral pa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, sprejeti v letu 1982. Temeljna funkcija narodne zaščite je opredeljena kot najširša organizirana družbena preventiva na področju varnosti in obrambe. Na tej osnovi pa ima sleherni delavec in občan ne le pravico, temveč tudi dolžnost organizirano delovati v narodni zaščiti in s tem varovati ter braniti pogoje svojega življenja in dela ter lastno in družbeno varnost. Za realizacijo vseh nalog s tega področja pa je potrebno stalno preverjanje delovanja, organiziranosti, vodenja in usposobljenosti pripadnikov. Ob vsem tem pa je pomembno, da opra-vljamno naloge narodne zaščite v času, ko nismo na delovnem mestu ali poklicani k opravljanju vojaške ali druge obrambne dolžnosti. Na ta način omogočamo kar najboljše pogoje za nemoteno delo in življenje. Glede na to, da narodna zaščita opravlja določene samozaščitne in obrambne naloge v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni in v vojni na začasno zasedenem ozemlju, morajo biti pripadniki tudi usposobljeni za opravljanje teh nalog. Da pa so le-te kar najbolje opravljene, so z zakonom opredeljena tudi posebna pooblastila, ki jih pripadniki izvršujejo, če to zahtevjo varnostne razmere, ali če tako določi pristojni komite za SLO in družbeno samozaščito.
Naloge narodne zaščite, pripadnikov ter vseh ostalih izvajalcev, so opredeljene v načrtu za delovanje narodne zaščite, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta. Iz načrta lahko povzamemo, da opravlja narodna zaščita v različnih razmerah samostojno ali v povezavi z organi za notranje zadeve, oboroženimi silami ali drugimi dejavniki družbene samozaščite zlasti naloge varovanja in zavrovanja, nalo-
ge, ki zagotavljajo nemoteno delovanje družbeno ekonomskega in družbeno političnega sistema, sodeluje pri odpravljanju posledic nesreč, sodeluje pri izvajanju even-tuelne evakuacije prebivalstva in materialnih dobrin, v vojni pa vse možne oblike odpora do oboroženega boja.
Opredeljene naloge narodne zaščite v različnih varnostnih in obrambnih razmerah pa so osnova za opredelitev organizacije delovanja, povezovanja, razporeditve delovnih ljudi in občanov in konkretnega izvajanja. Vse to pa še ni zadosten pogoj za uspešno delovanje na tem področju. Enako pomembna je med drugim tudi realna ocena varnostnih in obrambnih razmer, ki jo mora imeti sleherna sredina. Da bi uspešno uveljavili dopolnjeno zasnovo narodne zaščite v organizacijskem in vsebinskem smislu, se moramo ustrezno organizirati in usposabljati, pa tudi preverjati našo usposobljenost za izvajanje samozaščitnih in obrambnih nalog. Zato bomo v letu 1984—1985 usmerili vse naše aktivnosti v akciji NNNP v:
—	uresničevanje koncepta dopolnjene zasnove narodne zaščite,
—	zaščito pred jedrskimi, biološkim in kemičnim orožjem,
—	krepitev samoupravne delavske kontrole in
—	varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja.
Poleg tega pa se nadaljuje s stalnimi in konkretnimi aktivnostmi za:
—	večjo prometno varnost,
—	boljšo zaščito pri delu in
—	izboljšanje požarne varnosti.
Za uresničevanje nalog v akciji NNNP 1984-1985 so Koordinacijski odbori za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinskih	konferencah
SZDL obravnavali in sprejeli usmeritve ter imenovali odbore za pripravo programa aktivnosti in spremljanje akcije NNNP.
Vse temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbene organizacije, društva in drugi, so prejeli programe aktivnosti akcije NNNP in usmeritve za delo v svojih sredinah.
Delovni ljudje in občani naj spremljajo vse informacije, ki jih posredujejo radio in televizija, časopisje, tovarniška glasila, posebno pa revija »Naša obramba«, ki redno objavlja gradiva za samozaščitno in obrambno usposabljanje.
ITMA 83
Tekmovanje ekip prve pomoči
Letošnje tekmovanje ekip prve pomoči je bilo v Bistrici, udeležilo pa se ga je 26 ekip. Najboljša je bila ekipa iz Podljubelja pred Jelendolom in Lepenko. Naša prva ekipa je zasedla peto mesto, druga ekipa pa je bila sedemnajsta.
Zbor ekip pred tekmovanjem
Triaža
(Nadaljevanje na 6. strani)
Na osnovi programa za dopolnitev zasnove narodne zaščite so naslednje prednostne naloge:
1.	Opredelitev organiziranosti narodne zaščite v statutu ali s sklepom samoupravnega organa
2.	V vseh sredinah, kjer bo organizirana narodna zaščita, določiti skupine za izvajanje posameznih nalog
3.	Krajevne skupnosti naj s sklepom komiteja za SLO in DS opredelijo medsebojne obveznosti z OZD, ki same ne organizirajo narodne zaščite.
4.	Pregledati ustreznost kadrovske popolnitve za vo-
denje narodne zaščite in dopolniti tako, da so v vodstvu načelnik, namestnik in pomočniki
5.	Izdelava načrta za delovanje narodne zaščite v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih družbenopolitičnih in družbeno-eko-nomskih dogajanjih, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni na nezasedenem in na začasno zasedenem ozemlju
6.	Praktično usposabljanje načelnikov in namestnikov ter pripadnikov po skupinah, kakršne bodo organizirne v posameznih okoljih.
Kordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL
Oskrba poškodovanca
Ekipa BPT po končanem tekmovanju
Izvajanje nudenja prve bljeni kadri
pomoči so ocenjevali za to usposo-
r	^
IZLET«
PLANINSKEGA
DRUŠTVA
V V
TRZIC
V	J
Planinsko društvo Tržič je v programu svojega dela predvidelo tudi izlete in pohode. Da bi se člani kolektiva lahko teh izletov udeležili objavljemo program od meseca junija do oktobra.
Prepričani smo, da se bo med delavci BPT našlo precej takšnih, ki se bodo na osnovi seznama izletov, odločili za katerega od njih.
—	Izlet na Golico — Narcise — otvoritev koče
—	Pohod preko Storžiča na Kališče
—	Izlet Vršič — Sleme — Tamar
—	Triglavsko potepanje vrh Triglava
—	Izlet na Jezersko z okolico
—	Pristovški storž.
—	Izlet na Dolenjsko — Zbor slov. planincev
—	Izlet preko Korošice — v vrh — Kofce
—	Izlet v neznano v okolišu občine
3.	junij 17. junij
24.	junij 26. avgust
9.	septembra
16.	septembra 23. septembra ? oktober
Šport
Izreden uspeh naših kegljačev na regijskem tekmovanju
Kegljišče hotela Jelovica na Bledu je bilo prizorišče letošnjega regijskega tekmovanja tekstilcev v kegljanju. Organizatorju Konferenci OOS Almira iz Radovljice se je prijavilo kar deset ekip, ki so 16., 21. in 22. aprila merile svoje sposobnosti v borbenih igrah in posamičnih nastopih.
To kar našim športnikom ni uspelo na smučarskem regijskem tekmovanju, se je zgodilo pri kegljanju; namreč, osvojili so kar štiri prva mesta, dve drugi mesti ter ekipno zmago. Odlične uvrstitve posameznikov in ekipe so med drugim tudi pogoj za udeležbo na tekmovanju tekstilcev Slovenije ali kot radi rečemo na »tekstiliadi v kegljanju«.
Rezultati so sledeči:
Borbene igre (8 ekip)		kegljev
1. BPT Tržič		742
2. IBI Kranj		698
3. Tekstilindus Kranj		684
4. Kokra Kranj		616
5. Zvezda Kranj		576
Moški ekipno 6 x 200 (10 ekip)		kegljev
1. BPT Tržič		4647
2. IBI Kranj		4522
3. Tekstilindus Kranj		4509
4. Gor. Predilnica Šk. Loka		4143
5. Zvezda Kranj		4048
Ženske ekipno 4 x 100 (10 ekip)		
1. Kokra Kranj		1295
,2. Gor. predilnica Šk. Loka		1280
3. Almira Radovljica		1222
4. IBI — Kranj		1193
5. Kroj Škofja Loka		1172
6. BPT Tržič		1162
Moški posamezno — 200 lučajev (62 tekmovalcev)		
1. Rogelj Marjan	Zvezda Kranj	812
2. Košir Jože	BPT Tržič	796
3. Cvirn Vinko	Tekstilindus Kranj	796
4. Koder Drago	BPT Tržič	794
5. Ahačič Štefan	BPT Tržič	792
6. Polajnar Boris	BPT Tržič	786
13. Zaletel Cveto	BPT Tržič	761
20. Aljančič Franc	BPT Tržič	718
Moške dvojice 2 x 200 lučajev (30 dvojic)		
1. Košir — Aljančič	BPT Tržič	1588
2. Zaletel — Koder	BPT Tržič	1555
3. Dolenc — Zupančič	IBI Kranj	1526
7. Polajnar — Aljančič	BPT Tržič	1504
Ženske posamezno 4 x	100 lučajev (39 tekmovalk)	
1. Ličar Francka	Almira Radovljica	365
2. Trampuž Nežka	Gor. pred. Škofja Loka	355
3. Rogač Melita	Almira Radovljica	352
6. Zaletel Silva	BPT Tržič	338
16. Ranko Irena	BPT Tržič	306
29. Vodnik Marija	BPT Tržič	261
31. Pečar Marjeta	BPT Tržič	257
Ženske dvojice 2 x 100 lučajev (20 dvojic)		
1. Ličar — Rogač	Almira Radovljica	717
2. Primožič — Trampuž Gor. pred. Škofja loka		690
3. Lahoveč — Valjavec	Kokra Kranj	653
5. Ranko — Zaletel	BPT Tržič	644
17. Vodnik — Pečar	BPT Tržič	518
Mešane dvojice 1 x 200 in 1 x 100 (39 dvojic)		
1. Košir Jože	BPT Tržič	1134
Zaletel Silva		
2. Ahačič Štefan	BPT Tržič	1098
Ranko Irena		
3. ZveršenJože	Tekstilindus Kranj	1095
Jenko Marinka		
12. Koder Drago	BPT Tržič	1051
Pečar Marjeta		
17. Zaletel Cveto	BPT Tržič	1022
Vodnik Marija
Skupna uvrstitev
1.	BPT Tržič
2.	IBI Kranj
3.	Tekstilindus Kranj
4.	Kokra Kranj
5.	Gor. predilnica Šk. Loka
6.	Almira Radovljica
7.	Zvezda Kranj
8.	Gorenjska oblačila Kranj
9.	Kroj Škofja Loka
10.	Sukno Zapuže
Iz rezultatov je razvidno, da so naši tekmovalci premočno zmagali in se upravičeno uvrstili na republiško tekmovanje. Upamo, da bodo tako uspešno nastopili na tem zaključnem merjenju
, točk 405 329 281 234 226 199 150 109 85 58
moči ter da bomo v naši naslednji številki lahko zapisali, da doseženi rezultati na regijskem tekmovanju niso bili slučaj temveč odraz kvalitete naših kegljačev.
Kegljanje ob 1. maju
V	okviru prireditev ob 1. maju je bilo tudi tekmovanje v kegljanju — borbene igre. Naše ekipe so uspešno nastopile saj je bila v ženski konkurenci ekipa OOZS TOZD Tkalnica s 183 keglji najboljša in je za 20 kegljev prehitela drugouvrščeno ekipo OOZS TOZD obutev Peko.
V	moški konkurenci so
zmagali kegljači SAP-Inte-gral s 252 keglji pred tekmovalci Peka TOZD obutev (250) in ekipno OOZS Skupnih služb BPT, ki je podrla 245 kegljev. Ostale naše ekipe so uvrščene takole: OOZS TOZD Tkalnica 4. mesto (215), OOZS TOZD Predilnica 8. mesto (191) in ekipa OOZS VEO na 15. mesto s 159 keglji.
Smučarski gasilski dvoboj
V nedeljo, 1. aprila so se na Zelenici ponovno pomerili Elanovi in naši gasilci. Dobro pripravljena in trda proga očitno bolj »leži« Elanov-cem.
Lanskoletna zmaga nam je malo stopila v glavo, letos pa so nam naši pobratimi dali vedeti, da prehodni pokal verjetno ni namenjen nam.
Tekma je bila borbena, lepa, kljub hudemu mrazu. Zmagovalci so Elan-ovi gasilci, vendar je skupna ugotovitev, da je važnejše sodelovanje kot pa zmaga ter poroštvo, da bomo še dolgo sodelovali tako strokovno, kot športno. Na Zelenico smo povabili tudi gasilce iz Buko-ška, pobrateni so namreč z Elanom, le-ti so letos tekmovali izven konkurence, drugo leto pa bodo štajerski prijatelji skupaj z nami pomerili
moči na snegu, kar spet potrjuje, da je najvažnejše na takih in podobnih tekmah sodelovanje.
In kako so se odrezali v boju za kolajne naši »alpin-ci«; razdeljeni na skupino do 35 in nad 35 let, ter dekleta.
Ženske — veleslalom
Medved Staša Bukovec Tinca Rode Sonja Radovančevič Anda
26.33 Elan 34.39 Elan 39.87 Elan BPT
82.95
Smuk — ženske
1.	Bulovec Tinca	30.98	Elan
2.	Rode Sonja	32.99	Elan
3.	Medved Staša	33.95	Elan
4.	Radovančevič Anđa BPT
56.29
Kombinacija — ženske
1.	Medved Staša	60.28	Elan
2.	Bukovec Tinca	65.37	Elan
3.	Rode Sonja	72.86	Elan
4.	Radovančevič	BPT
Anda	139.24
Riko Dobrin se je izkazal s petim mestom v veleslalomu
Smučanje
Moški do 35 let — veleslalom
1.	Mikic Lado 22.25 Elan
2.	Stroj Zvone 22.94 Elan
3.	Rozman Janez 24.19 Elan 8. Jurkič Boro 27.17 BPT
10.	Perko Vili	28.53	BPT
11.	Urbančnik Jelko 28.93 BPT
12.	Jancev Ljubčo 30.81 BPT
14.	Srečnik Silvo 44.31 BPT
Moški do 35 let — smuk
1.	Mikic Lado 21.03
2.	Stroj Zvone 21.63
3.	Hrovat Viktor 23.57
7. Jurkič Boro 25.25 9. Perko Vili	26.37
11.	Jancev Ljubčo 28.02
12.	Urbančnik Jelko 28.55
13.	Srečnik Silvo 37.57
Elan
Elan
Elan
BPT
BPT
BPT
BPT
BPT
Kombinacija — moški do 35 let
1.	Mikic Lado	43.28	Elan
2.	Stroj Zvone	44.57	Elan
3.	Rozman Janez	48.46	Elan
7.	Jurkič Boro	52.42	BPT
10.	Perko Vili	54.90	BPT
11.	Urbančnik Jelko 57.48		BPT
12.	Jančev Ljubčo	58.83	BPT
13.	Srečnik Silvo	81.88	BPT
Moški nad 35 let —		veleslalom	
1.	Žonta Anton	24.70	BPT
2.	Hrovat Janez	25.00	Elan
3.	Toneje Niko	25.21	Elan
4.	Oman Stane	26.56	BPT
5.	Dobrin Riko	27.70	BPT
6.	Zlodej Jernej	33.05	BPT
7.	Valjavec Franci	36.14	BPT
‘8.	Kosmač Edi	38.00	BPT
9.	Šmid Janez	48.37	BPT
Moški nad 35 let —		smuk	
1.	Hrovat Janez	24.05	Elan
2.	Toneje Niko	24.94	Elan
3.	Oman Stane	25.64	BIH’
4.	Zlodej Jernej	29.96	BPT
5.	Kosmač Edi	30.82	BPT
6.	Valjavec Franci	31.99	BIH1
7.	Žonta Anton	33.26	BPT
8.	Šmid Janez	53.98	BPT
9.	Dobrin Riko	83.00	BPT
Kombinacija — moški nad 35 let
1.	Hrovat Janez
2.	Toneje Niko
3.	Oman Stane
4.	Žonta Anton
5.	Zlodej Jernej
6.	Valjavec Franci
7.	Kosmač Edi
8.	Šmid Janez
9.	Dobrin Riko
49.05 Elan 50.15 Elan 52.20 BPT 57.96 BPT 63.01 BPT 68.13 BPT 68.82 BPT 102.35 BPT 110.70 BPT
NOSITE KRESNIČKO!
Republiški zakon o varnosti cestnega prometa v 49. členu določa, da morajo vsi pešci ponoči oziroma ob zmanjšani vidljivosti na cestah izven naselja nositi ustrezno svetiobno odsevno telo — KRESNIČKO, ki vozniku omogoča, da bo pešca vselej pravočasno opazil in ustrezno ukrepal. Določilo velja od
EKIPNO	Elan PBT
Kombinacija moški do 35 let
(3 tekm.)	6 k.t. 28. k.t.
Kombinacija
moški nad 35
let (3 tekm.)13
k.t.	12 k.t.
Skupaj:	19 k.t. 40 k.t.
EKIPNI ZMAGOVALEC JE IGD ELAN Z 19 KAZENSKIMI TOČKAMI.
f-------------------
Čiščenje v stanovanjski hiši
Blejska 13
V___________________/
V soboto, 24. 4. 1984 je bila v Tržiču množična akcija za čiščenje okolja in hiš. Ob tem pozivu se moramo na Blejski 13 kar malo pohvaliti, ker smo očistili v hiši in okoli nje že teden dni pred tem rokom.
Stanovalce je k pomladnem čiščenju vzpodbudil poziv vodje splošnega oddelka v BPT in tudi nič kaj lepa fotografija »dekliškega doma« v Glasu. Pa še krajani in sosedje na Blejski cesti so nas že dalj časa postrani gledali in upravičeno negodovali zaradi izgleda okoli naše hiše.
Ko je proti koncu marca letos v soglasju s stanovalci in z odgovorno službo BPT prevzel nalogo hišnika namesto Mehmeda Šabiča tov. Šaban Golubovič, je kot prvo nalogo dobil, da organizira čiščenje v hiši in okoli nje. Zato je 24. marca sklical zbor stanovalcev na katerem je bilo sklenjeno, da se po dogovoru z delovno organizacijo napravi na soboto, 31. marca čistilna akcija. Strokovne službe DO so preskrbele kontejner za smeti, stanovalci pa smo pričeli s čiščenjem. Del udeležencev te akcije je iznesel vse odvečne in zavržene kose oprave na dvorišče in jih pripravil za odvoz, drugi del stanovalcev pa je očistil okolico hiše ter z odpadki in smetmi napolnil kontejner. Še istega dne so nas sosedje pohvalili. Teden dni kasneje smo dobili tovarniški kamion, ki je dvakrat polno naložen odpeljal vso nerabno ropotijo.
Ker smo hoteli imeti okoli hiše še lepše, pa tudi na pod-
strešju še ni bilo vse kot bi moralo biti, je hišnik organiziral še tretjo čistilno akcijo, ki je bila izvedena v soboto,
15.	aprila. Za ta dan smo ponovno dobili kontejner, ki smo ga spet do vrha napolnili z vsem kar smo pobrali okoli stavbe.
Trenutno okoli naše hiše res lepo izgleda. Nikjer ni videti papirjev, plastičnih vrečk, razbitih steklenic in drugih smeti, ki so kvarile izgled in bile nekatere celo nevarne za otroke, pa tudi za zdravje so bile škodljive. Ob izvajanju teh akcij se moramo stanovalci oz. hišni svet zahvaliti vsestranski pomoči delovni orgaizaciji BPT, ki nam je priskočila na pomoč s kontejnerjem in kamionom ter vzpodbudno besedo.
Pri teh treh akcijah je skupno sodelovalo 49 stanovalcev, ki so opravili 79 ur udarniškega dela. Tako smo na Blejski 13 poskrbeli za lepše turistično in zdravo okolje ter upamo, da ga bomo tudi obdržali, kar je seveda odvisno od nas samih. Večina stanovalcev Blejske 13 je le za to, da imajo urejeno okolje in le manjši del bo potrebno o tem še prepričati.
Članek, ki ga je posredoval hišni svet Blejske 13 kaže na to, da so se končno tu-, di stanovalci te zgradbe odločili, da z delovno akcijo očistijo okolico hiše in tudi posamezne dele znotraj nje. Čistilna akcija je uspela v vseh ozirih tako po učinkovitosti kot tudi po udeležbi v dneh čiščenja. Okolica hiše je bistveno spremenila izgled, ki je bil upravičeno kamen spotike sosedom in tudi novinarju »Glasa«.
Navedena akcija, za katero je treba izreči priznanje hišniku tov. Goluboviču in vsem stanovalcem, ki so v njej sodelovali, kaže na to, da se bo tudi odnos do čistoče v zgradbi in njeni okolici postopoma izboljšal in da bo tudi tista manjšina, ki ji ni do urejenega okolja, počasi spoznala, da ni imela prav in se postopoma pridružila tistim, ki se zavedajo, da je čisto okolje tudi zdravo okolje ter obraz kulture stanovalcev.
Začetek je vzpodbuden, zato ne gre dvomiti, da bi se staro stanje še kdaj ponovilo, kajti računati gre tudi na to, da je na Blejski 13 zaživela tudi hišna samouprava in da resnično velika večina stanovalcev želi bivati v primernih pogojih in v takem okolju, ki že na pogled kaže, da ljudje v hiši posvečajo določeno pozornost tudi okolici v kateri preživijo precejšen del dneva.
In memoriam
Franc Aljančič
Kruta in neusmiljena usoda je zopet posegla v naše vrste. Iz naše sredine nam je iztrgala znanca, dobrega prijatelja in sodelavca Franca Aljančiča, vodjo proizvodnje TOZD Oplemenitilnica. Njegova smrt nas je prizadela še toliko bolj, ker je prišla tako nepričakovano, iznenada. V delovni organizaciji je bil zaposlen 20 let, opravljal je različne zahtevne delovne dolžnosti in povsod se je izkazal kot vesten strokovni delavec, izreden sodelavec in tovariš. Nikoli mu ni bilo težko priskočiti na pomoč komurkoli, vedno je bil pripravljen s prijazno besedo ali dejanjem pomagati sočloveku, zato je bilo z njim prijetno delati. Aktivno je sodeloval tudi pri delu samoupravnih organov, v sindikalni organizaciji in društvu inženirjev in tehnikov. Bil je tudi vzoren športnik in ni bilo tekmovanja na katerem ne bi uspešno zastopal barve delovne ali temeljne organizacije. Vsi, ki smo z njim delali, ga vsak dan srečevali kar ne moremo verjeti, da ga ni več med nami. Z njegovo smrtjo je nastala vrzel, ki jo bomo težko zapolnili, predvsem pa ga bomo pogrešali kot človeka izrednih lastnosti, kot sodelavca, ki ni poznal sebičnosti in je vse svoje kratko življenje posvetil delu in pristnim tovariškim medsebojnim odnosom. Žal njega ne bo več med nami, toda v naših srcih in v naših mislih bo ostal z nami; ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Sodelavci
TOZD Oplemenitilnica
ZAHVALE
KADROVSKE VESTI
V mesecih februarju, marcu, aprilu in maju so prišli v našo delovno organizacijo naslednji delavci:
TOZD Predilnica Turan Asima Rošič Nura Bardič Branka Kovačevič Fatima TOZD Tkalnica Simeunovič Teodor Fišič Namka Bijelič Ana Dolinar Cveto iz JLA Šabič Sulejman iz JLA Halilovič Dehva TOZD Oplemenitilnica Tomič Slavko Nadišar Miro Kostič Fadila TOZD Konfekcija Šraj Dragica Bajželj Marija Livk Ana Ševič Stojanka VEO
Praprotnik Janez iz JLA Šparovec Igor Brovč Miro Makitanovič Živka Pogačnik Jane DSSS
Veternik Ivan Grdič Marko Čanak Vladimir LauseggerIgor
Smolej Slavka, zaposlena v TOZD Konfekcija, je na poti na delo padla in si zlomila levo roko nad zapestjem.
Vzrok: Spolzka pot.
Marija Pernuš, zaposlena v TOZD Tkalnica, je napenjala osnovo na tkalskem stroju. Pri tem je iz ležišča zdrsnila utež in ji padla na stopalo desne noge.
Vzrok: Slabo nameščena utež.
Alagič Farik, zaposlen v TOZD Tkalnica je na IV. oddelku pomagal dvigniti sod z oljem, da bi ga na ta način iztočili. Pri tem je sod zdrsnil in Alagiču močno poškodoval prst desne roke.
Vzrok: Nepravilen način iztakanja olja.
Jolič Aleksa, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, je na sekciji 3000 hotel z roko prijeti tkanino. To je bilo previsoko, zato je z roko ni dosegel. Pri tem pa ga je zaneslo tako, da je z glavo udaril ob vodilni valj fularda.
Vzrok: Nevaren način dela.
V istem času so iz DO odšli naslednji delavci: Upokojitev Avguštin Mira Snedic Dora Istenič Jožefa Mekuč Ivo Pernuš Marija Bohinc Francka Langus Nada Bešter Angela Po lastni izjavi Vuk Ida Hozdič Milka Smajlovič Bajezit Djakovič Ilija Jurič Ilija Kavedžič Marko Makič Ferida Paplar Janez Sporazumno Teran Slavko Invalidska upokojitev Verhovšek Ivan Florjanič Franc Tišler Marija Gosar Vinko v JLA
Muratovič Mirsad Radosavac Marjan Radonjič Josip Oman Borut
Disciplinska izključitev
Mehonič Rasema — TOZD Tkalnica
Žnidarič Jože, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, je vpenjal blago v kalander s pomočjo kovinskega kavelj-na. Pri tem mu je potegnilo kavelj med valje in mu poškodovalo sredinec desne roke.
Vzrok: Nepravilen način vpeljevanja tkanine.
Krupljanin Momir, zaposlen v TOZD Tkalnica, se je pri popravilu tkalskega stroja vbodel v palec desne roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Radon Slavka, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je z nogo zadela ob paleto in si pri tem poškodovala mezinec desne noge.
Vzrok: Prenatrpan delovni prostor.
Vidic Helena, zaposlena v TOZD Oplemenitilnica, je menjala dok na pregledoval-ni mizi in si pri tem poškodovala dlan leve roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem vde-valnice za dragoceno darilo; enako se zahvaljujem za darilo tudi sodelavkam obračunske pisarne TOZD Tkalnica. Vsem želim še naprej obilo uspeha pri delu.
Dora Snedic
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Konfekcija se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za lepo darilo in izkazano pozornost ob toplem slovesu.
Še naprej želim vsem trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva ter veliko delovnih uspehov. Ostali mi boste v lepem spominu.
Minka Tišler
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem članom kolektiva TOZD Predilnica, delavkam obračunske in obratne pisarne TOZD Tkalnica ter delavcem v skladišču bombaža za darilo in toplo slovo. Vsem pa v prihodnosti želim še obilo delovnih uspehov ter osebne sreče in zadovoljstva.
Langus Bernarda
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu in za prisrčno slovo.
Vsem pa želim zdravja, sreče in uspehov pri nadaljnjem delu.
Agata Hausmajster
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam v TOZD Konfekcija in okrepčevalnici za darilo in prisrčno slovo. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov. Angela Bešter
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija za prelepo darilo, obenem pa jim želim še veliko uspeha pri delu, zdravja in osebne sreče v življenju. Še enkrat, hvala!
Marčela Paplar
OOZS TOZD Konfekcija se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni.
Malči Ropret
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Franca Aljančiča se iskreno zahvaljujem kolektivu BPT, posebno temeljni organizaciji Oplemenitilnica ter vsem ostalim znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
žena Lenčka s sinom Martinom in hčerka Majo
Ob boleči izgubi dragega sina in brata Franca Aljančiča se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v takem številu spremili na njegovi zadnji poti. oče, mama in sestre
Ob smrti mojega dragega očeta Janeza Kavarja se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica, posebno oddelku navijalnice za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izrečeno sožalje, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Marija z družino
Ob smrti mojega dragega očeta Luke Derlinka
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost, izražena sožalja in prekrasen venec.
Derlink Henrik
z družino, mamo in sestrama z družinama.
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.
Nezgode pri delu