Arheološki vestnik 
(Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 277-304 
ŽARNO GROBIŠČE V ORMOŽU 
MARJANA TOMANIČ-JEVREMOV 
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, YU-62250 Ptuj 
Grobišče v Ormožu smo odkrili pri obhodu terena spomladi leta 1974. Takrat 
smo ugotovili, da so pričeli graditi individualne stavbe na prostoru, ki zajema pare. 
št. 814/2-3, 815, 818/3-5 in 936/2-4 vse k. o. Ormož (pril. 1: 1). Ta prostor je ca. 
100 m zahodno od zemeljskega nasipa, v bližini sonde, ki jo je dr. B. Perčeva 
raziskovala leta 19621 (pril. 1: F), in ca. 200 metrov jugovzhodno od velike gomile, 
2a katero domnevajo, da je iz rimskega časa.2 
Od 4. 4. do 17. 5. 1974 smo raziskali 3612 m2 površine. Pri tem smo odkrili 20 
zganih planih grobov (t. 1), eneolitsko jamo-zemunico, osem ognjišč, večje površine 
s hišnim lepom, jame ter keramične fragmente iz eneolitskega in latenskega obdobja.3 
Ze na globini 20-30 cm pod sedanjo površino smo naleteli na grobne jame. Te so 
e vkopane v rumeno ilovnato plast in niso bile z ničemer obložene. Zemljišče, kjer 
So bili odkriti grobovi, je bilo v času pokopavanja višje od sedanjega, ker drugače 
ne bi mogli pokopati velikih žar, ne da bi te že takrat molele nad površino. K nižanju 
nekdanjega nivoja so vsekakor pripomogli poznejši obdelovalni posegi pri urejevanju 
vrtov in sadovnjakov, pri katerih so uničili štiri (grob 8, 11, 12 in 17) in poškodovali 
Va grobova (grob 13 in 15). Za pokopavanje sežganega pokojnika so uporabljali 
P1 °se, lonce in druge posode, ali pa so kosti sežganega položili kar v grobno jamo. 
Opisi grobov 
Grob 1 
y^ drobna jama lijakaste oblike, od katere smo zasledili le spodnji del, je bila 36 cm globoko 
pitrfan? v rumeno ilovnato plast. Na dno je bila nasuta tanka plast žganine, nanjo pa postavljen 
B v ob straneh z žganino in ilovico (t. 2: 1). 
">an s P'tos z izvihanim, fasetiranim ustjem in ravnim dnom. Na ramenu ima štiri 
razči, navpične prevrtane jezičaste izrastke in vodoravno kaneluro. Pod največjim obodom je 
je j ('nJeno plastično rebro, ki je prikinjeno s štirimi vodoravnimi jezičastimi izrastki. Izdelan 
Zal« fcgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta dobro 
j,'.ni- Vel-: v. 65,5 cm, pr. u. 35,5cm, o. 75,8 cm, dna 20,7 cm. Inv. št.: P 31.789 (t. 7: 3). 
Pridatkf zaP°'njen s sežganimi kostmi in žganino. V njem so bili tile kovinski in keramični 
je D®i°nieen 
vrč, ornamentiran na ramenu in obodu z vrezanim in žigosanim ornamentom, ki 
r^en °t> ročaju. Presegajoč, dvojno vzdolžno kaneliran ročaj, veže izvihano ustje z 
sliuH *-)no je nekoliko vbočeno. Izdelan je iz rjavočmo žgane gline, pomešane s peskom 
. JWto. Površini sta dobr " ««-«« "«-» ->-- »-
P 31.784 (t. 8: 3) 
'n'cen vrček z ulu 
Inv. št sta dobro zglajeni. Vel.: v. 15,2cm, pr. u. 18,2 x 17,5cm, o. 23cm, dna 9cm 
~ kc 
laivnA-" rumcnu je ornamentiran z dvema vodoravnima trakovoma kositrnih lističev, nad 
(il....l > l II, , .1. •• • • n, J i l il ii . J, 
vratu i Cl!n vrček z gladkim, presegajočim trakastim ročajem, ki veže ustje z ramenom. Na 
Plastie,i1 od(,m P" z vrst0 okroglih plastičnih bunčic. Sledovi kositrnih lističev so tudi na 
Potii(.j 'JunCicah. Dno je ravno in nekoliko poudarjeno. Izdelan je iz sivorjavo žgane gline, 
9cm dn 'o Peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 6cm, pr.u. 6,6x 6,2cm, o. 
' una 2,8cm. Inv. St.: P 31.785 (t. 6: 3). 

Si. 1: Ormož, grob 6. 
Abb. 1: Ormož. Grab 6. 
Konična latvica z nekoliko poudarjenim, odebeljenim dnom. Rame je fasetirano. 
največjim obodom je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgan 
gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 8,4 cm, pr. u. 17 cm, 
19,4cm, dna 7,4cm. Inv. št.: P 31.786 (t. 6: 1). 
Konična latvica z gostimi navpičnimi žlebiči na ustju in z vboklim, poševno odrezani!" 
prstanastim dnom. Na obodu je vodoraven, dvakrat prevrtan jezičast izrastek. Notranj 
površina je okrašena z vrezanim ornamentom. Izdelana je iz neenakomerno rjavosivo 
gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 8,2cm, pr.u. 25 cm, 
25,4cm, dna 9,6cm. Inv. št.: P 31.787 (t. 6: 6). c 
Konična latvica s poudarjenim, ravnim dnom. Izdelana je iz neenakomerno rjavosivo žga 
gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 7cm, pr.u. 18,21' 
dna 9,4cm. Inv. št.: P 31.788 (t. 6: 2). ' 
Dva fragmentirana svitka fibule očalarke, spletena iz 0,2 cm, debele bronaste žice okrogli 
preseka. Vel.: 3,2 x 3,25cm in 3,5 x 3,4cm. Inv. št.: P 31.793 (t. 6: 4). i 
Masivni liti nesklenjeni bronasti nanožnici, ovalnotrikotnega preseka, okrašeni na zun',' ' 
strani z vgraviranim ornamentom: s pasovi štirih navpičnih črt, med katerimi so eden, O 
trije ali štirje snopi drobnih poševnih črtic v obliki smrekovih vejic. Vel.: pr. 12,25 x 8,1 crT1 
12 x 8,1 cm, db. 0,7 x 1 cm in 0,7 x 1,2cm. Inv. St.: P 31.792 (t. 7: 1). ,jcC 
Cel svitek bronaste fibule očalarke z lokom osmice in z zanko za iglo, ter 32 kosov • 
drugega svitka. Vel.: pr. 6,7 x 6,8cm in 4,7 x 5,2cm, db. 0,1-0,2cm. Inv. št.: P 31.794 (t. ^^ 
45 kosov svitkastih narokvic iz 0,4 x 0,3 cm debele bronaste žice trikotnega P^f^gS 
Nekatere so deformirane od ognja. Vel.: pr. od 5,4-7,1 cm, dolž. od 0,85-5,2 cm. Inv. št.: P 3 ' 
(t. 6: 7). 

SI. 2: Ormož, grob 9. 
Abb. 2: Ormož. Grab 9. 
fragment ostenja lonca, okrašen z gladkim plastičnim rebrom in okroglima bradavicama, 
zdelan je iz rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta 
Površno zglajeni. Vel.: 4,7 x 4,7 cm. Inv. št.: P 31.790 (t. 7: 2). 
fragment latvice. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini 
dobro zglajeni. Vel.: 2 x 4,3cm. Inv. št.: P 31.791 (t. 8: 1). 
Dva majhna kosa železa, poškodovana od ognja. Na enem je sled brona. Vel.: 2 x 1,4 cm in 
ax 0,97 cm. Inv. št.: P 31.796 (t. 8: 2). 
Grob 2 
v , 0kr°g'a grobna jama, od katere smo zasledili le spodnji del, je bila 22 cm globoko vkopana 
kos7en° ilovnato plast. Na dno je bila nasuta žganina s pepelom, nad njo pa pepel s sežganimi 
kostmi ^ Položena 'atvica z železnim obročem ob ustju, zapolnjena s sežganimi 
,m Po'krožna latvica z rahlo klekastim obodom in omfalosom na dnu. Na notranji površini 
zdrohi °Ve frncKa premaza. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in 
omf i 0 ke«miko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2 cm, pr. u. 12,4 cm, o. 13 cm, 
db n a 2,7 cm- ob ustju je imela pritrjen železen obroč rombičnega preseka. Vel.: pr. 15,25 cm, 
u'a-l,5cm. Inv. št.: P 31.797 (t. 8: 4). 
Grob 3 
runienr°?Ia Krobnu jama, od katere smo našli le spodnji del, je bila 31 cm globoko vkopana v 
S(>?„. Uovnato plast. Na dno je bila nasuta žganina s pepelom, nad njo pa pepel s posameznimi 
Sd'7' koslmi Nanje sta bili položeni amfora in lonec, zapolnjen s sežganimi kostmi (t. 4: 2). 
z Vreza - ^ del ,onca z vboklim, nekoliko odebljenim dnom. Na ramenu in obodu je okrašen 
*Kani« Ji'm ornam''ntom, prekinjenim z navpičnim jezičastim izrastkom. Izdelan je iz sivočrno 
o. 2o 4K"n°. pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: ohr. v. 9,8cm, pr. 
' cnV dna 7,6cm. Inv. št.: P 31.798 (T. 9: 2). 

Ob njem je bila v grobno jamo položena: 
Poškodovana bikonična amfora z vbočenim dnom. Ročaja sta odlomljena. Izdelana je iz 
sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. 
Rekonstrukcija ni možna. Vel.: ohr. v. 8,3cm, pr. o. 13,9cm, dna 3,8cm. Inv. št.: P 31.799 (t. 
9: 1). Fragmenti amfore so bili po celi grobni jami. 
Grob 4 
Grobna jama lijakaste oblike, od katere smo zasledili le spodnji del, je bila 30 cm globoko 
vkopana v rumeno ilovnato plast. Na dno je bila nasuta žganina s pepelom, nad njo pa pepel 
s posameznimi sežganimi kostmi, fragmenti keramike in brona. Nanje je bil položen lonec s 
sežganimi kostmi in keramični pridatki (t. 4: 4). 
Lonec z visokim cilindričnim vratom in vboklim, nekoliko odebeljenim dnom. Izdelan je iz 
neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 
15cm, pr. u. 16,4 cm, o. 20,8cm, dna 8,8 cm. Inv. št.: P 31.803 (t. 10: 6). V njem so bile sežgane 
kosti. Nanje je bila položena latvica s kovinskimi pridatki. 
Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Pod obodom je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana 
je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro 
zglajeni. Vel.: v. 4,5cm, pr.u. 12,3 cm, o. 12,6cm, omfalosa 3,3cm. Inv. št.: P 31.800 (t. 9: 6). 
V njej so bili tile kovinski pridatki: 
Masivna lita nesklenjena bronasta nanožnica z zoženimi konci, ovalno rombičnega preseka. 
Na zunanji strani je okrašena s snopi navpičnih in lomljenih graviranih črt. Bila je poškodovana 
od ognja. Vel.: pr. 11,6 x 7,5cm, db. 0,8 x 1,17 cm. Inv. št.: P 31.804 (t. 10: 2). 
Del masivne lite bronaste nanožnice, enake prejšnji. Na zunanji strani je okrašena s snopi 
lomljenih graviranih črt. Vel.: dolž. 7,2cm, pr. 0,9 x 1,26cm. Inv. št.: P 31.805 (t. 10: 3). 
Masivna lita sklenjena bronasta zapestnica ovalno trikotnega preseka. Na zunanji strani je 
okrašena s snopi graviranih navpičnih črt, med katerimi so lomljene črte ali črte v obliki črke 
X. Bila je poškodovana od ognja. Vel.: pr. 7,15 x 8,25cm, db. 0,8 x 1,2cm. Inv. št.: P 31.806 (t. 
10: 5). 
Zapestnica s presegajočima zoženima koncema, iz 0,4-0,55 cm debele bronaste žice ovalnega 
preseka. Ornamentirana je s tremi snopi lomljenih graviranih linij. Bila je zvita in poškodovana 
od ognja. Vel.: dolž. 10cm, pr. 8,4x6,27cm. Inv. št.: P 31.807 (t. 10: 4). 
Del svitka velike fibule očalarke, spletene iz 0,2-0,35 cm debele bronaste žice okroglega 
preseka. Vel.: pr. 6,74 x 7,15 cm. Inv. št.: P 31.808 (t. 9: 7). 
11 kosov in 15 fragmentov salteleonov, spletenih iz 0,3x0,2 cm debele bronaste žice 
trikotnega preseka. Nekateri so zviti in poškodovani od ognja. Vel.: dolž. od 0,4-7,2cm. Inv. 
št.: P 31.809 (t. 10: 1). 
Bronast obroček rombičnega in 8 manjših kosov bronastega obročka trikotnega preseka: 
Vel.: pr. 2,74 x 2,83cm, db. 0,43x0,4cm, dolž. kosov od 0,56-1 cm, db. 0,26-0,4cm. Inv-
št.: P 31.813 (t. 10: 8). 
5 fragmentiranih obročkov iz 0,12-0,22 cm debelih bronastih žic okroglega preseka. Verjetno 
pripadajo svitkom fibul očalark. Obroček, verjetno zaključek ovratnice, zvit iz bronaste žice 
pravokotnega preseka. Vel.: dolž. od 2,65-0,42cm; pr. obr. 0,5cm, db. 0,3x0,2cm. Inv-
št.: P 31.810 (t. 10: 9). 
Ob loncu sta bili v grobno jamo položeni: 
Konična latvica z ravnim dnom. Izdelana je iz neenakomerno rumenosivo žgane gline, 
pomešane s peskom, zdrobljeno keramiko in sljudo. Površini sta površno zglajeni. Vel.: v. 5,6 cm. 
pr.u. 13cm, o. 13,75cm, dna 5cm. Inv. št.: P 31.801 (t. 10: 7). 
Ročata latvica z rahlo klekastim obodom in omfalosom na dnu. Gladka, presegajoč® 
trakasta ročaja vežeta ustje z največjim obodom. Pod ustjem je ornamentirana z vrezani® 
ornamentom, v katerem je sled bele barve. Ornament je ob ročajih prekinjen. Na obeh površina^ 
so sledovi črnega premaza. Izdelana je iz neenakomerno rdečečrno žgane gline, pomešane 
peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,7cm, pr.u. 9,3 x 10,3cm, o. 11,3cm. 
omfalosa 2,1 cm. Inv. št.: P 31.802 (t. »: 3). 
V grobni jami so bili med sežganimi kostmi tile fragmenti brona: ,a 
Dva manjša kosa bronastih žic okroglega preseka. Verjetno od fibule očalarke. Bila s 
poškodovana od ognja. Vel.: pr. 1,95 cm, dolž. 1,36 cm, db. 0,25-0,3 cm. Inv. št.: P 31.811 (t•9:*' „ 
Dve kapljici v ognju zlitega brona. Vel.: pr. 0,58 x 0,7cm in 0,66 x 0,4cm. Inv. št.: P 31-8 
(t. 9: 5). 

Grob 5 
Grobna jama trapezaste oblike je bila 44 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast in 
zapolnjena s pepelom ter ilovico, na dnu pomešano z žganino. Vanjo so bili položeni keramični 
pridatki, na severozahodni strani nekaj sežganih kosti, na severni pa kosi zoglenelega lesa. 
Sežgane kosti so bile tudi v latvici (t. 3: 1). 
Latvica z omfalosom na dnu. Pod obodom ima vodoraven jezičast izrastek, proti dnu pa 
enakomerno razvrščene štiri manjše okrogle vdolbine. Izdelana je iz sivorjavo žgane gline, 
pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2cm, pr.u. 14cm, o. 14,75cm, 
omfalosa 3,2 cm. Inv. št.: P 31.817 (t. 11: 5). 
Ob njej so bili v grobni jami tile keramični pridatki: 
Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obodu ima navpičen, vodoravno prevrtan jezičast 
izrastek. Izdelana je iz sivkastorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro 
zglajeni. Vel.: V. 4,9cm, pr.u. 11,75cm, o. 12,3cm, omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.814 (t. 11: 3). 
Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obodu ima jezičast izrastek. Izdelana je iz 
neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 
4,65cm, pr.u. 12,2cm, o. 12,6cm, omfalosa 2,4cm. Inv. št.: P 31.815 (t. 11: 2). 
Konična latvica s poševnimi žlebovi na ustju in omfalosom na dnu. Pod obodom ima kratek 
vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s 
Peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2cm, pr.u. 16,2cm, dna 4,6cm, omfalosa 3,6cm. 
«»v. št.: P 31.816 (t. 11: 6). 
Bikoničen vrč z izvihanim ustjem in nekoliko vbočenim, odebljenim dnom. Presegajoč 
trakast ročaj z rebrom po sredini veže ustje z ramenom. Na ramenu je okrašen s tremi plitkimi 
vodoravnimi kanelurami, na obodu pa z navpičnimi žlebovi, ki so prekinjeni ob ročaju. Izdelan 
Je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: 
v- 18,3cm, pr.u. 19,2cm, o. 25,2cm, dna 8,4cm. Inv. št.: P 31.818 (t. 11: 1). 
Bikonično vretence iz rjavordeče žgane gline, pomešane s peskom. Površina je dobro 
zglajena. Vel.: V. 1,7 cm, pr. 2,25 cm. Inv. št.: P 31.819 (t. 11: 4). 
Grob 6 
vit ^robna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 31 cm globoko 
kopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom, proti dnu pomešanim z žganino. 
a dno grobne jame sta bila položena latvica in srednje velik lonec s sežganimi kostmi in 
Keramičnimi pridatki (t. 3: 2, si. 1). 
Bikoničen lonec z izvihanim ustjem in vbočenim, odebljenim dnom. Na ramenu ima štiri 
anjše navpične bradavičaste izrastke. Okrašen je z žigosanim ornamentom. Izdelan je iz 
javočrno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta dobro 
ie KJieni' Vel'; v 31 cm, pr.u. 27cm, o. 41 cm, dna ll,6cm. Inv. št.: P 31.820 (t. 12: 3). V njem 
r u3 sež8ane kosti položen: 
tr- . on'ten dvoročajen vrč z omfalosom na dnu. Presegajoča, dvojno vzdolžno kanelirana 
bu A Sta rofaja, vežeta ustje z ramenom. Nad največjim obodom je vrsta okroglih plastičnih 
Po 'C- Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. 
p ,y,rS'ni sta dobro zglajeni. Vel.: v. 10,8cm, pr.u. 7,5cm, o. 13,7cm, omfalosa 2,8cm. Inv. št.: 
3l_82l (t. 12: 1). 
p *ari je bila položena: 
iKa krožna latvica z rahlo klekastim obodom in omfalosom na dnu. Izdelana je iz rjavosivo 
nc gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,6cm, pr.u. 
'£CIn< o. 13cm, omfalosa 2,4cm. Inv. št.: P 31.822 (t. 12: 2). 
Grob 7 
Zap^.robna jama nepravilne oblike je bila 36 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. 
mani«kei?a bila 7- rumeno ilovico, pepelom in žganino proti dnu. Med žganino je bilo več 
kosti koščkov brona. Na vzhodni strani grobne jame so bile v plasti žganine in pepela sežgane 
stjL 'n V"' keramična vretenca. V grobno jamo so bili položeni keramični pridatki in vrč s 
Bik"1' kostrni in pridatki, pokrit z narobe obrnjeno latvico (t. 3: 3). 
VreZan 'n vrf z izvihanim ustjem in vboklim prstanastim dnom. Na ramenu je okrašen z 
*ganc> "r ornumentom, ki Je prekinjen ob ročaju. Ročaj je odlomljen. Izdelan je iz temnosivo 
14 2nm ' Pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 19cm, pr.u. 
22,3cm, dna 9,4em. Inv. št.: P 31.823 (t. 13: 1). 

Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Izdelana je iz sivkasto žgane gline, pomešane s 
peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,5cm, pr.u. 10,3 cm, o. 11,3cm, omfalosa 
1,5 cm. Inv. št.: P 31.826 (t. 13: 2). 
V vrču so bili na sežgane kosti položeni: 
Miniaturen bikoničen lonček z izvihanim ustjem in omfalosom na dnu. Na ramenu in obodu 
je okrašen z vrezanim omamentom. Izdelan je iz sivkastorjave žgane gline, pomešane s peskom. 
Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,7cm, pr.u. 5cm, o. 7,1 cm, omfalosa 2,2cm. Inv. št.: P 
31.825 (t. 13: 5). 
Velika fibula očalarka z majhno osmico in iglo. Spletena je iz 0,23-0,4 cm debele bronaste 
žice okroglega preseka. Poškodovana je od ognja. Vel.: dolž. 19,8cm, pr. svitkov 9,75 in 9,5 cm, 
dolž. igle 10,5 cm. Inv. št.: P 31.829 (t. 15: 1). 
Sklenjena masivna lita bronasta zapestnica ovalno trikotnega preseka. Na zunanji strani 
je okrašena z graviranim ornamentom: s snopi petih navpičnih lomljenih črt, med katerimi so 
štiri linije drobnih vodoravnih črtic v obliki osmič ali lomljenih črt. Vel.: pr. 8,16 x 7,44 cm, 
db. 0,85 x 1 cm. Inv. št.: P 31.830 (t. 15: 3). 
Pet kosov dveh bronastih masivnih litih nanožnic polovalnega in ovalnega preseka. 
Na zunanji strani so okrašeni z graviranim ornamentom: s snopi štirih ali petih navpičnih črt, 
med katerimi sta dve liniji drobnih vodoravnih črtic v obliki osmič. Bile so nasilno prelomljene 
pred žganjem in nato poškodovane v ognju. Vel.: pr. 8,04cm, dolž. od 3,2-7,5cm, db. 
0,8 x 0,5-1,1 x 0,8cm. Inv. št.: P 31.831 (t. 15: 2). 
Dve zlati jagodi rahlo bikonične oblike in polna zlata kroglica. Vel.: v. 0,5 in 0,55 cm, pr. 
0,43 in 0,4cm, pr. kroglice 0,21 cm. Inv. št.: P 31.832 (t. 16: 6). 
Poškodovana steklena jagoda svitkaste oblike in dva kosa stekla modre barve. Vel. jagode: 
pr. 0,8cm, vel. frg.: 0,3 x 0,36cm in 0,8 x 0,9cm. Inv. št.: P 31.833 (t. 16: 5). 
Cel in dva fragmentirana bronasta obročka rombičnega preseka. Eden je poškodovan od 
ognja. Vel.: pr. 2,8 in 3,34cm, db. 0,5 x 0,43cm, 0,5 x 0,3cm in 0,38 x 0,5cm. Inv. št.: P 31.834 
(t. 17: 2). 
38 kosov in 97 fragmentov salteleonov, spletenih iz 0,3x0,16 cm debele bronaste žice 
trikotnega preseka. Nekateri so zviti in poškodovani od ognja. Vel.: dolž. od 0,3-10,36cm (t-
16: 1). Sest kosov salteleonov je zlepljenih na svitkih železnih narokvic (t. 14: 2a). Inv. št.: P 
31.835. 
Del svitka fibule očalarke, spleten iz 0,2 cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: 
pr. svitka 2,39 cm, dolž. 3,86cm. Na njem so od ognja zlepljeni: dva kosa salteleonov, spletena 
iz 0,3 x 0,16cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Vel.: dolž. 0,43 in l,3cm; trije kosi 
obročkov iz tanke bronaste pločevine. Vel.: dolž. 1,2 cm, 1 cm in 1,3cm; kos obročka iz 0,3cm 
debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: dolž. 1,2 cm; kos 0,4 cm debele bronaste žice 
okroglega preseka. Vel.: dolž. 3,2 cm in kos bronaste taline. Inv. št.: P 31.836 (t. 14: 3). 
154 celih in 58 fragmentiranih obročkov iz 0,1-0,34 cm debele bronaste žice trikotnega, 
rombičnega ali okroglega preseka. Nekateri so poškodovani in deformirani od ognja. Na enem 
kosu je od ognja prilepljen bronast skledičast gumb. Vel.: pr. od l,12-l,58cm, pr. gumba 
0,45 x 0,55 cm (t. 17: 5). Štirje celi in dva fragmentirana obročka so prilepljeni na svitke železnih 
narokvic (t. 14: 2b). Inv. št.: P 31.837. 
32 kosov bronastih žic okroglega preseka - verjetno deli ovratnic. Bili so nasilno prelomljene 
pred žganjem in nato poškodovane v ognju. Na nekaterih so nanizani bronasti obročki. Vel.: 
dolž. od 1,1-8,34 cm, pr. od 0,22 x 0,24-0,57 x 0,37 cm (t. 17: 5). Dva kosa sta prilepljena na 
svitke železnih narokvic (t. 14: 2e) - Inv. št.: P 31.838. 
Kos bronaste žice pravokotnega preseka. Na enem koncu se zoži in konča v zanko. Vel-
dolž. 2,7cm, db. od 0,2-0,2 x 0,38cm. Inv. št.: P 31.840 (t. 16: 3). 
16 kosov odprtih obročkov V preseka z zoženimi, nazaj zavitimi konci. Izdelani so i* 
0,04-0,1 cm debele bronaste pločevine. En kos ima dve, drugi tri rebra. So poškodovani <>d 
ognja. Vel.: dolž. od 0,57-1,9cm, v. od 0,4-1,4 cm (t. 15: 7). En cel obroček in kos obročka sta 
prilepljena na svitke železnih narokvic (t. 14: 2c). Inv. št.: P 31.841. 
12 kosov velike fibule očalarke. Dolgi so od 0,84-5,15 cm in izdelani iz 0,27-0,4 cm debele 
bronaste žice okroglega preseka. Del bronaste žice okroglega preseka z zanko. Vel.: do'*-
4,66 cm, pr. 0,35x0,4 cm (t. 15: 5). Del svitka fibule očalarke in del igle sta prilepljena na 
svitke železnih narokvic (t. 14: 2d). Fibula očalarka je bila nasilno prelomljena pred žganjem 
in nato poškodovana v ognju. Inv. št.: P 31.842. 
Trije fragmenti svitkov fibul očalark, spleteni iz 0,1-0,24 cm debelih bronastih žic okrogle**® 
preseka. Devet kosov od 0,1-0,3 cm debelih bronastih žic okroglega preseka, verjetno <' 
različnih fibul očalark. Predmeti so bili pred žganjem nasilno prelomljeni in nato poškodovan 

v ognju. Nekaj manjših kosov je bilo v grobni jami zunaj žare. Vel.: pr. svitkov: 2,47 x 2,43cm, 
1,85 x 2,5cm in 1,13 x l,16cm. Inv. št.: P 31.843 (t. 15: 6). 
Kos obročka iz 0,36 x 0,4cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: dolž. 2,6 cm. Na 
njem so od ognja zlepljeni trije obročki iz 0,2 cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Vel.: 
Pr. 1,22 cm, 1,37 cm in 0,96cm in bronast skledičast gumb s pr. 0,72 x 0,74 cm. Inv. št.: P 31.844 
(t. 17: 3). 
Trije kosi bronastega noža in kos bronaste pločevine, poškodovani od ognja. Vel.: dolž. od 
1,62—4,36 cm, v. od 0,8-2 cm, db. od 0,12-0,27 cm. Inv. št.: P 31.845. En kos je bil v grobni jami 
zunaj žare (t. 13: 8). 
Štirje kosi in trn bronastega noža. Nož je bil pred žganjem nasilno prelomljen in nato 
Poškodovan v ognju. Vel.: dolž. od 1,93-6cm, v. od 0,4-2,77 cm, db. od 0,2-0,41 cm. Inv. št.: P 
31.846 (t. 16: 8). 
14 skledičastih gumbov iz 0,07 in 0,08 cm debele bronaste pločevine. Nekateri so poškodo-
vani od ognja. Eden je popolnoma zvit, drugi pa prilepljen na fragmentu obročka. Vel.: pr. od 
0.6-2,16 x 1,83 cm. Inv. št.: P 31.847 (t. 13: 9). 
Trije kosi ploščate bronaste zapestnice, ki se na enem koncu zoži na 0,1 cm. Na zunanji 
Površini so tri tanka vodoravna rebra. Zapestnica je bila pred žganjem nasilno prelomljena in 
nato poškodovana v ognju. Vel.: pr. 5,2 x 3,2 cm, dolž. kosov od 1,6-4,6 cm, v. od 0,33-0,37 cm, 
db 0,08 cm (t. 17:1). En kos je prilepljen na svitek železne narokvice (t. 14: 2 f). Inv. št.: P 31.849. 
15 kosov spiralnih narokvic, zvitih iz 0,37 x 0,45 cm debele bronaste žice ovalno trikotnega 
Preseka. Nekateri kosi imajo okrašeno zunanjo, drugi tudi notranjo površino, z graviranimi 
snopi poševnih črtic. Nekateri kosi so poškodovani od ognja. Na dveh je kapljica brona. Vel.: 
Pr. 6,63 x 6,73-6,16 cm, dolž. kosov od 0,97-6,2 cm. Inv. št.: P 31.850 (t. 15: 4). 
Poškodovana dvojnokrižna pašna spona, izdelana iz 0,11 cm debele bronaste pločevine. Ob 
robovih ima iztolčen pikčast ornament. Vel.: dolž. 4,25 cm, v. 5,5 cm. Inv. št.: P 31.851 (t. 16: 2). 
šilo, izdelano iz 0,33cm debele bronaste žice, pravokotnega preseka. Vel.: dolž. 3,9cm. Inv. 
st-: P 31.852 (t. 16: 7). 
Tri spiralne narokvice, zvite iz 0,37-0,56 cm debele železne žice okroglega preseka. Ena je 
razlomljena na 19 kosov, dve ste zlepljeni od ognja. Vel.: pr. prve 7,88cm, dolž. kosov od 
1~7,46 cm, v. od 0,4-1,72 cm; pr. druge 6,75 cm, v. 2 cm; pr. tretje 7,13 cm, v. 1,9 cm. Na en 
svitek sta od ognja zlepljeni dve verjetno sklenjeni zapestnici, iz 0,7 cm debele železne žice 
okroglega preseka. Vel.: pr. 7,8cm. Inv. št.: P 31.854 (t. 14: 2). 
Na dveh svitkih in sklenjenih zapestnicah so od ognja zlepljeni še tile predmeti: 
6 kosov salteleonov, spletenih iz 0,3 x 0,16 cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Vel.: 
Oolž. od 0,49-2,55 cm. Inv. št.: P 31.835 (t. 14: 2 a); 4 celi in dva fragmentirana bronasta obročka. 
nv. št.: P 31.837 (t. 14: 2b); cel obroček in del nesklenjenega obročka z nazaj zavitimi zoženimi 
£°nci, iz tanke bronaste pločevine V-preseka. Vel.: dolž. od 1,13-2cm. Inv. št.: P 31.841 (t. 14: 
, c); del svitka fibule očalarke, spleten iz 0,3 cm debele bronaste žice okroglega preseka, in del 
dv°nuSte igle fibule VeL: dolž' svitka 2'5cm' dolž- '8le 4,62cm. Inv. št.: P 31.842 (t. 14: 2d); 
31» °.45cm debelih bronastih žic okroglega preseka. Vel.: dolž. 2,35 in 3,5cm. Inv. št.: P 
•i 838 (t. 14; 2e); kos bronaste žice, poškodovane od ognja. Vel.: dolž. 2,56cm. Inv. št.: P 31.839 
2 K°s ploščate bronaste zapestnice s tremi tankimi vodoravnimi rebri. Vel.: v. 0,36 cm, dolž. 
a4cm. Inv. št.: P 31.849 (t. 14: 2f). 
m a9 kapljic v ognju zlitega brona in trije večji kosi brona, popolnoma deformiranega v ognju. 
rarAn?m 80 sled°vi poševnih vrezov. Vel. kapljic od 2,7-1,57 cm x 1,14 x 0,62 cm; dolž. deformi-
žare °V °d 2-5-4.24cm. Inv. št.: P 31.853 (t. 17: 4). Nekaj kapljic je bilo v grobni jami zunaj 
2 železna ovratnica rombičnega preseka. Na njej so vidni sledovi tkanine. Vel.: pr. 
,a * 17,9cm, db. od 1,2 x 0,95-1,23 x 0,86cm. Inv. št.: P 31.855 (t. 14: 1). 
Pr "i kosov bronastih žic okroglega preseka, deformiranih v ognju. Vel.: dolž. od 0,94-3 cm, 
13: 7? 0,16-1.06 x 0,7 cm. En kos je prilepljen na svitke železnih narokvic. Inv. št.: P 31.839 (t. 
Nekaj kosov je bilo v grobni jami zunaj žare. 
V grobno jamo so bili položeni še tile keramični pridatki: 
vodoik(>niCl'n lonec 7- 1 em visoko prstanasto nogo in vbočenim dnom. Na ramenu ima plitko 
P0v ravno kaneluro. Izdelan je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s peskom, 
(t, 13sta dobro zglajeni. Vel.: v. 9,8cm, pr.u. 9,7cm, o. 13,5cm, dna 5,4em. Inv. št.: P 31.827 
Vr('za,k0nit0n miniaturen lonček z omfalosom na dnu. Na ramenu in obodu je okrašen z 
' n>m ornamentom. Izdelan je iz sivkastorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini 

sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,5cm, pr.u. 6,5cm, o. 8,8cm, omfalosa 1,7cm. Inv. št.: P 31.824 
(t. 13: 3). 
Na vzhodni strani grobne jame so bila med žganino, pepelom in sežganimi kostmi: 
tri bikonična vretenca iz črno in rjavordeče žgane gline, pomešane s sljudo. Površine so 
zglajene. Vel.: v. od 2-2,3cm, pr. 2,35-2,8cm. Inv. št.: P 31.828 (t. 13: 6). 
V grobni jami so bili med žganino in pepelom (poleg nekaj kosov bronastih salteleonov, 
bronastih žic okroglega preseka in nekaj zlitih kapljic brona) še: 
trije kosi brona, popolnoma deformirani od ognja. Na enem je od ognja prilepljen 
0,5 cm dolg kos obročka iz tanke bronaste pločevine, na drugem je sled železa. Vel. prvega 
1,8X0,5 cm; dolž. drugega 0,7 cm, v. 1,41 cm, db. 0,28-0,43 cm; tretjega 2,3 x 1,1 cm. Inv. št.: 
P 31.848 (t. 16: 4). 
Dva manjša kosa 0,23 in 0,2 cm debelih železnih žic okroglega preseka. Eden je zvit v skoraj 
pravokotno zanko. Vel.: dolž. od 1,4-1,45 cm. Inv. št.: P 31.856 (t. 16: 9). 
Grob 8 je bil uničen. 
Od njega smo našli le spodnji del grobne jame, ki je bila 15 cm globoko vkopana v rumeno 
ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom in žganino ter s posameznimi sežganimi kostmi. 
Grob 9 
Široka grobna jama lijakaste oblike je bila 47 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. 
Zapolnjena je bila z rumeno ilovico, žganino in pepelom, proti vrhu pomešanim s humusom-
V grobno jamo so bili položeni keramični pridatki ter lonec s sežganimi kostmi in pridatki-
Okrog njega so bili v pepelu in žganini drobci brona in posamezni keramični fragmenti (t. 4: 
I, si. 2.). 
Bikoničen lonec s široko odprtino in ravnim, poudarjenim dnom. Na ramenu ima vrezan 
znak. Izdelan je iz rjavočrno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini 
sta dobro zglajeni. Vel.: v. 25,4cm, pr.u 32,3 x 33,7cm, o. 37,4 x 38,2cm, dna 14cm. Inv. št.: P 
31.857 (t. 18: 6). 
V loncu so bili na sežgane kosti položeni tile pridatki: 
Konična latvica s širokimi poševnimi žlebovi na ustju in z ravnim dnom. Izdelana je Sz 
neenakomerno rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta 
površno zglajeni. Vel.: v. 6,5-7,8cm, pr.u. 20cm, o. 22cm, dna 6,8cm. Inv. št.: P 31.858 (t. 18: 5)-
Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obeh površinah ima sledove črnega premaza-
Na največjem obodu je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgane 
gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,7cm, 
pr. u. 11,7 x 12,1 cm, o. 12,05 x 12,7 cm„ omfalosa 3 cm. Inv. št.: P 31.859 (t. 18: 3). 
Polkrožna latvica, enaka prejšnji. Na obeh površinah ima sledove črnega premaza. Izdelana 
je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini 
sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,6cm, pr.u. 12,5cm, o. 12,8cm, omfalosa 2,4cm. Inv. št.: P 31.860 
(t. 18: 2). 
Bronasta plavutasta sekira z visoko stoječimi zlitimi plavutmi. Pred žganjem je bU» 
prelomljena in nato poškodovana od ognja. Vel.: dolž. 11,8-12,2cm, šir. od 3,27-4.14cm, Pr 
tulca 2,87cm, db 0,5cm. Inv. št.: P 31.863 (t. 18: 4). . 
Bronasta sulična ost z votlim, na spodnjem delu vodoravno prevrtanim tulcem. I'1'1 
žganjem je bila prelomljena in nato poškodovana od ognja. Vel.: dolž. 13,2cm, dolž. lista 9,7c«»> 
šir. od 0,78-3,44cm, pr. tulca do 2,2cm. Inv. št.: P 31.864 (t. 19: 1). 
V grobno jamo so bili položeni še tile keramični pridatki: 
Latvica z omfalosom na dnu. Na obeh površinah ima sledove črnega premaza. Na največje^ 
obodu je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz rjavočrno žgane gline, pomešane 
zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,4cm, pr.u. 12,5cm, 
12,95cm, omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.861 (t. 18: 1). 
Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na notranji površini ima sledove črnega prem®2®' 
Na obodu je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane glin ' 
pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,8cm, Pr-
II,7cm, o. 12,2cm, omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.862 (t. 19: 4). 
Med pepelom in žganino so bili v grobni jami: ^ 
Fragmenti loncev. Izvihano ustje, ostenje in dno. En fragment je okrašen z ' j. 
plastičnim vodoravnim rebrom (t. 19: 2), drugi z gladkim polkrožnim rebrom in bradavica"1' 

Izdelani so iz rdečerjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. 
Površine so površno zglajene. Vel.: 6,2 x 7,3cm, 3,7 x 3,6cm in 4,3 x 5,3cm. Inv. št.: P 31.865. 
Fragment izvihanega ustja. Izdelan je iz črno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko 
in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: 3 x 3 cm. Inv. št.: P 31.866 (t. 19: 3). 
Grob 10 
Široka, skoraj pravokotna grobna jama, od katere smo našli le spodnji del, je bila 26 cm 
globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom, na dnu pomešanim z 
žganino, proti vrhu pa z rumeno ilovico. V njo so bili položeni keramični pridatki ter vrč s 
sežganimi kostmi in pridatki (T. 3: 4). 
Bikoničen vrč z izvihanim ustjem in z nekoliko vboklim dnom. Presegajoč trakast ročaj z 
•"ebrom po sredini veže ustje z ramenom. Na ramenu je okrašen s tremi plitkimi vodoravnimi 
kanelurami, na obodu pa z navpičnimi žlebovi, ki so prekinjeni ob ročaju. Izdelan je iz 
neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in sljudo. Površini sta 
dobro zglajeni. Vel.: v. 19,4-20,4cm, pr.u. 16,4 x 20,6cm, o. 29cm, dna 8,4cm. Inv. št.: P 31.867 
(t- 21: 1). 
V njem so bile sežgane kosti, na katere je bila položena: 
Konična latvica z ravnim dnom. Pod obodom ima vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je 
lz rumenosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta 
dobro zglajeni. Vel.: v. 7,5 cm, pr. u. 17,2 cm, o. 18,5 cm, dna 6,5 cm. Inv. št.: P 31.871 (t. 20: 3). 
Zapolnjena je bila s sežganimi kostmi, ki so bile pokrite z narobe obrnjeno latvico: 
Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obodu ima vodoraven jezičast izrastek, na 
notranji površini pa vrezan ornament in premaz črne barve. Izdelana je iz neenakomerno 
sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,8cm, 
Pr.u. 11,7cm, omfalosa 2,lcm. Inv. št.: P 31.869 (t. 20: 2). 
Zunaj žare sta bili v grobno jamo položeni: 
Konična latvica z nekoliko odebeljenim dnom. Rame je fasetirano. Notranja površina je 
okrašena z vrezanim ornamentom. Izdelana je iz rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in 
zdrobljeno keramiko. Zunanja površina je dobro, notranja pa površno zglajena. Vel.: v. 6,9cm, 
pr-u 15,7cm, o. 18,7cm, dna 6cm. Inv. št.: P 31.870 (t. 19: 5). 
Konična latvica z gostimi navpičnimi žlebiči na ustju in omfalosom na dnu. Na obodu ima 
odoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s 
Peskom, sljudo in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2cm, pr.u. 
,4cm, o. 16,2cm, omfalosa 4cm. Inv. št.: P 31.868 (t. 20: 1). 
• fragment ostenja lonca, okrašen s plastičnim vodoravnim razčlenjenim rebrom. Izdelan je 
rumeno-rjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta površno 
z81aji.ni. Vel.: 4,5 x 5cm. Inv. št.: P 31.872 (t. 21: 2). 
fragment ostenja, na katerem je apliciran kratek, širok, na sredini vtisnjen izrastek. Izdelan 
''lz rumenosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta 
P°vršno zglajeni. Vel.: 2,6 x 4,24 cm. Inv. št.: P 31.873. 
Grob 11 je bil uničen. 
Pla smo le spodnji del grobne jame, ki je bila 12 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato 
st- V njej je bilo nekaj prepela, žganine in posamezne sežgane kosti. 
Gr»l> 12 je bil uničen. 
pla'Skrili smo le spodnji del grobne jame, ki je bila 15 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato 
• * njej je bilo nekaj žganine, pepela in sežganih kosti. 
Grob 13 
vkoo'r°ka Kr°bna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 20 cm globoko 
Gr0hUna,v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom, na dnu pomešanim z žganino. 
katejJ6 pri P°zneisih zemeljskih delih poškodovan, saj smo odkrili le spodnji del pitosa, v 
StJnS" Posamezne sežgane kosti in bronast obroček (t. 2: 3). 
je i-, Podnji del in 12 fragmentov ostenj pitosa. Dno je poudarjeno in nekoliko vboklo. Izdelan 
Povji.^akomerno rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. 
18] y, stu površno zglajeni. Vel.: ohr. v. 13cm, pr. dna 12,8cm, vel. frg. od 2,4 x 2,4 cm-
'°.4cm. Inv. St.: P 31.895 (t. 21: 4), 

Del obročka iz 0,4cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: dolž. 2,9cm. Inv. št.: P 
31.896 (t. 21: 5). 
Grob 14 
Grobna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 37 cm globoko 
vkopana v rumeno ilovnato plast. Zasuta je bila s humusom in rumeno ilovico. Na dno je bil 
položen pitos s sežganimi kostmi in pridatki (t. 2: 4). 
Bikoničen pitos z izvihanim ustjem, visokim koničnim vratom in nekoliko odebljenim 
ravnim dnom. Na ramenu ima tri vodoravne kanelure in štiri kratke navpične bradavičaste, 
pod največjim obodom pa štiri velike jezičaste izrastke. Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno 
žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. 
Vel.: v. 74cm, pr.u. 49cm, o. 76cm, dna 24cm. Inv. št.: P 31.881 (t. 22: 3). 
V pitosu so bile sežgane kosti, na katere so položili kovinske in keramične pridatke. Proti 
vrhu pitosa je bil postavljen narobe obrnjen dvoročajen vrč (t. 2: 4). 
Dvoročajen bikoničen vrč z vbočenim prstanastim dnom. Presegajoča, dvojno vzdolžno 
kanelirana trakasta ročaja, vežeta ustje z ramenom. Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane 
gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 20 cm, 
pr.u. 14,1 x 15,5cm, o. 25,5cm, dna 7,6cm. Inv. št.: P 31.879 (t. 24: 1). 
Bronasta polmesečna britev z grbo, pomaknjeno k držaju. Držaj ima ovalen presek in je na 
koncu odlomljen. Poškodovana je od ognja. Vel.: dolž. 8,27cm, dolž. rezila 5,7cm. Inv. št.: 
P 31.882 (t. 24: 4). 
Del bronastega noža. Držaj in konica sta odlomljena. Poškodovan je od ognja. Vel.: ohr. 
dolž. 9,7 cm, širina rezila do 2,2 cm, db. od 0,08-0,25 cm. Inv. št.: P 31.883 (t. 24: 2). 
Okrasna igla iz bronaste žice okroglega preseka. Glavica je odlomljena. Pod njo je okrašena 
s petimi snopi graviranih vodoravnih linij. Poškodovana je od ognja. Vel.: ohr. dolž. 10,6cm, 
pr. 0,25-0,47 cm. Inv. št.: P 31.884 (t. 23: 2). 
Podolgovat kos brona s tremi globokimi navpičnimi kanelurami. Poškodovan je od ognja. 
Vel.: dolž. l,6cm, pr. 0,44 x 0,35cm-0,48 x 0,4cm. Inv. št.: P 31.885 (t. 23: 3). 
Bikonična skleda s cilindričnim vratom in omfalosom na dnu. Od ustja do največjega oboda 
je okrašena z vodoravnima pasovoma kositrnih lističev in vrsto trikotnikov pod njima. Na 
notranji strani ustja ima sled vodoravnega traku kositrnih lističev. Izdelana je iz črno žgane 
gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5cm, pr.u. 8,9cm, o. 
10,5cm, omfalosa 2cm. Inv. št.: P 31.875 (t. 22: 1). 
Bikonična skleda, po obliki in ornamentu enaka prejšnji. Izdelana je iz črno žgane gline, 
pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,9 cm, pr. u. 9,4 cm, o. 10,5 cm, 
omfalosa 2,4 cm. Inv. št.: P 31.874 (t. 22: 2). 
Konična latvica s poševnimi žlebovi na ustju in ravnim, odebljenim dnom. Izdelana je iz 
neenakomerno rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo^ 
Površini sta površno zglajeni. Vel.: v. 5,4cm, pr.u. 14,6 x 15cm, dna 7,3x7,8cm. Inv. št.: P 
31.876 (t. 24: 3). 
Latvica z gostimi navpičnimi žlebovi na ustju in nekoliko vboklim dnom. Pod obodom i"18 
vodoraven, navpično prevrtan jezičast izrastek, na notranji strani pa vrezan okras in prema« 
črne barve. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in 
zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,7cm, pr.u. 15,2cm, dna 2,3cm. Inv-
št.: P 31.877 (t. 23: 1). 
Bikonična skodela s kratkim vratom in omfalosom na dnu. Skoraj po celi zunanji površini, 
notranji strani ustja in ročaju je ornamentirana s trakovi kositrnih lističev. Na notranji strani 
ustja in vratu je okrašena z vodoravnima linijama. Na ramenu in po celem obodu je ta okras 
izdelan z dvema vodoravnima in cikcakasto linijo med njima, ta je ob ročaju prekinjena; 
Presegajoč, gladek trakast ročaj, ki veže ustje z največjim obodom, je okrašen z vzdolžni"11 
trakovi kositrnih lističev. Izdelana je Iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s 
peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,4 cm, pr. u. 5 x 5,5 cm, o. 6,4 cm, omfalos8 
1,4 cm. Inv. št.: P 31.878 (t. 24: 5). 
Bikoničen dvoročajen vrč, po obliki enak vrču pod Inv. št.: P 31.879. Ornamentiran je ' 
kositrnimi lističi. Od ustja do največjega oboda je okrašen s tremi vodoravnimi linijami in vrst 
krožcev med njimi in pod njimi. Na ročajih je okras vzdolžnih linij, notranjo stran ustja P 
ima okrašeno z vodoravno linijo. Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomeša" 
s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 20,8cm, Pr 
14,7 x 16,75m, o. 28,4cm, dna 9,3cm. Inv. št.: P 31.880 (t. 23: 4). 

Grob 15 
Grobna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 28 cm globoko 
vkopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom in žganino proti dnu, ter rumeno 
ilovico in humusom proti vrhu. Sežgane kosti so bile med pepelom. Nanje sta bili položeni 
amfora in latvica (t. 2: 2). 
Bikonična amfora z visokim koničnim vratom in vbočenim dnom. Del vratu in ustje sta 
odlomljena. Okrašena je z vrezanim ornamentom, ki je ob ročajih prekinjen. Na vratu in ramenu 
z vodoravnimi in cikcakastimi linijami, na obodu pa s štirimi navpičnimi snopi, ki se med seboj 
razlikujejo. Pod ročaji sta snopa sestavljena iz štirih ali petih navpičnih črt in cikcakaste linije 
na sredini, druga dva pa imata ob staneh po eno cikcakasto linijo, na sredini pa dve ali tri 
navpične črte. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in 
zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: ohr. v. 13,1 cm, pr. o. 17,3cm, dna 5cm. 
tov. št.: P 31.886 (t. 25: 1). 
Konična latvica z ravnim, nekoliko odebeljenim dnom. Izdelana je iz neenakomerno 
rumeno-sivo žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro 
zglajeni. Vel.: v. 6,5cm, pr.u. 16,75cm, o. 17,35cm, dna 7,3cm. Inv. št.: P 31.887 (t. 24: 6). 
Grob 16 
Grobna jama lijakaste oblike je bila 28 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Na 
yrhu je bila obložena z oblicami. Zapolnjena je bila s pepelom in žganino. Na eni strani grobne 
Jame so bile položene kosti, na drugi pa latvica (t. 5: 2). 
Konična latvica s širokimi poševnimi žlebovi na ustju in ravnim, nekoliko poudarjenim 
nom- Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, 
Paskom in sljudo. Površini sta površno zglajeni. Vel.: v. 6,32-6,8cm, pr.u. 15,78cm, o. 16,8cm, 
Qna 7,9cm. Inv. št.: P 31.888 (t. 21: 3). 
Grob 17 je bil uničen 
Našli smo le spodnji del grobne jame, ki je bila 13 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato 
p ast Zapolnjena je bila z žganino, pepelom in posameznimi sežganimi kostmi. 
Grob 18 
je ČTOhna ^ama 'ijakaste oblike je bila 35 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zasuta 
lla s pepelom, žganino in rumeno ilovico. Na dno so bile položene sežgane kosti (t. 5: 1). 
Grob 19 
)c ^ama ''iakaste oblike je bila 30 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zasuta 
lla s pepelom, žganino in rumeno ilovico. Na dno so bile položene sežgane kosti (t. 5: 4). 
Grob 20 
vk0DGr«bna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 14-17 cm globoko 
na vzh rumeno ilovnato plast. Na zahodni strani je bila zasuta z rumeno ilovico in žganino, 
jami s k"' Pa s PePelom in žganino, na katero so bile položene štiri latvice. Po celi grobni 
o bile sežgane kosti in posamezni keramični fragmenti (t. 5: 3). 
neenu'|.Vlca z ornfa'osom na dnu. Na obodu ima vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz 
Ve] ^erno rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. 
Lat '!it-m' Pru- 12,7cm, o. 13,2cm, omfalosa 2,8cm. Inv. št.: P 31.889 (t. 25: 6). 
Heenai Vlca z omfalosom na dnu. Na obodu ima vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz 
Vel • v ".m1erno rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. 
Utvi ' pr u 12-8cm' omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.890 (t. 25: 2). 
ne<!nukc Z omfa'osom na dnu. Na obodu ima vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz 
Vel.• v ®®n>o rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. 
Prtl„ ' , m- P' " 12,6cm, o. 12,9cm, omfalosa 3,8cm. Inv. št.: P 31.891 (t. 25: 4). 
P°skom j 'atvice z omfalosom na dnu. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s 
p 31892 ft s**.0 povrSini sta dobro zglajeni. Vel.: ohr. v. 2,6cm, pr. omfalosa 3,4cm. Inv. št.: 
o: 3). 

V grobni jami so bili še: 
Fragment latvice z omfalosom na dnu. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s 
peskom in sljudo. Površini sta dobro zaglajeni. Vel.: ohr. v. 0,8cm, pr. omfalosa 3,6cm. Inv. 
št.: P 31.893 (t. 25: 5). 
Fragment ustja lonca. Izdelan je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline, pomešane s 
peskom, z zdrobljeno keramiko in sljudo. Površini sta površno zglajeni. Vel.: 1,7 x 3,5 cm. Inv. 
št.: P 31.894 (t. 25: 7). 
Sklepni del 
Vsa keramika iz grobov je skrbno izdelana in dobro žgana - od rumenosive do 
črne barve. Glini so v desetih primerih primešali droben pesek, v petindvajsetih 
pesek in sljudo, v devetnajstih pesek in zdrobljeno keramiko, v trinajstih pa pesek, 
zdrobljeno keramiko in sljudo. Vse posode - razen petih latvic, spodnjega dela pitosa 
in štirih fragmentov loncev - imajo dobro zglajene površine. 
Najštevilnejše so bile konične in polkrožne latvice, ki so pa zaradi dolgotrajne 
uporabe in velike razprostranjenosti za kronologijo nepomembne. Med njimi imata 
dve fasetirani rameni (t. 6: 1; 19: 5), tri imajo na ustju navpične goste kratke (t. 6: 
6; 20: 1; 23: 1), štiri pa poševne širše žlebiče (t. 11: 6; 18: 5; 21: 3; 24: 3). Latvice s 
fasetiranim ramenom poznamo iz grobov in naselbin mlajše kulture žarnih grobišč. 
V grobovih ruške skupine so v horizontih Ha B2 in B3.4 Medtem ko se latvice s 
poševnimi žlebiči na ustju pojavljajo že v starejši stopnji KŽG, pa sodijo latvice z 
gostimi navpičnimi žlebiči na ustju med njene mlajše elemente.5 Med latvice 
polkrožnih oblik, ki so znane v Podravju, lahko uvrstimo tudi latvici z rahlo 
klekastim obodom (t. 8: 4; 12: 2). V grobovih ruške skupine jih najdemo le v grobu 
14 iz Ruš in v grobu 145 s Pobrežja.6 V Ormožu je bila v grobu 2 uporabljena kot 
žara. Ima črno premazano notranjo površino in železen obroč ob ustju (t. 8: 4). Ali 
je bil slednji pritrjen za okras ali ne, zaenkrat ne vemo, ker takšnega načina 
»okraševanja« posod ne poznamo ne v Podravju ne v drugih slovenskih najdiščih-
Od vseh najdenih latvic je bila le ena ročata (t. 9: 3). Na obeh površinah ima črn 
premaz, na ramenu pa je okrašena z vrezanim ornamentom in inkrustacijo. Po obliki 
in ornamentu jo lahko uvrstimo med tipično žarnogrobiščno keramiko Podravja-
Zanjo je značilna tudi skodelica na t. 24: 5, kakršne poznamo iz Sp. Radvanj, Ru^ 
in Pobrežja. Na Pobrežju je bila v grobu 43 skupaj z iglo z malo vazasto glavico-
Poznamo pa jo tudi iz gomile na Hardeku." 
V ruški skupini imamo primerjave tudi za enoročajne vrče na t. 13: 1; 6: 3; 8: 3-
Take vrče, kot je slednji, uvršča H. Muller-Karpe v Rušah med tipične predstavnike 
horizonta Ha B2.® Iz horizontov Ha B ruške skupine so znani vrči z visokim konični^1 
vratom, poudarjenim največjim obodom in vboklim dnom (t.ll: 1; 21: 1). V grobu 
78 iz Ruš je bil podoben vrč najden skupaj s fibulo očalarko in harafastimi fibulam^ 
v grobu 137, ki sodi v horizont Ha B3, pa skupaj s svitkastimi zapestnicami in latvico 
s fasetiranim ramenom. Poznamo ga tudi iz groba 8 na Lepi Ravni. Take vrče s 
poševno nažlebljenim obodom uvršča H. Miiller-Karpe med tipične predstavnike 
horizonta Ha B3,10 to je v čas, ko se v ruški skupini pojavljajo dvoročajni vrči, ki 
najverjetneje nadaljujejo tradicijo vrčev z enim ročajem. Dvoročajne vrče smo v 
ormoškem grobišču odkrili v grobovih 6 in 14. Vrču iz groba 6 (t. 12: 1), ki ima viso 
koničen vrat, potlačen obel trup in omfalos na dnu, najdemo primerjave v Mariboi"u 
in v daljski skupini. Prav tam, v Rušah, Sp. Radvanju in Donji Dolini, najdei*1" 
primerjave za vrča iz groba 14 (t. 23: 4; 24: 1), ki imata visok koničen vrat, močn° 
poudarjen največji obod in vbočeno prstanasto dno. V Rušah najdemo dvoročajen 

vrč v grobu 142 skupaj z britvijo, latvicami in vrčem,11 kakršen je bil v ormoški 
nekropoli najden v grobu 7 (t. 13: 1). 
Tudi amfori, pitosi in lonci z ormoškega grobišča so značilni za žarnogrobiščno 
keramiko Podravja. Amfori iz groba 15 (t. 25: 1), z visokim koničnim vratom in 
vbočenim dnom, okrašeni s tipično žarnogrobiščno motiviko, najdemo primerjave v 
grobovih iz Pobrežja, Hajdine in Maribora.12 
Pitos iz groba 1 (t. 7: 3) ima koničen vrat, trebušast zaobljen obod in ravno dno. 
Na prehodu ramena v vrat je ornamentiran z vodoravno kaneluro in štirimi kratkimi 
prevrtanimi izrastki, na spodnjem delu trupa pa s plastičnim razčlenjenim rebrom. 
Na notranji strani ima pitos fasetirano ustje. Ornamentiranje ustja s fasetiranjem 
se pojavlja že v starejši stopnji KŽG, kot nam kažejo primeri iz naselbine na Brinjevi 
gori in z drugih najdišč, uporabljalo pa se je vse do obdobja Ha C.13 Oblikovne 
primerjave pitosu najdemo v najmlajših grobovih podravskih najdišč, pa tudi v 
Podonavju, predvsem v skupini Dalj.14 
Keramika iz ormoškega grobišča je ornamentirana na različne načine. Pogosti so 
žigosani in vrezani okrasi, ki se pojavljajo samostojno ali v medsebojni kombinaciji. 
Z žigosanim okrasom je okrašen lonec iz groba 6 (t. 12: 3), v kombinaciji z vrezanim 
Pa vrč iz groba 1 (t. 8: 3). Ta način okraševanja je značilen za ruško skupino med 
vso stopnjo Ha B, predvsem pa v horizontu Ha B2.15 Okras na vrču iz groba 1 je, 
kot rečeno, kombiniran še z vrezanim ornamentom. V tej tehniki so izdelani razni 
Motivi: viseči šrafirani trikotniki v kombinaciji s tremi vodoravnimi linijami na 
ramenu vrča (t. 13: 1); enojna cikcakasta linija v kombinaciji s tremi vodoravnimi 
Unijami na ramenu ročate latvice (t. 9: 3) ali s snopi navpičnih vrezov na ramenu 
in obodu miniaturnega lončka (t. 13: 5); dvojna cikcakasta linija v kombinaciji s 
tremi vodoravnimi linijami na ramenu miniaturnega lončka (t. 13: 3) ali z dvema 
vodoravnima in tremi navpičnimi linijami na ramenu in obodu amfore (t. 25: 1) ter 
na ramenu in obodu lonca (t. 9: 2). Ti tipični žarnogrobiščni motivi so prav pogosti 
na keramiki v Podravju med vso stopnjo Ha B. V vrezih ročate latvice (t. 9: 3) je 
ohranjena še bela inkrustacija, ki je prav tako značilna za obdobje Ha B ruške 
skupine. 
2 vrezanim ornamentom so okrašene tudi notranje površine latvic (t. 6: 6; 19: 5; 
2; 23: l). v latvici iz groba 10 (t. 20: 2) imamo enak motiv kot v latvici iz 
žarnogrobiščne naselbine na Ptujskem gradu.16 Okraševanje notranjih površin posod 
]e bilo uveljavljeno v Dalju in Donji Dolini, poznamo ga tudi iz gomile na Hardeku 
?ri Ormožu, med tem ko ga na grobiščni keramiki ruške skupine ni. V tej skupini 
lrna nekaj posod le oznake na zunanji ali notranji površini dna.17 
Pogoste so tudi kanelure in navpični žlebovi na obodu vrčev (t. 11: 1; 21: 1). 
okras, ki je značilen za kulturo žarnih grobišč, uporabljal pa se je še na začetku 
odobja Ha D. V tej tehniki so izdelani žlebovi na ustjih latvic (t. 6: 6; 11: 6; 18: 5; 
n • 21: 3; 23: 1; 24: 3), vdolbine na latvici iz groba 5 (t. 11: 5), vodoravne kanelure 
ba ramenu pitosov (t. 7: 3; 22: 3) in loncev (t. 10: 6; 13: 4), aplicirane ploske okrogle 
7unčiCe na enoročajnem (t. 6: 3) in dvoročajnem vrču (t. 12: 1) ter gladka rebra (t. 
' 2' !9: 3) ali rebra z odtisi (t. 7: 3; 21: 2). Za izdelovanje odtisov na slednjih smo 
ormoški bronastodobni naselbini našli ovalno glinasto ploščico z »žagasto« 
arezanim robom. 
0 Okraševanje posod s ploskimi okroglimi bunčicami se v primerjavi s prej 
°kr°^enim načinom okraševanja v Podravju pojavi razmeroma pozno. Tako so 
a«?ne nekatere posode na Lepi Ravni." 
18 AtW,„.. 
1 vniinik 
Art*>U*ki v„,nlk 289 

Zelo zanimiv je okras s kositrnimi lističi.19 Z njimi so narejeni tile motivi: 
vodoravni liniji, kombinirani z vrsto trikotnikov (t. 22: 1-2), ali krožci (t. 6: 3), tri 
vodoravne linije, kombinirane s cikcakasto linijo (t. 24: 5) ali z dvema vrstama 
krožcev (t. 23: 4). Z vzdolžnimi linijami so okrašeni še ročaji na skodelici in 
dvoročajnem vrču iz groba 14 (t. 23: 4, 24: 5). Okraševanje posod s kositrnimi lističi 
je v ruški skupini zaenkrat neznano, čeprav so ga v obdobju Ha C, pa tudi že v 
obdobju Ha B, poznali skoraj v vsej Evropi. V Sloveniji je tako okraševanje znano 
le iz obdobja Ha C. Najbližje analogije zanj imamo v gomili na Hardeku, Podoložah, 
Legnu, Pošteli, kjer je v tej tehniki izdelan meander. Omenja se še iz pivolskih gomil 
in gomil v Radvanju.20 
Morda bi k slikoviti tehniki okraševanja lahko prišteli črn premaz na notranjih 
(t. 8: 4; 19: 4; 20: 2; 23: 1) ali na obeh površinah latvic (t. 18: 1-3; 9: 3), kot ga 
poznamo z grobišča v Ljubljani.21 
Kovinski predmeti, najdeni v sedmih grobovih, so dokaj številni in raznovrstni, 
kar v najdiščih v Podravju ni bil pogost pojav. Seveda glede na majhno število 
odkritih grobov ne moremo trditi, da je to značilno prav za ormoško grobišče. Med 
njimi izstopa grob 7, ki ima poleg keramičnih še izdelke iz brona, železa, stekla in 
zlata. Glede na namembnost uporabe najdb bi ta grob lahko pripisali ženi kakšnega 
takratnega »ormoškega veljaka«. Med ženske grobove bi lahko prišteli še grobove 
1, 4 in 5. V njih smo med drugim našli fibule, okraske iz spiralno zavite žice, kovinske 
ovratnice, obročast okras, gumbe, dvojnokrižno pašno spono, jagode in vretenca. 
V grobovih 9 in 14 so bili pridatki, značilni za moške grobove: igla, britev in 
orožje. 
V grobovih 1 (t. 6: 4-5), 4 (t. 9: 4, 7; 10: 9) in 7 (t. 15: 1, 5-6; 14: 3, 2d) so bile 
fibule očalarke, ki so značilne za mlajšo kulturo žarnih grobišč v JV Alpah in so 
pogoste v grobovih ruške in ljubljanske skupine. V slednji so značilne za ženske 
grobove stopnje Ib, uporabljajo pa se še v stopnji II.22 V ormoškem grobišču 
prevladujejo velike fibule očalarke z malo osmico (t. 6: 5; 9: 7; 15: 1, 5), kakršne 
uvršča na Hrvaškem K. Vinski-Gasparini v fazo V. Običajno jih najdemo v depojih 
skupaj s trakokimerijsko konjsko opremo. V Avstriji v depojih skupine Stillfried. 
pri nas pa depojih iz: Rožanca, Matijevičev, Gajine pečine pri Drežniku in Šarengra* 
da.23 Velike fibule očalarke spadajo tudi med inventar groba iz Ostrožca pri Cazinu, 
postavljenega v 9., 8. stol. pred n. št., skupne grobnice II iz Gomolave, datirane v 9-
stol. pred n. št., grobov iz Vergine, kjer so vodilni tip 9. stol. Fibule očalarke z 
majhno osmico pripisujejo skupaj s spiralnimi narokvicami, kovinskimi ovratnicami, 
salteleoni, gumbi, obročki in drugim k noši, ki je bila značilna na prostoru med 
Vergino, spodnjim Podonavjem in Slovenijo v 9. in zgodnjem 8. stol. pred n. št."4 P° 
tem sodeč bi k taki noši pripisali tudi salteleone iz grobov 4 (t. 10: 1) in 7 (t. 16: 
gumbe (t. 13: 9) ter obročke, nanizane na zvite in v ognju poškodovane bronaste 
žice, ki so najverjetneje deli kovinskih ovratnic (t. 17: 5). 
V ženskih grobovih iz Ormoža so še zapestnice različnih oblik, narokvice m 
nanožnice. Spiralne narokvice (t. 6: 7; 15: 4) uvrščata H. Mtiller-Karpe in 
Gabrovec med tipične predstavnike horizonta Ha B3 ruške skupine.25 Zu ploščat" 
zapestnico s tremi rebri iz groba 7 (t. 17: 1) v ruški skupini ne najdemo nobeni 
primerjav, pač pa primerjave najdemo na ljubljanskem grobišču. Podobni zapestn 
sta v grobu 178 stopnje II b skupaj s sodčasto žaro, okrašeno s posamezni 
plastičnimi bunčicami.28 

Masivne bronaste sklenjene zapestnice iz Ormoža (t. 10: 5; 15: 3), so ornamenti-
rane z graviranimi prečnimi in poševnimi črticami po zunanji površini. V Podravju 
so bile take zapestnice, le z drugačnim okrasom, najdene v grobovih 3 in 5 iz Lepe 
Ravne na Pošteli in v Mariboru. Pojavljajo se tudi na Rifniku, Vačah, v Mengšu, 
Golobinjeku pri Šentjerneju, Šmihelu pod Nanosom ter na ljubljanskem grobišču, 
v grobovih stopnje I a, II b in III a. Običajno se pojavljajo skupaj z bronastimi 
dvozankastimi ločnimi fibulami. Na Hrvatskem jih najdemo v depojih faze V iz 
Ciglenika in Šarengrada. V slednjem skupaj s trakokimerijsko konjsko opremo, 
velikimi fibulami očalarkami, železnimi sklenjenimi zapestnicami in nanožnicami.27 
V istem depoju ter v grobu iz Sotina, imamo primerjave sedlastim nanožnicam na 
t- 7: 1; 10: 2-3; 15: 2.28 Podobno ornamentirane kot ormoške so nanožnice iz depoja 
Celldomolk na Madžarskem, ki sodi v horizont Ha B2.29 
V grobu 7 iz Ormoža so tudi odprti narebreni obročki z nazaj zavitimi ožjimi 
konci (t. 15: 7; 14: 2c) iz tanke bronaste pločevine. Kakšno funkcijo so imeli, 
zaenkrat ne vemo. Če bi pripadali diademu, ki je krasil glavo žene, bi jih morda 
lahko primerjali z deli diadema iz depoja v Šarengradu in groba 202 iz vukovarskega 
grobišča.30 
Grob 7 v Ormožu je imel dvojnokrižno pašno spano, okrašeno s tipično ornamen-
tiko kulture žarnih grobišč (t. 16: 2). Dvojnokrižne pašne spone so pogoste v grobovih 
ljubljanske skupine, kjer so značilne za moške grobove stopnje Ib, čeprav so 
posamezne nosili še v zgodnji II. stopnji.31 
Žena, pokopana v grobu 7, pa ni nosila le nakita iz brona, ampak tudi iz železa, 
stekla in zlata. Iz stekla je bila izdelana jagoda svitkaste oblike (t. 16: 5), kakršno 
najdemo na ljubljanskem grobišču v grobu 316, skupaj z dvojnokrižno pašno spono 
m fibulo očalarko.32 V najdiščih iz tega časa zaenkrat ne najdemo primerjav zlatim 
jagodam rahlo bikonične oblike (t. 16: 6). Jagode so najverjetneje takratni prebivalci 
0rmoža naredili kar sami iz zlata, ki so ga pridobili iz reke Drave, na kar nas 
°Pozarja tudi neobdelana kroglica zlata iz istega groba. 
Tudi nakit iz železa pripada isti vrsti noše. Iz železa so izdelane spiralne 
Narokvice, sklenjeni zapestnici in ovratnici rombičnega preseka (t. 14: 1; 8 4). V 
odravju je bila železna ovratnica odkrita v grobu 140 iz Ruš in v gomili 9 iz Legna. 
Najdene so bile tudi v grobovih na ljubljanskem grobišču, kjer so jih pričeli nositi 
e v stopnji II b, nosili pa so jih še v stopnjah III a in b.33 
Tudi železnim sklenjenim zapestnicam na t. 14: 2 najdemo primerjave v Podravju. 
2 Srobu j iz Lepe Ravne na p0§teli sta bili skupaj z železno vozlasto fibulo variante 
ski Znane so tudi iz depoja v Šarengradu in iz grobov ljubljanske skupine, kjer se 
tenjene železne zapestnice prvič pojavijo v grobovih stopnje II b, v uporabi pa so 
bev stopnji III a.34 
n V Podravskih najdiščih zaenkrat ne najdemo primerjave železnim spiralnim 
Kr'h 14: Pač Pa IIH imamo v novomeškem in ljubljanskem grobišču. V 
i 64 iz Ljubljane, ki sodi v stopnjo II b, so bile skupaj s fibulo očalarko z osmico, 
sku Z maihno vazasto glavico in bronasto ovratnico, v grobu 212 stopnje III a pa 
Paj z železnimi ovratnicami.35 
Brit moških grobovih na ormoškem grobišču so najdene: britev, nož, igla in orožje, 
v* so Pogoste v grobovih ruške skupine, in to od najstarejših do najmlajših 
sto Jnt Najdemo jih tudi na ljubljanskem grobišču, kjer so tipične za moške grobove 
vari Ib' V D<)t)ovi v grobovih stopnje IV, ter v Škocjanu in Kobaridu. Mlajše 
Potrv m°d katere lahko prištejemo britev iz Ormoža (t. 24: 4), imajo grbo 
"»»njeno k ročaju in so tipične za horizont Ha B3." 

V Ormožu je bil v grobu 9 pokopan vojščak, saj je imel v grob položeno bronasto 
sekiro z zlitimi plavutmi (t. 18: 4) in sulično ost (t. 19: 1). Orožje je bilo razlomljeno 
in pozneje poškodovano od ognja. Uničevanje orožja pred polaganjem v grob je bilo 
značilno za čas kulture žarnih grobišč. V ruški skupini poznamo orožje le v 
posameznih primerih iz Maribora, na ljubljanskem grobišču pa le iz groba 39, ki je 
uvrščen v stopnjo II a. Tudi v Dobovi je orožje znano le iz groba 69. Več grobov z 
orožjem poznamo iz nekropole v Veliki Gorici, ki jo je K. Vinski-Gasparini postavila 
v stopnjo IV. Sekiri iz Ormoža najdemo primerjave na avstrijskem Koroškem, v 
gomili K na Bregu, ter v Kleinkleinu, v grobovih faze I po C. Dobiatu, npr. iz 17. 
gomile iz Forstwalda, ki je ena izmed najstarejših v tamkajšnji nekropoli.37 Razen 
v grobovih so se take sekire nahajale tudi v depojih. Na Hrvatskem v depoju Selci 
Petrijevački faze IV po K. Vinski-Gasparini, v Avstriji pa v depoju skupine 
Stillfried, skupaj z deli trakokimerijske konjske opreme.38 
Iz danih primerjav vidimo, da imamo v ormoškem grobišču keramične posode, 
ki so pogoste med žarnogrobiščno keramiko ruške oziroma mariborsko-ruške skupi-
ne, uporabljali pa so jih v nekaterih podravskih najdiščih še v starejši železni dobi. 
Med njimi so keramične oblike, ki so bile v uporabi med celotnim obdobjem Ha B, 
pa tudi take kot dvoročajni vrči, ki so značilni le za horizont Ha B3. Za ruško 
oziroma mariborsko-ruško skupino so značilni tudi okrasi posod v ormoškem 
grobišču. Okrašene so bile namreč z žigosanim, vrezanim ali plastičnim ornamentom-
V tem kulturnem krogu je okraševanje s plastičnimi okroglimi bunčicami redkejše. 
Na keramiki iz ormoških grobov pa so evidentne tudi nekatere novosti, ki jih 
zaznamo prvič na grobiščni keramiki ruške skupine. Mednje lahko uvrstimo prema-
zovanje posod s črno barvo, okraševanje notranjih površin posod, zaznamovanje 
zunanje površine, pritrjevanje kovinskega obroča na ustje posode in okraševanje 
posod s kositrnimi lističi. Z njimi so izdelane vodoravne in navpične črte, cikcakaste 
linije, trikotniki in krožci, skratka okrasi, ki so pogosti na posodah ruške skupine. 
Tem lahko dodamo še uporabo stekla in zlata in novosti med kovinskimi izdelki-
pojav dvojnokrižne pašne spone, velikih fibul očalark, ploščate zapestnice s tremi 
rebri, obročkov, nanizanih na žice - kovinske ovratnice, odprtih obročkov z zoženimi 
konci, nanožnic in navsezadnje železne izdelke ter s tem tudi večjo rabo železa-
Slednje je bilo doslej v Podravju izpričano le z maloštevilnimi pridatki v grobovih 
21, 31, 70 in 140 iz Ruš, s pridatki iz žganega groba na Lepi Ravni s Poštele ter s 
skromnimi ostanki iz Maribora.38 
Najdbe iz ormoških grobov imajo poleg navezav v ruški, oziroma mariborsko-ru-
ški skupini, veliko skupnega z najdbami iz žganih planih grobov na Lepi Ravni iz 
Poštele. Prav v teh, ki so verjetno sočasni z nekaterimi ormoškimi grobovi, najdem0 
primerjave za nekatere keramične izdelke in masivne bronaste ter sklenjene železne 
zapestnice. Medtem ko se take keramične posode nahajajo že v ruški oziroma 
mariborsko-ruški skupini, pa v tej skupini ni sklenjenih železnih zapestnic. 
Najdbe iz ormoškega grobišča imajo v Sloveniji veliko skupnega tudi z ljubljan-
sko skupino, na jugovzhodu s skupino Donja Dolina in z najdišči v Podonavju. 
predvsem s IV. in V. fazo skupine Dalj. Povezave z ljubljanskim grobiščem najdemo 
predvsem pri kovinskih izdelkih: masivnimi in ploščatimi bronastimi zapestnicanj! 
s tremi rebri in z vsemi železnimi predmeti, ki sodijo v stopnjo II b. S skupino Da 1 
ima razen s keramičnimi izdelki povezave še z velikimi fibulami očalarkam' 
majhno osmico, sedlastimi nanožnicami ter masivnimi bronastimi in sklenjeni 
železnimi zapestnicami, ki so bile navadno najdene v depojih skupaj s trakokimer'J 
sko konjsko opremo. 

Po najdbah sodeč, predvsem pa po uporabi železa, nekaterih izdelkov iz brona 
in dvoročajnih vrčev bi lahko nekatere grobove iz ormoškega grobišča pripisali 
horizontu Ha B2, druge pa horizontu Ha B3. V grobovih 2 in 7 se pojavlja nakit iz 
železa, kar bi kazalo na to, da gre za mlajše grobove v tem časovnem okviru. Tako 
bi lahko grobove 1, 2, 4, 6, 7 in 14 iz Ormoža pripisali horizontu Ha B3 ruške oziroma 
mariborsko-ruške skupine, to je prehodni stopnji, ki zajema konec žarnogrobiščne 
kulture in pričetek starejše železne dobe na Štajerskem. 
1 B. Pere, Arh. vest. 13-14, 1962-1963, 376 
ss. pril. 1. 
2 S. Pahič, Časop. zgod. narodop., n. v. 1, 
1965, 22 ss; isti, v: Arheološka najdišča Slove-
nje (1975) 320. 
3 M. Tomanič-Jevremov, Var. spom. 21, 
1977, 178 ss. Izkopavanja sta finančno omogo-
či SO in TKS Ormož, za kar se jima na tem 
mestu najlepše zahvaljujem. 
S. Pahič, Pobretje, Katalogi in monogra-
6 (1972) 51 - razširjenost skodel na grobiš-
Cu' 1 13: 10 (odslej Pobretje)', H. Muller-Kar-
Pe; Beitrage zur Chronologie der Urnenfelder-
pei£ nordlich und siidlich der Alpen, Romisch-
^ermanisehe Forschungen 22 (1959) (odslej 
^ronologie) t. 113: F-3 - v Rušah, v grobu 
/®7 stopnje Ha B3, skupaj s spiralnimi naro-
Kvicami; M. Jerman, Arh. vest. 27, 1976, 185, 
14~17, s primerjavami iz drugih najdišč, 
• o: h. v Dobovi v grobovih stopnje III in IV; 
• lJular, Arh. vest. 29, 1978, 36 ss, kombina-
'jska tabela; F. Stare, Dobova, Posavski mu-
eJ Brežice 2 (1975) t. 16: 12; 56: 5; 57: 6. 
obd K Pahie' Pobretje, t. 3: 7, v grobu 15 b iz 
Ptu°u 3 Znane so tudi v naselbini na 
fi "^kem gradu: J. Korošec, Prazgodovinska 
SA7TT a na Ptujskem gradu, Dela 1. razr. 
v„ (1951) t.: si. 32 (odslej Ptujski grad)-, 
Vel iz Gornje Radgone: I. Horvat-Ša-
bini vest~ 32> 1981> 294> 1: 13; v nasel" 
fest n,a BrinJevi gori v plasti 4: D. Oman, Arh. 
fazi TV' 1981> 151> 30: 2- Na Hrvatskem v 
Po L ln V: K Vinski-Gasparini, Kultura 
153 v Sa iarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) 
ra d / 101: 8-9 (Treščerovac) (odslej Kultu-
Arheof.V1 iar<"na); N. Majnarič-Pandžič, v: 
sa(kn istrativanja na karlovačkom i si-
29 gg . Području, Izd. Hrv. arh. dr. 10 (1986) 
anti„\, 2-31 V. Hoffiller, Corpus vasorum 
7^8; 32n.'"'' Y°ugoslavie fasc. 2, pl. 29: 3; 31: 
G-i Ho Muller-Karpo, Chronologie, t. 108: 
' H i?' tretje, t. 28: 7. 
grob lkv, If-Karpe, Chronologie, t. 115: B-
(Hadvw ? "°rizontu Ha B3 (Ruše), t. 117: 26 
* s 4e)J 120: 2' «• (Maribor). 
Cas0D Pobretje, t. 10: 8; 29: 10; isti, 
(Sp. narPod narodop n. v. 4, 1968, t. 5: 23 
•ovanje); isti, Drugo tarno grobišče v 
Rušah, Razprave 1. razr. SAZU 4/3 (1957) 47, 
op. 42 s primerjavami iz drugih najdišč v 
Podravju, t. 4: 3 (odslej Ruše); isti, Arh. vest. 
17, 1966, 109 ss, t. 1: 2 (Hardek); H. Muller-
Karpe, Chronologie, t. 110: D-l (Ruše); 117: 
2 (Radvanje); 119: 1, 4, 7, 13 (Maribor). 
* H. Miiller-Karpe, Chronologie, 214, si. 
51: 14. 
10 H. Muller-Karpe, Chronologie, 222, si. 
59: 29, t. 112: A-4; 113: F-4. 
11 H. Muller-Karpe, Chronologie, 222, si. 
59: 27, 31, t. 113: D (Ruše); 117: 27 (Sp. 
Radvanje); 120: 25, 34 (Maribor); Z. Marič jih 
v Donji Dolini prišteva med tipične predstav-
nike faze II b, čeprav so v uporabi že v fazi 
II a: Z. Marič, Gl. Zem. muz. 19, 1964, 36 ss, 
t. 12: 6. 
12 S. Pahič, Pobretje, t. 12: 4; 17: 1; H. 
Miiller-Karpe, Chronologie, t. 117: 24, 35 
(Hajdina); 120: 21; 122: 11, 20 (Maribor). 
13 V naselbini na Brinjevi gori se pojavlja v 
prvih dveh slojih: S. Pahič, Arh. vest. 32, 
1981, 118, op. 192 in 193, kjer navaja širše 
primerjave; D. Oman, Arh. vest. 32, 149, op. 
20-23, 25-28, kjer navaja širše primerjave. 
14 S. Pahič, Ruše, 41 ss, 62, t. 10: 2; isti, 
Pobretje, t. 31: 7; isti, Časop. zgod. narodop. 
10, 1974, 44 ss, t. 5: 1; H. Muller-Karpe, 
Chronologie, t. 109: K; glej tudi M. Strmčnik-
Gulič, Arh. vest. 30, 1979, 117 ss, t. 3: 1. V. 
Hoffiller (op. 5) pl. 3: 5; 4: 4 (Dalj). 
15 S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 53 ss, 
op. 161-170, kjer govori avtor o tehnični izde-
lavi tega ornamenta in daje široke primerjave 
za njegovo časovno in geografsko razprostra-
njenost. 
" J. Korošec, Ptujski grad, t.: si. 214. 
" H. MUller-Karpe, Chronologie, t. 116: 48 
(Hajdina); 119: 32 (Maribor). 
S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 50 ss, 
t. 5: 1 in 6: 2 z nadaljnjimi primerjavami v 
opombah 144 in 145. 
" Po kvalitativni analizi vzorca teh aplika-
cij, ki jo je izdelal Inštitut Borisa Kidriča v 
Ljubljani, so sestavljene takole: glavna kom-
ponenta je kositer s primesmi cinka, srebra, 
bakra, bizmuta, svinca, magnezija, fosforja, 
mangana in silicija. Za navedene podatke se 
zahvaljujem dipl. ing. Nadi Sedlarjevi. 

20 S. Pahič, Arh. vest. 17, 1966, 113, t. 1: 3; 
isti, Časop. zgod. narodop. 10, 1974, 30; isti, 
ib. 4, 1968, 31, 34, op. 137; M. Tomanič-Jevre-
mov, Ptujski zbor. 4, 1975, 110 ss, t. 1: 8; M. 
Strmčnik-Gulič, Arh. vest. 30, 1979, 119, t. 
20: 1; glej tudi S. Gabrovec, Arh. vest. 19, 
1968, 171 ss, op. 59-81, z navedenimi širšimi 
primerjavami in citirano literaturo. 
21 I. Puš, Arh. vest. 27, 1976, 124 ss; D. 
Hadži in F. Cvek, Arh. vest. 27, 1976, 128 ss. 
22 S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 342 ss, 
razpredelnica 1. 
23 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa 
žarama (op. 5) 164 ss, si. 6: 18, t. 129: 12-13 
(depo Matijeviči), t. 131: 22-23 (depo Šaren-
grad), t. 128: 1 (depo Gajina pečina kod Drež-
nika); ista, v: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano 
doba (1983) 599 ss, t. 96: 7-8; Z. Vinski, K. 
Vinski-Gasparini, Arh. rad. raspr. 2, 1962, 
270, 273, t. 1: 7, 15; R. Pittioni, Urgeschichte 
des osterreichischen Raumes (1954) 493, 495, 
si. 353: 6-7; 355: 5-6 (depo Haslau-Regels-
brunn, skupaj z deli trakokimerijske konjske 
opreme); H. Muller-Karpe, Chronologie, t. 143: 
3, 4, 9, 10; J. Todorovič, Katalog praistorijskih 
metalnih predmeta (1971) 25 ss, t. 16: 2; 85: 25. 
24 L. Teržan, Arch. Iugosl. 24, 1987, 8 ss, si. 
1; 3; 4: 8; N. Tasič, Arch. Iugosl. 13, 1972, 27 
ss, t. 5: 14-15; 6: 16-19; isti, Rad vojvod, muz. 
21-22, 1972-1973, 103 ss, si. 56; 79; 80; isti, 
Materijah 19, 1981, 48 ss, t. 6; B. Raunig, Gl. 
Zem. muz. 37, 1982, 1 ss, t. 2: 1. 
25 H. Muller-Karpe, Chronologie, 124, 222, 
si. 59: U, t. 110: E-l, 2; 113: F-l, 2 (Ruše); 
118: 40-41 (Maribor); S. Gabrovec, v: Praist. 
jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 54 ss, si. 
6: 26. 
26 I. Puš, Žarnogrobišina nekropola na dvo-
rišču SAZU v Ljubljani, Razprave 1. razr. 
SAZU 7/1 (1971) t. 30: 8, 9. (odslej Ljubljana 
" S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 58 ss, 
t. 6: 11, 12; 7: 7, 8 in'op. 213, kjer govori o 
taki zapestnici iz Maribora; H. Muller-Karpe, 
Chronologie, t. 118: 42; A. Bolta, Arh. vest. 7, 
1956, 261, t. 5: 102-103; F. Stare, Ilirske 
najdbe železne dobe v Ljubljani, Dela 1. razr. 
SAZU 9 (1954) 91 ss, t. 69: 1; I. Puš, Ljubljana 
I, 94, t. 24: 4; 40: 5; S. Gabrovec, Arh. vest. 
24, 1973, 338 ss, razpredelnica 1, si. 4, t. 11: 
1-2 (Golobinjek pri Šentjerneju); isti, Kamni-
ški zbor. 10, 1965, 95 ss, t. 3: 6; 8: 9; 6: 2-4, 
12, 13 (Mengeš); F. Stare, Vače, Arheološki 
katalogi Slovenije 1 (1955) 42 ss, t. 71: 8, 10; 
M. Guštin, Notranjska, Katalogi in monogra-
fije 17 (1979) t. 42: 4-7; 44: 1-2; 66: 9-11; 67: 
1, 2, 4-5; K. Vinski-Gasparini, Kultura polja 
sa žarama, 164 ss, t. 126: A-2 (Ciglenik); 130: 
B; 131 (Šarengrad). 
28 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa 
žarama, t. 131: 11-12 (Šarengrad); Z. Vinski, 
K. Vinski-Gasparini, Arh. rad. raspr. 2, 1962, 
278, t. 5: 68, 69. 
29 H. Mtiller-Karpe, Chronologie, t. 141: 
A-6-14. 
30 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa 
žarama, 164 ss, t. 125: 11 (Vukovar - Lijeva 
bara); 131: 13-14 (Šarengrad). 
31 S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 342 ss, 
razpredelnica 1 in si. 3. 
32 I. Puš, Prazgodovinsko žarno grobišče v 
Ljubljani, Razprave 1. razr. SAZU 13/2 (1982) 
73 ss, t. 25: 8; 43: 18. 
33 M. Strmčnik-Gulič, Arh. vest. 30, 1979, 
121, t. 7: 5; H. Muller-Karpe, Chronologie, 
116; S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss, 
razpredelnica 1 in si. 4. 
34 S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 1974, 
59, t. 5: 8-9; S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 
338 ss, razpredelnica 1; K. Vinski-Gasparini, 
Kultura polja sa žarama, 164 ss, t. 131: 25. 
35 F. Stare, Ilirske najdbe (op. 27) 94, t. 55: 
3; S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss, 
razpredelnica 1; I. Puš, Ljubljana I, 91 ss, t-
38: 7; 39: 3; T. Knez, Arh. vest. 35, 1984, 121, 
t. 4: 7. 
311 H. Muller-Karpe, Chronologie, 125. 
" C. Dobiat, Das hallstattzeitliche Graber-
feld von Kleinklein und seine Keramik, Schild 
von Steier. Beiheft 1 (1980) 143, t. 34: 13; 49: 
3; 107: 2. 
38 R. Pittioni, Urgeschichte des dsterreichf 
schen Raumes (1954) 497, si. 356: 11 (v depoju 
Stillfried, skupaj z deli trakokimerijske konj-
ske opreme); K. Vinski-Gasparini, Kultur 
polja sa žarama, t. 107: A-12 (Selci PetrijevaC-
ki). 
S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 197*' 
59 ss, op. 218, 219, t. 5: 8-9; H. MUlIer-Karpe, 
Chronologie, 116. 

DAS URNENGRABERFELD VON ORMOŽ 
Zusammenfassung 
In dem Aufsatz veroffentlicht die Autorin die Funde aus den zwanzig Grabern (Taf. 1), die 
im Jahr 19743 etwa 100 Meter westlich vom Wall der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož 
entdeckt worden sind (Beil. 1: 1). Die Graber, die zur Siedlung gehorten, lagen nur 20 bis 30 cm 
unter der heutigen Erdoberflache. Die Grabgruben waren in die gelbe lehmige Erde eingegraben 
und waren mit keinem Material belegt. In den Grabern 15, 16, 18, 19 und 20 waren die Knochen 
direkt in die Grabgrube deponiert, in anderen Grabern befanden sie sich in verschiedenen 
GefaBen (Taf. 2-5). 
Einen betrachtlichen Teil der Grabbeigaben umfaBt die Keramik, derer Formen typisch fiir 
die Ruše-Gruppe der Urnenfelderkultur sind4'10 12' 14. Darunter findet man einige, in der 
gesamten Ha B-Periode gebrauchte Formen, neben den Formen, die nur fiir die Stufe Ha B 3 
charakteristisch sind11, wie z. B. die Zweihenkelkriige (Taf. 12: 1; 23: 4; 24: 1). Fur die 
Ruše-Gruppe ist auch die Ornamentik der Keramik typisch.13 15 Die GefaBe waren mit 
gestempelten, eingeritzten oder plastisch gestalteten Ornamenten versehen. Das Verzieren 
durch eine umlaufende Reihe runder plastischer Warzen (Taf. 6: 6; 12: 1) ist in diesem 
Kulturkreis seltener vorhanden18. Bei der in den Grabern aus Ormož gefundenen Keramik sind 
unverkennbar auch einige Neuheiten, die bei der Grabkeramik der Ruše-Gruppe zum erstenmal 
Verrncrkt worden sind. Darunter kann man das Bestreichen der GefaBe mit schwarzer Farbe, 
das Verzieren innerer (Taf. 6: ; 19: 5; 20: 2; 23: 1) und das Kennzeichnen auBerer GefaBober-
uachen (Taf. 18: 6), die Befestigung eines metallenen Reifens (Taf. 8: 4) an die GefaBmundung 
und das Verzieren der GefaBe durch Zinnblatter1" (Taf. 6: 3; 22: 1, 2; 23: 4; 24: 5) erwahnen. 
'Mit diesen wurden waagerechte, senkrechte und die Zickzacklinien, Dreiecke und Kreise 
ausgearbeitet, alles Ornamente, die an den GefaBen der Ruše-Gruppe haufig vorkommen. Dazu 
Kofnmen noch der Gebrauch des Glases und des Goldes, sowie die Neuheiten unter den 
Metallgegenstanden: der doppelkreuzformige Gurtelhaken (Taf. 16: 2), groBe Brillenfibeln (Taf. 
9: 7; 15: 1,5), flache Armringe mit drei Rippen (Taf. 17: 1), auf Draht aufgereihte Ringe 
H: 5), offene Ringe mit verjungten Enden, FuBringe (Taf. 7: 1; 20: 2, 3; 15: 2) und nicht 
2uletzt die Eisengegenstande (Taf. 14: 1, 2; 8: 4), die von einem groBeren Gebrauch des Eisens 
jj<jUgen. Davon zeugten bisher im Dravagebiet nur einige wenige Beigaben in den Grabern 21, 
t> 70 und 140 aus Ruše, die Beigaben aus dem Brandgrab auf Lepa Ravna unter Poštela und 
le bescheidenen Fundreste aus Maribor". 
Die Funde aus den Ormož-Grabern haben, ausgenommen der Ruše-Gruppe,4 18 22 33 38 viel 
i ^einsames mit den Funden aus den Flachbrandgrabern auf Lepa Ravna unter Pošte-
. • so. 27.34 Gerade in diesen, die vermutlich gleichzeitig mit einigen der Ormož-Graber sind, 
„ nt? nian Vergleiche fur einige keramische Gegenstande, sowie fiir massive bronzene27 und 
Ru\ sene eiserne Armringe finden.14 Wiihrend solche keramische GefaBe bereits in der 
Se-Gruppe aufkommen, gibt es in dieser Gruppe keine geschlossenen eisernen Armringe. 
g, Vel"gleichsstucke fur bestimmte Funde aus dem Graberfeld in Ormož kann man in 
owenien auch in der Ljubljana-Gruppe21 22 28 27 31 " im Sudosten in der Donja Dolina-Grup-
findUnd'm Donaugebiet vor allem in den Phasen IV und V der Dalj-Gruppe" 
mit m' Wus das Graberfeld von Ljubljana betrifft, kann man an erster Stelle die Vergleiche 
Mytallerzeugnissen Ziehen: mit massiven bronzenen27 und flachen Armringen mit drei 
find Untl mit alien eisernen14 35 Gegenstftnden, die zur Stufe II b gehoren. Mit der Dalj-Gruppe 
Brill'" rWir Vergleiche auBer bei den keramischen Gegenstanden5 14 noch in den groBen 
Und 'l>eln mit k I einen Achterschleifen,25 Schaukelfuflringen,28 sowie in massiven bronzenen27 
dem thS° °SSenen eisernen Armringen,34 die in den Depotfunden iiblicherweise zusammen mit 
ruk°-kimmerischen Pferdegeschirr vorkommen. 
eini„e , uru'!'n nach, vor allem aber nach dem Einsatz von Gegenstanden aus Eisen, nach 
Gril|.(n. bronzenen Beigaben und Zweihenkelkrilgen, kiinnte man einige Graber aus dem 
Grsbe . in 0rmož der Stufe Ha B2, die anderen aber der Stufe Ha B3 zuordnen. In den 
es sich n 2 U'Ki 7 kamen die SchmuckstUcke aus Eisen vor, was ein Hinweis sein konnte, daB 
1, 2 4 iUngere Grflber aus diesem Zeitraum handelt. Somit konnte man die Ormož-Gr&ber 
die daš p !iUn<1 14 dur Slufe Ha B3 der Ruše-Gruppe zuschreiben, d.h., der Obergangsstufe, 
tnde der Urnenfelderkultur und den An fang der ft 1 teren Eisenzeit in Štajersko umfaBt.