Poštnin* plačana t goto tihi. PoMfnetM Številka 1 Din MM4 D List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din. polletno 20. četrtletno lo 91n. Kmečka zaščita (Nadalj Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je zaščitila male dolžnike brez ozira nu njihovo imovino in dohodke ici Število članov njegove družine, kakor tudi brez ozira na način, kako je dolg nastal in kako se je posojilo porabilo Kdor dno 26. sept. 193b ni bil več dolžan kot Jr>.(XM) Din, tega šteje uredba med male dolžnike. Dolžniki, ki dolgujejo od 25.000 Din do 90.000 Din. so zaščiteni le v toliko, v kolikor so prosili za zaščito do 31. 12. 1936 pri pristojnem okrajnem sodišču. Glede teh dolžnikov (ceni okrajno sodišče razmerje dolga in imo-\ inskega stanja vsakega dolžnika posebej,, Ce njegov dolg znaša več kot polovico vrednosti njegove imovine, se mil sme dolg znižati do "OVo. seveda ako so podani tudi drugi pogoji. Člen 55 uredbe izrecno določa, da se mora poleg razmerja dolga in imovinskega stanja vpo.šlevati tudi povprečni skupni letni dohodek, število članov dolžnikove družine ter pravna osnova dolga, pogoje, po katerih je tožnik sklenil in užival posojilo, kakor tudi okulnosti, zakaj je dolžnik pravzaprav posojilo porubii. Če pa dolgovi ne presegajo polovice vrednosti dolžnikove imovine, potem .se mu dolg sme znižati za največ 30°/o. V uredbi ni izrecno navedeno, kako naj se vpošteva nastanek posojilu in njega poraba, vendar bodo verjetno sodišča priznavala znižanje le za ona posojila, ki so bila napravljena v kmetijskem obratu in porabljena za kmetijske svrhe, ne pa za ona, ki so napravljeno v obrtnem ali trgovskem obratu in porabljena za obrtne ali trgovske svrhe. kakor tudi ne za ona posojila, ki so bila napravljena i/, lahkomiselnosti ali zapruvljivosti ter niso bila porabljena v korist kmetijskega obrata. Sodišča vsaj najvišjega dovoljenega procenta znižanja /a taka posojila verjetno ne bodo pri-zn avnla. Dolžniki, ki majo skupnih dolgov več kot "500.000 Din ne uživajo nobene zaščite. Pravično bi bilo. da bi se pri vseh dolžnikih, to je tudi pri onih. ki dolgujejo največ 25.000 Din, ocenilo razmerje dolgu in imovinskega Stenja ter povprečni skupni letni dohod.'k in Število članov družine dolžnika, kakor tudi nastanek in poraba posojila, ker bi bili na ta način zaščiteni res le potrebni, ki niso po svoji krivdi zašli \ plačilne težkoče. toda radi o-gromnegu števila teh dolžnikov uredba te po-samezne ocene ni mogla določiti, ker bi sodišču tega dela no zmogla. Dolžnikov, ki dolgujejo preko 21.000 Din. pu ji- |e kakih 8000 V celi državi ter bo vsled tega možno ravno pri teh dolžnikih, pri katerih gre za večje svote, individualno oceno izvesti, Uredba drugače obravnava dolgove, napram zasebnim upnikom, kot napram kreditnim z.u-vodont. Dolgovi, ki 80 nastali vsled nakupa blaga na up ali i/ obrtnega dela. se morajo plačati brezobrestno \ 12 letnih enakih obrokih brez vsakega znižanja. Dolgovi i/, drugih evanje) pravnih razmerij, kakor posojila in podobno, pa se znižajo za 50%, ko se njih višina ugotovi s priStetjem obresti in stroškov in se plačujejo v 12 letnih enakih obrokih v 30/0 obrestmi vsako leto do 15. novembra. Prvi obrok je zapadel 15. novembra 1936. Če pa so dolžniki v boljšem gmotnem položaju kot ti zasebni upniki, pa sme upnik terjati celo svoto ter tozadevne spore rešuje o-k raj no sodišče. Pa tudi v slučaju, če je dolžnik sposoben plačati več kot 500/ffl svojega dolga in ne glede na upnikovo premoženje, sme upnik do 26. septembra 1936 zahtevati pri okrajnem sodišču, da se 500/otna ZniŽba razveljavi ali vsaj zmanjša. Nasprotno pa sme v istem roku zahtevati tudi dolžnik, da se mu dolg zniža več kot 50°/o. če dokaže pri sodišču, da ne more plačati niti polovico svojega dolga ali če je pred 20. aprilom 1932 moral plačevati oderuške obresti. Uredba torej daje precejšnje možnosti, da se ostrine 30°/oinega znižanja v posameznih slučajih morejo omiliti in spraviti na pravo mero. Zusebni upniki pa bodo zaenkrat kljub temu precej prizadeti, ker jim država ostale polovice ali tretjine po uredbi nima namena povrniti, .-nuj pa se bodo gospodarske razmere toliko zboljšale, du bodo kmetijski pridelki dobili svojo pravo ceno in se bo razvilo normalno gospodarstvo, potem bo itak že po določilih le uredbe možno znižanje razveljaviti ali vsaj omiliti ali pa se bo našel jiozneje drog način povračila te škode. Sicer pu se je seduj na prav jasen način pokazalo, kako so bili nespametni oni vlagatelji, ki so brez vsake potrebe dvigali svoj pri kreditnih zavodih vloženi denar in s tem pomagali ustvariti nelikvidnost kreditnih zavodov ter omrtvičenje vsega gospodarstva in so na svojo odgovornost ta iz kreditnih zavodov dvignjeni denar posojali drugam. Večje zaupanje do kreditnih zavodov bi jim prihranilo to 300/0 izgubo. Dolgovi, ki ne presegajo zneska 500 Din, se morajo plačati v dveh enakih letnih obrokih. Zelo važno je za dolžnike določilo, da zapade celoten ostanek dolga v plačilo, če dolžnik ue plača dospelega obroku, kakor določa uredba. Uredba v zvezi s pravilnikom pa določa da sme upnik dolžnika pismeno opominjati in ga pozvati, da plača dolg v roku 15. dni. Ako dolžnik po zapadlosti obroka tudi \ tem ua-ilaljueni roku petnajst dni ne plača zapadlega obroka, zapade cel ostanek dolga takoj v plačilo ter more upnik ta dolg tožbenim potoni izterjati, V kolikor mu je bilo znižanje priznano seveda ostane \ veljavi. Dolžnik, ki je po 20. 4. 1933 odivojil ali obremenil svoj« imovino s tem namenom, da bi upnika olkodoval, more biti kaznovan ter poleg tega Izgubi zaščito. Pohod in razmere na kranjski gimnaziji Zadnje čase opazujemo zanimiv pojav, da se nekatere vodilne osebnosti nekdaj ..večne" stranke JNS selijo pod Pohodovo streho, ker je nekdaj vsemogočna JNS med narodom popolnoma skrahirala. je pač potrebno najti dru-go firmo. Zadnja številka Pohoda se prav posebno posvetu kranjskim razmeram in prinaša zelo šibko obrambo g, Fakina in direktorja dr. Simona Dolarja. Kukor znan.i je Pohod glasilo Narodu,. ()(|_ brane, katere predsednik je v Kranju direktor dr, .Simon Dolar, Mi so zolo čudimo, da g. direktor teh dopisov v Pohodu ni preprečil, kri najbolj škodujeta nji mu samemu in pu :;■ lakom, čudno s.' o,,m namreč zdi, da Pohod ni vprašal prej za informacije pri g, predsedniku Varodne odbrano v Kranju, prodno je priobčil mu zmetane dopise iz Kranja o g. direktorju lakinii in drugih podobnih zadevah. Mi sum o razmerah na kranjski gimnaziji m posebno u Fnkinovi zadevi pisali, kot jo bila naša dolžnost todr • ■ ob tirnosi i i m priznncsljivostjo. kolikor je bilo radi stvari *un......ogoče. Pribijamo, du o zadevi ne bi pisali, če ne bi bili izzvani. Zadnji Pohod ponovno viuči na dan zu g. Fakina in g. direktorja neprijetne zadeve. Naj nam oba gospoda oprostita, du moramo žal v svojo obrambo ponovno po vda r jati. da je vso res kur smo zapisali o kranjski gimnaziji in da VSC to, kar smo zapisali o Fakinovi aferi vzdržujemo km resnično, da no bo kdo mislil na podlagi Pohoda, da se skrivamo zu amnestijo' Mi uno dobro premislili, i"e sinemo verjeti pripovedovanju otrok, p redna smo se odločili. da spravimo (o tako nečastno zadevo kranjske gimnazije pred javno sodbo! ker Pohod udi drugače, bi moral pač najprej dokazali, da so otroci lagali in si w izmislili, ku si i pripovedovali 0 načinu, kako jih g, 1'akin petji- poučuje, Okrog tega jedra se sere vse vprašanje. Pohod ga namenoma obide in poroča rajši o sestanku startov, ki se je "U. Predsednik občine: Jožef Robas 1. r. Pred tem dopisom je seveda bilo tudi po-v>««3» ■-•*-«•">» '•.„.. let, toda ne kustodije honeste. kakor prej. ampak robi jo... To bi bilo veselje v Izraelu.,.' Borba proti klevetam. (sele. ko sem prišel domov iz. preiskovalnega zapora, sem mogel jasno pregledati, kako sistematično, prav po gotovem načrtu, se je vršila proti nam borba z lažjo in krivičnimi ovadbami. Skoro nisem mogel verjeti, ko so mi od vseh stra ni prinašali novice, kake gorostasne govorice in obdolžit ve krožijo o nas po vsej Gorenjski, da po vsej Sloveniji. Da smo bili v /vezi z Italijo, da so pri preiskavi našli pri nas zveze z Italijo, da se je našlo milijone lir, da smo imeli shranjeno municijo in orožje za revolucijo. Da je biln ta „zarota" prav zadnji trenutek odkrita, da se je Inko preprečilo strašno izdajstvo. »GORENJEC« elemente! Pristaši nekdanjega režima JNS so se t mišljenju pristaši JNS. Njim je le za to, da bi prišli v občinski odbor. Skrbite, da ne bodo ti ljudje prišli v občinski odbor in vam zopet delali krivico! Volite zastopnike, k: bodo resnično delali za napredek nove občine, katerim ne bo samo za čast, ampak za resnični blagor občine in ki bodo enako pravični ter vam ne bodo nakladali nepotrebnih stroškov. Dne 28. februarja pokažite, da ste zavedni katoliški Gorenjci in resnični pristaši Koroščevi. PREDDVOR „Striček ima milijone" je naslov najnovejši veseloigri s petjem v štirih dejanjih, ki jo uprizori prosvetno društvo v Preddvoru v ljudskem domu na svečnico 2. februarja ob 3. uri popoldne. Igra je polna veselih prizorov z lepimi pevskimi vložki. Vsi, ki se radi smejete in ki se hočete dve uri pošteno zabavati oglejte si to igro; ne bo vam žal! Umrla je v Potočah Katarina Koder, N. v m. p. Gasilska četa je imela zadnjo nedeljo občni zbor. Voljen je bil stari odbor. PRIMSKOVO Prosvetni odsek radi nepopustljivosti gasilske čete ne more uprizoriti svoje prve igre na domačem odru. V nedeljo dne 31. t. m. bodo gostovali v Hrastju. Začetek je ob pol 4. uri popoldne. Prijatelji vljudno vabljeni. Na praznik 2. II. pa isto igro vprizore v Kranju v f.hidskem domu ob 4. uri popoldne. HRAGTJE V nedeljo popoldne ob pol 4. uri uprizori prosvetni ods' k iz Primskovega na našem odru veselo igro »Trojčki". Igro so igralci dobro na-študjrali* Vse prijatelje slovenske katoliške prosvetc vljudno vabimo, da se v čimvečjem številu ndeleže te prve predstave mladega prosvetnega društva na Primskovem. Radi razmer, ki vladajo na Primskovem ne morejo svoje igre podati vaščanom na domačem odru — jih podprimo mi!'Nas viden je v nedeljo pri veseli igri. Bog živi! CERKLJE Uprava »Gorenjca" išče v Cerkljah primerno osebo, ki bi vsako soboto prodajala v Cerkljah bližnjih vaseh naš list. Primeren zaslužek. Kdor misli, da bo za to sposoben, naj se javi upravi v Kranju. ' STRAŽIšCE Občni zbor krajevne organizacije JRZ se bo vršil v nedeljo 7. februarja ob 10. uri dopoldne v prostorih Smartinskega doma. Vsi člani, kakor tudi somišljeniki so vljudno vabljeni. Poročal bo zastopnik okrajnega odboru. Sestanek je važen, zato pridite vsi v velikem številu! Igra. V nedeljo, dne 24. jauurja zvečer ob 7. uri so na odru Smartinskega doma uprizorili igro Miklova Zala, Igralci so svoje vloge poduli v popolno zadovoljstvo občinstva. Dvorana je bila nabito polna in se zato na željo občinstva igra ponovi v nedeljo dno 31. januarja ob 3. uri popoldne. Med tednom jih dobite v trgovini Bašar. pred predstavo pa pri blagajni. BREG PRI KRANJU Igra. Na svečnico bo vprizorilo naše gasilno društvo veselo igro „Micki je treba moža". Vsebina, ki je polna veselja, resnosti, spletk in ljubezni kmečkegu življenjn v sedanjem času bo gotovo privabila obilo gledalcev. Opozarjamo na to predstavo vse prijatelje našega gasilnega društva! BESNICA Tudi naši gasilci so preteklo nedeljo imeli svoj občni zbor, ki je potekel prav mirno ter smo z. uspehom valčani prav zadovoljni. V upravo so bili izvoljeni sledeči: predsednik Eržen Prane, poveljnik Sink Joža, tajnik Toma-Jevič Anton blagajnik Šink Andrej, povelj, namestnik Sink Frane. Za delegata za župno skupščino pa je bil izvoljen župan Janez Trepler. Tudi / ostalimi, ki jih tukaj nismo našteli smo prav zadovoljni, tako da se sedaj iti bati kake vroče Križnarjeve _župe". ki je bila pod prejšnjim režimom tudi na naše gasilce razlita, ki pa hvala Bogu ni prav nič škodovala. Naši gasilci so zavedni in odporni ter so tudi to hudo '--pno . .v ročino" prenesli. Sedaj pa pravijo, da bo ta hudo vroču K.riž-nurjeva „župa" gotovo zmrznila, ker je pritisnil mraz in je poleg tega še mesec januar. \Tašim vrlim gasilcem pa želimo sreče in napredka v letošnjem letu. Vsako sredo zvečer Strelske vaje v dvorani na rStari pošti" v Kranju. Vabljeni tudi nečlani. TRŽIČ Starši dijakov, ki morajo hoditi v kranjsko gimnazijo, so vedno \ skrbeh, ker je mladina vedno izpostavljena slabim vplivom bodisi v avtobusu ali v vlaka. Pojavila se je misel, dn bi se dobil avtobus, kateri bi prevažal dijake a« progi Tržič Kranj. Prav bi bilo pb tudi. če bi železniška uprava dulu na razpolago posebni vagon in posamezne kupe je določila za dijake posebej in za dijakinje posebej. Poleg tega pa bi bilo še potrebno nadzorstvo. Ta željo se sliši neštetokrat in naj jo smatra žel. uprava za apel prizadetih sturšev in merodajnih krogov ter naj po možnosti ugodi. Predvideno je, da dobi Tržič ambulatorij za člane OUZD. V četrtek 21. t. m. sta se radi tega mudila v Tržiču gg. ravnatelj dr. Joža Bohinc in namestnik šef-zdravnika dr. Drob-nič, da sta se prepričala na licu mesta, ali je v Tržiču možna in potrebna taka ustanova. Vršila se je tozadevna anketa v pisarni tukajšnje ekspoziture, na kateri je bila izražena zelja skoraj vseh navzočih, da se organizira ambulatorij. Prostori za to se bodo našli v preurejeni občinski hiši. V nedeljo zjutraj smo kar ostrmeli, ko smo zagledali na kaplaniji tablo z vabilom na prosvetni večer, na katerem bo predaval g. Za-krajšek. V ponedeljek zvečer smo napolnili dvorano Našega doma do zadnjega kotička. G. Zakrajšek je predaval dve uri, pa mu je snovi ostalo še za eno predavanje. Zato je bil sklep navzočih, da naj se predavanje nadaljuje takoj naslednji večer. Tudi naslednji večer je bila nabito polna dvorana. Predaval nam je o svojih doživljajih pri misijonskem delu, razkazoval s slikami lepeto krajev južnega dela naše države ter opisoval šege, navade in narodne noše tamošnjih prebivalcev. Tako tir, nekdanji protidržaven element danes dela pri nas reklamo za one kraje, kamor so ga pregnali razai politični mogočnjaki, katerim na čelu je stala »zvitorepka". Tudi šoferji bodo priredili svojo veselico. Vršila se bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer v občinski hiši. Goste bodo vozili avtobusi od Ljubljane do Tržiča od 8. ure zvečer dalje za polovično voznino. KOKRICA V nedeljo, dne 24. januarja 1937. je opekarsko delavstvo uprizorilo na Kokrici v prostorih gosp. Laknerja veselo igro JDve nevesti". Kot prvo igro so rešili v splošno zadovoljstvo, ter jim v bodoče želimo še boljšega napredka! Na Svečnico, dne 2. februarja 1937. uprizori kranjska »Mladinska zveza" I. Vilhardovo dramo v petih dejanjih »Bele vrtnice" ob 4. uri popoldne v prostorih gosp. Laknerja. Prijatelji delavstva vljudno vabljeni! ŠKOFJA LOKA Urednišvo je prejelo sledeče pismo: Veleeenjeni gospod urednik! Zakaj? Zato, ker sem se končno le, premislil. dr> ne bi. prostor, ki ste ¡gu pripravili za naš odgovor ostal prazen, in da se zadosti „firbcu"» pošiljam pojasnilo k obisku g. Križnarja iz Stražišča naslednjo notico: Za ta dan je bila namreč prijavljena huda ..konkurenca", katere so je udeležil tudi g. Križnar ter nam je prav živahno "batiral". Le škoda, da se ni razvila bolj široka »batirnga", ker smo kmalu za tem nujndili vsak svoj ..gamsport". Z odličnim spoštovanjem udani Kavčič Jože 1. r. JNS prerok. V neki okoliški vasi živi mož. ki bi rad postal vsaj poslanec, če že ne minister. Ko so se JNS pripravljali za volitve 5. maja, mu je bilo nekje obljubljeno —, da bo lahko kandidiral za namestnika nekemu gospodu. Ker pa mora tak gospod seveda govoriti na shodih, mož pa ni govornik, si je mislil, du mora pač malo trenirati v govorništvu. Ker ni imel boljšega prostora, je šel na svoj skedenj, jo namreč kmet, ter je zlezel na slamoreznico in začel z vajo, nekako takole: »Stotisoči, ki me poslušate, vedite, da se je naša JNS razbila..." možu se je namreč zaletelo in je rekel na mesto »razvila v vsemogočno stranko", da se je razbila. Možu je postalo vroče in je hitro popravil. Postal pa je prerok, prav zares. Njegov govor pa so poslušali sosedovi otroci, ki so kričečega moža na slnmoreznici radovedno opazovali,; ter dogodek raznesli po vasi. Pa se je smejala cela vas na glas! Spoštuj Gospodov dan! V nedeljo so pasanti lahko opazovali, kako so trije hiteli kopati kamenje na Kamnitniku. Popoldne se jim je pridružil Se četrti. V zimskem času pač ni nobene take nujne potrebe, da bi bilo delo v nedeljah dovoljeno, zlasti pa še kopanje kamenju. Pasanti so se zgražali, posebno še. ker je Kauinitnik občinski. Vemo, da bo občina napravila red kakor smo ga že zadnjič priporočali namreč da občina, da dovoljenje za kopanje kamenja samo sedanjemu kontrolorju in revnim družinam na Kamitniku, da bo red in se ne bo več dogajalo — kaj takega! S. K. Sorn. SK. Sora je otvorila na svojem igrišču drsališče, ki je vzorno urejeno. Odprto je \ popoldanskih urah. Vse ljubitelje drsanja SK. Sora vabi na drsališče. Voz se je prevrnil. V ponedeljek se je na Spodnjem trgu pred hišo g, Jamnika prevrnil voz visoko naložen z žainanovimi odpadki. Vozniku in lastniku drv. kj sta se voza držala se ni hvala Rogu nič zgodilo, ker sta se do časa nmnknilu. Smrt. V Ratečah pri Skofji Loki je umrl. komaj pred dvema mesecema poročen Jenki) 'vrn, star 51 let. Sezidal si je hišico, ter se je nato poročil, Sedaj je umrl za vnetjem hrbteničnega mozga. Bil je vnet prosvetni delavec', bodi mu lahka žemljica! Reke. Nale reko so silno upadle Sora je tako majhna, da že dolgo časa ne pomnijo tako nizkega stanja. Studenec poleg mostu je popolnoma usahnil, na veliko žalost peric, ki morajo sedaj prati na Sori ali na studencu tiri l'nhovcu, k¡ je prav tako gorak, kakor oni pod T.nhnvim mostom. Poledica. Rahel ledeni dež, ki je v nedeljo rosil in sproti zmrzoval, je napravil ceste in pota silno gladke. Ljudje so bili v vel.ko nevarnosti, da si polom jo noge. Vendar ni bilo čuti o kaki nesreči. Ulice po mestu so posuli, v ponedeljek pa je itak začelo snežiti. »Skopuh" na prosvetnem odru, V nedeljo ob H. je gledal,ška družina iukajšnjega prosvetnega društva uprizorila Mollierovo komedijo »Skopuh", ki je v vseh ozirih sijajno izpadla. Igrulci so sijajno rešili svojo nalogo. Zlasti g. Guzelj je ugajal. Ljudje, ki so napolnili dvorano da zadnjega kotička, so zadovoljni in veselo nasmejani zapustili dvorano Ob. tej priliki opozarjamo na »Boštjana iz predmestja", ki ga bo priredila S. S. O. D. v Škofji Loki. 3 nedeljo v februarju. Prireditve Kat. prosvet. društva v I. 1937 bodo sledeče: 18. julija blagoslovitev nove zustu- Wernig Franc: Dve vzorni kmetiji v okolici Kranja STRAN ? ve in prosvetni tabor, popoldne nastop fantovskih in dekliških odsekov v dekaniji. 24., 25., 31. julija in 1. avgusta se ponovi škofjeloški pa-sijota, katerega bo dr. Debeljak še precej izpopolnil, končno pa 8. avgusta velika tombola, ki bo imela 30 tombol in sicer 30 koles. Vsa sosedna društva in organizacije prosimo, da se teh datumov pri določitvi svojih prireditev izognejo. Mladina v Kat. prosvet. društvu je začela s pripravami za društveno akademijo na društveni praznik sv. Jožefa. ?.e sedaj vabimo vse prijatelje. Kino „Društveai dom" predvaja v soboto zvečer in nedeljo popoldne in zvečer film -Črni angelj". Smučarji so oživeli, vsa okolica pa je tudi res pravi smučarski raj, saj se po teh gričkih v Skofjo Loko! Ne bom danes pripovedoval o vseh raznovrstno in v vseh različnih ozirih vzornih ter naprednih kmetijah kranjske okolice. Pisati bi moral knjigo, ako bi hotel predočiti naši javnosti vsa posamezna, tipično-napredna gospodarstva kranjskega okraja. Tudi ne bom pripovedoval o kmei.jah, ki so »vzorne" mogoče samo po vzorno _ modernih poslopjih in modernih gospodarskih ureditvah, ki so pa čestokrat le malo dob čkanosrta in katera povzročajo sem in tja radi prevelike »modernosti" tudi izgubo. Pripovedovati hočem danes bežno in na krat" ko le o dveh kmetijah, ki so vzorne v ekonomskem, v računskem pogleda, ki samo s pravilno gospodarsko ureditvijo (ne s kakimi dragimi stroji ali poslopji) dokazujejo kljub krizi še nekoliko uspešnosti kmetovanja, dokazujejo vzornost in naprednost. Sta to kmetiji g. Brodarja, banskega svetnika in predsednika Kmečke zveze za Slovenijo v Hrastju in g. Podpeekarja Ivana, malega posestnika v Kokrici. -; Vzorna prašičereja g. Brodarja v Hrastjn. Po vsej Sloveniji razpošilja danes g. Brodar, oz. tudi njegova neutrudljiva in kakor čebelica marljiva in urna gospa, pjemenske svinje, mr- , jaščke in plementce črnopasastega in belega plemena. Ne samo iz bližnje kranjske okolice, ampak iz vse Slovenije, iz celjske okolice, iz Savinjske doline, iz Poroške, iz Dolenjske, iz Ljubljanske okolice itd. dobiva g. Brodar stalno prošnje za plemensko blago in tudi zahvalna pisine o izvrstnem rejskem uspehu z njegovim plemenskim materialom. Dovolite, da tu navedem prepis naslednjih zadnjih dveh izvirnih pisem: 4 ■ ■ Križe dne 8. I. 1937. Spoštovani gospod J. Brodar vel. posestnik v Ilrastjah pri Kranju. Na priporočila g. F. Poljanca iz Sebenj se obračam do Vas z neko prošnjo. Lansko leto je g. Poljane kupil pri Vas mlade prašičke. Bili so izvanredno lepi, ki sem jih osebno videl takrat, ko jih je dobil in pa sedaj, ke jih je opital. Meni so bili prav zelo všeč. Zatorej sem se odločil, da se tudi jaz obrnem v tem oziru do Vas z mojo prošnjo. Prosim Vas, če bi dobil, namreč take, da bi bili že za preč, koncem marca ali začetkom aprila. Vzel bi 3 komade: 2 prašiča in eno svinjko. Vas pozdravlja z velespoštovanjem Peter Dolinar, 1. r.. Križe 48. B. Zavetišče sv. Jožefa, Ljubljana. Ljubljana, 14. januarja 1937. Veleeenjeni gospod Janez Brodar, posestnik v Hrastju pri Šenčurju . Gor. Trav radi bi tudi letos od Vas kupili: 2 plemenski svinjici in 2 plemenska merjaščka in sicer od tiste vrste, kakor smo 1. 1934. Tj so se prav dobro obnesli. Zaklali smo pred par dnevi merjasca, ki je tehtal 405 kg. Tega uspeha boste najbrže še Vi veseli in Vam k Vaši prašičereji čestitamo in želimo še nadaljnih dobrih uspehov. Vljudno prosimo poročila, če nam boste tudi letos lahko postregli in kdnj in kako bi /amogli prašičke dobiti. Se priporoča z. vsem spoštovanjem vdana s. Filipinn Tamše. 1. r.. prednica. Pečat. Odlične rejske uspehe s sviujkami in mer« jasci iz priznanega Brodarjevegu rejskegu src dišča dosezajo ljudje predvsem iz naslednjih razlogov: I.) Redi g, Brodar zdravo, utrjeno, zgodnje zrelo in hitro rastoče pleme gorenjske pasaste in tudi bele pasme. Odlika teh svinj je: kratka široka glava, dolgo, široko in globoko truplo. vzbočena rebra, fine krajše noge s polnimi mesnimi mišici. 2. ) Je reja svinj pri g. Brodarju zelo naravna. Svinje pridejo poljubno v tekališče, kjer poljubno rijejo, se navžijejo zemlje, svežega zraka in sonca ter se even. tudi lahke kopajo. 3. ) Svinjaki so pri g. Brodarju suhi, svetli, primerno zračni, pozimi topli, poleti pa hladni. 4. ) Pri Brodarju so krmljene svinje le po trikrat in nekutere tudi le po dvakrat dnevno z naravnimi, domaČimi krmili. Gospa Brodarjeva poki ad a svinjam gosto, bolj hladno, vedno enakomerno toplo, posamezne tudi surovo krmo in da piti posebej. Zaradi tega se svinje vsakokrat najejo do sitega, ne grizejo lesa in ni treba tuda tako pogostoma krmiti kot marsikje drugod. 5.) Plemenitev svinj je pri g. Brodarju idealna. Znano je, da dobimo dober preiskušen zarod šele od drugega in tretjega gnezda dalje, od svinj in merjascev, ki so najmanj dve leti stari. Pri g. Brodarju pa so v svinjakih ze rejo večinoma stare svinje — matere z 10 is več gnezdi. Od preiskušenih staršev, preiskušen zarod! Uiii»m> a-.aa« ■ ' -■ ■ " Pri travnem seonenarjn Podpeskarju Ivan« v Kokrici. Malokdo v Kranju in na Gorecjskem ve, da je mladi posestnik v Kokrici, Podpeskar Ivan, eden izmed prvih slovenskih ter vodilnih travnih semenarjev, kateri se na svojem malem posestvu v bližini Kranja razven s pridelovanjem krompirja in posebno plantažo vrtnih jagod na svojih njivah, bavi naravno tudi z rejo molznih krav. Nedaono me zanese pot mimo tega posestnika. Po nekoliko živahnejšem, tudi ostrem, razgovoru o redilni vrednosti posameznih tečnih krmil (dobrega sena, otrobi, krmilne moke in oljnatih tropin) in o učinkovitosti prebavljivih beljakovin, odvrne malo pikro in malo ironično Podpeskar: »No, pojte z menoj v hlev in videli boste »učinkovanje beljakovin" na licu mesta! Me bo res veselilo, da si ogledate zopet enkrat moje krave!" In odkrito moram priznati, da mi ni bilo žal, da sem šel v ta hlev, čeprav se je že mračilo in sem moral potem peš mahati v Kranj. Videl sem tu mogoče šest ali več molznih krav od katerih je bila ena bolj debela kakor druga. Tolšča se je dobesedno tresla na živalih, tako so bile krave obilne. Živali so bile samo od domače gorenjske.cikaste pasme in je bilo videti kakor bi imel kake široke in debele simodolke ali graščinske montafonke pred seboj, ne pa kake oglate, suhe pinegavke. ..Pa vse krave molzejo? vprašam. »Vsak dan oddam 70 litrov mleka, razven tega pa uporabim mnogo namolzene;ra mleka še posebej za svojo družino, ki pozimi živj skoraj samo ob mleku, odvrne Podpeskar. ..Pa kaj krmite?" dalje vprašam. ..Skoraj samo seno, katero za krave v jeseni naravno odberem oz. zložim posebej, peso in pšenične otrobe." -Tu vam pn čestitam, g. Podpeskar". nadaljujem, »vidite, drugače ljudje navadno pravijo, dn morajo biti dobro molznice suhe. Vi se pa dokazali, da so prvovrstne molznice lahko tudi rojene kar je edino prav za mlečnost in zdravje krav. Če morajo krave _ dobre molznice snov za mleko jemati iz svojega mišičja, iz svojega mesa in kosti, postanejo naravno suh« —. kakor je suhih mnogo naših domačih krav — in postanejo tu in tam jetične. Saj je uradna preizkušnja n. pr. v Beljaniki dolini (Molital) ugotovila, da je bilo 40°/« krav eiknste pasme v kmečkih hlevih je-tično oz. sumljivo za jetiko (vsled pomanjkljivega krmljenja). Vj g. Podpeskar pa ste dokazali tudi, da naša gorenjska pasmu prav nič ne zaostaja za švicarsko in montafonsko. ako živino le pravilno virejamo, redimo in krmimo." Nova železniška \'n gorenjski progi je med" Kranjem in Je senieami prav gotovo v Otočnh največ potniškega prometa. Iz Otoč vodijo pota razen na Brezje še na Dobravo, v Kropo. Kamno gorico. Upnico, dalje čez Janinik (znan kot ena najlepših razglednih točk na Gorenjskem) na Jelovico, Ratitovec. v selško dolino, onstran Save pa v Ljubno, Leše in v tržiško okolico. Največji dotok tujcev pa prihaja na Brezje. Brezje so priljubljene ne le kot največja sio- postaja Otoče — Brezje venska Marijina božja pot. temveč tudi radi njihove i'.redno lepe naravne lege in prirodne lepote. Brezje so tudi prikladno izhodišče za neštete izlete in ture. Zadnja leta, zlasti, odkar so v rabi nedeljske železniške karte, je tu živahno vrvenje nedeljskih izletnikov, ki opravijo nujpreje hožjepotno pobožnost. potem pa gredo peš v Radovljico in na Bled: ali pa skozi Begunje v Žirovnico. Ti gredo zvečer na postajo Lesce, ali v Žirovnico. Številni romarji in izletniki pa si Ogledajo bližnjo okolico in se odpeljejo iz Otoč že s prvim popoldanskim vlakom. Postajališče v Otočah je zlasti ob nedeljah in praznikih v poletnih mesecih ves dan v napornem prometu' zlasti, ker m preskrbljeno za zadostno število uslužbencev, Ves promet opravlja navadno ena sama oseba. Vsako leto se slišijo številne pritožbe romarjev in izletnikov, da postajališče v Otočah nikakor ni primerno za tolikšen tujski promet. Ko se je gradila gorenjska železnica, al nihče mislil, da se bo v tem kraju tako razvil potniški promet. Tedaj so iz fonda, s katerim se je trasiralfl železnica, zgradili železniške postaje le v Kranju. Lescah Iti na Jesenicah. Na Otočah so otvorili postajališče I. 1887. a do leta 1914 nj oilo tu nikakega postajališkegn poslopja. Nasproti gostilne Markelj je stala mala lesena lopn. da se je ob slabem vremenu moglo vanjo zateči 10....I » potnikov. Železniške karte so se delile kar skozi okno čuvajnice. Ko pa je leta 1914. izbruhnila svetovan vojna, je vojaška uprava razširila postajališče v Oto-("ali v dvotimo izog.bališče in napravila novo postaja I iško poslopje kakih 300 metrov višje proti Radovljici; vsa dela so izvršili vojaki. Vendar danes tudi 'o poslopje, ki sestoji iz male 'čakalnice in pravtako premajhne lope ne odgovarja tujskemu prometu; neredko se primeri, da stotine potnikov morajo na dežju čakati na dežju vlaka. 1 Pa tudi prostor, kjer stoji sedanje posta ui lišče. ni prav nič prikladen za potnike, ker je preveč oddaljen od peti. ki vod; na Rrez.je m Dobravo. Prav tako so tudi že večkrat nešteti potniki izrazili željo, da bi se postajališče imenovalo Otoče-Brezje. Večkrat smo že prosili železniško upravo, naj postajališče premesti na prvotno in za potnike ugodnejše mesto, naj se tudi že izvrši preimenovanje postaje V Otoče-Brezje. pa prejšnja leta nismo mogli ničesar doseči. V postajališkem poslopju bi moralo biti stanovanje za vodjo postaje, pogrešamo tudi prostorne čakalnice, čakalnice II. razreda, pokritega perona, da potnikom ne bi bilo treba čakati na dežju: potrebna je shramba za prtljago in še marsikaj. Ni čudu, da se pogosto čtt-jejo od strani izletnikov ostre pritožbe na račun železniške uprave. Znano pa je, da železniška uprava sama ne gradi novih kolodvorskih zgradb, marveč jih že dograjene sprejme v oskrbo. Ce je torej potrebno na kaki postaji novo kolodvorsko poslopje, ga morajo postaviti interesentje rami. Naj navedemo nekaj takih primerov na gorenjski železniški progi. Ko so leta 1886. okoliški prebivalci zaprosili železniško upravo za postajališče v Otočah. so se že tedaj morali zavezati, du bodo sami zgra dili posti.juliško lopo, Podobno je bilo v Radovljici. Sedanjo mogočno radovljiško postajno poslopje ki je bilo dograjeno leta 1916., je morala zgraditi mestna občina pod vodstvom tedanjega župana Robleka in \ inka lU-smann. \ Zirovniej so do leta imeli podobno po slajali.šee. kot je bilo spočetka v Otočah. K sedaiijemo obnovljenemu in lepo prirejenemu postajališču so zopet morali ZirovČani sami Bodoča ieifr;ftTška postajpr Oíoaí- — Brezje prispevati. Slieua naloga čak&csttrfaj tudi interesente otoške postaje. Mi kdo »a to arev- v zame? Postajališče v Otočah se auhitju na križišču štirih občin: Ovšiče, Kropa, Kamna goriem in Mošnje. Ker postaja služi največ tujsk-mm. prometu (zu domačine bi sedanje poslopje popolnoma zadostovalo), radi tega ne mor«' v celoti prevzeti te naloge nobena ¡oe obrnilo s prošnjami na okoliške občine, na lansko upravo, železniško direkcijo v Ljubljani, Tu jskoprometno zvezo \ Ljubljani in nekatere zasebne interesente, naj naše delo z izdatnimi denarnimi sredstvi podpro. Ce bollo vsi t: vpoštevuli naše skupne težnje, bo že lo jesen stavba vsaj v sirovem stanju dograjena in izročena prometu, Vina if Centralne vinarae v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj i Š P O Občni zbor strelske vršil nepreklicno dne Svečnico) v gostilniški od vhodu) ob pol dei JRvljcnim dnevnim re družine v Tržiču j. februarju t. I. sobi hotela Pošle etih dopoldne z i lom. Po občnem e ob-zboru lotela l'o oni nam lotranj i Irn/in te h. znani ikur iz ! strelske vaje s llolieitov k.uní do 4. teki ta /.a lepa darila. Ircu oncntin /li;>- bo predaval o pomenu in namenu, rganizaciji in nevtralnosti strelskih o zgodovinskem postanku orožja in strokovnjak na tem poljII g. Ločili-ratlja. Pridite polnošiev ilno vsi. tudi iečlani na oljčni /bor. predavanje m tekme itrelske lini/ ne \ Tržič, du -e seznanite t letovanjem le važne narodno obrambne ob-nejno organizacije. Cenjenemu občinstvu! i MHMn Vljudno naznanjam, da sem otvoril sprejeniališce za kemično čiščenje oblek, pranje, svetlolikanje perila in ovratnikov v LAJERJEVI nI. št. 1. (Kocbekova hiša) v prostorih tvrdke ..Ugodnost". Se priporoča Šavs Stane kemična čistilnica, pralnica in svetloltkalnica KRANJ Oddam dvosobno stanovanje s kuhinjo ter pri-tiklinami na Zlatem polju št. 2. Naslov v upravi. m H L I O G L H S I I Za vsako besedo v malih ©glasih se omis 0 50 D. Najmanjši znesek (c 6 Din Neveste! Otomnne, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi naj-ceiie|e ter se priporoča Viktor Tone je tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno 1 Modroce, otomane spalne dimne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Stanovanje 2 sobno z električno razsvetljavo z. vsemi pritiklinami in vrtom se odda v novi hiši Stari dvor JJ, 5 minut od postaje Skofja Loku. Poročim dobro situirana vdovo - tudi / otroci Cenjene ponudbe poslati z opisom dosedanjega življenja na naslov A. Bukovnik — Okroglo It p. Naklo. Gostilno v Kranju. Tržiču, na Jesenicah. Kamniku ali Škof j i Loki vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista. Proda se enonadstropna !.iša v Kranju mu o zidana s Mi(>~> in' zemlji, ('iglic II. GolniŠku cest« 17. Tudi Varn bo žal, če se ne boste slikali na tako pomemben dan v življenju kot je poroka. Vabi vas fotograf - JUG - Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik) i if mm milili mm Pozor! Pozor! Trgovci, obrtniki! Po zmerni ceni Vam popravim vsakovrstne tehtnice. Vrnem jih uradno preizkušene. Pesjak Stanko izd. lehtnie. KRANJ, Ljubljanska c. 'i (Jelenov klane) mm Odda se nosobno stanovanji klanci Zakaj zjutraj tako hitiš v konfekcijsko trgovino Jakofčič? Odgovor je povsem razumljiv — že zvečer dobim narejeno obleko in to po najnovejši modi in kar je glavno po zelo nizki ceni. Tudi Ti se prepričaj in naroči novo obleko v trgovini Justina Jakofčič KRANJ, Mestni trg (Kocbekova hiša) Močan kmečki Fant se želi izučiti ključavničarske obrti kje nu Gorenjskem, .Naslov v upravi. Vajenca in šteparico za sedlarsko in torbarsko obrt sprejme takoj Jakopin. Kranj. Lep trgovski lokal ali delavnico ua Prinuko-vem oddam takoj. Pojasnila daje Jakopin Kranj. Trgovski lokal v hiši Kome ustanove. Tvrševa H se odda takoj v najem. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril s 1. februarjem t. t. V Kranju Laverjeva ulica št. 1. (v Kocbekovi hiši trgovino s starimi predmeti pod UGODNOST" Kupujem vsakovrstne dobro ohranjene stare predmete kakor: kolesa, šivalne stroje, motorna kolesa, otroške vozičke, radio aparate, gramofone, pohištvo, porcelan, vsakovrstne obleke in vse druge potrebščine. Cenj. občinstvu se toplo priporočam tako za nakup kakor tudi prodajo. „U C O D N O S T" Nakup in prodaja vsakovrstnih starih predmetov Debeljak Alojzij ! r © d Smučarske hlače, vestje z rokavi, veterne jopiče, hubertuse. površnike, trenchcoate in vsakovrstne oble-e »rudi po cenah brez konkurence i»! Zaloga klobukov! ií'V>M \ i ALBIN JAZBEC - RRANJ (Ljudski dom) r. z. z n z. Sprejema hranilne vloge iti tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nova hranilne vloge obres^jejo po dOQovoru m se izplačujejo vsak Čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Mil—[■lililí IIIII III III m —......Ml —— I —— .....I ■■ H ■ '"IIIMITMTMn 111 IIIMII^M^jjjJ^g Za nrednika in izdajatelja odgovarja VeHovšek Milan, v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.