Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 56, {t. 3 UDK 630 / ISSN 0024-1067 marec 2004 uvodnik Grozdenje Z razvojnimi lesarskimi grozdi naj bi slovensko lesarstvo ustvarilo geografsko koncentracijo neformalno povezanih podjetij, dobaviteljev surovin in materialov, ponudnikov razli~nih storitev, podjetij iz sorodnih dejavnosti in institucij dolo~enega podro~ja. V dosedanji praksi slovenskega lesnoindustrijskega grozdenja pa gre bolj ali manj le za poskus ustvarjanja horizontalnih ali sektorskih omre‘ij, ki povezujejo podjetja znotraj istovrstne panoge, kar pomeni, da v grozd povezana podjetja proizvajajo ozek sortiment izdelkov, so lahko drug drugemu tekmec in je prav zaradi tega njihovo medsebojno sodelovanje lahko vpra{ljivo. Po napovedih za 2010. leto naj bi les postal vodilni material v stavbarstvu in za notranjo opremo, vklju~no z lesenim pohi{tvom. Visoko razvitim lesnoindustrijskim podjetjem zagotavljajo znanje (know-how), povezovanje z grozdenjem (clustering), izvirno oblikovanje izdelkov, ki je rezultat intenzivnega razvojno raziskovalnega dela, obvladovanje dinamike tr‘nega povpra{evanja na evropskih in zunajevropskih trgih in na nacionalnem trgu, konkuren~ne prednosti pred manj razvitimi. Rasto~i, zreli ali pa upadajo~i trgi zahtevajo razli~ne na~ine dela. Samo dinami~no rasto~e tr‘no povpra{evanje vzpodbuja nova vlaganja in lahko zagotavlja potrebno {irjenje proizvodnih zmogljivosti. V Evropi smo na podro~ju lesnih tvoriv (iverne plo{}e, vlaknene plo{~e, MDF plo{~e in vezan les) pri~a integracijskim procesom – oblikovanju mega industrijskih grozdov (Mega- Sites), ki jih tvorijo obrati za proizvodnjo lepil, proizvajalci ve~ vrst lesnih tvoriv (skupne zmogljivosti po 700.000 m3 plo{~ letno in ve~), proizvajalci materialov za oplemenitenje plo{~ in mnogokrat tudi kon~ni uprabniki (praviloma gre za pohi{tveno industrijo). Tak{en razvoj pospe{ujejo zahteve transportne logistike, tr‘enja, sodobne proizvodne tehnologije, na enem mestu zdru‘ena proizvodnja formaldehida in lepil, bli‘ina uporabnikov tvoriv, proizvodnja lastne toplotne in elektri~ne energije, sinergi~ni u~inki med dobavo in uporabo surovin, vitka organizacija idr. Tako tesne in u~imkovite povezave (grozdi) omogo~ajo visoko konkuren~nost evropske proizvodnje lesnih tvoriv. Integracijski procesi so evidentni tudi pri proizvodnji pohi{tva, kjer gre lahko ali za bolj ali manj tesne poslovne povezave med partnerji ali pa za neposredno lastni{tvo podjetij. Nekatera podjetja investirajo v dr‘ave s poceni lesno surovino in delovno silo (npr. Nem~ija ima v Poljski veliko pohi{tvenih tovarn) ali pa proizvajajo in kupujejo polizdelke in pohi{tvo v razli~nih vzhodnoevropskih dr‘avah, kot to po~enja {vedska Ikra. ^e se ho~emo torej enakopravno kosati (biti konkuren~ni) z lesnoindustrijsko bolj razvitimi, bi bilo potrebno nekaj podobnega za~eti tudi pri nas v Sloveniji. Nove integracijske tvorbe -razvojni grozdi - bi morali poleg lesnoindustrijskih podjetij za proizvodnjo ‘aganega lesa, tvoriv in pohi{tva vklju~evati tudi gozdarstvo (kot dobavitelja lesne surovine), proizvajalce lepil in materialov za povr{insko za{~ito pa tudi proizvajalce okovja. Biv{i lesni kombinati so v Slovenji propadli, mo~no se je osula proizvodnja ivernih plo{~, nimamo omembe vrednega ‘agarskega obrata, ki bi ga lahko {tudentom lesarstva kazali kot vzor~ni primer in ne ures-ni~ujemo strategije lesarske panoge, saj po zadnjih analizah GZS-ZL (Stopnja konkuren~nosti lesne panoge od 1998 do 2002, s poudarkom na 2002. Ljubljana 2003) kljub pozitivnim u~inkom managerskih ukrepov, ki jih panoga izvaja v zadnjih treh letih, zastavljenih strate{kih ciljev nismo dosegli, saj: (a) rast produktivnosti zaostaja za napovedano, (b) zaposlitev nara{~a, (c) nujne tehnolo{ke posodobitve se izvajajajo prepo~asi in (d) prepo~asna je prilagoditev dogajanjem na svetovnih trgih. Kaj torej ostaja nam, majhnim? Kreativno posnemanje tujih zgledov, vendar v na{e skupno dobro! prof. dr. Mirko TRATNIK kratke novice kazalo stran stran 52 58 Senescenca, staranje in dolgo`ivost dreves Senescence, aging and longevity of trees Skeletni sistem lesene gradnje avtor Benedikt BORŠIČ avtor Niko TORELLI stran stran 75 Kako izbolj{ati poslovodsko odlo~anje? How to improve management decisions? (Part 1) Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem How to improve management decisions? avtor Marko HOČEVAR avtor Vito HAZLER Grozdenje Mirko Tratnik 49 Sejem DOM 2004 - “Streha nad glavo” 82 Ciril Mrak Motivacija zaposlenih Bo`ena Kramar 85 Roadmap 2010 - smernice evropske lesnopredelovalne industrije Fani Poto~nik 88 iz vsebine 57 Slovenski gozdovi - leto 2003 zaznamovano z napadi podlubnikov Novost iz Henkla: MAKROFLEX PU pena 74 Toma` Ku{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete za leto 2003 89 Pilotski mednarodni projekt KNOWOODNET (Leonardo da Vinci) 90 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 3.del 92 kratke novice “EVROPSKA ZVEZDA” za okno JELOTERM LES-ALUMINIJ iz Jelovice d.d. [kofjelo{ka Jelovica se je uspe{no predstavila na sejmu DOM v Ljubljani. Lahko se pohvalimo z odli~no kvaliteto predstavljenih izdelkov, saj smo v mo~ni konkurenci proizvajalcev stavbnega pohi{tva prvi in edini prejeli priznanje EVROPSKA ZVEZDA. “EVROPSKA ZVEZDA” je priznanje, ki ga podeljuje GZS-Zdru`enje lesarstva in Ljubljanski sejem d.d. za najbolj{i izdelek stavbnega pohi{tva. Jelovica je tovrstno priznanje prejela za najsodobnej{e okno JELOTERM LES-ALUMINIJ. Okno Jeloterm LES-ALUMINIJ izpolnjuje zahteve evropskih standardov in predpisov na podro~ju: konstrukcije, toplotne in zvo~ne izolativ-nosti in varnosti. Okno je izdelano iz okolju prijaznih materialov in je rezultat dolgoletnih izku{enj in inovativnega dela {kofjelo{ke Jelovice. S tovrstnimi izdelki se bomo lahko enakovredno kosali z mo~no konkurenco v EU. ijaLes 56(2004) 3 3500 kratke novice Lani doma za 14,5 odstotka vi{ja gradbena dejavnost Po poro~ilih STA je bilo v letu 2003 v Sloveniji opravljenih za 355,12 milijarde tolarjev gradbenih del, kar je 14,5 odstotka ve~ kot v letu prej. Po ugotovitvah dr‘avnega statisti~nega urada je od skupne vrednosti stavbna gradnja predstavljala 47,6 odstotka, in‘enirski objekti pa 52,4 odstotka celotnih del. Gradbena podjetja in druge organizacije so lani dokon~ali 942 stanovanj v 44 ob~inah, kar je 43,2 odstotka manj kot v letu 2002. Najve~, to je 150 stanovanj je bilo dokon~anih na obmo~ju ob~ine Maribor. Po zbranih podatkih naj bi bilo ob koncu leta 2003 v gradnji {e 1404 stanovanj, kar je 24,5 odstotka ve~ kot konec leta 2002. Ob pove~a-nem {tevilu stanovanj pa se zmanj{uje povpre~na povr{ina dokon~anega stanovanja – ta je ob koncu minulega leta v Sloveniji zna{ala 62,2 kvadratnega metra, kar je za kar 27,8 kvadratnega metra manj, kot je zna{alo povpre~je v letu 2001. Lesna TIP Oti{ki Vrh z ve~jim dobi~kom od na~rtovanega Vrh lani presegli na~rtovan dobi~ek za sedem odstotkov, pove~ali produktivnost, prihodke in dodano vrednost na zaposlenega. Celotni prihodki od prodaje so bili za 14 odstotkov vi{ji v primerjavi z letom prej. Proizvedli so 14,5 odstotka ve~ surovih ivernih plo{~ in 12 odstotkov ve~ oplemenitenih plo{~ v primerjavi z letom prej. Gorenje – nad-povpre~no uspe{no tr‘no osvajanje Po besedah direktorja Danila Ranca so v Tovarni ivernih plo{~ (TIP) Oti{ki Prvi mesec tega leta je prodaja Gorenja na ameri{kem trgu za 143 odstotkov ve~ja kot lanskega januarja, na ruskem trgu pa se je v istem primerjalnem obdobju pove~ala za 57 odstotkov, kar je v obeh primerih nad pri~akovanji podjetja. Lani je skupina Gorenje v Rusiji ustvarila pet odstotkov prodaje, v ZDA pa dva. Letos na ameri{kem trgu pri~a-kujejo za 30 milijonov dolarjev prihodkov, v prihodnjih letih pa naj bi vsako leto na letni ravni ustvarili med 10 in 15 odstotki ve~ prihodka, tako da bi ga leta 2007 tam imeli od 40 do 45 milijonov dolarjev. Z odprtjem distribucijskega centra v Podgorici pa napovedujejo tudi agre-sivnej{i nastop na ~rnogorskem trgu. V njem bo imelo Gorenje ves program svojih izdelkov, pa tudi notranjo opremo za kopalnice in kuhinje ter toplotno in industrijsko opremo. Nalo‘ba v cen- ter, ki so ga za~eli graditi pred osmimi meseci, je vredna okoli 2,5 milijona evrov; velik je 2.750 kvadratnih metrov, pri ~emer merijo 2.100 kvadratnih metrov samo skladi{~ni prostori, obsega pa {e izlo‘beno-informacijski center, servis, poslovne prostore in skla-di{~e. Od lani imajo Velenj~ani v ^rni gori, kjer so navzo~i ‘e 35 let, h~erinsko podjetje Gorenje Podgorica z desetimi zaposlenimi. Po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca obsegajo vsaj dve tretjini potreb ~rnogor-skega trga. Na leto prodajo okoli 20 tiso~ velikih gospodinjskih aparatov, pa tudi veliko malih, grelnikov in kuhinj. Za zdaj je center le razstavni, ~ez nekaj mesecev pa se v njem obeta tudi trgovina. Baumax - do konca leta 2007 v Sloveniji {e {tirje novi prodajni centri Koncern Baumax, ki ima 123 prodajnih centrov v Sloveniji, Avstriji, na Slova{kem, Hrva{kem, ^e{kem in Mad‘arskem, bo do konca leta 2007 v Sloveniji zgradil {e {tiri prodajne centre, tako da jih bo imel skupaj sedem, je ob odprtju prenovljenega centra v Mariboru povedal Christian Winkler, direktor Baumaxa za Slovenijo in Hr-va{ko. Nove nalo‘be bodo pove~alo tudi {tevilo zaposlenih s sedanjih 193 na ve~ kot 400, poro~a STA. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. ijaLeS 56(2004) 3 raziskave in razvoj UDK: 630*829.1 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Senescenca*, staranje in dolgo‘ivost dreves Senescence, aging and longevity of trees avtor Niko TORELLI izvleček/Abstract Podan je opis senescence in staranja pri drevesih. Senescenca je aktiven razvojni proces, ki vodi v smrt in ki ga nadzoruje genetski program. Vr{i se v posameznih celicah (traheide, vlakna, trahejni elementi, parenhim), tkivnih kompleksih (beljava, `iva skorja), organih (listi, cvetni deli) in vejah. Staranje je pasiven proces, na katerega vplivajo predvsem zunanji dejavniki. Opisana je metoda datiranja z metodo C-14 in njeno dendrokronolo{ko kalibriranje z dolgo`ivim borom (Pinus longaeva). A description is given of the senescence and aging in trees. Senescence is an active developmental proces leading to death and is controlled by the plant’s own genetic program. It occurs in the individual cells (tracheids, fibers, vessel elements and parenchyma), tissues complexes (sapwood, living bark), organs (leaves, flower parts) and branches. In contrast, aging is a passive process caused primarily by external factors. The radiocarbon dating method and its calibration using tree-ring chronology of Pinus longaeva is described. Klju~ne besede: drevesa, senescenca, staranje, dolgo`ivost, Pinus longaeva, datiranje z metodo C-14. Keywords: trees, senescence, aging, longevity, Pinus longaeva, radiocarbon dating. Slika 1. Dolgo‘ivi bor (Pinus longaeva D.K. Bailey) (foto dr. Hojka Kraigher) Med senescenco in staranjem rastlin in ‘ivali oz. ~loveka obstajajo bistvene razlike pa tudi pomembne podobnosti. Pri obojih obstaja zveza med razmno-‘evanjem (reprodukcijo) in senescen-co. Fazni razvoj rastlin in ‘ivali poteka v bistvu v enakem zaporedju: embrio-nalna rast, juvenilno obdobje, adolescenca (pri ‘ivalih, obdobje je med puberteto in spolno zrelostjo) in zrelost, ki ji sledita senescenca in smrt. Zaradi dolgega ‘ivljenjskega cikla so te faze oz. spremembe pri lesnih rastlinah mnogokrat mo~no izra‘ene in olaj{ujejo razlikovanje med senescenco in staranjem, {e posebej z vidika zna-~aja dejavnikov, ki ju “‘enejo” (notranji, zunanji). Senescenca je aktiven degenerativni proces, ki vodi v smrt in je notranje nadzorovan. Ozna~uje konec razvoja in vselej ni odvisen od ~asa oz. kronolo{ke starosti, ~eprav lahko napreduje s ~asom. Staranje je pasiven proces, na katerega odlo~ilno vplivajo zunanji dejavniki (Nooden in Thompson 1985). Bistvena posebnost drevesa v primerjavi z ‘ivalmi je v tem, da je drevo “odprt” generirajo~ sistem in da se dele‘ ‘ivih tkiv v primerjavi z mrtvimi s~a-soma zmanj{uje. Odrasle ‘ivali imajo le malo tkiv, ki se lahko delijo. [e ve~, _________________________ *lat. senesco “staram se”, lat. senex “star”, senior “starej{i”. Izraza senescenca in staranje jezikovno pomenita eno in isto, strokovno pa ju lo~imo). V splo{nem smislu pojem staranje vklju~uje tudi senescenco. ijaLeS 56(2004) 3 raziskave in razvoj pri vi{je organiziranih ‘ivalih regeneracija organov ali delov telesa ni mogo-~a. Zato je ‘ivalski organizem “zaprt” sistem. Drevo s sistemom apikalnih in lateralnih meristemov (tvorna tkiva) periodi~no obnavlja organe in tkiva: liste, koreninski sistem in povezujo~a vaskularna tkiva. Vi{je rastline so zaradi majhne specializiranosti v primerjavi z ‘ivalmi bolj plasti~ne in imajo veliko sposobnost regeneracije. ^e naj bi meristemska aktivnost s~asoma slabela (kot trdijo nekateri avtorji), potem bi se utegnila rastlina v visoki starosti spremeniti v “zaprt” sistem (Passecker 1962). V naj{ir{em smislu staranje ozna~uje vsoto vseh sprememb, ki jih utrpi organizem v ~asu ‘ivljenja (Costa in Mc-Crae 1995). Avtorja sta pri tem imela v mislih predvsem razmerje med ohranjenimi in ugaslimi funkcijami organizma v dolo~enem ‘ivljenjskem obdobju. Tak{na definicija seveda ne pove ni~esar o zna~aju sprememb, niti ne omogo~a razlikovati starostnih pojavov od nestarostnih, kot so bolezni ali ne-sre~e. Kerschner in Pegues (1998) oz-na~ujeta ~lovekovo senescenco kot obdobje v ‘ivljenju, ki se za~ne pri 65-ih letih kon~a s smrtjo. Iz definicije, ki je uporabna za pokojninski zavod ali ‘ivljensko zavarovalnico, sledi, da je senescenca obdobje funkcionalnega pe{anja v poznem ‘ivljenjskem obdobju. Comfort (1960) je dolo~nej{i in definira staranje kot “ve~ajo~o se nagnjenost k smrti ali kot pe{anje `ivljenske mo~i z vi{ajo~o se kronolo{ko starostjo ali po izteku `ivljenjskega cikla”. Smith (1962) je definiral staranje kot “procese, ki z nara{~ajo~o starostjo napravljajo osebke bolj dovzetne za razli~ne dejavnike, notranje ali zunanje, ki lahko povzro~ijo smrt”. Frolkis (1982) ozna~uje “staranje kot naraven razvojni biolo{ki proces, ki omejuje ijaLeS 56(2004) 3 adaptivne mo`nosti organizma, pove-~uje verjetnost smrti, skraj{uje `ivljenj-sko dobo in pospe{uje starostno patologijo”. Po Rothsteinu (1982) starostni proces sestavljajo “spremembe od zrelosti preko senescence (do smrti)”. Da bi lo~il starostne pojave od nestarost-nih, je Strehler (1962, 1982) postuliral {tiri “obvezne” kriterije za ozna~itev starostnih sprememb. Biti morajo: 1. {kodljive:voditi morajo k slabljenju funkcije; 2. progresivne: potekati morajo postopoma; 3 notranje (intrinzi~ne): ne smejo biti rezultat zunanjih dejavnikov in 4 univerzalne: vsi pripadniki vrste morajo izkazovati postopno pe{anje z vi{ajo~o se starostjo. Izraza staranje in senescenca se mnogokrat uporabljata sinonimno ali pa pojem staranje vklju~uje tudi sene-scenco. Lamb (1977) je predlagal, da bi moral biti pojem “senescenca” “rezerviran” za primere, “ko gre za spremembe, ki se zgodijo v obdobju funkcionalnega pe{anja v poznej{ih letih `ivljenja”. Kohn (1978) lo~i med razvojnimi spremembami in starostnimi spremembami: ”po teleolo{kih kriterijih razvoj interpretiramo kot zgodnje procese, ki krepijo funkcijsko sposobnost sistema, medtem ko staranje sestoji iz kasnej{ih procesov, ki zmanj{ujejo sposobnost delovanja ali pa nanj nimajo vpliva”.To je v skladu s Strehlerjevim (1982) predlogom, ki je definiral “senescenco” kot “spremembe, ki se na splo{no zgodijo v postre-produkcijskem obdobju in ki imajo za rezultat zmanj{ano pre`ivetveno sposobnost”. V novej{em ~asu je Masoro (1995) definiral staranje kot “s ~asom napredujo~e degenerativne spremembe v postmaturacijskem obdobju, ko se pove~uje ranljivost in z njo zmanj{uje sposobnost organizma za pre`ivetje”. Definicija je podobna Strehlerjevi, vendar moti (preo~itno) vklju~evanje ~asa v definicijo staranja. Fiziolo{ke spremembe so vsekakor pomembnej{e od kronolo{ke starosti. Iz tega razloga se nekateri zavestno izogibajo besedi staranje, ker preve~ neposredno nakazuje v~asih nejasno povezavo z idejo ~asa in raje uporabljajo izklju~no izraz “senescenca”. S tak{nim stali{~em se strinjamo, saj iz vsakdanjega `ivljenja poznamo velike razlike med kronolo{ko in fiziolo{ko starostjo posameznikov. Arking (1998) povzema, da je staranje (vklju~no s senescenco) ~asovno neodvisen niz kumulativnih, progresivnih, notranjih in {kodljivih sprememb), ki se za~no manifestirati ob reprodukcijski zrelosti in ki slednji~ kulminirajo v smrti (angl. mnemotehni~ni akronim CPID: Cumulative ( ki se kopi~i), Pro-gressive (napredujo~), Intrinsic (notranji), Deleterious ({kodljiv)). Enoletnice in dvoletnice so mono-karpne rastline (gr. karpós “plod”, “seme”, gr. mónos “edini”, “en”, tj., ki imajo plod enkrat, oz., da semenijo le enkrat). Edini razmno`evalni fazi hitro sledi smrt. Reprodukcija in smrt sta pri teh rastlinah tesno povezani. Tudi veliko trajnic je monokarpnih. Najbolj znan primer so agave (“stoletne” rastline), ki po nekaj desetletjih vzcvetijo in nato odmro. Polikarpne rastline (gr. polís “ve~-kraten”, tj., “ki imajo plod ve~krat”) so trajnice z ve~ razmno`evalnimi fazami. ^eprav imajo meristemi v izoliranem stanju vsaj teoreti~no mo`nost neomejene rasti, v naravnih pogojih propadejo z organizmom vred, katerega sestavni del so (Wangermann 1965). Klonska rast je druga~na. Tukaj si posamezni deli zagotovijo dovolj neodvisnosti, da nadaljujejo z rastjo {e dolgo zatem, ko propade star{evska struktura. raziskave in razvoj Dolgo‘ivost nekaterih vrst, npr. bora Pinus longaeva je neverjetna (do 5 000 let) in je prav gotovo zna~ilnost vrste. Iglice zadr‘i tudi do 45 let! (Na{a jelka najve~ do 7 let)! To daje misliti, da utegne biti ‘ivljenjska doba genetsko determinirana, vendar na dolgo‘ivost pomembno vpliva tudi s starostjo ve~a-jo~a se ranljivost. Starej{e in ve~je kot je drevo, bolj se pove~uje njegova ranljivost zaradi zunanjih dejavnikov, kot so veter, sneg in led (“mehansko stara-nje”,”wear and tear”). V primeru dolgo-‘ivega bora (Pinus longaeva D.K. Bailey) to dr‘i le deloma ali le zelo splo{no. Znano je, da ta izjemna vrsta dosega najvi{je starosti. “Metuzalem” z White Mountains (Kalifornija) je danes star 4.770 let. Biblijski o~ak Me-tuzalem, najstarej{i ~lovek, ki ga omenja Biblija (Gen.5, 27), je do~akal “le” 969 let: “star kot Metuzalem”. Poleg vrojene dolgo‘ivosti odlo~ilno prispeva k neverjetni starosti skromna rast (vi{ina do 10 m, letni debelinski prirastek v dolo~enih obdobjih le 1/20 mm = 50 ìm). To je rezultat izjemno skromnih rasti{~nih prilik: pusta kamnita tla visoko v gorah (nad 3.000 m) z izjemno kratkim rastnim obdobjem, pri ~emer skoraj vse padavine padejo v obliki snega, ki jih bor ne more izkoristiti. K dolgo‘ivosti prispeva hladno “sterilno” ozra~je, tla brez podrasti, velika razdalja med drevesi, ki onemogo~a {irjenje morebitnega po‘ara zaradi strele. Skromna rast in ustrezno pritlikave dimenzije mo~no zmanj{ujejo “stro{ke vzdr‘evanja in reparatur”. Nizka rast pomeni tudi kratke transportne razdalje med iglicami (‘ivijo do 45 let!) in koreninskim sistemom. Pogosti lomi vej zaradi viharjev (nekak{na eolska abrazija) pospe{ujejo njihovo obnovo oz. pomlajevanje. V tem pogledu so ti bori nekak{ni naravni bonsaji. Gojitelji bonsajev z intenzivnim odstranjevanjem vej in korenin pomlajujejo drevesce in hkrati zavirajo njegovo rast. Najbolj vneti celo odna{ajo svoje ljubljence vsako leto za nekaj mesecev visoko v gore, da jim {e dodatno “zagrenijo” ‘ivljenje. Dolgo‘ivi bor nas u~i, da je mogo~e izjemno starost in zdravje, ki je prvi pogoj zanjo, dose~i z var~nostjo in nenehnim obnavljanjem organov in prevodnih tkiv (Tega ~lovek zaradi povsem druga~nega ustroja ne zmore). Z datiranimi letnimi prirastnimi pla{~i ‘ive~ih borov in njihovim dendro-kronolo{kim “priklju~kom” na odli~-no ohranjena, nekaj tiso~ let stara odmrla drevesa, je bilo mogo~e originalno metodo C-14 (14C) oz. “radio-karbonsko” metodo datiranja kalibri-rati za 8.600 let nazaj. Izkazalo se je, da koncentracija 14C v atmosferi ni konstantna, kar je predpostavka originalne Libbyjeve metode (fizik Willard F. Libby, Nobelova nagrada iz kemije 1960). Starosti, dobljene z originalno metodo, so za obdobje zgodnjih civilizacij v resnici ve~je. Tako je britanski Stonehenge ~ez no~ postal starej{i od egiptovskih piramid. Mezopotamska kultura naenkrat ni ve~ najstarej{a itd. To je postavilo na glavo hipoteze o razvojnem zaporedju posameznih kultur. Dolgo-‘ivi bori tako reko~ pi{ejo zgodovino na novo (“the trees that rewrote history”). Metoda datiranja 14C organskih materialov je uporabna do starosti pribl. 40.000 – 70.000 let. Temelji na domnevni stalnosti razmerja 14C:12C (kar pa se je izkazalo, da ne dr‘i povsem) in hitrostjo razkroja radioaktivnega ogljika s “polovi~nim ~asom” 5.730 ± 30 let (prvotni Libbyjev standard ali Libbijev polovi~ni ~as je bil 5.568 ± 30 let). Ker ‘ive rastline in ‘ivali stalno izmenjujejo ogljikov dioksid z atmosfero, je vsebnost 14C njihovih teles funkcija vsebnosti radioaktivnega ogljika v atmosferi. 14C, radioaktivni izotop ogljika, nastaja v zgornjih plasteh ozra~ja pod vplivom nevtronov kozmi~nega ‘ar~enja na 14N: 14N + n => 14C + p Obstajajo trije glavni izotopi ogljika, ki se pojavljajo v naravi: stabilna 12C in 13C ter nestabilni ali radioaktivni 14C z naslednjimi dele‘i 12C - 98,89%, 13C -1,11% in 14C - 0,00000000010 %. Pomeni, da pride en atom 14C na 1 000 000 000 000 12C atomov v ‘ivem materialu. Nastali 14C hitro oksidira v 14CO in vstopa v rastlino ali ‘ival v 2 procesu fotosinteze oz. v ‘ivali preko prehranjevalne verige. @ive rastline in ‘ivali nenehno sprejemajo 14C, ki je zato v ravnovesju s koncentracijo 14C v atmosferi. Razmerje naj bi se po prvotni predpostavki s ~asom ne spreminjalo. Ko organizem umre, presnova zastane, izmenjava plinov preneha in radioaktiven ogljik, fiksiran v organizmu, za~ne razpadati z znano hitrostjo skladno s “polovi~nim ~asom”. Ko se 14C razkraja oddaja {ibke delce beta (b, elektron) s srednjo energijo 160 keV. 14C se razkroji nazaj v 14N : 14C => 14N + b Obstaja kvantitativno razmerje med razkrojem 14C in produkcijo delcev beta. Razkroj je konstanten in spontan. Primerjava med preostalo aktivnostjo 14C v fosilnem organskem materialu in modernimi standardi omogo~a izra-~un starosti vzorca. Kasneje so dognali, da se vsebnost 14C v atmosferi spreminja, ker se spreminja tudi intenzivnost kozmi~nega ‘ar~enja v zunanjem delu atmosfere, kjer nastaja 14C. Dendrokronolo{ko datiran les dolgo-‘ivih borov je omogo~il korekcijo fluktuacije koncentracije 14C in s tem kalibracijo originalne metode. Omenimo, da “Metuzalem” ni najsta-rej{e drevo. [e starej{i je bil “Prometej” s Snake Mountains med Nevado in ijaLeS 56(2004) 3 raziskave in razvoj Utahom. Lahko bi {e rasel. 1964 je mladi geograf, doktorski aspirant, D.R. Currey iskal sledove ledenodobnih ledenikov, zato so ga zanimala najsta-rej{a drevesa. Z izsposojenim svedrom je zavrtal v staro drevo, ki se je kasneje izkazal za “Prometeja”. Dolgi sveder je stisnilo v deblu (rastne napetosti!) in U.S. Forest Service mu je dovolil posek drevesa, da bi re{il sveder! Izkazalo se je, da je bil “Prometej” star 4.862 let (l. 1964). Danes bi {tel ~astitljivih 4.902 let!! Starost “Metuzalema” in “Prome-teja”naj bi bila tudi dokaz za pravilno datiranje vesoljnega potopa, kot so ga dolo~ili kreacionisti*, oz. irski nad-{kof James Ussher (1581-1656). Na podlagi genealo{kih kronologij naj bi se Noetov potop zgodil l. 2.350 pred na{im {tetjem, stvarjenje pa l. 4004 pred Kristusom. Ko sta prva ~loveka, spodbujena od zla, izbrala nepokor-{~ino Bogu se je zgodil vesoljni potop. Dobremu Noetu z dru`ino je Bog prizanesel. Skupaj s po enim parom od vsake `ivali se je re{il na velikansko barko. Po petih mesecih de`evij in nadaljnjih sedmih mesecih in pol, ko se je voda umikala, je lahko ladjo zapustil. Ali je Noe izruval najrazli~nej{a drevesa in jih prenesel na barko? Vsekakor ve~ina rastlin ali njihovih semen ne bi pre`iveli ve~ mesecev pod vodo. Najstarej{i dolgo‘ivi bori naj bi vzklili takoj po kon~anem vesoljnem potopu. Nekoliko previsoko starost kreacio-nisti pripisujejo pojavu multiplih branik, ki so nastajale v zelo vla‘nih obdobjih. Tako bi lahko zni‘ali starost borov in jo pribli‘ali Ussherjevem datumu (tj. 2350 pred na{im {tetjem). Upo{tevaje podatke o “podalj{ani” _____________ * Kreacionisti so zagovorniki dosledne dobesedne interpretacije biblijskega poro~ila o stvarjenju. Zavra~ajo teorijo evolucije in trdijo, da predstavljajo avtenti~no religijo in znanost. Predstavniki katoli{ke, protestantske in judovske vere so se uradno izrekli proti kreacionisti~nim pogledom, ker naj ne bi bili v skladu z modernim bibli~nim naukom. ijaLeS 56(2004) 3 kronologiji dolgo‘ivih borov, bi lahko pomaknili datum potopa in stvarjenja za nekaj tiso~letij nazaj. Mo‘no je tudi, da je ohranjeni les mrtvih dreves nastal pred potopom. Morda je Bog ohranil dolgo‘ive bore z njihovo edinstveno kombinacijo lesa ‘ivih in mrtvih dreves kot zapis stvarjenja. Dendrokro-nologija naj bi priskrbela dejstva, za katera evolucionistom ni mar (Aard-sma in Gerald 1993, Lorey 2004). Ni treba posebej poudarjati, da ob tako majhni starosti Zemlje kreacionisti zavra~ajo evolucijo in prehodne oblike fosilov. Po njihovem mnenju so nastale vse geolo{ke formacije in fosili med potopom zaradi vodne erozije, naplav-ljanja ter vulkanske in tektonske aktivnosti. Dejstvo, da so za razli~ne plasti zna~ilni dolo~eni fosili, je mogo~e razlo‘iti s hidravli~nim sortiranjem in relativno mobilnostjo razli~nih vrst, ki so se re{evala pred poplavo. Npr. veliki in po~asni dinozavri so poginili med prvimi, zato so njihove ostanke naplavine prekrile med prvimi. Zato najdemo fosile dinozavrov globlje kot ostanke sesalcev, ki so se gibali hitreje in bolj premi{ljeno, kar {e posebej velja za ~loveka! Zdaj{nja ~lovekova populacija in vse dana{nje vrste ptic in kopenskih sesalcev so potomci pre‘ivelih z Noetove barke. Kreacionisti seveda zavra~ajo moderne metode absolutnega radiometri~nega datiranja, ki so nastanek Zemlje pomaknile za 4,6 milijarde nazaj in nastanek ‘ivljenja za 500 milijonov let nazaj (prva lesne rastline in drevesa so se pojavila ob koncu silurija in za~etku devonija pred 300 - 400 milijoni let). V lesu starih dreves oz. v njihovih letnih prirastnih pla{~ih so natan~no zapisani tudi datumi velikih vulkanskih izbruhov. Novej{a velika izbruha vulkanov Mt. St. Helena in El Chichon v Mehiki (1982) sta omogo~ila {tudij odziva drevesne rasti na vnos drobnega silikatnega pepela in ‘veplovih aerosolov v ozra~je. To naj bi povzro~ilo raz{iritev obmo~ja strujanja arkti~nega zraka preko zahodne Severne Amerike v januarskem in julijskem vremenskem vzorcu. Rezultat tak{nega vremena naj bi bila mrzla obdobja na vi{ku vegetacijskega obdobja. V deblu dolgo‘ivega bora so ugotovili znatno korelacijo med pojavom mraznih branik in znanimi velikimi izbruhi (Krakatoa 1883, Pe-lee, Soufriere 1902, Katami 1912, itd.) V vseh primerih so na{li mrazno bra-niko v letu izbruha ali leto po njej. Nikoli niso zasledili mrazne branike, ki bi nastala pred izbruhom. Datum strahotnega izbruha There ali Santorina v Egejskem morju (uni~enje Atlandide?) naj bi po tej metodi bil 1628-26 pred na{im {tetjem. “Radiokarbonska” starost pooglenelega debla, ki {e {trli iz tal na Santorinu, naj bi nakazovala datum izbruha 1640. ^e verjamete ali ne, mini ledena doba v Evropi, ki naj bi se odrazila v o‘jih branikah in gostej{i smrekovini, naj bi bila vzrok nenadkriljivemu tonu “stra-divark”! (National Geographic News 07. 01. 2004). Odmevna je bila najdba skoraj 2000 let starih ameri{kih klekov (Thuja occidentalis), vrste, ki je dotlej veljala za kratko‘ivo. Poleg majhnosti so pri drevesih pomembne tudi hidravli~no avtonomne enote v deblu, kar omogo~a izolirano disfunkcijo posameznih enot brez negativnih vplivov na preostale dele drevesa (Larson 2001). Pri eks-tremno starih drevesih le ozek pas skorje povezuje morda edino ‘ivo vejo s pre‘ivelim delom koreninskega sistema. Primerjava med mladimi in starimi osebki Pinus longaeva (starost od 23 do 4713 let) ni pokazala signifikantnih razlik v premeru traheid in ve~ drugih parametrov ksilemskih in floemskih elementov, ki so odraz kambijeve funkcije. Tudi niso na{li dokazov za starost- raziskave in razvoj no usihanje rasti, niti niso mogli potrditi hipoteze, da je staranje posledica kopi~enja {kodljivih mutacij. Finkcije meristemov staranje ne prizadeva. Koncept senescence o~itno ne velja za ta izjemna drevesa (Lanner in Connor 2001)! Mnoge rastline se lahko zelo dolgo razmno‘ujejo vegetativno, to pa dokazuje, da prehod prek spolne obnove ni potreben. Nekatere polikarpne rastline so sposobne klonske rasti. Klju~ do klonske rasti ti~i v nadaljevalni vegetativni rasti in obnovi asimilacisjkih organov. Ob klonih se lahko vpra{amo ali je organizem resni~no toliko star. Odlo~itev je povsem filozofska. Tako naj bi bili koreninski popki pri Populus tremuloides stari kar 10.000 let, kore-nika ameri{ke borovnice (Guylussacia brachycerium) 13.000 let in tasmanska kraljeva bodika celo 43.000 let. Prav poseben primer pomeni l. 1994 odkrita volemija (Woollemy “pine”, Woollemia nobilis Jones, Holl & Allen, Araucariaceae), `ivi fosil iz jure in krede. Na strogo skrivani lokaciji (`al, ni~ ve~!) v Wollemi National Parku, 200 km severozahodno od Sidneya, v globoki soteski raste 39 do 400 let starih dreves in okoli 200 klic. Vzorci DNK iz ve~ dreves niso pokazali nika-kr{ne variacije! Najverjetneje je celotna populacija volemij klonska!! O izjemni starosti lahko le plaho ugibamo. Koralni greben predstavlja `ivalsko analogijo klonskim rastlinam. Drevesa, ki jih imenujemo ‘ivi fosili, so filogenetsko zelo stari. Ob volemiji se spomnimo {e pliocenske metasek-voje (Metasequoia glyptostroboides, Taxodiaceae) in triadno-jurskega ginka (Ginkgo biloba, Ginkgoaceae). Po definiciji senescenca ni odvisna od ~asa, pa ~eprav utegne napredovati s ~asom in je del razvojnega procesa. Senescenca je aktiven proces, ki potrebuje energijo in je intimno povezana z razli~nimi fazami razvoja rastline. Senescenca poteka na nivoju posameznih celic (lesni trahearni elementi: traheide, vlakna, trahejni ~leni), tkiv oz. tkivnih kompleksov (beljava, meristemi), organov (list, cvetni deli) in na nivoju celotnega organizma ali njegovih delov (veje). Senescenca ni preprosto smrt ali nekroza, ki jo lahko povzro~ijo strupi in {tevilni zunanji dejavniki. Predstavlja temeljni razvojni proces s {tevilnimi funkcijami v rastlinski ontogeniji. V razli~ni vlogi se pojavlja na razli~nih mestih v rastlini. Je urejen niz citolo{kih in biokemi~nih dogodkov. Na citolo{kem nivoju pov-zro~i propad nekaterih organelov, medtem ko drugi ostajajo aktivni. Pri listu, katerega senescenca je dobro znana, so kloroplasti prvi organeli, ki degenerirajo. Spremlja jih destrukcija tilakoidnih beljakovinskih komponent in stromskih encimov. Senescenca ni le preludij smrti, temve~ tudi u~inkovito pre‘ivetveno sredstvo, saj jo praviloma spremlja recikliranje hranil znotraj rastline. To omogo~a pre‘ivetje drevesu na manj rodovitnih rasti{~ih, ne da bi vedno znova ~rpal potrebna hranila iz revnih tal. “Reci-klirni program” lahko spro‘ijo najraz-li~nej{i dejavniki. Pri nekaterih vrstah lahko potreba po hranilih, npr. v raz-vijajo~ih se semenih, spro‘i “sene-scen~ni sindrom”, tj. mobilizacijo hranil iz senescirajo~ega listja v druge dele rastline. Spro‘i ga lahko tudi zmanj-{anje fotosintezne produktivnosti listov, ki so jih zasen~ile veje nad njimi (Guarente et al. 1998). Pri ve~ vrstah so dokazali recikliranje hranil iz novo-nastale jedrovine nazaj v beljavo. Proces je zelo podoben resorpciji hranil iz senescirirajo~ih listov (Bamber & Fukazawa 1985). Reciklirana hranila utegnejo predstavljati znaten vir hranil. Attiwell (1980) je izra~unal, da resorpcija v procesu transformacije beljave v jedrovino pri evkaliptu (Eu- calyptus obliqua) zadosti 31 % celotne potrebe po fosforju. Andrews et al. (1999) je prou~eval recikliranje hranil pri Chamaecyparis thyoides in ugotovil, da je nivo kalcija, magnezija in kalija v beljavi dreves, ki uspevajo na revnih tleh, primerljiv z nivojem v beljavi dreves z bolj bogatih tal. Jedrovina dreves z revnej{ih rasti{~ je imela ustrezno manj teh elementov. Ojedritev je potemtakem omogo~ila retranslokacijo elementov nazaj v beljavo. Senescenco lahko spro‘ijo notranji vzroki, kot pri monokarpni senescenci, ali pa zunanji, kot so dol‘ina dneva in temperatura (senescenca listov). Senescenco beljave utegne povzro~iti homeostaza (Torelli, neobj.). Ne glede na stimulus ima se-nescenca skupen program, v katerem senescen~ni geni spro‘ijo kaskado sekundarne ekspresije genov, ki rezul-tira v senescenci in smrti (Taiz in Zei-ger1998). Senescen~ni pojavi v celicah, tkivih in organih so dokaj kratkotrajni. Pri drevesu kot odprtem generirajo~em sistemu se s~asoma vse bolj uveljavljajo starostni procesi. Dolgo‘ivost organizma je fenotip, ki nastane z interakcijo med genetskim potencialom organizma (genotip) in njegovim okoljem (Arking 1998). Nastanek drevesa kot “odprtega” sistema je rezultat hkratnega in usklajenega delovanja apikalnih in lateral-nih meristemov. V primerjavi s starostjo drevesa so `iva tkiva in organi kratko-`ivi in podvr`eni razmeroma hitri sene-scenci in periodi~ni obnovi. Sene-scenca in smrt sta pomembni za splo{-no ekonomiko drevesa. Paradoksalno je, da smrt tkiv in organov omogo~a nastanek in pre`ivetje (mlaj{ih) tkiv in organov ter drevesa kot celote. Razmerje med `ivimi in mrtvimi tkivi se s starostjo hitro manj{a. S~asoma postajajo starostni procesi vse va`nej{i, dokler vloga staranja slednji~ ne postane ijaLeS 56(2004) 3 raziskave in razvoj odlo~ilna. V drevesu potemtakem hkrati potekajo aktivni in pasivni raz-grajevalni procesi, ki vplivajo na `ivljenjsko dobo, dolgo`ivost in kvaliteto lesa. literatura 1. Aardsma, D., Gerald, E. 1993. Tree rings dating and multiple growth ring per year. Creation research society quarterly 29:184-189. 2. Andrews, J.A., Siccama, T.G., Vogt, K.A. 1999. The effect of soil nutrient avalability on ertranslocation of Ca, Mg and K from senescing sapwood in Atlanic white cedar. Plant Soil 208:117-123. 3. Arking, R. 1998. Biology of aging. Sinauer Associates, Inc. Publ., Sunderland, Massachusetts USA. 4. Attiwell, P.M. 1980. Nutrient cycling in a Eucalyptus obliqua (L’Herit.) Forest IV Nutrient uptake and nutrient return. Aust. J. Bot. 28:199-222. 5. Bamber, R.K., Fukazawa, K. 1986. Sapwood and heratwood: A review. Forestry Abstr. 46:567-580. 6. Comfort, A. 1960. Discussion session. I. Definition and universality of aging. V: B.L. Strehler (izd.), The biology of aging. AIBD, Washington. 7. Costa, P.T., McCrae, R.R. 1995. Design and analysis of aging studies. V: E.J. Masoro (izd.), Handbook of Physiology. Sct. 11 : Aging. Oxford University Press, New York. 8. Frolkis, V.V. 1982. Aging and life-prolonging processes. Prev. iz rus.. Springer, Vienna. 9. Guarente. L., Ruvkun, G., Amasino, R. 1998. Aging, life span, and senescence. Proc. Natl. Acad. Sci. USA 95:11034-11036. 10. Kerschner, H., Pegues, J.A. 1998. Productive aging:: A quality of life agenda. Journal of the American Dietetic association 98:1445-1448. 11. Kohn, R.R. 1978. Principles of of mammalian aging. Prentice-Hall, Englewood Cliffs, NJ. 12. Lamb, M.J. 1977. Biology of ageing. Halsted (Wiley), New York. 13. Lanner, R.M., Connor, K.F., Finch, C.E. 2001. Does bristlecone pine senesce? Experimental gerontology 36(4-6):675-685. 14. Larson, D.W. 2001. The paradox of grat longevity in a short-lived tree species. Experimental Gerontology 36(4-6):651-673. 15. Loorey, F. 2004. Tree rings and biblical chronology. wysiwyg://http://www.icr.org/pubs/imp/ imp-252.htm 16. Masoro, E.J. 1995. Aging: current concepts V: E.J. Masoro (izd.), Hamdbool of physiology, Pogl. 11:Ag-ing. Oxford University Press, New York. 1 7 . Noodén, L.D., Thompson, J.E. 1985. Aging and senescence in plants. V: C.E. Finch, E.L. Schneider (izd.), Handbook of the biology of aging: 105-127. Van Nostrand Reinhold Company, New York. 18. Passecker, F. 1962. Das Alterungsproblem bei der höheren Pflanzen. Forschungen und Forschritte 26:293-298, 330-334. 19. Rothstein, M. 1982. Biochemical approaches to aging. Academic Press, New York. 20. Strehler, B. 1962 in 1982. Time, cells and aging. Academic Press, New York. 21. Taiz, L., Zeiger, E. 1998. Plant Physiology. 2. izd. Sinauer Associates, Inc. Publishers, Sunderland, Massachusetts. 22. Wangermann, E. 1965. Longevity and ageing in plants and plant organs. V: W. Ruhland (izd.), Handbuch der Pflanzenphysiologie XV(2):1026-1057. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York. Slovenski gozdovi – leto 2003 zaznamovano z napadi podlubnikov Leto 2003 je v slovenskih gozdovih najbolj zaznamoval ekstremni napad podlubnikov, zaradi katerega je bilo treba posekati ve~ kot 400.000 m3 lesa, kar je trikratna koli~ina od obi~ajne. Zaradi visokih temperatur in su{e je bilo tudi ve~ po‘arov kot obi~ajno, med njimi je bil zlasti obse‘en po‘ar na komensko-gori{kem Krasu, ki je zajel nad 1000 hektarjev veliko povr{ino. To med drugim pi{e v poro~ilu o gozdovih za lansko leto, ki ga je na mar~evski seji potrdil svet Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Slednji je sprejel tudi finan~no poro~ilo za leto 2004 in se seznanil programom vlaganj v gozdove za leto 2004. Po podatkih gozdnogospodarskih na-~rtov, izdelanih v letu 2003, je povr-{ina slovenskih gozdov ve~ja za nekaj ve~ kot 8.000 hektarjev in zna{a 1,2 milijona hektarjev. Lesna zaloga se je pove~ala za nekaj ve~ kot tri odstotke in zna{a 285,4 milijona m3 oziroma 247 m3 na hektar. Prirastek v slovenskih gozdovih zna{a 7,3 milijona m3 oziroma 6,3 m3 na hektar ter je za okrog dva odstotka ve~ji kot v letu 2002. Posek v slovenskih gozdovih v letu 2003 je bil malo nad tri milijone m3, kar je tri ~etrtine od koli~ine, ki jo dovoljujejo gozdnogospodarski na~rti. V dr‘avnih gozdovih je koli~ina poseka blizu na~rtovani, v zasebnih gozdovih pa le okrog dve tretjini. Malo nad 30 odstotkov celotne koli~ine poseka je bil sanitarni posek, ki je v celoti zna{al 976.200 m3. Nad 40 odstotkov te koli~ine pa je bilo posekane zaradi napada podlubnikov. Negovalna dela v gozdovih v letu 2003 so bila opravljena v obsegu 53 odstotkov od na~rto-vanega, obnova gozdov pa v obsegu 64 odstotkov. V dr‘avnih gozdovih so te {tevilke ve~je kot v zasebnih, in sicer nega v obsegu 84 odstotkov od na~rto-vane, obnova pa 90 odstotkov. Denarja iz dr‘avnega prora~una je bilo v letu 2003 nekaj ve~ kot v preteklem letu. Za vzdr‘evanje je bilo porabljenega nekaj nad 915 milijonov tolarjev. Zgrajeno je bilo malo ve~ kot 15 km novih gozdnih cest. Med lastniki gozdov ni dovolj interesa za gradnji novih cest, pa tudi finan~no so to preveliki zalogaji za njih. Za leto 2004 so pri~akovana finan~na sredstva iz prora~una Republike Slovenije le 65 odstotkov potrebnih sredstev za realizacijo na~rtovanih del na podro~ju gojenja, varstva in biomelio-rativnih del v gozdovih ter le 36 odstotkov od potrebnih sredstev za realiza- ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti UDK: 657.474 strokovni ~lanek (Professional Paper) Skeletni sistem lesene gradnje avtor Benedikt BORŠIČ, Fakulteta za gradbeništvo Maribor izvleček Od lesenih sistemov, namenjenih za ve~eta‘ne objekte, je najbolj znan veli-kostenski (panelni) sistem, ki ga pri nas obvladuje ve~ina proizvajalcev. Mnogo manj znan, a z vidika arhitekturne zasnove in namembnosti, npr. za ve~stano-vanjske ali poslovne prostore, zelo zanimiv in v svetu zelo pogosto uporabljen, je skeletni sistem gradnje lesenih objektov. ^lanek predstavlja skeletni sistem, ki omogo~a gradnjo ne samo eno- ali dvoeta‘nih dru‘inskih hi{, tem-ve~ tudi ve~eta‘nih (ve~stanovanjskih) objektov. Klju~ne besede: ve~eta`ni objekti, velikostenski (panelni) sistem, skeletni sistem Uvod @e od pradavnih ~asov si je ~lovek s sestavljanjem elementov ustvarjal ‘iv-ljenjska bivali{~a. Pri tem je uporabljal naravne materiale. Zaradi enostavne obdelave je bil najbolj uporaben prav les. Industrijski razvoj v 19. in 20. stoletju je prinesel na tr‘i{~e umetne materiale, ki so les precej izpodrinili, {e posebej iz gradnje ve~eta‘nih objektov. Danes se uporaba lesenih elementov v ve~eta‘ni gradnji ponovno pove~uje. Sistemi ve~eta‘ne lesene gradnje Da obstajajo kvalitetni na~ini lesene gradnje, so vedeli ‘e zdavnaj. To dokazujejo nekateri objekti po svetu, ki ‘e ve~ stoletij opravljajo svojo funkcijo. Lep primer je tempelj Todaj-ji v mestu Nara na Japonskem, ki je bilo v obdobju 710-784 prestolnica japonske dr‘ave. Tempelj so prvi~ postavili okoli leta 743 n.{t. Skozi zgodovino so ga spremljali potresi in uni~evali po‘ari, tako da so ga ve~krat obnavljali. Tem– pelj Todaj-ji je lep primer ve~eta‘nega lesenega objekta, zgrajenega v skeletnem sistemu (slika 1). Slika prikazuje rekonstrukcije objekta skozi stoletja. V 12. stol. je dobil celo nekoliko {ir{o obliko, temni del skice pa ka‘e njegovo dana{njo obliko iz za~etka 18. stol (okoli leta 1709). Ocenjujejo, da je objekt za okoli 30 % o‘ji, kot je bil na za~etku. In {e podatek o njegovi vi{ini: zavidljivih 48,6 m. Danes najbolj razširjeni sistemi lesene gradnje eno-in dvodružinskih objektov so prikazani v spodnji preglednici (slika 2). Med njimi zasledimo tudi skeletni sistem, ki se deli na dva znana načina skeletne gradnje. Moramo pa vedeti, da niso vsi sistemi, zaradi določenih konstrukcijskih zahtev, uporabni v večetažni stanovanjski gradnji. Za večetažno gradnjo pridejo v poštev sistemi po reducirani preglednici (slika 3). Kar se tiče skeletnega sistema, tako ostane t.i. inženirski skelet, za katerega je značilna visoka stopnja prefabrikacije. Problemi pri gradnji večetažnih objektov Razlogi, zaradi katerih z običajnimi sistemi lesene gradnje, kot jih poznamo pri eno-ali dvodružinskih objektih, ne moremo kar sestavljati tri-ali večnadstropnih objektov, so naslednji: • občutno večje skupne obtežbe, VijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Slika 2. Preglednica sistemov lesene gradnje Slika 3. Preglednica sistemov za ve~eta‘ne objekte • zahteve po drugačni zvočni zaščiti, • dodatne zahteve po požarni varnosti, • ostrejše zahteve glede izvedbe priključkov, vozlišč, balkonskih elementov, inštalacijskih poti, • upoštevanje časovnih deformacij nosilnih elementov v vertikalni smeri, • upoštevanje nujnega krajšega časa gradnje zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi. Vse to so razlogi, ki zahtevajo dopolnitev obstoječih sistemov za uporabo v večetažnih objektih. Skeletni sistem Skeletna gradnja spada med najstarejše načine gradnje in jo najdemo po vsem svetu. V zgodnjih začetkih je bila to gradnja na kolih (mostiščarji), kasneje pa so se razvili različni zgodovinski skeleti. Razlog za razširjenost skeletne gradnje gre iskati v enostavnosti izvedbe osnovnih skeletnih konstrukcij. Prve skeletne konstrukcije so bile iz lesenih kolov, ki so jih zabili v zemljo, mednje pa prepletli veje ter jih zapolnili z blatom. Skozi stoletja se je razvila t.i. predalčna skeletna gradnja, pri kateri so skelet in diagonale znotraj njega obložili z deskami. Ta način gradnje je bil in je še vedno znan v Evropi. Nadaljnji razvoj je pomenila predalčna gradnja z zazidanim prostorom med skeletom. Iz tega načina gradnje se je razvil današnji način skeletne gradnje, pri katerem prostor med nosilnimi stebri in nosilci zapolnimo s prefabri-ciranimi ali na mestu izdelanimi montažnimi stenami. Leseni skelet je t.i. “odprti sistem”. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz podpornikov (stebrov) in nosilcev, ki so postavljeni na določenem razmiku, ki je običajno enak v dani smeri (t.i. “raster”). Omogoča tako rekoč poljub- ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Slika 4. Skeletni sistem Stdopna »toga šipa« in stene kot »toge šipe«. Med seboj povezane stene kot »toge äipe«. D Sliki 5a) in b). Princip zavetrovanja no izvedbo fasad (s prefabriciranimi elementi ali z izvedbo na mestu samem) in postavitev pregradnih sten. Stene v skeletnem sistemu ne prevzemajo nosilne funkcije v vertikalni smeri, zato so mo`ne svobodnej{e tlorisne zasnove. Na primarne nosilne elemente ali mednje se polagajo sekundarni nosilni elementi, npr. stropovi. Ti elementi so lahko iz tramov, brun, posameznih sestavljenih plohov ali pri manj{ih razponih tudi iz debelej{ih desk (v novej{em ~asu se uporabljajo tudi razni prefabricirani nosilci sestavljenih prerezov ali lesene plo{~e). Medtem ko se pri gradnji z velikostenskimi paneli proizvajajo toge {ipe, ki so sposobne prevzeti vertikalno in horizontalno obte‘bo, se pri skeletni gradnji vertikalne obremenitve prena{a-jo prek nosilcev in stebrov, ki lahko neodvisno od polnilnih elementov, ki zapirajo prostor, ostanejo vidni. Zunanje stene in notranje pregradne stene tako pri skeletni gradnji praviloma ne prena{ajo vertikalne obte‘be, lahko pa jih uporabimo za zagotovitev horizontalne stabilnosti objekta, za t.i. “zave-trovanje konstrukcije” (slika 4). Stene so pogosto prefabricirani elementi, mo‘na je tudi uporaba zidakov za pozidavo prostora med stebri. V zadnjih letih je uspe{en razvoj na pod- ro~ju materialov prispeval svoj dele‘ tudi v skeletni gradnji. Mo‘ne so kombinacije sten iz stekla in toplotno izolacijskih materialov, kar omogo~a odprta nosilna skeletna konstrukcija. Posebnosti skeletnega sistema Zna~ilnosti skeletne gradnje so: • zasnova konstrukcije poteka po t.i. temeljni mre‘i ali modulu (rastru), • velika mo‘nost oblikovanja konstrukcije na bazi razli~nih modulov, • prilagodljiva tlorisna oblika zaradi lahko prestavljivih notranjih in zunanjih sten, • nosilni skelet in stene za vmesne prostore so medsebojno neodvisni, • leseni skelet je lahko od znotraj ali zunaj viden ali pa obojestransko zaprt, • stiki med posameznimi elementi se izvajajo z jeklenimi spojnimi elementi, zna~ilno za t.i. “in`enirski skelet”, • velika upogibna togost spojev, • velika mera prefabrikacije, • mo‘na samostojna gradnja pri nenosilnih elementih (notranje stene), • horizontalno stabilnost zagotavljajo stropni elementi, z jeklenimi ali lesenimi diagonalami in/ali stenskimi elementi (slika 5). • prenos obremenitev preko stebrov omogo~a to~kovne temelje in s tem minimalno poseganje v ekosistem tal, • mo‘nost izvedbe velikih steklenih povr{in (mo‘nost izkori{~anja solarne energije!), ki pa hkrati zahtevajo ustrezno za{~ito pred soncem v poletnih mesecih (slika 6). Raster - horizontalna in vertikalna zasnova Skeletne gradnje (bodisi jeklene, betonske ali lesene) so grajene na horizontalni temeljni zasnovi, t. i. modularni gradnji ali modulu (pogosto mu sledi tudi vertikalni modul). Osnovni ali temeljni modul pomenita osnovno horizontalno razporeditev stebrov vsake skeletne gradnje, ki prina{a red v oblikovanje objekta. Z besedo modul je mi{ljen konstrukcijski razmik med nosilnimi stebri in nosilci. Velikost modula se lahko za vsako konstrukcijo na novo definira. Izbira primarnega modula pa je odvisna od konstrukcijskih zahtev po uporabnosti, estetskem dizajnu, materialnih danostih … VijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Slika 6. Skeletna gradnja omogo~a veliko steklenih povr{in Slike 7a), b), c), d): Na~ini izvedbe zavetrovanja Načrtovanje Pri načrtovanju lesene skeletne gradnje se priporočajo naslednji koraki: • izvedba predizmer terena, • izbira vrste skeletne gradnje, • izbira rastra (temeljne mreže med nosilnimi stebri), • konstrukcija vozlišč (izbira načina stikovanja), • določitev detajlov izgradnje, • statični izračun, • načrtovanje izvedbe. Na načrtovanje skeletnega objekta vplivajo pogoji terena, okoliška klima, prostorski urbanistični pogoji, krajinska arhitektura, razpoložljivost lesa, finančno stanje investitorja, osebne želje investitorja in ne nazadnje sposobnost samega izvajalca gradnje. Pri načrtovanju skeletnega objekta se skeletna konstrukcija in prostor znotraj skeleta oblikujeta sočasno, kajti nima pomena oblikovati skelet, nato pa “tiščati” željeni tloris vanj, kakor tudi projektanti nikoli ne smejo dopustiti, da osebne želje investitorja prevladajo nad konstrukcijskimi zahtevami. Pomembno je, da je skeletna konstrukcija grajena in oblikovana tako, da izraža svojo mo~ in trajnost, kajti dosedanje izku{nje ka`ejo, da je obi~ajna `ivlje-njska doba teh konstrukcij od 150 do 300 let, mo`na pa je tudi doba 500 ali ve~ let. Eno izmed osnovnih na~el oblikovanja lesenih konstrukcij je, da naj bi bila njihova `ivljenjska doba tolik{na, da v naravi zrastejo nova drevesa, in sicer tak{na, kot so bila potrebna za postavitev objekta. Odvisno od vrste konstrukcije zna{ajo razponi od 2,50 m do 7,50 m. Kot ekonomi~en razpon se je pri gradnji stanovanjskih in gradnji poslovnih ve~namenskih prostorov izkazal razpon od 3,50 do 4,50 m. Pri teh razponih so glavni nosilci velikokrat lepljeni. Ali bodo nosilci lepljeni ali iz ‘aganega lesa, je odvisno od ‘eljenega opti~nega videza, po‘arne odpornosti in nosilnosti. Za dimenzioniranje nosilnih prerezov je velikokrat merodajna tudi dimenzija elementov, ki se nanje priklju-~ujejo, in ne nazadnje velikokrat pozabljena t.i. “po‘arna obremenitev”. ^e ‘elimo gospodarno uporabljati prereze iz masivnega ‘aganega lesa, potem moramo izbirati razporeditev nosilnih elementov (stebrov, nosilcev) v stanovanjski gradnji z osnim razmikom okoli 4,50 m. Zavetrovanje Horizontalne sile, ki obremenjujejo konstrukcijo, so lahko posledica vetra, potresa, udarcev, neto~nosti monta‘e, deformiranja posameznih konstrukcijskih elementov. Da bi zagotovili prostorsko stabilnost objekta, ki je zgrajen v skeletnem sistemu, je vedno potrebno vgraditi elemente zavetrovanja (slika 7). V preteklosti so bile to predvsem lesene ro~ice, ki so jih vgradili v ravnino stebra in nosilca. Na ta na~in se je v tej ravnini oblikoval trikotnik, ki je predstavljal stabilen element v lastni ravnini. Danes se zavetrovanje izvaja predvsem z uporabo jeklenih vrvi in kotnih profilov, ki so povzeti iz jeklene skeletne gradnje. Mo‘na je tudi uporaba klasi~nih zidanih zidov ali monta‘nih panelnih sten. V novej{em ~asu je uporaba prefabri-ciranih jeklenih plo~evin v stikih bistveno pove~ala togost posameznih voz-li{~, s ~imer se je zmanj{alo potrebno {tevilo zavetrovalnih elementov v skeletu (slika 8), saj elementi zavetrovanja ne nazadnje odvzemajo koristni prostor v objektu. ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Uporabnost sistema Skeletna gradnja se zaradi svojih sistemskih zna~ilnosti (ponavljajo~i se enaki prostori) uporablja bolj za upravne objekte, {olske zgradbe in tam, kjer potrebujemo ve~je prostore in ve~jo prilagodljivost tlorisa. Prav tako jo lah- ko uporabljamo pri nadgradnjah in dozidavah k obstoječim objektom. Primerna je za uporabo na razgibanih terenih, ker omogoča prilagajanje višin etaž višinam terena. Velika prilagodljivost lesene skeletne gradnje in točkovno temeljenje pomenita tako enega od sistemov gradnje, ki za svojo izvedbo zahteva minimalne posege v okolje. Sklep Na koncu povejmo, da v splošnem govorimo o skeletni gradnji takrat, kadar je: • nosilna konstrukcija objekta sestavljena iz vertikalnih in horizontalnih lesenih prerezov, • konstrukcija rastersko urejena in • s skeletno zasnovo omogočeno da so fasadne stene in predelne stene poljubno nameščene. Lesen skelet je lahko zunaj ali znotraj objekta viden, enostransko (zunaj ozi- roma znotraj) prekrit ali pa obojestransko prekrit. Ne nazadnje velja omeniti, da je posebno pozornost v skeletni gradnji treba posvetiti {e detajlom priklju~evanja sten na stebre, detajlom vgradnje gradbenega pohi{tva in zasteklitvi in zaradi vidnih lesenih nosilnih elementov {e po‘arni obremenitvi le-teh. In ne pozabimo na pomen konstrukcijske za{~ite lesenih elementov, ki so prav v skeletnem sistemu obi~ajno bolj izpostavljeni. Viri: Z. Bezen{ek, Sistemi ve~eta‘ne lesene gradnje, diplomsko delo, (VS[) FG Maribor, 2003 R. Menoni, Trdnostna analiza EMH-skeletni sistem, diplomsko delo, (V[) FG Maribor, 2002 Holzrahmenbau-Mehrgeschossig, BDZ, Karlsruhe 1996 kratke vesti Lani razgibana gospodarska aktivnost predelovalnih dejavnosti Obseg proizvodnje je lani v povpre~ju za 1,6 odstotka presegel raven iz leta 2002, za predelovalne dejavnosti pa je bila zna~ilna razgibana gospodarska aktivnost. Po zmerni 1,4-odstotni med-letni rasti v prvem lanskem ~etrtletju je sledilo obdobje upadanja proizvodne aktivnosti. V drugem in tretjem ~etrt-letju se je obseg proizvodnje tako zni-‘al, in sicer za 0,2 odstotka oz. 0,3 odstotka. V zadnjem ~etrtletju lanskega leta pa je sledila izrazita okrepitev, saj je bil obseg proizvodnje v tem obdobju na medletni ravni vi{ji za 5,8 odstotka, ugotavljajo analitiki vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj v zadnji {tevilki Ekonomskega ogledala. Najve~jo rast obsega proizvodnje so lani dosegle izrazito izvozno usmerjene dejavnosti, in sicer je v povpre~ju zna{ala 3,6 odstotka. Poleg tega so uspele za 2,4 odstotka dvigniti raven zaposlenosti in za 2,3 odstotka zni‘ati obseg zalog na enoto proizvodnje. Znotraj te skupine izstopata proizvodnja kemikalij in kemi~nih izdelkov, kjer so raven proizvodne aktivnosti najbolj pove~ali (za 11,8 odstotka), ter proizvodnja strojev in naprav, ki je zabele‘ila najve~ji upad obsega proizvodnje (za {est odstotkov). Zmerno izvozne dejavnosti so lani v povpre~ju bele‘ile 1,3-odstotno rast obsega proizvodnje, vendar ob 2,3-odstotnem padcu zaposlenosti in 12,4-odstotnem pove~anju zalog na enoto proizvodnje. Najvi{jo, 11,3-odstotno rast proizvodne aktivnosti so dosegli v proizvodnji elektri~ne in opti~ne opreme, a so zaloge pove~ali kar za 30,8 odstotka. Najbolj se je obseg proizvodnje zni‘al v proizvodnji usnja (za 13 odstotkov) ter tekstilij in tekstilnih izdelkov (za 11,4 odstotka), poro~a STA. Pri panogah, ki so usmerjene prete‘no na doma~i trg, je proizvodna aktivnost lani skorajda stagnirala, saj je rast obsega proizvodnje dosegle 0,4 odstotka, {e ugotavljajo analitiki. VijaLes 56(2004) 3 raziskave in razvoj UDK: 657 trokovni ~lanek (Professional Paper) Kako izboljšati poslovodsko odločanje? (1. del) How to improve management decisions? (Part 1) avtor Marko HOČEVAR, Ekonomska fakulteta izvleček/Abstract V ~lanku obravnavam deset tez za iz-bolj{anje poslovodnih odlo~itev: 1) Razumeti je treba razlike med finan~nim in poslovodnim ra~unovodstvom. 2) Za razporejanje splo{nih stro{kov je klju~-nega pomena opredelitev stro{kovnega nosilca. 3) Odgovornost poslovodij za stro{ke, prihodke in poslovni izid je lahko samo v okviru njihovih mo‘nosti obvladovanja. 4) Za zmanj{evanje stro{kov je treba poznati stro{ke po sestavinah dejavnosti (procesih). 5) Dobi~konosnost proizvoda je treba ocenjevati v njegovem celotnem ‘ivljenjskem ciklu. 6) Nalo‘be v informacijsko tehnologijo same po sebi ne zagotavljajo bolj{ih informacij. 7) Ra~unovodske informacije je treba dopolnjevati tudi z nera~uno-vodskimi. 8) Prodajne cene je treba izra-~unavati na dolgi rok. 9) Za poslovodno odlo~anje so pomembne predvsem predra~unske informacije. 10) Spremeniti se mora mesto in pomen ra~uno-vodstva v podjetjih. In this article, following ten theses to improve management decisions: 1) It is necessary to understand the differencies between financial and management accounting. 2) The definition of cost objective is a key point when allocating indirect costs. 3) Managers are responsible for cost, revenues and business result just in the frame of their control- lability. 4) Activity based costing is important for decreasing costs. 5) Evaluation of product profitability must be taken on the base of product life cycle. 6) Investment in information technology are not enough for better information. 7) Accounting information must be supplemented by non- accounting information. 8) Sales prices must be calculated withing the long-term perspective. 9) Budgeting information is most important for business decision-making. 10) The position and meaning of accounting in firms should be changed. Klju~ne besede: informacije, odlo-~anje, poslovodenje, poslovodno ra~unovodstvo, stro{ki Key word: costs, decisions, information, management, management accounting 1. U VO D V osemdesetih letih prej{njega stoletja se je vse bolj za~elo dvomiti v uporabnost in koristnost ra~unovodskih in-formacij1. Avtorji so bili enotnega mnenja, da klasi~ne ra~unovodske informacije ne zado{~ajo ve~ potrebam odlo~anja v sodobnem na~inu proizvajanja (ra~unalni{ko oblikovanje proizvodov, ra~unalni{ko vodenje proizvodnje, prilagodljivi sistemi proizvajanja, robotizacija proizvodnje pa tudi proizvajalni na~in “ob pravem ~asu”) in v spremenjenih zunanjih okoli{~inah poslovanja (svetovna povezanost poslovanja, skraj{evanje `ivljenjskih ciklov proizvodov in drugo). Kritiki menijo, da ra~unovodske informacije spodbujajo poslovodje bolj h kratkoro~ni uspe{nosti podjetja, ne pa k dolgoro~ni ter k prikrojevanju podatkov. Kljub pogostim kritikam ra~unovodstva pa vseeno menim, da ra~unovodske informacije ostajajo pomemben ~len v poslovodnem odlo~anju. Vsebina poslovodenja je odlo~anje med razli~nimi mo‘nostmi delovanja podjetja, da bi dosegli dolo~ene cilje podjetja. Nekatere odlo~itve so rutin- 1 Glejte na primer: Bromwich, Bhimani (1989), Johnson, Kaplan (1987), Cooper, Kaplan (1991), Hiromoto (1991), Hansen, Mowen (1990), McNair, Lynch, Cross (1990), Ross (1990), Howell, Soucy (1987). ijaLeS 56(2004) 3 raziskave in razvoj ske (na primer: izdelava dnevnega načrta proizvodnje), druge pa nerutinske (na primer: odločitev o proizvodnji novega proizvoda). Odločanje v podjet-ju se najpogosteje razčlenjuje na dva dela: 1. odločanje o načrtih podjetja in 2. presojanje izvedbe poslovnega procesa. Informacije, ki jih zagotavlja računovodski sistem podjetja, so bistvena sestavina informacij za odločanje o načrtih ter presojanje uspešnosti poslovanja. Dobra računovodska informacija mora imeti vsaj tele značilnosti: • Primernost, kar pomeni, da mora biti prilagojena potrebam pri odločanju. To zahteva tako od pripravljavcev informacij in od uporabnikov informacij, to je poslovodij, da sodelujejo pri oblikovanju informacij. • Pravočasnost in točnost, kar pomeni, da morajo uporabniki informacij imeti pravočasno in točno informacijo. Glede na to, da so informacije za upravljanje pretežno usmerjene v naprej oziroma za potrebe odločanja v prihodnosti, je točnost teh informacij manjša od povratnih informacij, ki kažejo preteklost. • Ustreznost, kar pomeni, da morajo prave informacije dobiti pravi ljudje. Direktor podjetja potrebuje druge informacije kot pa druge podrejene ravni odločanja. Praviloma velja, da bolj kot so informacije namenjene vrhnjemu poslovodstvu, bolj morajo biti zgoščene in manj pogoste (na primer mesečne). • Popolnost, to je, da obsegajo vse podatke, ki so za poslovne odločitve pomembni. Namen prispevka je prav v tem, da doka‘em, da ra~unovodstvo ni samo po sebi krivo za neuspe{no odlo~anje v podjetjih. Poglavitni vzrok za neuporabnost ra~unovodskih informacij za odlo~anje je v uporabnikih in oblikovalcih ra~unovodskih informacij. Prepogosto oboji ne razumejo pravega pomena, omejitev in koristi ra~uno-vodskih informacij. Cilj prispevka je, da v desetih tezah podam svoje razmi{-ljanje o tem, kako lahko izbolj{amo uporabo ra~unovodskih informacij za notranje potrebe podjetij. Te teze so naslednje: 1. Razumeti je treba razlike med finan~nim in poslovodnim ra~unovodstvom. 2. Za razporejanje splo{nih stro{kov je klju~nega pomena opredelitev stro{kovnega nosilca. 3. Odgovornost poslovodij za stro{ke, prihodke in poslovni izid je lahko samo v okviru njihovih mo‘nosti obvladovanja. 4. Za zmanj{evanje stro{kov je treba poznati stro{ke po sestavinah dejavnosti (procesih). 5. Dobi~konosnost proizvoda je treba ocenjevati v njegovem celotnem ‘ivljenjskem ciklu. 6. Nalo‘be v informacijsko tehnologijo same po sebi ne zagotavljajo bolj{ih informacij. 7. Ra~unovodske informacije je treba dopolnjevati tudi z nera~u-novodskimi. 8. Prodajne cene je treba izra~u-navati na dolgi rok. 9. Za poslovodno odlo~anje so pomembne predvsem predra~un-ske informacije. 10. Spremeniti se morata mesto in pomen ra~unovodstva v podjetjih. 1. TEZA: RAZUMETI JE TREBA RAZLIKE MED FINANČNIM IN POSLOVODNIM RAČUNOVODSTVOM V praksi in tudi teoriji se prepogosto pozablja na to, da obstajata dve vrsti uporabnikov računovodskih informacij: zunanji in notranji. Računovodstvo, ki sporoča informacije o poslovanju zunanjim uporabnikom (možnim lastnikom, bankam, državi in tako naprej), pravimo finančno računovodstvo. Poslovodno računovodstvo pa je tisto računovodstvo, ki pripravlja računovodske informacije za notranje potrebe odločanja v podjetjih. Poslovodno računovodstvo je pogosto pod vplivom finančnega računovodstva, kar pomeni, da se metode razmiš-ljanja iz finančnega računovodstva prenašajo tudi v poslovodno. Potrebe uporabnikov informacij obeh računovodstev pa so popolnoma različne. Ameriška literatura (Anthony, Reece, 1983, str. 352-356, Horngren, 1987, str. 16-17, Lere, 1991, str. 8-10) najpogosteje navaja naslednje bistvene razlike med poslovodnim in finančnim računovodstvom: 1. Obveznost. Finančno računovodstvo mora v skladu z državnimi, bančnimi, borznimi in podobnimi predpisi zbirati in urejati zahtevane podatke. Nasprotno pa poslovodno računovodstvo ni predpisano. 2. Namen. Namen finančnega računovodstva je izdelovanje računovodskih poročil za zunanje uporabnike. Poslovodne računovodske informacije uporabljajo poslovodje za načrtovanje, usklajevanje in nadziranje. 3. Uporabniki. Uporabniki finančnih računovodskih informacij so največkrat neznani. Poslovodje in računovodje praviloma osebno ne ijaLeS 56(2004) 3 raziskave in razvoj poznajo veliko delni~arjev, posojilodajalcev in drugih zunanjih uporabnikov informacij v ra~unovodskih poro~ilih. Nasprotno so uporabniki poslovodnih ra~unovodskih informacij znani in so zato tudi njihove potrebe bistveno bolj znane. 4. Ra~unovodski standardi. Za oblikovanje ra~unovodskih poslovodnih informacij je veliko pomembnej{e, da so koristne, kot pa da se ujemajo z ra~unovod-skimi standardi. 5. Natan~nost informacij. Poslovodje potrebujejo informacije hitro, zato se morajo ve~krat zadovoljiti s pribli‘nimi. Finan~ni ra~unovod-ski podatki so pripravljeni skrbneje in natan~neje. 6. Pogostost poro~anja. Natan~na finan~na ra~unovodska poro~ila izdajajo podjetja najve~krat letno, medtem ko se poslovodna ra~unovodska poro~ila izdajajo mese~no, poro~ila o posameznih dejavnosti pa lahko tudi tedensko ali celo dnevno. 7. Obseg poro~ila. Finan~no ra~unovodsko poro~ilo obsega dejavnost podjetja v celoti. Poslovodno ra~unovodstvo pa je osredoto~eno na manj{e dele dejavnosti podjetja, na primer po posameznih proizvodih, posameznih dejavnostih, oddelkih in drugih organizacijskih enotah. 8. Odgovornost. Vodstvo podjetja odgovarja po zakonu (pred javnostjo) za verodostojnost finan~nih ra~unovodskih poro~il. Napa~ne poslovodne informacije nimajo podobnih posledic. Posledice so vidne {ele prek odlo~itev poslovodij in prek uspe{nosti poslovanja. ijaLeS 56(2004) 3 2. TEZA: ZA RAZPOREJANJE SPLO[NIH STRO[KOV JE KLJU^NEGA POMENA OPREDELITEV STRO[KOVNEGA NOSILCA Vsako podjetje (in tudi zavodi), ne glede na to, ali je proizvajalno ali storitveno, potrebuje neke vrste stro{-kovno ra~unovodstvo, to je tisti del celotnega ra~unovodskega sistema, ki spremlja stro{ke za potrebe poslovod-skega odlo~anja in finan~nega ra~uno-vodstva. Za poslovodstvo podjetja je zelo pomembno, da pozna celotne stro{ke nekega posla, proizvoda ali organizacijske enote v podjetju. Nastanek stro{kov je vedno povezan s nekim namenom oziroma stro{kovnim nosilcem. Ti nameni pa lahko vklju~ujejo: proizvode, oddelke, projekte, kupce2 ali druge stvari in dejavnosti, za katere ‘elimo stro{ke ugotavljati (Heitger, Ogan, Matulich, 1992, str. 35 - 36). 2 V podjetjih pogosto menijo, da je dovolj le ugotavljanje stro{kov po proizvodih in oddelkih. Zelo je pomembno, da se stro{ki ugotavljajo tudi za posamezne kupce, ~e kupci “povzro~ajo” razli~ne stro{ke. Najve~ji kupec {e ne pomeni tudi dobi~konosnega kupca. Pogosto je treba takim kupcem zagotavljati dodatne storitve (garancije, posebni prevozi, kritje stro{kov popravil, razvoj posebnih proizvodov, dalj{i roki pla~evanja), ki pa za podjetje pomenijo stro{ek. Za jasnej{o sliko o kakovosti kupcev je treba te stro{ke spremljati za vsakega kupca posebej. 3 Za podjetje, ki proizvaja razli~ne vrste pija~e, je lahko stro{kovni nosilec celotna proizvodnja pija~. Vendar nima ugotavljanje stro{kov na tako opredeljenem stro{kovnem nosilcu nobenega pomena, saj proizvodnja razli~nih pija~ zahteva razli~ne stro{ke. ^e so se na primer v takem podjetju odlo~ili, da bodo stro{ke ugotavljali po razli~nih vrstah pija~ (na primer za goste oziroma ka{aste sokove, redke sokove, gazirane pija~e, alkoholne pija~e), morajo za jasno opredelitev stro{kovnega nosilca dolo~iti {e koli~ino posamezne pija~e (na primer: 100 hl gazirane pija~e, 10 0 litrov alkoholne pija~e itd.). Lahko pa bi to podjetje stro{kovne nosilce dolo~ilo tudi po posamezni blagovni znamki pija~e, embala`i in podobno. Podobno velja tudi za podjetja in druge organizacije, ki opravljajo storitve. Na primer, v bolni{nici so lahko stro{kovni nosilci: bolni{nica kot celota, bolni{ko osebje, rentgenski oddelek, oddelek za nujno pomo~, administracija, posamezen pacient, opravljanje posamezne vrste testiranja krvi itd. Stro{kovni nosilec je le tehni~no ime za namen, za katerega se stro{ki ugotavljajo. Stro{kovni nosilec mora biti natan~no dolo~en in zelo razumljiv. V podjetju se morajo sami odlo~iti, kaj bo opredeljeno kot stro{kovni nosilec3. Ta odlo~itev bo odvisna predvsem od tega, kak{ne informacije poslovodstvo potrebuje za odlo~anje in kako se stro{-ki razlikujejo po posameznem stro{-kovnem nosilcu. Ugotavljanje stro{kov po stro{kovnih nosilcih najpogosteje vklju~uje dva procesa: 1. Zbiranje stro{kov po njihovih naravnih vrstah (na primer: stro{ki dela, stro{ki materiala itd). 2. Razporejanje stro{kov na enega ali ve~ stro{kovnih nosilcev. Za oblikovanje ustreznih poslovodskih informacij je predvsem pomemben drugi proces, ki v praksi povzro~a tudi najve~ te‘av. Razporejanje stro{kov zahteva raz~lenitev stro{kov na neposredne in posredne stro{ke. Osnovno merilo za raz~lenitev stro{kov na neposredne (direktne) in posredne (splo{ne, indirektne) je, ali so ti stro{ki v posredni oziroma neposredni povezavi s stro{kovnim nosilcem in so ugotovljivi v skladu z ekonomi~nostjo poslovanja. Neposredni stro{ki so tiste vrste stro{-kov, ki jih lahko ‘e v trenutku njihovega nastanka razporedimo na stro{kovni nosilec oziroma jih je stro{kovni nosilec povzro~il. Posredni stro{ki pa so tiste vrste stro{kov, ki sta jih povzro~ila dva stro{kovna nosilca ali ve~ in so povezani z dvema stro{kovnima nosilcema ali ve~ stro{kovnimi nosilci. Za posredne stro{ke je predvsem zna~ilno to, da jih ni mogo~e neposredno razporejati na posamezen stro{kovni nosilec. Razporejanje posrednih stro{kov na stro{kovne nosilce pogosto povzro~a dvome v ra~unovodske informacije in njihovo natan~nost. Stro{ki nekega stro{kovnega nosilca so namre~ sestav- raziskave in razvoj ljeni iz neposrednih stro{kov, torej stro{kov, ki so nanj razporejeni neposredno, zato se o njih ne dvomi, ter posrednih stro{kov oziroma ustrezni del tistih stro{kov, ki jih je povzro~ilo oziroma so nastali zaradi delovanja ve~ stro{kovnih nosilcev. Ugotavljanje posrednih stro{kov po posameznih stro{-kovnih nosilcih imenujemo razporejanje posrednih stro{kov. Posredni stro{ki se razporejajo na stro{kovne nosilce na podlagi koeficientov dodatka splo{nih stro{kov (oziroma klju-~ev). Pomen koeficienta dodatka splo{nih stro{kov (klju~a) je torej v razporejanju ustreznega dela splo{nih stro{kov na stro{kovne nosilce. Osnovna oblika koeficienta dodatka splo{nih stro{kov je: koeficient dodatka splo{nih stro{kov = splo{ni stro{ki / osnova (dejavnost) Pri razporejanju splo{nih stro{kov na stro{kovne nosilce moramo paziti na: 1. ekonomi~nost, 2. opredelitev stro{kovnega nosilca in 3. izbiro osnove. Ekonomi~nost pomeni, da ‘eli poslovodstvo stro{ke razporediti tako, da bo dele‘ neposrednih stro{kov ~im ve~ji, saj se zaradi tak{ne razporeditve stro{-kov la‘je odlo~a. Natan~no razporejanje stro{kov na neposredne in posredne pa pomeni ve~je stro{ke pri delovanju stro{kovnega ra~unovodstva, kajti ti naj ne bi presegali koristi njegovega delovanja. Zato se poslovodstvo podjetja velikokrat odlo~i, da se dolo- 4 Sodobna ra~unalni{ka strojna in programska oprema `e omogo~a, da veliko stro{kov, ki so bili v tradicionalnem ra~unovodstvu opredeljeni {e kot posredni proizvajalni stro{ki, zdaj obravnavamo kot neposredne stro{ke, saj je njihovo ugotavljanje stro{kovno sprejemljivo. Na splo{no velja, da bolj ko razporejamo splo{ne stro{ke na stro{kovne nosilce neposredno, natan~nej{e in koristnej{e so informacije o stro{kih proizvodov in oddelkov. ~eni stro{ki obravnavajo kot splo{ni stro{ki4. Opredelitev stro{kovnega nosilca pa zahteva poznavanje namena razporejanja stro{kov. ^e je namen ugotavljanje vrednosti zaloge dokon~anih (in nedo-kon~anih) proizvodov ter dolo~anje dobi~konosnosti posameznega proizvoda, se kot stro{kovni nosilec pojavljata stro{kovno mesto (kot vmesni stro{kovni objekt) in proizvod (kot kon~ni stro{kovni nosilec). ^e pa je namen ugotavljanje odgovornosti za stro{-ke, pa se kot stro{kovni nosilec pojavlja stro{kovno mesto odgovornosti5. Eden najve~jih problemov pri ugotovitvi koeficienta dodatka splo{nih stro{kov je v dolo~itvi osnove za razporeditev splo{nih stro{kov na stro{-kovne nosilce. Osnove moramo izbrati tako, da najbolje izra‘ajo povezavo med splo{nim stro{kom in vzrokom za njihov nastanek. Podjetja naj za razli~ne splo{ne stro{ke uporablja razli~ne osnove oziroma klju~e.6 3. TEZA: ODGOVORNOST POSLOVODIJ ZA STRO[KE, PRIHODKE IN POSLOVNI IZID JE LAHKO SAMO V OKVIRU NJIHOVIH MO@NOSTI OBVLADOVANJA Ra~unovodstvo odgovornosti je tisti del ra~unovodskega sistema podjetja, ki poslovodstvu podjetja omogo~a primerjanje med uresni~enim in na~r-tovanim poslovanjem po organizacijskih enotah (mestih odgovornosti) podjetja. Ta primerjava (v obliki poro-~il ra~unovodstva odgovornosti) je 5 V podjetju, ki proizvaja pija~e, je pla~a tehnika, ki vzdr`uje stroje, neposredni stro{ek, ~e je stro{kovni nosilec opredeljen kot oddelek (oziroma v tem primeru oddelek vzdr`evanja). Nasprotno pa je, ~e je stro{kovni nosilec opredeljen kot 10 0 litrov alkoholnih pija~. V tem primeru je pla~a vzdr`evalca posredni stro{ek za tako opredeljeni stro{kovni nosilec, saj stro{ka vzdr`evanja ne moremo neposredno razporediti na stro{kovni nosilec. podlaga nadrejenim poslovodjem za ocenjevanje uspe{nosti poslovanja podrejenih poslovodij in organizacijskih enot, ki jih podrejeni poslovodje vodijo. Ra~unovodstvo odgovornosti temelji na spoznanju posameznih ravni odgovornosti v organizacijski sestavi podjetja. Te se imenujejo mesta odgovornosti. Glede na splo{no opredelitev mesta odgovornosti se lahko v podjetju oblikujejo naslednje vrste mest odgovornosti: 1. Stro{kovno (odhodkovno) mesto odgovornosti je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z na~rtovanimi stro{ki (odhodki). 2. Prihodkovno mesto odgovornosti je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z na~rtovanimi prihodki. 3. Dobi~kovno mesto odgovornosti je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil v zvezi z na~rtovanimi stro{ki (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z na~rtovanim dobi~kom. 4. Nalo‘beno mesto odgovornosti pa je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil ne samo v zvezi z na~rtovanimi stro{ki (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z na~rtovanim dobi~kom, temve~ tudi v zvezi z na~rtovano donosnostjo nalo‘b. 6 V preteklosti so podjetja za osnovo razporejanja splo{nih stro{kov najpogosteje izbirala neposredne delovne ure. Zaradi `e omenjenih sprememb v podjetjih je postal dele` neposrednih stro{kov dela in stro{kov energije v celotnih stro{kih manj{i. To je bil poglavitni vzrok za spremembe v ra~unovodskih sistemih podjetij; podjetja so za~ela uvajati tako imenovano “ra~unovodstvo sestavin dejavnosti”. ijaLeS 56(2004) 3 raziskave in razvoj Oblikovanje mest odgovornosti v podjetju in merjenje njihove uspe{nosti mora biti natan~no in skrbno preu~e-no. Menim, da morata biti poslovodstvo podjetja in pa ra~unovodja pri oblikovanju ra~unovodstva odgovornosti pozorna predvsem na tele to~ke. Obvladljivost. Odgovornost poslovodje nekega mesta odgovornosti je lahko omejena samo na njegovo zmo‘-nost vplivanja (obvladovanja) na te ekonomske kategorije. To pomeni, da naj ra~unovodska poro~ila o poslovanju nekega poslovodje oziroma mesta odgovornosti vsebujejo le tiste podatke o stro{kih (in prihodkih), za katere je ta poslovodja odgovoren. Prepogosto se v slovenski praksi dogaja to, da se na organizacijske enote s klju~i prena{ajo stro{ki, na katere poslovodje teh enot ne morejo vplivati. Tak{no poro~ilo ni dobra osnova za razpravo o uspe{nosti poslovanja nekega mesta odgovornosti, saj je praviloma pozornost usmerjena k tistim stro{kom, ki so bili “dodeljeni” z nekim klju~em, ne pa na stro{ke, ki so nastali zaradi delovanja tega mesta odgovornosti. Nagrajevanje. Slovenska podjetja imajo pogosto oblikovan tak{en sistem nagrajevanja, ki sicer omogo~a pove-~anje oziroma zmanj{anje pla~ delavcev za 30 odstotkov. Na tistih delovnih mestih, kjer ocena delav~evega dela temelji na subjektivni (osebni) oceni nadrejenega, je najpogostej{a praksa ta, da so pla~e delavcev zelo podobne ne glede na kakovost in produktivnost dela.7 Pogosto se delavci nagrajujejo tudi na podlagi norme. Treba se je zavedati, da ni vsako produktivno delo tudi uspe{no in koristno delo za podjetje. Nagrajevanje produktivnosti 7 Pogosto se kot glavni razlog za tak{no stanje navaja, da je ocena delav~evega dela prepu{~ena njegovemu neposrednemu nadzornemu (mojstru). Predvsem v okoljih, kjer delavci in mojstri `ivijo blizu (“va{ka skupnost”), je subjektivno ocenjevanje zelo te`ko. ijaLeS 56(2004) 3 velikokrat vodi k prese‘nim zalogam podjetja in k slab{i kakovosti ter ve~jim stro{kom kakovosti (popravila, garancije, neuporabni proizvodi, stro{ki kontrole itd.). V podjetju moramo tudi dobro razmisliti, kako so te norme do-lo~ene. Merjenje uspe{nosti. Merjenje uspe{-nost poslovodij mest odgovornosti ne sme temeljiti na medsebojni primerjavi poslovnih rezultatov posameznih mest odgovornosti v podjetju. Razli~na mesta odgovornosti imajo razli~ne mo‘nosti ustvarjanja poslovnega rezultata. Na primer: dve popolnoma enaki trgovini, ki pa imata razli~no lokacijo, imata lahko popolnoma druga~ne mo‘nosti ustvarjati prihodek (dobi-~ek). Kot merilo uspe{nosti mora rabiti na~rt oziroma predra~un in hkrati upo{tevati spremembe v okolju. Na primer: ~e je dr‘ava prepovedala prodajo nekega proizvoda, ki ga prodaja neko dobi~kovno mesto odgovornosti, je jasno, da to mesto odgovornosti ne more uresni~iti na~rtovanega dobi~ka in za to neuresni~itev ne odgovarja poslovodstvo tega mesta odgovornosti. Merila uspe{nosti. Ko merimo uspe{-nost nekega poslovodje, ni dovolj, da so ta merila izra‘ena le v vrednostnih podatkih. Merjenje uspe{nosti poslovanja samo z vrednostnimi podatki lahko povzro~i to, da so poslovodje motivirani samo za doseganje kratkoro~ne uspe{nosti. Merila uspe{nosti morajo vsebovati tudi dolgoro~no uspe{nost in ta merila so najve~krat izra‘ena z nedenarnimi kategorijami (na primer: {tevilo novih proizvodov, zadovoljstvo kupcev, ne-sre~e pri delu, inovacije itd.). Prenosne cene. ^e je podjetje organizirano v poslovnoizidne enote (dobi~-kovna ali nalo‘bena mesta odgovornosti) in te poslovnoizidne enote poslujejo med seboj, se nujno postavlja vpra{anje, po kak{ni ceni te posle ovrednotiti. Poslovodstvo podjetja si mora pridr‘ati pravico, da lahko od-lo~a v posameznih primerih dolo~anja cene. Za slovenska podjetja pogosto velja, da imajo problem prenosnih cen zaradi enostavnega vzroka in to je, da organizirajo kot dobi~kovno mesto odgovornosti tudi tiste organizacijske enote, ki ve~ino proizvodnje “prodajo” znotraj podjetja. “Cena sredstev”. Z lastninjenjem slovenskih podjetij je kapital dobil svojo “ceno”. To pomeni, da mora poslovodstvo podjetja skrbeti za ~im ve~ji donos sredstev. Na kratek rok praviloma poslovodje ne morejo vplivati na stalna sredstva, lahko pa vplivajo na gibljiva sredstva (v slovenskih razmerah predvsem na terjatve in zaloge). Za vsa podjetja je obrat sredstev izrednega pomena, zato je priporo~ljivo, da poslovodje organizacijskih enot (predvsem poslovnoizidnih enot) motiviramo za ~im hitrej{i obrat sredstev tako, da se v podjetju dolo~i neka obrestna mera, ki pomeni ceno za pov-pre~na gibljiva sredstva. Motiviranje prodajnega oddelka. Prodajno osebje ne sme biti motivirano samo na osnovi prihodka, saj lahko na~rtovani prihodek dosega z ni‘anjem cen oziroma doseganju slabih pla~ilnih pogojev. Prodajno osebje mora biti motivirano na osnovi dobi~ka in pa na podlagi pla~ane realizacije. Na~rtovanje stro{kov neproizvajalnih stro{kovnih mest odgovornosti. Na~r-tovanje stro{kov neproizvajalnih oddelkov (raziskave in razvoj, ra~uno-vodstvo, kadrovska in druge slu‘be) mora temeljiti na oceni koristnosti teh oddelkov. Vodje teh oddelkov morajo biti motivirani za nepreseganje predra-~unskih stro{kov in za kakovostno (dogovorjeno) raven njihovih storitev. Nadaljevanje ~lanka sledi v naslednji {tevilki. raziskave in razvoj V nadaljevanju ~lanka v naslednji {tevilki si boste lahko prebrali {e naslednja poglavja: 4. TEZA: ZA ZMANJ[EVANJE STRO[KOV JE TREBA POZNATI STRO[KE PO SESTAVINAH DEJAVNOSTI (PROCESIH) 5. TEZA: DOBI^KONOSNOST PROIZVODA JE TREBA OCENJEVATI V NJEGOVEM CELOTNEM @IVLJENJSKEM CIKLU 6. TEZA: NALO@BE V INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO SAME PO SEBI NE ZAGOTAVLJAJO BOLJ[IH INFORMACIJ 7. TEZA: RA^UNOVODSKE INFORMACIJE JE TREBA DOPOLNJEVATI TUDI Z NERA^UNOVODSKIMI 8. TEZA: PRODAJNE CENE JE TREBA IZRA^UNAVATI NA DOLGI ROK 9. TEZA: ZA POSLOVODNO ODLO^ANJE SO PREDVSEM POMEMBNE PREDRA^UNSKE INFORMACIJE 10. TEZA: SPREMENITI SE MORA MESTO IN POMEN RA^UNOVODSTVA V PODJETJIH SKLEP literatura 1. Anthony, N. R.; Reece, S. J.: Accounting Principles. Irwin, Homewood, 1983. 2. Bromwich, M.; Bhimani, A.: Management Accounting: Evolution not Revolution. CIMA, London, 1989. 3. Cooper, R.; Kaplan, R. S.: Measure Costs Right: Make the Right Decisions, Getting Numbers Yo u Can Trust. Harvard Business Review Paperback, Boston, 1991, str. 41 - 48. 4. Davenport, T. H.: Putting the I in IT. Mastering Information Management. Prentice Hall, London, str. 5 - 9. 5. Eccles, R.: The Performance Measurement Manifesto. Harvard Business Review Paperback, Boston, 1991, str. 95 - 101. 6. Ezzamel, M.: Business Unit & Divisional Performance Measurement. Academic Press, London, 1992. 7. Gordon, L. A.; Miller, D.: A Contingency Framework for the Design of Accounting Information Systems. Readings in Accounting for Management Control (uredili: Emmanuel, C.; Otley, D.; Merchant, K.), Chapman&Hall, London, 1992. 8. Hansen, D. R.; Mowen, M.N.: Management Accounting. South-Wesrtern Publishing, Cincinnati, 1992. 9. Heitger, L.; Ogan, P. ; Matulich, S.: Cost Accounting. South-Western Publishing, Cincinnati, 1992. 10. Hiromoto, T.: Another Hidden Edge - Japanese Management Accounting, Getting Numbers Yo u Can Trust. Harvard Business Review Paperback, Boston, 1991, str. 67 - 70. 11. Horngren, T.C.: Introduction to Management Accounting. PHI, London, 1987. 12. Howell, R. A.; Soucy, G. R.: Cost Accounting in the New Manufacturing Environment. Management Accounting, avgust 1987, str. 42 - 49. 13. Johnson, H. T.; Kaplan, R. S.: Relevance Lost: The Rise and Fall of Management Accounting. Harvard Business School Press, Boston, 1987. 14. Kaplan, R.: The Evaluation of Management Accounting. The Accounting Review, julij 1984, str. 390 - 418. 15. Kaplan, R.; Atkinson, A.: Advanced Management Accounting. Prentice Hall, New Jersey, 1998. 16. Kaplan, R.; Norton, D.: Uravnote‘eni sistem kazalnikov: Preoblikovanje strategije v dejanja. Zalo‘ba Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2000. 1 7 . Khandwalla, P.N.: The Effects of Different Types of Competition on the Use of Management Control. Journal of Accounting Research, {t. 10 , 1972, str. 2 75 - 285. 18. Lere, C. J.: Managerial Accounting: A Planning -Operating - Control Framework. Wiley, New York, 19 9 1. 19. Merchant, K. A.: The Design of the Corporate Budgeting System: Influences on Managerial Behaviour and Performance. The accounting Review, oktober 1981, str. 8 13 - 829. 20. Merchant, K. A.: Influences on Departmental Budgeting: An Empirical Examination of a Contingence Model. Accounting, Organizations and Society, {t. 3 - 4, 1984, str. 291 - 307. 21. McNair, C. J.; Lynch, R.; Cross, K.: Do Financial and Nonfinancial Performance Measures Have to Agree? Management Accounting, november 1990, str. 28 - 36. 22. Milost, F.: Ra~unovodstvi ~love{kih zmo‘nosti. Visoka {ola za management, Koper 2001. 23. Otley, D.: Budget Use and Managerial Performance. Journal of Accounting Research, {t. 16 , 1992, str. 122 - 149. 24. Ross, H. B. G.: Revolution in Management Control. Management Accounting, november 1990, str. 23 - 2 7. 25. Ryan, B.: Strategic Accounting for Management. The Dryden Press, London 1995. 26. Simons, R.: The Role of Management Control Systems in Creating Competitive Advantage. Readings in Accounting for Management Control (uredili: Emmanuel C., Otley D., Merchant K.), Chapman&Hall, London, 1992. 27. Umapathy, S.: How Successful Firm Budget. Management Accounting, februar 1987, str. 25 -2 7. 28. Waterhouse, J. H.; Tiessen, P. : A Contingency Framework for Management Accounting Systems research. Accouting Organizational and Society, {t. 3, 1987, str. 65 - 76 . evijaLeS 56(2004) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja Komisija za razlago KPL Obve{~amo vas, da je Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije na podlagi 66. ~lena Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Uradni list RS, {t. 67/95) in 13. ~lena Poslovnika o delu Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije na sejah dne 2.9., 22.9., 16.10., 10.11., 19.11. in 1.12.2003 sprejela Razlago o uporabi kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije v zvezi z uveljavitvijo Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, {t. 42/02), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS {t. 121/ 2003. V mesecu marcu bo v Uradnem listu RS objavljen tudi Popravek razlage o uporabi kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije. Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije je na sejah dne 18.12.2003 in 3.3.2004 sprejela Razlago prvega odstavka 53. ~lena Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije v povezavi s 4. to~ko Tarifne priloge Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (povra~ila stro{kov za prehrano med delom), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS (23/2004). IZ DELA EVROPSKIH ZDRU@ENJ Generalna skup{~ina CEI-Bois - 16. marec 2004, Bruselj Generalna skup{~ina FEIC - 23.-25. junij 2004, Praga SPREMENJENI POGOJI UVOZA BLAGA V REPUBLIKO SLOVENIJO PO VSTOPU RS V EU Po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo bodo slovenski uvozniki lahko uporabljali ugodnosti iz naslova tarifnih opustitev in tarifnih kvot in uva‘ali blago pod pogoji, kot jih dolo~ajo evropske regulative. Ne bodo pa mogli ve~ uporabljati ugodnosti iz uredbe o avtonomnem ukrepu zni‘anja ali ukinitve carinskih stopenj za dolo~eno blago (Ur. l. RS, {t. 128/2003). Omenjena uredba namre~ preneha veljati dne 30.4.2004. Pri pripravi predlogov evropskih uredb o tarifnih opustitvah ter tarifnih kvotah, ki bodo za~ele veljati z dnem 1.1.2005, sodelujejo tako dr‘ave ~lanice kakor tudi dr‘ave pristopnice, in sicer v okviru Skupine za gospodarska vpra{anja v zvezi s carinsko tarifo. Sodelujejo tako, da predlagajo nove zahteve za dolo~itev tarifnih opustitev oziroma jim nasprotujejo v primeru obstoja proizvodnje blaga znotraj Evropske unije. Nove zahteve za dolo~itev tarifnih opustitev, ki bodo v veljavnost stopile z dnem 1.1.2005, je na Komisijo bilo potrebno posredovati najkasneje do 11.3.2004 (o ~emer smo vse ~lanice obvestili s po{to). Ministrstvo za gospodarstvo bo zahteve posredovalo na Komisijo le, ~e bodo ustrezale pogojem. Preverjalo bo tudi, ali obstajajo slovenski proizvajalci zadevnega blaga, ki bi lahko nasprotovali zahtevi. Seveda bodo na Ministrstvu za gospodarstvo sprejemali zahteve tudi po navedenih rokih. ^e jih do 15.3.2004 ne bodo uspeli pravo~asno posredovati na Komisijo, se bodo zahteve obravnavale {ele za pripravo predlogov tarifnih opustitev, ki bodo stopile v veljavo z dnem 1.7.2005. Glede na navedeno zato sporo~amo naslov internetne strani, na kateri je predstavljena podrobnej{a razlaga glede tarifnih opustitev in kvot kakor tudi glede postopkov vlaganja zahtev oziroma ugovarjanju vlo‘enim zahtevam: http://www.mg-rs.si/. iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 2/2004 marec 2004 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA IZ DELA EVROPSKIH ZDRU@ENJ SPREMENJENI POGOJI UVOZA BLAGA V REPUBLIKO SLOVENIJO PO VSTOPU RS V EU OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 2003 SEJEM DOM 2004 OBISKALO VE^ KOT 40.000 OBISKOVALCEV EVROPSKA GRADBENA INDUSTRIJA 2003-2006 URNIK TELEFONSKEGA SVETOVANJA PODJETJEM NA PODRO^JU DELOVNIH RAZMERIJ EVROPSKA KONFERENCA O ODPADNEM LESU, 22.-23.04.2004 SVETOVNI KONGRES ZDRU@ENJA ZA ZA[^ITO LESA IRG, 6.-11.6.2004 PRVI MEDNARODNI POHI[TVENI FORUM V PEKINGU Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 56(2004) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 2003 GZS-Združenje lesarstva je tudi letos pripravilo (predčasno) anketo s podatki o finančnem poslovanju lesne industrije v letu 2003. Anketo smo poslali (19. januarja 2004) vsem tistim podjetjem (skupaj 126 podjetjem), ki imajo več kot 20 zaposlenih in so člani GZS-Združenja lesarstva (Register GZS). Pravilno izpolnjeno anketo nam je poslalo 44 podjetij, kar pomeni 48,4 % vzorec vseh zaposlenih v lesni industriji (Obdelava lesa ter Proizvodnja pohištva). V obdelavi smo upoštevali vse pravilno izpolnjene ankete, ki so prispele na GZS-Združenje lesarstva najkasneje do 13. februarja 2004. Rezultati ankete o poslovanju lesne industrije (Obdelava lesa ter Proizvodnja pohištva) za leto 2003 kažejo tole: • Prihodki v lesni industriji so padli (v letu 2003 proti letu 2002) nominalno za 1,0 % S v pohištvenem sektorju so prihodki padli nominalno za 1,6 %; od tega so najbolj padli prihodki v proizvodnji furnirja in plošč. • Odhodki v lesni industriji so porasli nominalno za 1,4 %, v pohištvenem sektorju so odhodki porasli nominalno za 2,6 %. • Kazalnik celotna gospodarnost2 je znašal v lesni industriji v letu 2003 1,00 (v pohištvenem sektorju 1,04). Od 25 anketiranih pohištvenih podjetij je 10 podjetij Za prera~unavanje letnih podatkov (nominalna v realna gibanja) se po priporo~ilu slu`be SKEP GZS za leto 2003 uporablja indeks 105,6 (cene `ivljenjskih potreb{~in so uradni kazalec inflacije). Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Njegova vrednost je lahko enaka, ve~ja ali manj{a od 1. poslovalo v letu 2003 z izgubo. • Deležtujega trga v prihodkih je v celotni lesni industriji v letu 2003 v povprečju znašal 59,0 % (v pohištvenem sektorju 56,2 %). Največji delež je znašal v proizvodnji stavbnih elementov ( 71,1 %). • Čisti dobiček se je v nominalnem znesku v povprečju zmanjšal za 24,9 %. Čisti dobiček je v pohištvenem sektorju v nominalnem smislu padel za 33,6 %. • Na drugi strani pa se je čista izguba nominalno povečala za 43,6 %, v proizvodnji pohištva za 154,1 %. Vir: Anketa GZS-Združenja lesarstva, februar 2004 SEJEM DOM OBISKALO VE^ KOT 40.000 OBISKOVALCEV Letošnji 43. mednarodni sejem DOM, ki je na do zadnjega kotička zasedenih razstavnih površinah Gospodarskega razstavišča, pod okriljem Ljubljanskega sejma, potekal od 2. do 7. marca, je obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev, kar je za 15 % več kot lani. Sejem, ki ga je slovesno odprl podžupan Mestne občine Ljubljana Igor Omerza, je obiskovalcem ponudil izdelke za notranjo opremo, urejanje doma in njegove okolice, materiale in proizvode za gradbeništvo, opremo za ogrevanje in hlajenje bivalnih in poslovnih prostorov ter opremo za varovanje. V njegovih okvirih se je na 8700 kvadratnih metrih neto razstavnih površin skupaj z zastopanimi udeleženci predstavilo 436 podjetij iz 26 držav, med katerimi je bilo kar 290 neposrednih razstavljavcev. Število slednjih je kar za 7 odstotkov večje od lanskega. Novost sejma je bil Forum nepremičnin, v okviru katerega so se letos prvič predstavile banke, zavarovalnice in ne- premi~ninske agencije, ki so obiskovalcem nudile nasvete in odgovore v zvezi z nakupom ali prodajo nepre-mi~nin. Nasvete za prakti~no uporabo so prispevali tudi razstavljavci sami, ki so za obiskovalce pripravili kraj{a zanimiva predavanja in mnogi izmed njih so obiskovalcem nakupe olaj{ali z ugodnimi sejemskimi popusti za predstavljeno blago. S predavanjem za strokovno javnost pa je sejem podkrepila tudi Biotehni{ka fakulteta. Stavbno pohi{tvo je tudi letos predstavljalo sejemsko jedro, in za najbolj{i izdelek te dejavnosti sta Ljubljanski sejem in Zdru‘enje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije podelila priznanje Evropska zvezda. Prejelo ga je podjetje Jelovica, d. d. za okno Jelo-term les - aluminij. Vir: Zaklju~no poro~ilo Sejem Dom (Ljubljanski sejem) EVROPSKA GRADBENA INDUSTRIJA 2003-2006 Zdi se, da bo leto 2004 enako “slabo” leto za gradbeno industrijo kot leto 2003, kar dokazuje padec prihodka (-0,2 %) v letu 2003. Posebno gradnja stanovanj se je zmanj{ala, kar znatno poslab{uje splo{en rezultat poslovanja celotne gradbene industrije, saj predstavlja ta sektor 46 % dele` celotne gradbene industrije. Ravno tako se je zmanj{ala nestano-vanjska gradnja, kjer so bile investicije v poslovne namene odlo‘ene ali celo preklicane zaradi slabe ekonomske situacije. Kot je bilo lahko pri~akovati glede na slabo ekonomsko situacijo, je bilo “obnavljanje” bolj popularno kot novogradnja, ~eprav je bil ta sektor oviran z zmanj{animi privatnimi in javnimi naro~ili. V Nem~iji, v evropskem najpomemb-nej{emu trgu gradbeni{tva, so se aktivnosti vse od leta 2000 na podro~ju stanovanjske gradnje ostro zmanj{evale, ijaLeS 56(2004) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva EVROPSKA KONFERENCA O ODPADNEM LESU (MANAGEMENT OF RECOVERED WOOD), 22.-23.04.2004 Evropska konferenca o odpadnem lesu (Management of Recovered Wood -Recycling, Bioenergy and Other Opportunities) bo potekala v Solunu v ~asu med 22. in 23. aprilom 2004. Ve~ informacij lahko najdete na spletni strani COST E31 (http://www.ctib-tchn.be/coste31/frames/f_e31.htm) ali pri prof. dr. Francu Pohlevnu ali dr. Mihu Humarju. Glavne teme na konferenci bodo: odpadni za{~iteni les, odpadni les kot obnovljiv vir energije, odpadni les kot surovina za iverne plo{~e, koli~ine odpadnega lesa v Evropi, politika ravnanja z odpadnim za{~itenim lesom. Preglednica: Celotni prihodek gradbene industrije v mrd EUR + letne stopnje rasti 2002-2006 2002 % ’02 2003 % ’03 2004 % ’04 2005 % ’05 2006 % ’06 Avstrija 26,081 -0.5 % 26,534 1.7 % 27048 1.9 % 27579 2.0 % 28,167 2.1 % Belgija 23154 -5.1 % 22,978 -0.8 % 23,512 2.3 % 24,989 6.3 % 26,061 4.3 % Danska 18,651 2.0 % 18,312 -1.8 % 18,654 1.9 % 19,006 1.9 % 19,374 1.9 % Finska 19,240 -1.0 % 19,282 0.2 % 19,707 2.2 % 20,467 3.9 % 21,042 2.8 % Francija 149,554 -1.0 % 147422 -1.4 % 147527 0.1 % 147936 0.3 % 149,667 1.2 % Nem~ija 196,358 -5.9 % 189,265 -3.6 % 188,775 -0.3 % 190,826 1.1 % 195,503 2.5 % Irska 21,485 2.6 % 21,875 1.8 % 20,998 -4.0 % 20,326 -3.2 % 20,059 -1.3 % Italija 135,520 1.7 % 136,668 0.8 % 136,908 0.2 % 135,843 -0.8 % 136,692 0.6 % Nizozemska 48,713 -3.1 % 47197 -3.1 % 47226 0.1 % 48,350 2.4 % 49,656 2.7 % Norve{ka 18,459 4.2 % 18,289 -0.9 % 18,467 1.0 % 18,298 -0.9 % 18,744 2.4 % Portugalska 22,684 -2.6 % 20,465 -9.8 % 19103 -6.7 % 19,479 2.0 % 20,098 3.2 % [panija 120,506 4.8 % 125,326 4.0 % 128,579 2.6 % 131,313 2.1 % 134,916 2.7 % [vedska 18,260 -1.8 % 18,202 -0.3 % 18,759 3.1 % 19,276 2.8 % 20,009 3.8 % [vica 30,092 2.1 % 29,497 -2.0 % 29,310 -0.6 % 28,924 -1.3 % 29,035 0.4 % Velika Britanija 132,897 8.0 % 138,733 4.4 % 143,287 3.3 % 147932 3.2 % 151,261 2.3 % Zahodna Evropa 981,654 0.2 % 980,045 -0.2 % 987860 0.8 % 1,000,544 1.3 % 1,020,284 2.0 % ^e{ka 9,018 2.5 % 9,433 4.6 % 9,876 4.7 % 10,330 4.6 % 10,815 4.7 % Mada‘arska 7,000 13.3 % 7,325 4.6 % 7,836 7.0 % 8,522 8.8 % 9,440 10.8 % Poljska 21,548 -6.6 % 20,554 -4.6 % 21,235 3.3 % 23,497 10.7% 26,082 11.0 % Slova{ka 1,634 3.4 % 1,668 2.1 % 1,709 2.5 % 1,754 2.6 % 1,807 3.0 % Vzhodna Evropa 39,200 1.1 % 38,980 -0.6 % 40,656 4.3 % 441,03 8.5 % 48,144 9.2 % SKUPAJ 1,020,854 0.1 % 1,019,025 -0.2 % 1,028,516 0.9 % 1,044,647 1.6 % 1,068,428 2.3 % (Vir: Euroconstruct) Les 56(2004) 3 Bil {ele v letu 2005 se predvideva pozitivna rast na tem podro~ju. Za gradbeno industrijo zahodne Evrope pa se predvideva ponovna o‘ivitev ‘e v letu 2004 (+0,9 %), 2005 (+1,6 %) in 2006 (+2,3 %). Ponovna o‘ivitev gradnje bo vodena predvsem na podro~ju infrastrukture, medtem ko se napoveduje, da se bo gradnja stanovanj stabilizirala do konca leta 2005. Medtem ko je leta 2003 evropska gradbena industrija bele‘ila najni‘je stopnje rasti, sta Velika Britanija in [panija bele‘ili dinami~no 4 % rast. Na drugi strani pa je Portugalska bele‘ila padec za skoraj 10 %, Nem~ija je izgubila nekaj tr‘nega dele‘a, medtem ko sta Francija in Italija ostali relativno stabilni, kot drugi in tretji najpomemb-nej{i trg gradbeni{tva, sledita jim [panija in Velika Britanija, kar zna{a skupaj 72 % celotnega evropskega gradbenega trga (737 milijard EUR). V Vzhodni Evropi je mo~no poslab-{anje poljske gradbene industrije v obdobju 2001-2003 poslab{alo rezultate celotne regije. Od leta 2004 dalje pa se pri~akuje fantasti~no pove~anje stopenj rasti, predvsem na podro~ju stanovanjske gradnje, in sicer v letu 2004 (+4,3 %), 2005 (+8,5 %) in 2006 (+9,2 %) (glej preglednico spodaj). Celoten padec (-0,2 %) skozi leto 2003 je bila posledica ekstremno slabe ne-stanovanjske gradnje (ta trend se je za~el ‘e v letu 2002). Ravno tako so bili infrastrukturni projekti zmanj{ani za 2,5 % v letu 2002. Navkljub kontinuiranemu po~asnemu povpra{evanju po novih izdelkih pa je stanovanjska gradnja po‘ivila negativne stopnje v letu 2002. Celotno poro~ilo (v angle{~ini) si lahko ogledate na L -portalu (www.gzs.si/ lesarstvo/ pano‘ne informacije/trendi in gibanja. Vir: FEIC, Report on the European construction industry 2003-2006, Doc. C0407, februar 2004 GZS - Zdru`enje lesarstva U R N I K telefonskega svetovanja podjetjem na podro~ju delovnih razmerij v obdobju marec-maj 2004 Z.[. Svetovalec Telefon Dan Ura 1. Metka PENKO NATLA^EN, univ. dipl. prav. ali Franc KOKALJ, univ. dipl. prav. 01/58 98 184 TOREK 10.00 - 12.00 2. Svetko PRA[TALO, prav. in dipl. org. dela 01/36 16 690 SREDA 10.00 - 14.00 3. Anton LOTRI^, univ. dipl. prav. ali Edvard LONGER, univ. dipl. prav. 01/23 01 464 ČETRTEK 10.00 - 14.00 4. Metka PENKO NATLA^EN, univ. dipl. prav. ali Franc KOKALJ, univ. dipl. prav. 01/58 98 184 PETEK 10.00 - 12.00 Svetovanje je namenjeno ~lanom GZS; podjetje se mora svojo mati~no {tevilko. ob klicu predstaviti s SVETOVNI KONGRES ZDRU@ENJA ZA ZA[^ITO LESA IRG, 6.-11.6.2004 Oddelek za lesarstvo Biotehni{ke fakultete v Ljubljani organizira 35. letno sre~anje svetovnega zdru‘enja za za{~ito lesa (International Research Group for Wood Preservation) IRG/ W P. Na tem sestanku bodo udele‘enci z vsega sveta predstavili najnovej{a spoznanja s podro~ja za{~ite lesa. Strokovnjaki se bodo sre~ali v Cankarjevem domu med 6. in 11. junijem 2004. Ve~ informacij v zvezi s kongresom lahko najdete na spletni strani zdru‘enja za za{~ito lesa IRG/WP ali na spletni strani 35. letnega sre~anja zdru‘enja. ^e vas zanima udele‘ba, sponzoriranje ali ogla{evanje na tem sre~anju, se, prosimo. obrnite na organizatorja (prof. dr. Franc Pohleven). PRVI MEDNARODNI POHI[TVENI FORUM BEIJING (IFFB) V PEKINGU JE BIL USPE[EN V za~etku decembra 2003 je v Pekingu potekal 4-dnevni posvet, imenovan: 1st International Furnishing Forum Bei- jing (1. mednarodni pohištveni forum Beijing -IFFB). Organizirala ga je revija Möbelmarkt skupaj s kitajskim partnerjem: medijskim podjetjem Green Cozy Home Ad. Co. Sodelovali so še predstavniki FENA -Evropske federacija trgovcev s pohištvom - ter U.EA Evropsko združenje proizvajalcev pohištva. Namen foruma je bil seznaniti evropske gospodarstvenike s kitajskim pohištvenim trgom in s proizvodnimi potenciali ter oblikami in možnostmi sodelovanja. Evropska delegacija je bila dokaj številna, sestavljali pa so jo proizvajalci, trgovci, dizajnerji, svetovalci. Podobna struktura udeležencev je bila tudi od države gostiteljice. IFFB ni bil samo debatno srečanje ampak so bili podani temelji za konkretno sodelovanje in kooperacijo. Udeleženci iz Evrope so imeli tudi možnost obiskati kitajska trgovska in proizvodna podjetja ter sklepati konkretne dogovore. Kitajski sogovorniki npr. Zou Wen-long, vodja največje šanghajske trgovske hiše, ter drugi, so nanizali precej zanimivih podatkov: • Kitajska je z 1, 8 mrd. prebivalcev potencialno tržišče za evropsko blago, tudi pohištvo; • v državi je okoli 50.000 proizvajalcev pohištva; • na Kitajskem ima pohištvena industrija pomemben delež v celotnem narodnem gospodarstvu; • v letu 2002 je kitajski izvoz pohištva dosegel vrednost 5,417 mrd US $ ter je porastel za 36,5 % proti prejšnjemu letu; • največje izvozno tržišče je ameriško, kamor so v 1. 2002 izvozili za 2,6 mrd US $ pohištva; • 15% vsega blaga, ki ga proda v svojih centrih IKEA, je izdelano na Kitajskem. Evropski pohištveniki so zainteresirani za obojestransko sodelovanje s kitajskimi partnerji. Na eni strani želijo na to tržišče izvoziti čimveč pohištva, na drugi strani pa ustvariti proizvodne ko-operacijske odnose in izkoristiti prednost - kitajsko ceneno delo silo. Nemčija je npr. na Kitajsko v prvih 9 mesecih 1. 2003 izvozila pohištva v vrednosti 75,9 mio EUR, kar je 3, 6 -krat več kot leto prej. Vse več proizvajalcev in trgovcev odpira na tem tržišču svoja predstavništva, proizvodne obrate, se udeležuje sejmov itd. Dirk Uve Klaas, predsednik združenja nemške pohištvene industrije, ocenjuje, da bo Kitajska v 2 letih napredovala na 10. mesto na rang lestvici uvoznic nemškega pohištva in je že sedaj pred Rusko federacijo. Seveda pa je moč pričakovati, da bo uvoz iz Kitajske v Nemčijo tudi v prihodnje bistveno večji od izvoza. (Npr. v prvem polletju 2003 je znašal izvoz 56 mio EUR, uvoz pa 178,8 mio EUR ). Med udeleženci v Pekingu na Pohištvenem forumu Slovencev ni bilo. ijaLeS 56(2004) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP: 23414 Slovensko podjetje i{~e dobavitelja za izdelavo tapet za stole (tapiciran sede‘ ali sede‘ in naslon), letna koli~ina 10.000 kosov. Podjetje/Ime: Modema, d. o. o. Kraj: 1330 KO^EVJE Ulica: Re{ka cesta 15 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 01 8950 734 Faks: 01 8950 732 [tevilka PP: 23551 Slovensko podjetje proda linijo za izdelavo zobotrebcev (specialni rezkar, sesalna naprava, ‘age, su{ilnica in priprava za pakiranje). Podjetje/Ime: FTN, d. o. o. Kontakt: Nadja Fer~al Kraj: 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU Ulica: Nad izviri 34 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 02 6296 226 Faks: 02 6296 227 e-po{ta: ftn@siol.net [tevilka PP: 23561 Slovensko podjetje proda tovarno pohi{tva v Celju - Babno, delno opremljeno, skupna povr{ina poslovnih stavb in zemlji{~ 5 517 m2. Podjetje/Ime: AL, d. o. o. Kraj: 1000 LJUBLJANA Ulica: Dalmatinova 2 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 01 2309 859 Faks: 01 2309 856 e-po{ta: info.al@siol.net [tevilka PP: 23631 Slovensko podjetje zaradi selitve proda paletne in poli~ne regale, stare 6 let, za prostore do vi{ine 4,5 m. Paletni reg.: stranice vi{ina 2,7 - 3,6 m, nosilnost 700 kg in 1.000 kg/evro paleto, skupaj za okrog 2.000 palet. Poli~ni reg.: stranice vi{ina do 3 m, police {irina 0,8 m in 0,6 m, z lesenimi policami, skupne dol‘ine 5.000 m. Regali na razpolago od 15 . 3. 2004, v Ljubljani. Fotografije so na naslovu www.dzs.si. Podjetje/Ime: DZS, zalo‘ni{tvo in trgovina, d. d. Kontakt: Lojze Vintar Kraj: 1538 LJUBLJANA Ulica: Mali trg 6 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 01 5864 366 Faks: 01 5864 365 e-po{ta: logistika@dzs.si URL: www.dzs.si [tevilka PP: 23640 Slovenski podjetnik nudi izdelovanje hrastovih okroglih ali ovalnih sodov, sodov - barikov, ~ebri~ev za ro‘e, lesenih ro~ajev, rovnic, lopat, krampov, sekir, kladiv, hrastovih stopnic, stebri~ev za ograjo in lesnih briketov listavcev fi 70 . Podjetje/Ime: JEV[ENAK ANDREJ S.P. - SODARSTVO, KOLARSTVO IN SP. MIZARSTVO Kontakt: Andrej Jev{enak Kraj: 3320 VELENJE Ulica: Kosovelova 18 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 03 5863 706 Faks: 03 5867 010 e-po{ta: andrej.jevsenak.s.p.@siol.net [tevilka PP: 23641 Slovensko podjetje proda lesene nove in rabljene euro palete in palete drugih standardnih in nestandardnih dimenzij. Podjetje/Ime: PREZENT, d. o. o. Kontakt: Valter ^ernigoj Kraj: 5293 VOL^JA DRAGA Ulica: Vogrsko 60 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 05 3955 505, 041 692 239 Faks: 05 3955 504 e-po{ta: prezent@s5.net [tevilka PP: 23693 Slovensko podjetje i{~e dobavitelja ve~jih koli~in hrastovega lesa. Podjetje/Ime: Vekamaf Adria d.o.o. Kraj: 3000 CELJE Ulica: Mariborska cesta 86 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 03 4928 450 Faks: 03 4928 451 e-po{ta: celje@vekamaf.com URL: www.vekamaf.com [tevilka PP: 23738 Slovensko podjetje nudi nakup in dobavo vse vrste lesnih produktov (deske, elemente, plo{~e), razpolagajo z bazo ponudb in povpra{evanj, pla~ilo uredijo preko Prvega Factorja. Podjetje/Ime: Kadekom, d. o. o. Kontakt: Du{an Murko Kraj: 119 2 Ljubljana Ulica: Pot v Zeleni gaj 8 97 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 01 7220 550, 040 619 960 Faks: 01 7220 552 e-po{ta: dusan.murko@siol.net [tevilka PP: 23395 Slovensko podjetje nudi usluge razreza vseh vrst materiala z abrazivnim vodnim curkom, kar je povsem nova tehnologija na slovenskem tr‘i{~u. Postopek omogo~a razrez razli~nih vrst materialov - jeklo, inox, hardox, baker, medenino, aluminij, steklo, keramiko, les, umetne mase (PE, PAG, PP, ABS, KOTERM ...) gumo, usnje, tervol ... vse to do debeline 100mm. Podjetje/Ime: KOVINOSTRUGAR-STVO MIRKO JUVAN s.p. Kontakt: Mirko Juvan Kraj: 1410 ZAGORJE OB SAVI Ulica: Vinska cesta 4 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 03 5665 184, 040 610 862 Faks: 03 5661 761 e-po{ta: waterjet@email.si URL: www.vodnirez.com [tevilka PP: 23632 Slovensko podjetje proda sestavljive skladi{~ne regale vi{ine 7 m, dol‘ina enote 2,30 m, {irina enote 1,1 m, skupaj 30 enot, nosilnost paletnega mesta 1300 kg. Podjetje/Ime: AMWAY SLOVENIJA LLC Kontakt: Arijana Zupan~i~ Kraj: 1000 LJUBLJANA Ulica: [MARTINSKA 130 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 01 7509 870 Faks: 01 7509 872 [tevilka PP: 23560 Slovensko podjetje nudi monta‘o klima naprav, centralne kurjave, vodovodnih naprav, elektroinstalacij ter delo na naftnih plo{~adih. Podjetje/Ime: NAGIB D.O.O. LOGISTIKA Kraj: 1420 TRBOVLJE Ulica: Trg revolucije 15 Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 03 5612 682, 041 965 684 Faks: 03 5612 682 ijaLeS 56(2004) 3 znanje za prakso Izvrstna toplotna izolacija in vsestranska uporabnost pri monta‘nih delih Novost iz Henkla: MAKROFLEX PU pena MAKROFLEX PU pena je izdelek z vrhunskimi izolacij-skimi zna~ilnostmi in odli~en pripomo~ek pri raznovrstnih monta‘nih delih v gradbeni{tvu. Pri vgradnji oken, okvirjev in ostalih gradbenih delih se izka‘e kot vodilna med PU penami. Lastnosti izdelka MAKROFLEX PU pena dosega najni‘jo prevodnost toplote med vsemi izolacijskimi materiali v gradbeni{tvu (0,040 W/mK). Odlikuje jo visoka odpornost na staranje in na razli~ne kemikalije, topila ter olja. Poleg izvrstnih izolacijskih lastnosti omogo~a tudi lepljenje vrste materialov kot so: steklena vlakna, aluminij, mav~ne plo{~e, vezan les, bitumen in folija. MAKROFLEX PU pena Standard je na voljo v dveh pakiranjih: 500 ml ali 750 ml. Zahtevnej{i uporabniki bodo posegli po MAKROFLEX PU PRO peni, ki je na razpolago kot 500 ml doza s posebnim nastavkom za nanos s pi{tolo. Z MAKROFLEX ~istilom bomo zlahka odstranili {e sve‘o in nestrjeno PU peno s povr{in monta‘ne pi{tole, ventila za nanos in delovnih povr{in. Lastnosti: • najni‘ja delovna temperatura: +5 0C, • nelepljiva postane po 10-18 minutah, • temperaturna obstojnost v strjenem stanju: od -55 0C do +100 0C. Raziskave so pokazale, da stro{ek 1 l nafte porabljene za izdelavo MAKROFLEX PU pene, nadomesti porabo 100 l nafte pri ogrevanju prostora izoliranega z MAKROFLEX PU peno. Skupina Henkel je lani 18. julija od finske dru‘be YIT Construction Ltd. odkupila dru‘bo Makroflex, ki razvija, proizvaja in tr‘i predvsem polnila in izolacijske materiale za uporabo v gradbeni{tvu. Ve~ o izdelkih v dru‘ini Makroflex si lahko preberete na www.lepila.henkel.si. Dodatne informacije: Darja Risar telefon: 02 22 22 281 e-pošta: darja.flisar@henkel.at LESARSKA ZALOŽBA ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlov{ka 3, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/421-46-60 Fax: 01/421-46-64 El. po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si CENIK KNJIG Avtor/Naslov UČBENIKI MPC v SIT KONSTRUKCIJE Rozman V., Gaber.: Tehni~no risanje in kons. dokumentacija .....3.487,00 Rozman V.: Konstrukcijski elementi - konstrukcije 2. ................................ 2.520,00 Rozman V.: Konstrukcije izdelkov - Konstrukcije 3 ..................................... 2.033,00 Rozman V.: Snovanje pohi{tva .......................................................................................................... 4.374,00 TEHNOLOGIJA Pipa, R: Anatomija in tehnologija lesa.....................................................................................993,00 Čermak, M.: Furnirji in plošče............................................................................................................3.621,00 Geršak, M. Velušček, V.: Sušenje lesa........................................................................................1.999,00 Grošelj, A.: Tehnologija lesa 2..........................................................................................................2.858,00 Kovačič, B; Čermak, M.: Tehnologija lesa 3...................................................................2.374,00 Arnič, A.: Vaje iz tehnologije.................................................................................................................1.543,00 Sedej, R,...: Tehnologija žagarstva.................................................................................................3.669,00 STROJI IN NAPRAVE Geršak, M.: Lesnoobdelovalni stroji.............................................................................................898,00 Geršak, M.: Transportne naprave.........................................................................................................86700 Geršak, M.: Stroji za primarno obdelavo................................................................................773,00 Geršak, M.: Pnevmatične in hidravlične naprave....................................................679,00 Geršak, M. ...: Stroji in naprave v lesarstvu.........................................................................1.898,00 Prašek, M....: Stroji za obdelavo lesa......................................................................................5.838,00 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3...................................................................1.810,00 Medjugorac, N.: Organizacija proizvodnje 4...........................................................1.718,00 Steblovnik, Z....: Podjetništvo................................................................................................................3.225,00 Bizjak, J.: Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAMI).....................1.521,00 Bizjak, J.: Rešene naloge za učitelja (PAMI).........................................................................309,00 Jelovčan, I. ...: Gospodarjenje............................................................................................................3.055,00 PRIROČNIKI Gorišek, Ž. ...: Sušenje lesa..........................................................................................................................2.550,00 Dimitrov T: Klima i prirodno sušenje drva...............................................................4.500,00 Mihevc, S. ...: Obnovimo pohištvo...............................................................................................1.000,00 Verk, E.: Proizvajalec pohištva in zadovoljen kupec........................................7900,00 ijaLes 56(2004) 3 strokovne vesti strokovni ~lanek (Professional Paper) Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem avtor Vito HAZLER, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo 1. Etnolo{ke raziskave stavbarstva na Slovenskem Etnologija deli slovensko etni~no ozemlje na {tiri glavna kulturna ob-mo~ja, na alpsko, panonsko, sredozemsko in osrednjeslovensko. Na teh ob-mo~jih raziskuje kulturno in na~in ‘iv-ljenja po t. i. etnolo{ki sistematiki, ki obsega poglavja s podro~ja materialne, dru‘bene in duhovne kulture in ob~e etnolo{ke problematike. V teh sistemskih okvirih so npr. poglavja o stavbarstvu in bivali{~ih, notranji opremi, poljedelstvu in ‘ivinoreji, rokodelstvu in obrti, gozdnem gospodarstvu, orodjih in predmetih, delovnih skupnostih, medsebojni pomo~i, likovnem obzorju, znanju idr., kjer so pridobivanje, predelava, obdelava in uporaba lesa obravnavani z razli~nih zornih kotov. Doslej so bila v slovenski etnologiji dokaj dobro raziskana zlasti podro~ja stavbarstva in obrti, ker je imel les pomembno, ponekod celo odlo~ujo~e mesto v gospodarskem in kulturnem razvoju posameznih pokrajinskih obmo~ij. 2. Na~ini in oblike pridobivanja, obdelave in vgrajevanja lesa 2.1. Pridobivanje lesa Se~nja, obdelava in transport lesa so na Slovenskem ‘e stoletja del pomembnih gospodarskih prizadevanj. Izraba lesne mase je bila zelo razno- vrstna, o ~emer imamo veliko zapisov v delih na{ih najstarej{ih kronistov (Valvasor 1689), v razli~nih posrednih in neposrednih virih (npr. katastri v 2. pol. 18. in za~. 19. stoletja, rudni{ki arhivi, ~asopisi, revije idr.), v katerih lahko razberemo namen in obseg se~-nje, na~ine transportov, trgovine in tudi predelave lesa. Seveda so bili obseg, intenzivnost in tehni~na izpopolnjenost se~nje odvisni od vrste dejavnikov (npr. naravne in pokrajinske danosti, dostopnost gozdnih parcel, lastni{tvo gozdov idr.) in zlasti od namena: ali je bila se~nja namenjena le za doma~e potrebe kme~kega obrata, za prodajo ali pa je bilo izkori{~anje gozda ‘e del gozdarsko-obdelovalne industrije. Ponekod v alpskem svetu so gozd intenzivno izkori{~ali bodisi za predelavo in raz‘agovanje na ‘agarskih obratih in vse do konca 19. stoletja tudi za gla‘utarstvo in oglarstvo. Gozd so po-sekavali “na frate”, t. j. povsem na golo in les s hribovitih predelov transpor-tirali v dolino po grabnastih dr~ah ali lesenih ri‘ah (Vide~nik, 1983). Nekatera obmo~ja so bila zaradi intenzivne se~nje v 19. (Pohorje) in {e sredi prve pol 20. stoletja (Logarska dolina) skoraj povsem gola in ponekod se so zaradi pogozovanja spremenili lesni sestav (npr. na Pohorju iglavci prevladajo nad listavci). S se~njo “na frate” je bilo ponekod na Karavan{kem ob-mo~ju povezano po‘igalni{tvo: poseke so po‘gali in s pepelom pognojili t. i. ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti 4. Ko{tabona, gospodarsko poslopje (sredozemsko obmo~je). Leseno Lorberjevo hi{o so zgradili leta 1919 (foto lastnik hi{e). 5. Kri‘ pri Se‘ani, me‘narija ob cerkvi sv. Kri‘a. Stavba je zidana iz kamna in pokrita s “{krlami”, mo~no ostre{je je sestavljeno iz hrastovih tramov 6. Muzej na prostem Pleterje “novíne” (tudi “nóvne”), kjer so nato nekaj let sejali ‘ita (Zgornja Savinjska dolina, Topla, Koprivna). Les so z nekaterih obmo~ij Savinjskih Alp, Karavank in Idrijskega splavljali po rekah. Z ‘agarstvom in lesno trgovino je bilo vse do 30. let 20. stoletja poznano splavarstvo na Savinji (Angelos Ba{ 1974) in Dravi (Vili Vuk 1996), z rudarstvom pa plavljenje lesa po Beli in Idrijci od klav‘ do rudarske Idrije (Zgodovina Idrije). Splavarstvo in plavljenje so opustili zaradi razvoja cestnega in ‘elezni{kega prometa in predvsem zaradi razli~nih hidroteh-ni~nih posegov (jezovi, elektrarne na Dravi), ki so ob~utno zmanj{ali plovnost rek. S se~njo lesa so povezana razli~na znanja, ki so bila plod dolgoletnih izku{enj in med drugim tudi razli~nih izobra‘e-valnih programov. Dobri kme~ki gospodarji so bili tudi dobri poznavalci in skrbniki svojih gozdov. Odli~no so poznali razli~ne vrste lesa, ki so ga prepoznavali po lubju, listju, lesni strukturi in po vonju. V preteklosti je bilo glavno vodilo pridobiti predvsem kakovosten les za gradnjo, izdelavo po-hi{tva in tudi za kurjavo, zato so se~njo prilagodili letnemu ~asu in zlasti ugodnim luninim menam. Najbolj ugodna so bila obdobja ob “stari luni” v drugi polovici decembra, januarja in prvi polovica februarja, ko je “mezge” v lesu najmanj.1 Les pa je mo‘no sekati tudi po “veliki ma{i” v drugi polovici avgusta, ko se je vegetacijski proces nekoliko umiril. Tudi ta je primeren za gradnjo ali za izdelavo skodel, vendar ga je treba vgraditi {e isto leto2 ali pa primerno uskladi{~iti. Izredno pomembna je tudi lega rasti{~ posameznih vrst lesa, zato so npr. smreke ali macesne za kritino (skodle, ‘agane deske) sekali ve~inoma na osojnih, manj vetrovnih in z drevjem enakomerno pora{~enih legah, da so bile let- nice enakomerno ra{~ene po vsem deblu, da les ni bil zavit in da je imelo drevo vsaj v spodnjem delu ~im manj vej.3 2.2. Uporaba razli~nih vrst lesa Na stavbarstvo ve~inskega prebivalstva pa tudi na nekatere stavbe privilegiranih dru‘benih skupin je do srede 20. stoletja imelo pomemben vpliv o‘je in tudi {ir{e okolje, kar je oblikovalo t. i. tradicionalne lokalne, regionalne in nacionalno prepoznavne gradbeni{ke oblike in na~ine gradnje. Pomembno vlogo so imeli pri tem gradbeni materiali, ki so jih graditelji ve~inoma pridobivali v doma~em okolju. To so bili kamen, ilovica, opeka, apno, slama in seveda les. Predvsem les je bil v grad-beni{tvu uporabljen po osnovnih vrstah in kakovosti in obdelan v razli~nih teh-ni~nih izvedbah. Poznane so bile stanovanjske in gospodarske stavbe, kjer je les prevladoval kot osnovni gradbeni material, ponekod so ga vgrajevali v zna~ilnih razmerjih s kamnom in opeko. a. V alpskem svetu so v stavbarstvu uporabljali razli~ne vrste lesa. Po obsegu vgraditev so izstopali smreka, jelka (hoja) in macesen, ponekod pa so za posebne namene in konstrukcijske ~lene uporabljali tudi hrast in (redkeje) kostanj. Smreka je bila pogosto rabljena za kladne ali skeletne konstrukcije sten, za izdelavo ostre{ij, krtine (skodle, ‘agane deske), stavbnega pohi{tva, opa‘ev na zatrepih, konstrukcijskih delov gankov, stre{nih lin in podpornikov ter razli~nih pohodnih povr{in (podnice). Macesen in jelko so pogosto uporabljali za kritino (skodle, ‘agane deske), stavbno pohi{tvo in pohodne povr{ine (podnice, ~oke), na nekaterih hribovitih obmo~jih pa tudi za kladne konstrukcije sten (Podol-{eva, Robanov kot). ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Ker so v preteklosti zlasti stanovanjske in gospodarske stavbe (hlevi, seniki, skednji) postavljali na razmeroma plitke kamnite temelje brez ustrezne hidroizo-lacije, so za t. i. “gruntnike”, t. j. povsem spodnje vence lesenih kladnih sten, uporabljali predvsem hrast; s tem so bistveno zmanj{ali dvigovanje talne vlage in mo`nosti drugih vrst po{kodb (glodalci, insekti). Hrast (in ponekod kostanj) so vgrajevali tudi v nosilne dele ostre{ij, predvsem za strme strehe, prekrite s {kriljem ([kofjelo{ko hribovje, Pohorje), in pogosto tudi v stare izvedbe konstrukcij “na {karje” oziroma “na kle{~e”. Za vse druge dele strehe (deske za podlago {krilju, late) so uporabljali smrekov ali macesnov les. b. V panonskem obmo~ju, to je v Beli krajini, jugovzhodni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji, prevladujejo listavci, zato so v kladne in skeletne stene stavb vgrajevali predvsem hrast (Bi-zeljsko, Gorjanci, Bela krajina) in kostanj, ponekod pa tudi smreko (del Gorjancev), bukev (svet ob zgornji Sotli, Haloze), jel{o in druge vrste lesa (gaber, akacijo, lesko idr.). V Beli krajini in jugovzhodni Sloveniji so uporabljali razmeroma kakovosten les listavcev, ki je ve~inoma ostal neometan tako na pro~eljih hi{ kot ponekod notranjih prostorih (za{~ita sten v “hi{i” s tele~jo krvjo; ponekod so notranje stene pozneje prebelili ali celo ometali). Na Bizeljskem in v okolici Bre`ic so imeli navado zunanje lesene stene prebarvati ope~no rde~e (Hazler 1999), vi{je ob Sotli, v Halozah, v Slovenskih goricah in v Prekmurju, pa so razmeroma slab{i les listavcev (pogosto ijaLeS 56(2004) 3 bukve) ometavali z ilovico in belili. Za stre{ne konstrukcije “na {karje” so uporabljali predvsem kostanj in tudi hrast, za {pirovce pa bukev, smreko in akacijo, za letve pa gaber, lesko in akacijo. Gaber in lesko so uporabljali tudi za izdelavo opletov na “svislih” (zatrepi) in ponekod tudi lesenih obokov v ~rnih kuhinjah, ki so jih s spodnje in zgornje strani ometali {e z ilovico. c. Na sredozemskem obmo~ju je v stavbarstvu prevladoval predvsem kamen. V masivne konstrukcije ostre{ij s “skrlami” (apnen~aste plo{~e) kritih streh so vgrajevali zlasti hrast in akacijo, za podlogo tudi smreko, ki so jo ve~inoma kupovali pri lesnih trgovcih. Pri stavbah, kritih s korci, so za ostre{ja uporabljali hrast in smreko. Za stavbno pohi{tvo, stopnice, ganke in ograje (Tolminsko, Kobari{ko in Bov{ko) so ve~inoma uporabljali les iglavcev (Sedej 1974). ~. Osrednjeslovensko obmo~je je v uporabi gradbenih materialov v stavbarstvu najbolj raznovrstno. Na obmo~jih od Spodnje Savinjske doline do Ljubljanske kotline in vse proti Notranjskem in Dolenjskem so vse do konca 19. in za~etka 20. stoletja gradili lesene, delno zidane in zidane hi{e. Za gradnjo hi{ in ka{~ so uporabljali predvsem smreko (Spodnja Savinjska dolina, Celjska kotlina, Morav{ko) in bukev (Zasavje), za temeljna bruna kladnih sten in za vogalne sohe skeletnih konstrukcij pa so vgrajevali ve~inoma hrast. Najstarej{e hi{e s kladno konstrukcijo sten so imele bruna obdelana s treh strani (tako da je zunanja stran obdr‘ala naravno okroglino), medtem ko so imele mlaj{e lesene hi{e in polnila 7. Muzej na prostem Rogatec. Tesarji pripravljajo kostanjev les za stre{no konstrukcijo 8. Mrzlava vas 24 pri Kr{ki vasi. Leseno Lorberjevo hi{o so zgradili leta 1919 (foto lastnik hi{e). 9. Novo mesto. Chalupa Jaromerksa – lesena hi{a, ki jo je novome{ki tiskar Ivan kupil v Pragi na znameniti narodopisni razstavi leta 1895. 10. Podkraj pri Me‘ici (alpsko obmo~je). strokovne vesti 11.Poljane nad Okonino. Bogato opremljena brana na dvojnem kozolcu – toplarju. 12. Skomarska hi{a 30. Les so pustili nekaj let, da je pridobil naravno patino, nato so ga barvno izena~ili s starim lesom in za{~itili 13.Strehovski breg- Lesena vinska klet s stanovanjem (panonsko obmo~je) 14.[entjan‘ nad Drav~ami. Skoraj v celoti lesena hi{a, nekdanja dimnica, ima streho prekrito s skodlami (alpsko obmo~je). skeletnih hi{ bruna obdelana z vseh {tirih strani (plo{~at ali kvadratast profil). Posebej kakovostno so bila s treh strani obdelana bukova bruna, vgrajena v ka{~e in osrednja gospodarska poslopja (nadstropni del s podom) na obmo~ju Zasavskega hribovja, kjer so zlasti pri ka{~ah uvedli zna~ilno plastovitost kladnih sten: najprej venec hrastovih, nato sedem do osem vencev bukovih in povsem pod stropom {e venec smrekovih brun. Na vogalih in ob predelnih stenah so bruna pri starej{ih stavbah povezovali z utori na kri‘, pri mlaj{ih (po podatkih terenskih raziskav od konca 18. stol. dalje) pa v razli~nih oblikah lastovi~jega repa (trapezasti, zvonasti, cvetno-~a{asti ali H profil) tako, da so “gruntnik” in dva do tri vence brun pod stropom ohranili povezavo na kri‘. Ta je {e posebej izrazita pri pohorskih in koban-skih dimnicah in t. i. dimni~nih hi{ah (Sedej 1979), kjer so pod stropnim delom ostenja tramovi vezani na kri‘ podalj{ujejo v stopni~asti niz dolgih konzol, kar ustvarja zelo slikovito in prepoznavno podobo teh razvojno najstarej{ih ohranjenih stavb (Hazler 1995) na alpskem obmo~ju (Zavodnje 43,4 pri Kav~eli, Kav~nikova dimnica; [entjan‘ nad Drav~ami 20, Poberska bajta;5 Sp. Kapla 82, pri @lagerju idr.6 ). 2.3. Obdelava in vgrajevanje lesa Z uvedbo in splo{no raz{irjenostjo ‘agalnikov venecijank (Struna 1955) v drugi pol. 18. stoletja so ve~ino lesa na grobo raz‘agovali mehansko. To {e zlasti velja za obmo~ja, kjer je bilo vodnih potencialov dovolj (ju‘no in sever- no Pohorje, Zgornja Savinjska in Zad-re~ka dolina, Zgornja Savska dolina idr.)7 in so postavljali tako veleposest-ni{ke kot kme~ke ‘agarske obrate. To -da ro~na obdelava se je kljub temu ohranila vse do 60. let 20. stol. kar {e posebej velja za obdelavo stre{nih konstrukcij, nekaterih vrst kladnih in skeletnih sten (ponekod v vzhodni Sloveniji) ter stavbnega pohi{tva. @e pri se~nji in grobi obdelavi so gozdarji in tesarji uporabljali razli~ne vrste ro~nih ‘ag (amerikanko, fi{erco, {lin-gerco, ti{erco, {imon)8, tesarske ekipe pa tudi razli~ne vrste orodja in tehnike obdelave lesa. Najbolj splo{no poznana je bila zna~ilna “plenka~a” (tesarska sekira) z dolgim rezilom, ki so jo orodni kova~i izdelovali tako za desni~arje kot levi~arje. Za obdelavo ravnih povr-{in so si pomagali {e z obarvanimi vrvicami (barvna masa iz fino zdrobljene opeke, razmo~ene v vodi), za izdelavo utorov pa z vrsto sekir, dlet in drugega orodja. Zlasti pri lesnih zvezah – utorih lastovi~jega repa – so tesarji druge pol. 18. in 19. stoletja na alpskem in nekaterih delih osrednjeslovenskega obmo~-ja (Zasavsko hribovje, Kumljansko, Litijski hribi)9 dokazali izjemen smisel za konkavnost in konveksnost posameznih lesnih zvez, ~esar dana{nji “mojstri” ve~inoma ve~ ne obvladajo. To je {e zlasti pere~e pri obnovah vrste kulturnih spomenikov, kjer smo bili `e ve~krat pri~e skrajnim poenostavitvam in neznanju (npr. nekdanja Adamova hi{a v Arna~ah, sedaj Arna~e 31). Mojstrsko so tesarji in mizarji obvladali tudi izdelavo vseh vrst ornamentov v lesu. Zna~ilen primer so dekorativni izrezi iz desk na lesenih vrtnih lopah (npr. lopa na vrtu ljubljanske opere, na [tajerskem t. i. “lustu`i” na dvori{~ih kme~kih hi{) ali dekorativni izrezi na vrsti kozolcev v Zgodnji Savinjski dolini (Radmirje, Varpolje) in na Dolenj- ijaLeS 56(2004) 3 skem (Bistrica pri Mokoronogu, Bla-`etov kozolec; Dolenje Jesenice pri Mokornogu, Petjov kozolec; [martno pri Litiji, Ma~kov kozolec idr.), kjer so ponekod prikazani tudi zoomorfni in celo antropomorfni liki, kar izpri-~uje tudi {ir{i simbolni pomen tesarskih in mizarskih umetnin (Hazler 2004). Gmotni polo‘aj lastnikov so v preteklosti potrjevale tudi oblike in dekoracija stavbnega pohi{tva. Okna in vrata so bila v vseh na{ih pokrajinah pogosto predmet dokazovanja mizarskega in rezbarskega mojstrstva. Zna~ilno oblikovani okenski okvirji v severovzhodni Sloveniji in rezbarije na vratnih krilih v alpskem in osrednjesloven-skem prostoru izpri~ujejo veliko teh-ni~no znanje in izjemen smisel za oblikovanje rastlinskih (viti~evje), zoo-morfnih (ptice, petelini) in drugih naravnih elementov (npr. son~ni ‘arki, luna idr.). @al vsa ta dedi{~ina neza-dr‘no izginja in tudi dana{nja oblikovalska in na~rtovalska prizadevanja ne vidijo v teh izjemnih sestavinah nobenih izzivov za sodobno poustvarjanje. Med posebej reprezentan~ne sestavine tradicionalnega stavbarstva sodijo raznovrstno obdelani leseni stropi v osrednjih “hi{ah” kme~kih stavb. Na Slovenskem imamo celo vrsto regionalno prepoznavnih tipov stropov, kjer prepoznavamo smisel za simboliko, zna~ilnosti lokalne ali hi{ne mitologije in predvsem izjemno tesarsko mojstrstvo. Prefinjeno oblikovani poznogot-ski, renesan~ni ali baro~ni stropi v imenitnih me{~anskih (Celje, Radovljica) in tr{kih hi{ah (Braslov~e), `upni{~ih (Rogatec, Vuzenica), samostanih (Kr-{ko), gradovih (grad [krljevo pri [ent-rupertu na Dolenjskem)10 so na{li posnemovalce tudi med ve~inskim prebivalstvom. V alpskih pokrajinah so ohranjeni izjemni primeri lesenih stropov v kme~kih hi{ah z masivnimi ma- ijaLeS 56(2004) 3 cesnovimi ali smrekovimi pre~nimi tramovi in dvojno polo‘enih desk, ki imajo spodaj posnete robove in ob stenah zna~ilne zaklju~ke na t. i. ajdovo zrno. Posnete robove imajo tudi pre~ni tramovi, ki jih krasijo {e razvejane rozete globokega ali plitkega reza in ve~inoma tudi letnice gradnje stavbe, ki so ponekod vpete v iniciale IHS. Na osrednjeslovenskem in panonskem ob-mo~ju so nosilni pre~ni tramovi ve~i-noma hrastovi ali kostanjevi, deske pa iz lesa iglavcev. Ponekod v vzhodni in severovzhodni Sloveniji so vgrajevali strope z dvojnimi nosilnimi hrastovimi ali kostanjevimi tramovi;11 osrednji pre~ni tram so najve~krat okrasili z izrezom v obliki kvadrata z diagonalami (June‘eva hi{a v Roga{ki Slatini) in ponekod {e z letnico nastanka stavbe (npr. [mitova hi{a v Muzeju na prostem Rogatec) (Hazler 1993). V precej skromnej{i izvedbi so ohranjeni leseni stropi s pre~nimi nosilnimi trami v ka{~ah. Tudi tam najdemo okrasje z rozetami, letnico nastanka, ini-cialo IHS, imeni lastnikov ([krab~eva doma~ija v Hrova~i, Javorje nad ^rno) idr. Ka{~e so z letnicami, imeni lastnikov in celo tesarjev (palirjev) opremljene tudi na zunanj{~inah: letnice so vrezane v kladne stene ([entvid pri Zavodnju) ali pa skupaj z drugim okrasjem na vhodni podboj (Radmirje pri Ljubnem).12 Med gospodarskimi stavbami je les skoraj v celoti prevladoval pri kozolcih. Ve~ina dvojnih in enojnih kozolcev je vsaj rante in stre{no konstrukcijo imela leseno. Na [kofjelo{kem hribovju, na Tolminskem, v hribih Bene{ke Slovenije, na avstrijskem delu Karavank v Ro‘u in v manj{em obsegu tudi v drugih delih Slovenije so kozolci imeli nosilne stebre zidane, sicer pa je na splo{no prevladoval les. Za nosilne stebre so uporabljali predvsem hrast, redkeje kostanj, akacijo, smreko ali strokovne vesti 15.Topol{ica 160. Vogal ka{~e z bogato ~lenjenimi utori lastovi~jega repa 16. Turi{ka vas. Edini kozolec na Slovenskem in s tem edini na svetu s tlorisom v obliki kri‘a. 17. Zavodnje 12, 13 . T. i. “ruska hi{a”. Graditelj te hi{e je ve~ let pre`ivel v ruskem ujetni{tvu. Ruske hi{e so mu bile tako v{e~, da si je po vrnitvi domov postavil leseno hi{o, podobno ruskim. strokovne vesti 18. Zavodnje 43. Kav~nikova dimnica sodi med najpomembnej{e kulturne spomenike na Slovenskem. Dimni~no jedro, prizidana “hi{a”, lopa in gospodarsko poslopje so ve~inoma leseni. macesen. Rante in ostre{je so bili ve~i-noma smrekovi, prav tako brane s tra-mi~i in opa‘i. Vrsto toplarjev so predvsem na pre~nih tramovih opremili z ‘e omenjenim okrasjem in tudi kartu-{ami (Zgornja Savinjska in Zadre~ka dolina), letnicami nastanka in podatki o lastnikih in tesarskih mojstrih (Do-len~ev kozolec v Ko{nici pri Celju, Jozlnov kozolec v Lahom{ku pri La{-kem) (Hazler 2004). 3. Za{~ita lesa V preteklosti so poznali le nekaj vrst za{~ite lesa. Najpomembnej{e je bilo laneno olje, sicer pa so naravna barvila (npr. drenove korenine, rde~o ali modro ilovico, zdrobljeno opeko) in tudi kupljena barvila (minij idr.)13 uporabljali predvsem za dekoracijo. Z lane-nim oljem in oljnatimi barvami so za-{~itili predvsem okna in vrata, medtem ko je druge vidne lesene dele stavb ve~inoma {~itila le naravna patina, ki je bila po barvnih odtenkih razli~na glede na izpostavljenost lesa. V stavbe so praviloma vgrajevali ob pravem letnem ~asu posekan in dobro posu{en les, kar je v bistvu zagotavljalo podalj{evalo ‘ivljenjsko dobo materiala in odpornost na lesne {kodljivce.14 ^e je les dotrajal, so ga enostavno zamenjali, kar je bila pogosta praksa zlasti pri enojnih kozolcih, rantah v oknih, opa‘ih in zlasti pri podih v notranjih prostorih: ker niso poznali hidroizolacije tal, so od lesne gobe prizadete podnice enostavno zamenjali.15 Po 2. svetovni vojni so ponekod vremenu izpostavljen les premazali z odpadnim oljem (“{mirole”). Priljubljeno je bilo zlasti mazanje ograj na vrtovih, opa`ev in tudi nekaterih ka{~ ter kozolcev. Posledice so bile katastrofalne: poleg smradu so stavbe pridobile {e brezosebni ~rn videz. Od 70. let 20. stoletja so se na na{em tr‘i{~u uveljavili razli~ni lesni premazi s sloganom “skadinavska za{~ita lesa”. Marsikatero staro leseno stavbo so lastniki premazali z raznovrstnimi “sado-linsi”,16 kar je mo~no spremenilo videz lesa. Nekateri lesni strokovnjaki so priporo~ali tudi potapljanje skodel v omenjene premaze: posledice so bile seveda katastrofalne, saj so premazi stopili naj‘lahtnej{o naravno za{~ito – smolo. @al temu splo{nemu navdu{e-nju za “naravno za{~ito lesa” {e danes sledijo nekateri nosilci prenov kulturnih spomenikov in s tem povzro~ajo spomenikom ve~ {kode kot koristi. Tudi vodilni Restavratorski center RS ni nikoli opozoril na nevarnost omenjenih posegov in ni uspel posredovati ustreznih informacij o primernostih za{~itnih premazov. In tako imamo na Slovenskem celo vrsto kulturnih spomenikov, kjer je bil t. i. “sadolins” klju~na za{~ita lesa (Fin‘garjeva hi{a v Doslov~ah, obrambni hodnik na Celjskem gradu idr.),17 zato pa se tako stari kot novovgrajeni les po prenovi “nenaravno” sveti, zna~ilnih barvni odtenki naravnega patiniranja so skoraj povsem prekriti in na mestih, kjer je les bolj izpostavljen vremenskim vplivom, se pojavljajo razpoke, lu{~enje lazure in barvnih pigemntov. 4. Tradicionalno - izziv sodobnosti, vir znanja Ohranjeno tradicionalno stavbarstvo prepoznavamo in vrednotimo kot del kulturne dedi{~ine, ki ima lahko lokalni, regionalni ali nacionalni pomen. Toda ne glede na tak{no razporejanje so lahko vse ohranjene starej{e stavbe, naprave ali orodja odli~en vir za raziskovanje materialov, tehnologij obdelave in razse‘nosti znanj, kar ka‘e izkoristiti tudi za sodobnost. Slovenska etnologija vsa ta znanja povezuje s ~love-kom, z njegovim na~inom ‘ivljenja, z njegovim odnosom do tvarin in vsega tistega, kar je podedoval od prednikov ali je oblikovala narava. Les je zagotovo tak{en material, ki ga je ~lovek v vsem svojem obstoju in razvoju najpogosteje uporabljal. Zato raziskave tradicionalnega stavbarstva omogo~ajo tudi analiziranje podatkov o poznavanju in uporabi vseh vrst lesa, o lesu kot vrednoti, ki ni bil dan vedno vsem, pa tudi analiziranje podatkov, kak{na izjemna dedi{~ina znanj je povezana prav s pridobivanjem, obdelavo in uporabo lesa. V prispevku smo sku{ali na nekatere le opozoriti, da imamo tudi v na{em kulturnem okolju izjemno bogastvo lesarske dedi{~ine, ki je lahko izziv tudi sodobnim oblikovalskim in projektantskim prizadevanjem. In prav v to smer potrebujemo temeljite raziskave in ne nazadnje tudi ustrezne priro~nike,18 podobne, kot jih ‘e imajo v nekaterih evropskih dr‘avah, npr. Slovaki (Fro-lec 1983). ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Opombe: 1 Podatki s terenskih raziskav v Zgornji Savinjski dolini, na Pohorju, na Koro{kem idr. 2 Leta 1994 so s skodlami prekrili streho na Skomarski hi{i (Skomarje 30) nad Zre~ami. Streha je {e vedno brezhibna, ~eprav so smreke posekali 18 . avgusta 1992, jih nato isto jesen in zimo raz`agali in razcepili v skodle. 3 Leta 1992 smo v skomarskih gozdovih odbirali les za izdelavo skodel za prekritje Skomarske hi{e. Ob~udovali smo izjemno znanje in poznavanje lesa danes `e pokojnega kmeta in skodlarja s Hudinje, Odbral je deset smrek in vse so se odli~no cepile, le eno smreko pa je odbral rajonski gozdarski tehnik – primerna je bila le za razrez. 4 Zavodnje 43, Kav~nikova dimnica. Velja za najju`neje in situ ohranjeno alpsko dimnico v Evropi. Leta 1993 je bila nominirana za evropski muzej leta (razgla{en KS). 5 Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, Obmo~na enota Maribor, je dimnico obnovil s sredstvi Ministrstva za kulturo RS. Uspe{no obnovljena dimnica ~aka na novega upravitelja (razgla{en KS). 6 Hi{a je {e naseljena in solidno vzdr`evana (razgla{en KS). 7 Terenski zapiski V. Hazler. 8 Poimenovanja z obmo~ja ju`nega Pohorja. 9 Terenski zapiski V. Hazler. 10 Idem. 11 Mo~nej{i tram spodaj in ve~inoma trije bolj vitki tramovi povprek zgoraj tik pod dvojno polo`enimi deskami. 12 Terenski zapiski V. Hazler. 13 Idem. 14 Zagotovila tesarskih mojstrov s terena. 15 Redna menjava podnic je bila znak dobrega gospodarja. 16 Splo{no uveljavljeno ime za sinteti~ne premaze za les. 17 Terenski zapiski v. Hazler. 18 Npr. leksikon tradicionalnega stavbarstva, 1. Ba{, A., 1967: Gozdni in ‘agarski delavci na ju‘nem Pohorju v dobi kapitalisti~ne izrabe gozdov, Maribor. 2. Ba{ A., 1974: Savinjski splavarji, Ljubljana 1974. 3. Ba{ F., 1928: Kobanski hram, ^asopis za zgodovino in narodopisje, No. 23, 17-42. 4. Ba{ F., 1952: Ka{te na Dobrovljah, Slovenski etnograf, No. 5, 18-43. 5. Ba{ F., 1970: Gospodarska poslopja, Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana, 595-610. 6. Belaj V., 1970: O starosti slovenskih mlinov na veter, Slovenski etnograf, No. 21-22, 101-102. 7. Bogataj J., 1989: Doma~e obrti na Slovenskem, Ljubljana. 8. Bogataj J., 1992: Sto sre~anj z dedi{~ino na Slovenskem, Ljubljana. 9. Cevc T., 1972, 1987, 1993: Velika planina, Ljubljana. 10. Cevc T., 1984: Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana. 11. Cevc T., 1988: Kme~ke hi{e v Karavankah, Ljubljana. 12. Cevc-^op, 1993: Slovenski kozolec, Ljubljana. 13. Ferenc M., 1993: Ko~evska, Izgubljena kulturna dedi{~ina ko~evskih Nemcev, Ljubljana. 14. Fister P.,M., 1973: Ka{~e v Tuhinjski dolini, Kamnik. 15. Fister P., 1993: Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana. 16. Fister P. , 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Ljubljana. 1 7 . Frolec V., Vaøeka J., 1983: Lidová architektura encyklopedie, Praga. 18. Gams I., 1986: Multidisciplinarni pomen zbiranja ljudskega znanja o lokalnem okolju, Dela, No. 3, 69-75. 19. Geramb V., 1954: Kärntner Rauchstüben, Carinthia, No. 1,.663-732. 20. Gri~nik A., 1997: Janez Koprivnik in njegovo “Pohorje”, Celje. 21. Haberlandt A., Diee geographische Verbreitung und Dichte der östalpen Rauchstüben, Wiener Zeitschrift für Volkskunde, No. 30/1925, 70-123. 22. Hazler V., 1987: Kozolci ob Savi, Traditiones, No. 16, 97-134. 23. Hazler V., 1993: Muzej na prostem Rogatec, Glasnik SED, No. 33/1, 10-21. 24. Hazler V., 1995: Kav~nikova dimnica, Kulturna dedi{~ina in njeni lastniki, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No.7-8, 9-10. 25. Hazler V., 1995: @iveti z dedi{~ino, Zbornik referatov in koreferatov na 5. Mednarodni konferenci, Ljudska arhitektura med Alpami in Jadranom, Ljudska arhitektura jutri, Gozd Martuljek, 28-30. 26. Hazler V., 1995: Nekatere zna~ilnosti planinskega pa{ni{tva v Zgornji Savinjski dolini, Planinske ko~e v Vzhodnih Alpah, Ljubljana 1995, 73-82. 27. Hazler V., 1996: [trucova hi{a na Skomarju, Kulturna dedi{~ina in njeni lastniki, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 1, 10. 28. Hazler V., 1998: Rezarjeva hi{a v Grajski vasi 1, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 7, 9-10. 29. Hazler V., 1998: Rezarjeva hi{a v Grajski vasi 2, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 8, .9-10. 30. Hazler V., 1999: Hi{na drevesa - okrasi na{ih domov in naselij 2, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 4, 9-10. 31. Hazler V., 1999: Lesene hi{e na Bizeljskem 1, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 6, 8-9. 32. Hazler V., 1999: Lesene hi{e na Bizeljskem 2, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 7, 8-9. 33. Hazler V., 1999: Podreti ali obnoviti, Zgodovinski razvoj, analiza in model etnolo{kega konservatorstva na Slovenskem, Ljubljana. 34. Hazler V., 2004: Kozolci na Slovenskem, Ljubljana. 35. Leskovec A., 1982: Opis rajhenbur{kega nabornega okraja iz l. 1810, Brestanica 183-209. 36. Lokar J., 1912: Belokranjska hi{a, Carniola, No. 3, 1-27. 37. Lo‘ar R., 1944: Kme~ki dom in kme~ka hi{a, Narodopisje Slovencev I, Ljubljana, 62-97. 38. Makarovi~ G., 1981: Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana. 39. Makarovi~ M., 1982: Strojna in Strojanci, Narodopisna podoba koro{ke hribovske vasi, Ljubljana. 40. Melik A., 1931: Kozolec na Slovenskem, Ljubljana. 41. Mlinarik F., 1966: Pohorske steklarne, Maribor. 42. Mooser O., 1949: Zur Geschichte und alteren Verbreitung der Rauchstüben im Rosental, Volk und Heimat, Graz-Salzburg-Wien, 63-84 43. Mo{kon D., 1992: Kako graditi lep{o hi{o na Slovenskem, Maribor. 44. Mu{i~ M., 1970: Arhitektura slovenskega kozolca, Ljubljana 1970. 45. Novak A. 1966: Plan{arska arhitektura v Bohinju, Varstvo spomenikov, No. 10 , 163-166. 46. Novak V., 1960: Slovenska ljudska kultura, Ljubljana. 4 7. Rahm K., 1890: Das kärntnerische Bauernhaus, Carintia, No. 80, Klagenfurt, 44-48. 48. Ravnik M., 1981: Galjevica, Ljubljana. 49. Santonino P. , 1991: Popotni dnevniki 1485-1487, Celovec, Dunaj, Ljubljana. 50. Sedej I., 1974: Etnolo{ki spomeniki na obmo~ju ob~ine [marje pri Jel{ah, Topografsko gradivo, Ljubljana. 51. Sedej I., 1974: Etnolo{ki spomeniki na obmo~ju ob~ine Tolmin, Topografsko gradivo, Ljubljana. 52. Sedej I., 1979: Dimni~no stavbarstvo v severovzhodni Sloveniji, Varstvo spomenikov, No. 22, Ljubljana, 67-97. 53. Sedej I., 1985: Ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana. 54. Sedej I., 1989: Sto najlep{ih kme~kih hi{ na Slovenskem, Ljubljana. 55. Smrdel I., 1994: Oselniki, Ljubljana. 56. Struna A., 1955: Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana. 57. [arf F., 1967: Domovi v Dra{i~ih s posebnim pogledom na stanovanjsko raven, Slovenski etnograf, No. 20, Ljubljana, 6-37. 58. [arf F., 1976: Lesene strehe v Sloveniji, Slovenski etnograf, No.29, Ljubljana, 53-54. 59. Valvasor J. V., 1689: Slava Vojvodine Kranjske, Bogen{perg. 60. Vide~nik A., 1983: Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini, Mozirje. 61. Vide~nik A., 1988: Furmani ob Savinji in Dreti, Mozirje. 62. Vide~nik A., 1997: Spravilo lesa v Zgornji Savinjski dolini, ^asopis za zgodovino in narodopisje, No. 1, Maribor. 63. Vilfan S., 1970: Kme~ka hi{a, Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I.zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana, 559-593. 64. Vuk V., 1996: Dravski splavarji od Ptuja do Borla, Ptujski zbornik, No. 6/2, Ptuj. 65. Vurnik S., 1930: Kme~ka hi{a Slovencev na ju‘novzhodnem pobo~ju Alp, Etnolog, No. 4, Ljubljana, 30-86. ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti SEJEM DOM 2004 glavo” “Streha nad avtor Ciril MRAK Na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani je bil od 2. do 7. marca 2004 tradicionalni 43. mednarodni sejem Dom. Prvi dan je bil namenjen za poslovne partnerje, preostali dnevi pa za obiskovalce. Na sejmu je razstavljalo skupaj 436 razstavljavcev, od tega 290 neposrednih in 14 6 zastopanih podjetij, ali 7 % ve~ kot lani. Najve~ razstavljavcev je bilo iz Slovenije, 273 neposrednih in 14 zastopanih podjetij, potem iz Italije 10 in 30, Avstrije 6 in 19 , Nem~ije 0 in 27 itn. Cene vstopnic so bile enake lanskim, in sicer za odraslo osebo 900 tolarjev, za mladino, {tudente in upokojence 700 tolarjev, dru‘inske pa so bile 1980 tolarjev, oz. vi{je za 18 0 tolarjev. Odgovorni osebi sejma sta bili Marko Stadler, vodja prodajnega sektorja, in Majda Bla‘i~, vodja sektorja za protokol in marketing. No- vost leto{njega sejma je bil Forum nepre-mi~nin, na katerem so sodelovali predstavniki bank, zavarovalnic in nepremi~-ninskih agencij s svojimi nasveti in ob podpori Zdru‘enja za poslovanje z ne-premi~ninami pri Gospodarski zbornici Slovenije. Leto{nji sejem Dom je bil zanimiv glede na {tevilo razstavljavcev in kakovosti razstavljenih izdelkov kakor tudi {tevilnih strokovnih prireditev in upajmo, da tudi poslovno uspe{en. Sejem si je ogledalo 40.000 obiskovalcev. Odprtje Sejem Dom je odprl pod‘upan mesta Ljubljane mag. Igor Omerza, ki je poudaril pomembnost tega sejma in vlogo mesta Ljubljane kot ve~inskega lastnika pri razvoju Gospodarskega razstavi{~a. Ob tej prilo‘nosti je JE- LOVICA iz [kofje Loke prejela posebno priznanje Evropska zvezda, ki sta ga podelila GZS-Zdru‘enje lesarstva in Ljubljanski sejem d.d. za okno jeloterm. Okno, ki je izdelano iz lesa znotraj in aluminija zunaj, izpolnjuje vse lastnosti vrhunske kakovosti in se odlikuje po trajnosti in obstojnosti. Razstavni program Obiskovalcem sejma so bili na voljo: • Izdelki za notranjo opremo: keramika in oprema za kopalnice, talne in stenske obloge, svetila, tekstilni in konfekcijski izdelki, pohi{tvo in okovje, izdelki za opremo stanovanj in poslovnih prostorov, gospodinjska tehnika, dekorativni predmeti ter ~istila in aparati. evijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti • Okolica hiše in oprema za vrtove: letni in zimski vrtovi, bazeni, urejanje okolice. • Stavbno pohištvo: okna, vrata, senčila, lesna in kovinska galanterija, garažna vrata, stopnice, balkonske ograje, parket. • Gradbeni materiali: gradbeni izdelki in materiali, izolacijski materiali, barve, laki, lepila, kritine, elektromaterial, kamini, vodovodne instalacije, gradbena mehanizacija in storitve, orodja, pribor in aparati za profesionalno in domačo uporabo. • Oprema za vse vrste ogrevanja in hlajenja: ogrevalna tehnika, hladilne in prezračevalne naprave, oprema za vse vrste ogrevanja in hlajenja. • Tehnično varovanje: mehansko in elektronsko varovanje, protipožarna oprema in varovanje okolja, drugo tehnično varovanje. • Storitve, inženiring in literatura: hiše, trgovina, raziskave in razvoj, projektiranje, svetovanje, nepremičninsko posredovanje, banke, zavarovalnice, arhitektura, strokovna literatura, medijska dejavnost. • Združenja in ustanove. Gradbeni{tvo in lesarstvo-nosilni panogi na sejmu Dom Na sejmu Dom so razstavljali svoje novosti predvsem gradbeniki in proizvajalci stavbeno mizarskih izdelkov. Druge panoge so bile udeležene v manjšem obsegu kot dobavitelji npr. proizvajalci okovja, lepil ..., poleg teh pa so bile udeležene tudi storitvene dejavnosti. Obe panogi, gradbena in lesna, imata 69 tisoč zaposlenih, kar pomeni 9 % vsega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je bilo v Sloveniji 777.772 stanovanj v skupni površini 58 milijonov m2. V ijaLes 56(2004) 3 enem stanovanju ‘ivi torej 2,53 prebivalca, na enega prebivalca pa odpade 29,55 m² stanovanjske povr{ine. V zadnjih {estih letih je bilo v Sloveniji zgrajenih povpre~no 6.626 stanovanj pov-pre~ne letne povr{ine 724.167 m². [te-vilo prebivalcev se je pove~alo z 1.913.355 leta 1991 na 1.964.036 leta 2002, to je za 50.681 prebivalcev v enajstih letih ali povpre~no za 4.607 prebivalcev letno. Torej je zna{ala povpre~na povr{ina zgrajenega stanovanja 157,2 m² na prirast oz. pove~a-nega novega prebivalca. Kakovost bivanja se je torej glede na povr{ino zgrajenih stanovanj na prebivalca bistveno pove~ala. Preglednica 1. Dokon~ana stanovanja v obdobju 1997 – 2002 Leto [t. stanovanj Povr{. m2 Skupaj m2 1997 6.623 101 668.923 1998 6.955 103 716.365 1999 5.446 112 609.952 2000 6.751 110 742.610 2001 6.715 116 778.940 2002 7.265 114 828.210 Povpr. 6.626 109,3 724.167 Vir: Zdru‘enje za poslovanje z nepremi~ninami pri GZS, mag. Anton Ko‘ar Povpre~ne povr{ine nedokon~anih stanovanj so v porastu. Cene stanovanj Po podatkih Statisti~nega urada SURS so se v prvem polletju 2003 cene za m² na novo zgrajenih stanovanj pove~ale za 24,8 %, od tega je odpadlo na pove-~anje stro{kov gradbenih podjetjih le 6,1 % do 7,6 %. Na letni ravni so se pove~ale cene ‘ivljenjskih potreb{~in za 4,6 %, gradbeni stro{ki pri stanovanjih za 6,6 %, razlika med gradbeno ceno in kupoprodajno ceno pa zna{a do 18 odstotnih to~k. Cene nepremi~-nin so v letu 2003 prehitevale splo{no raven cen in cen gradbenih stro{kov, glavna dejavnika generiranja cen in s tem dobi~kov na stanovanjskem pod-ro~ju sta bila (po podatkih GZS-Zdru- ‘enja za poslovanje nepremi~nin) “racionalna pri~akovanja pove~anih kupnih fondov na nepremi~ninskem trgu iz Nove stanovanjske var~evalne sheme in dr‘avna politika pove~anja nepro-fitnih najemnin (rent) za 22 %.” Torej so se gradbeniki in proizvajalci stavbenega pohi{tva kljub visokemu pove~a-nju cen stanovanj obrisali pod nosom in bodo glede na dobi~ke v preteklem obdobju {e vedno lahko uporabljali preizku{eno tehnologijo na principu “{ajtrge” in “skoblji~a.”, kupci stanovanj pa bodo kljub ugodnim kreditom krepko prepla~ali ceno, medtem ko si bodo mastne dobi~ke delili drugi z neznano namembnostjo pridobljenih sredstev. Standard zaposlenih Pla~e v gradbeni{tvu pomenijo dobrih 80 % slovenskega povpre~ja, lesarske so udele‘ene pod 70 %, ni‘je so {e v usnjarski in tekstilni industriji, okoli 60 % slovenskega povpre~ja v letu 2003. Pod 80 % slovenskega povpre~ja ima kar 147.664 delavcev ali 19 % vsega aktivnega prebivalstva v Sloveniji. K temu so vsekakor prispevali, poleg notranjih in drugih vzrokov, tudi indeksi pove~anja cen v obdobju od leta 1992 do 2003. Cene industrijskih izdelkov, ki so vplivale na prihodke podjetij, so se pove~ale z indeksom 250, cene ‘ivljenjskih potreb{~in za 325 in cene na drobno za 340. Na izvoznem pod-ro~ju je vplivala na prihodke te~ajna politika. Mnoge druge dejavnosti in javni sektor seveda niso bili pod takim pritiskom cen. Torej je pri{lo v tem obdobju do ogromne prerazporeditve kupne mo~i, ki nimajo pokritja v svoji lastni u~inkovitosti, ampak v pove~ani obremenitvi zaposlenih predelovalnih dejavnosti (preglednica 2). Posveti in strokovna predavanja Leto{nji sejem Dom je bil zanimiv po strokovne vesti vsebini in obsegu obsejemskih prireditev, ki so se vrstile dnevno v dvorani Forum hale B, v galeriji hale A, prostorih Ljubljanskega sejma ali v obliki {tevilnih demonstracij in predstavitev na razstavnih prostorih posameznih razstavljavcev. Posebej velja omeniti predavanja Stanje trga nepremi~nin v Sloveniji v organizaciji Zdru‘enja za poslovanje z nepremi~ninami pri GZS in posvet Lesena gradnja: stanje in trendi v organizaciji Biotehni{ke fakultete-Oddelka za lesarstvo, GZS, ZLS in DIT Ljubljana in {tevilnimi kakovostnimi referati. Zanimive so bile strokovne predstavitve: u~inkovita raba energije v sistemih ogrevanja, s ~im ogrevati hi{o, sodobne kurilne naprave na fosilna goriva, kotli na lesno bio-maso, materiali za gradnjo, toplotna za{~ita stavb, o oknih, vratih in stre{nih oknih, kritini, dimnikih, in{talaciji, izbiri gradbenih izvajalcev, vrtovih in urejanju okolice in, poleg drugih predstavitev, {e posebno aktualno v zadnjem ~asu, kaj moramo posebej paziti pri nakupu stanovanja ali hi{e, da ne ostanemo brez denarja in nepremi~-nine. Vseh strokovnih prireditev, poleg komercialnih predstavitev podjetij, je bilo razveseljivih 44. Medijska dejavnost Vsak sejem pomeni velik izziv za medijsko dejavnost na podro~ju izdajanja revij, objavljanja strokovnih ~lankov, sejemskih katalogov ali prospektov. Na razstavnih prostorih je bilo veliko (racionalno ponujenega) reklamnega gradiva razstavljavcev, podkrepljenega s tehni~nimi lastnostmi materialov ali izdelkov. Internova je objavila v Lesarskem utripu intervju z Janezom Pucljem, vodjem proizvodnje v podjetju Riko Hi{e, v mar~ni izdaji revije Hi{e pa pester izbor arhitekturnih re{i-tev hi{ iz raznih krajev Slovenije in tujine, arhitekturo Jo‘eta Ple~nika in poleg drugih ~lankov in koristnih na- Preglednica 2. Pla~e zaposlenih v tolarjih v primerjavi s slovenskim povpre~jem [tev. zaposl. Bruto pla~a Str. % Do 112.000 Do 155.000 Ribi{tvo 197 197.567 78,0 1,7 % 35,5 % Tekstilna 26.934 151.351 59,8 21,2 % 64,7 % Usnjarji 6.832 158.674 62,2 16.0 % 65,7 % Obdelava lesa 11.555 169.335 66,9 12,6 % 54,8 % Pohi{tvo in dr. 15.805 176.027 69,5 11,7 % 54,2 % Gradbeni{tvo 57492 204.316 80,7 9,9 % 40,7 % Gostinstvo 28.849 189.230 74,7 7,9 % 41,9 % Skupaj 147664 Predelovalne dej. 234.735 211.060 83,4 7,5 % 35,1 % Slovenija 777.476 253.200 100,0 4,8 % 25,4 % Opomba: [tevilo zaposlenih 1-11.2003, pla~e 1-12.2003, struktura bruto pla~ september 2003 Vir: Konjukturna gibanja {t. 1, februar 2004 svetov tudi intervju z arhitektom Voj-tehom Ravnikarjem. Zveza lesarjev Slovenije je objavila v reviji Les intervju z Markom Stadlerjem, koordinatorjem sejma Dom (Ljubljanski sejem d.d). Poleg lesarskih strokovnih revij so pisali ali poro~ali o sejmu Dom tudi dnevni ~asopisi, Gospodarski vestnik, Finance, STA, Gradbeni vestnik … in elektronski mediji, ki pa se ‘al niso lotili sr‘i te‘avnosti nasto-pajo~ih panog na sejmu, ampak so poro~ali bolj obrobno in populisti~no kot npr. (sesutje sistema integriranega elektronskega tiketinga) in objavljali pla~ane reklamne oglase. Sklepna misel Leto{nji sejem Dom je dosegal rekorde v pove~anju {tevila razstavljavcev in obiskovalcev v primerjavi s predhodnim letom. [e posebej je bil u~inkovit na podro~ju informiranja proizvajalcev in obiskovalcev s {tevilnimi strokovnimi predavanji, kar pomeni verjetno garancijo za zadovoljstvo potencialnih kupcev, medtem ko pove~ana sredstva za nalo‘be iz naslova Nacionalne stanovanjske var~evalne sheme nudijo poleg vsega tudi mo‘nosti za ugodnej{i poslovni uspeh razstavljavcev v prihodnje. VijaLes 56(2004) 3 strokovne vesti Motivacija zaposlenih avtorica Bo‘ena KRAMAR 1. UVOD Ljudje so osrednji dejavnik v podjetju. Vse dogajanje se vrti okoli ~loveka, ki {e posebej v zadnjem ~asu v visoko razvitih dru‘bah pridobiva vedno ve~jo veljavo. ^lovek je kompleksno ‘ivo bitje in ne le skupek sposobnosti, ki jih izkori{~a delodajalec. Kolikor je ljudi na svetu, toliko je razli~nih osebnosti. Delavci, ki upravljajo s temi ljudmi, se morajo tega zavedati. Na{a podjetja se ve~inoma ukvarjajo le z zmanj{evanjem {tevila zaposlenih. Za te namene so razvili razli~ne na~ine odpu{~anja delavcev od pred~asnih upokojitev do samozaposlovanja. Pozabljajo pa, da samo z zmanj{evanjem {tevila zaposlenih neuspe{no podjetje ne bo re{ilo svojih problemov. Pozornost bi bilo treba usmeriti na odkrivanje potencialnih virov, ki obstajajo v podjetju. To pa so ~love{ki viri s svojimi zmo‘nostmi. Podjetje mora na osnovi analize delovnih mest in nalog predvideti, koliko in kak{ne ljudi potrebuje. Nadalje sledi proces vabljenja kandidatov, in sicer takih, ki bi najbolje ustrezali delovnemu mestu oziroma podjetju. Izbiro opravimo z razgovori, razli~nimi testi in drugimi na~ini. Sledi uvajanje delavcev v delovno okolje. Vendar tudi sedaj nismo povsem prepri~ani, da smo dobili prave ljudi na prava mesta. Prav tako tudi ne smemo pri~akovati, da bodo ljudje ve~no ostali na istem delov- nem mestu. Ve~ina ljudi si ‘eli novih izzivov, s katerimi se potrjuje. Zato moramo posvetiti posebno pozornost nadaljnjemu razvoju delavcev v dolo~e-nem podjetju. Opredeliti je treba tiste lastnosti delavca, ki bi zadovoljile kriterije u~inko-vitosti in hkrati omogo~ile delav~evo zadovoljstvo pri delu. Vsak posameznik ima svoje lastne ‘elje in pomembno je, da se vsaj v osnovi ujemajo s potrebami organizacije. V tem pogledu ne prilagajamo le osebe delovnemu mestu, pa~ pa tudi obratno. Naj na{teje-mo le nekaj zna~ilnosti, ki jih mora imeti oseba na dolo~enem delovnem mestu: ustvarjalnost, ‘elja po fizi~nih aktivnostih, sposobnost re{evanja problemov, sposobnost predstavljanja dejstev, sposobnost razumevanja ljudi in drugo. Cilji so v spoznavanju mehanizmov u~inkovitega motiviranja, v oblikovanju atmosfere uspe{nosti z motivira-njem, v motiviranju sodelavcev “v tr`-nih delovnih pogojih”, v prepoznavanju in obvladovanju stresnih situacij in v instrumentariju za produktivno in konstruktivno re{evanje konfliktov. Vpra{anje, ki se pojavlja v podjetju, je: “Kaj v zvezi z motiviranjem sodelavcev bi `eleli izbolj{ati, popraviti, narediti druga~e, bolje, u~inkoviteje?” 2. IZBOLJŠANJE MOTIVACIJE ZAPOSLENIH V PODJETJU Posledice zmanjšanja motivacije zaposlenih se lahko v podjetju kažejo skozi naslednje pojave, kot so: • slabša kvaliteta opravljenih del, • povečanje števila reklamacij, • podaljšanje izvedbenih rokov posameznih del, • nezadovoljstvo kupcev, • povečano število in vrednost terjatev, • višji stroški proizvodnje, • izgubljanje ugleda na trgu, • itd. Na vprašanje “Kaj je povzročilo spremembo (poslabšanje) v kvaliteti dela zaposlenih?” lahko ugotovimo nekatera dejstva: • nezadovoljstvo zaradi prenizkih plač, • nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja občutka pripadnosti podjetju, • slabi delovni pogoji, • ni možnosti napredovanja, • neprimerno stimulacijsko nagrajevanje pri doseganju boljše kakovosti, • neupoštevanje predlogov in idej zaposlenih, • pogrešanje sodelovanja z vodstvom, • in drugo. Zaposleni torej niso zadostno motivirani in zato v nadaljevanju obravnavam ustrezne tehnike motiviranja delavcev, ki jih mora zagotoviti management malega ali srednjega podjetja. 2.1. Obstoječe rešitve v literaturi in praksi Pri iskanju (v literaturi) različnih načinov, s katerimi lahko management mo- ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti tivira zaposlene, sem se usmerila na konkretne na~ine, programe oz. tehnike, ki jih je v podjetju mogo~e izvajati. Manj so me zanimali teoreti~ni pristopi, saj so v nadaljevanju opredeljeni na-~ini nekak{ne izpeljanke iz teorije. Pla~ilo za izvedbo: pomeni, da so zaposleni nagrajeni v sorazmerju z njihovim doprinosom. V praksi to imenujemo nagrada po u~inku. Slabost tega na~ina je v tem, da je to materialna motivacija ({ibkej{a kot nematerialna), ter da pla~e v mnogih podjetjih stalno nekoliko rastejo in s tem izgublja vi{je pla~ilo pomen. Tako mora biti nagrada po u~inku nekaj, kar si morajo zaposleni zaslu‘iti. Udele‘ba pri dobi~ku: je motivacijski program, na podlagi katerega prejemajo zaposleni (ni‘ji delavci in njihovi nadrejeni) za dose‘eni cilj (kakovost izvedbe) posebne bonusne to~ke. S tem je, v nasprotju s pla~ilom za izvedbo, vzpodbujena koordinacija in teamsko delo. Po {estih mesecih zbiranja bonus-nih to~k so zaposleni (po dolo~eni formuli, izpeljani iz dobi~ka) v skladu z njimi nagrajeni v obliki denarne nagrade oz. udele‘be pri dobi~ku. Udele‘ba pri lastni{tvu (ESOP-Em-ployee Stock Ownership Plan): s tem programom lahko zaposleni pridobijo delno lastni{tvo v podjetju, v katerem delajo. Ta program je zelo popularen predvsem v malih podjetjih, ~eprav ga uporabljajo tudi v nekaterih velikih. Podjetja, ki uporabljajo ta program, lahko bolje dosegajo zastavljene cilje (npr. pove~anje kvalitete izvedbe, pove-~anje produktivnosti) za ceno lastni{t-va, ki ga nudijo v zameno. V razvitih dr‘avah so lastniki malih podjetij ‘e ugotovili, da je delna prepustitev last-ni{tva zaposlenim majhna cena, ki jo morajo pla~ati za kvaliteto oz. ve~jo motiviranost zaposlenih. Bonusi v enkratnem znesku: ker pri vsakokratnem malenkostnem pove~a- nju pla~e znesek pove~anja (za posebne dose‘ke) ni videti posebno velik, je bolj{i na~in, da se bonusi pove~anja se-{tevajo skozi vse leto ter se ob koncu leta izpla~ajo v enkratnem znesku. Pla~ilo za znanje: v tem primeru se pla~a zaposlenega ve~a v skladu z ve~a-njem {tevila nalog, ki jih zna opravljati. Na tak{en na~in se pove~ujeta fleksibilnost in u~inkovitost podjetja, saj je potrebnih manj delavcev za kompletno opravljeno nalogo. Gibljiv delovni ~as: ta na~in ovr‘e omejitev, da zaposleni delajo 8 ur dnevno od npr. 8:00 do 16:00. Namesto tega so mo‘ne naslednje izpeljanke: 4-dnev-ni delavnik (4 dni v tednu po 10 ur in 3 dni odmora), gibljivi ~as (zaposleni v dolo~enem mo‘nem razponu sami izbirajo ~as prihoda in odhoda z dela), delitev dela (omogo~a dvema ali ve~ delavcem, da skupno opravljata isto delo 40 ur tedensko). Zgoraj opisani programi so bolj ali manj “`e videno” (razen ESOP programa) tudi v slovenskih podjetjih. Drugi na~ini motiviranja zaposlenih so lahko {e naslednji: Osebna pohvala zaposlenim: vodilni v podjetju naj se osebno zahvali posameznikom za kvalitetno opravljeno delo. Najbolje je, ~e to stori verbalno, lahko pa tudi pisno ali na oba na~ina. Pohvala mora biti iskrena in izre~ena takrat, ko zaposleni res dose‘ejo (ali prese‘ejo) pri~akovanja. Poslu{anje zaposlenih: zatrpani delavniki ne dopu{~ajo veliko ~asa za sre~anje in poslu{anje zaposlenih. Toda to mora biti v podjetjih ena od prioritet. Zaposlenim managerji nikoli ne smejo re~i, da so preve~ zaposleni, da bi jih poslu{ali. Povratne informacije: zaposlenim je treba nuditi povratne informacije o njihovi izvedbi. Povedati jim je treba, kako le-ta vpliva na oddelek, podjetje, panogo in plane za prihodnost. Ve~ povratnih informacij bodo dobili, bolj bodo motivirani opraviti svoje delo kvalitetno. Denarna povezava: zaposleni morajo vedeti, kako njihovo podjetje slu‘i in izgublja denar. Potrebno jih je informirati o prihajajo~ih projektih in strategiji podjetja ter jim pokazati, kako njihova izvedba vpliva na uspeh celotne organizacije. Odlo~anje zaposlenih: zaposlene je treba vklju~iti v odlo~anje posebno takrat, ko odlo~itve neposredno vplivajo nanje in njihovo delo. Priznavanje dobrih izvajalcev: v primeru, ko so v podjetju zaposleni delavci s povpre~no izvajalsko sposobnostjo, jim moramo zagotoviti mo‘nost za napredovanje. O tem se je treba z njimi dogovoriti ter jim jasno povedati, da jim je prihodnost v podjetju zagotovljena, ~e bodo napredovali v kvalitetne izvajalce del. V tem primeru bodo tudi za to korektno nagrajeni, saj njihovo podjetje zaposluje samo najbolj{e izvajalce. Pomo~ pri u~enju: pri dana{njih delavcih je zelo pomembna mo‘nost za pridobivanje novih znanj in ve{~in. Zaposlene je treba vpra{ati, kak{ni so njihovi cilji osebnega izobra‘evanja, ki jih je treba zdru‘evati s cilji podjetja. Praznovanje uspehov: kadarkoli je podjetje ali oddelek dosegel uspeh, si mora manager vzeti ~as, da vse zaposlene obvesti o tem. Premestitev na drugo delovno mesto (napredovanje): pametnej{i managerji so v zadnjem ~asu spoznali, da je tak{en na~in motiviranja zaposlenih zelo primeren. Delavcem je treba povedati, da premestitev na drugo delovno mesto ni kazen, saj gre pri tem za nasprotno, torej za napredovanje v zaposlitveni strukturi (le-to pa morajo managerji predhodno izdelati). Morajo tudi izvedeti, da pri tem podjetje vanje investira ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti in jim zaupa, saj jih pripravlja za pozicije v prihodnosti. S tem postanejo delavci marketin{ko bolj zanimivi (tudi za druga podjetja) ter jim je omo-go~ena kariera osebnega razvoja. S tem se ponavadi “zbudijo” tudi zdolgo-~aseni delavci. Dobro delo: delavce je smiselno “ujeti” pri delu, ko ga opravljajo zelo dobro. Pri tem je treba na koncu delovnega dne izpostaviti pozitivni vidik tak{nega dela. Najbolj{ega delavca (npr. v dolo~enem obdobju) lahko manager nagradi z za~asno odstopitvijo svojega parkirnega prostora, za~asno odsto-pitvijo pomembne pisarne ali celo s povabilom na kosilo. “Pravo” delo za vsakogar: ker ljudje u`ivajo v tistem, kar delajo najbolje, mora manager odkriti, kaj je to ter jim tak{no delo tudi zagotoviti (~e je to le mogo~e). Zaposlenim moramo dati prilo`nost. Ukrepi ob neuspehih: dejstvo je, da lahko do‘ivijo tudi dobri delavci v svojem delu neuspeh (nesklenjen posel ali pogodba, napaka pri delu, neuspeh zaradi vi{je sile in podobno), ~eprav so se zelo trudili, da do tega ne bi pri{lo. V tem primeru jih ni priporo~ljivo grajati in jim s tem zbijati motivacijo in samozavest. Bolje se je takoj po neuspehu z njimi pogovoriti in jim znova povedati, da vodstvo vanje zaupa ter da imajo s svojim kakovostnim delom {e naprej mo‘nost, da to doka‘ejo. Naj ob koncu tega poglavja opozorimo na dejstvo, da obstaja {e veliko (teore-ti~no neskon~no) uporabnih tehnik motiviranja zaposlenih, odvisno pa~ od subjektivnih dejavnikov vsakega posameznega vodje. Bolje vodja pozna svoje zaposlene, bolj jih spo{tuje in ceni, bolje se odziva na njihove potrebe in bolj je inovativen, la‘je jih motivira in poskrbi za to, da opravljajo svoje delo kvalitetno, ter s tem doprinese k uspehu celotnega sistema oz. podjetja 3. SKLEP Delodajalec in zaposleni sta subjekta ekonomskih, tehnoloških in socialnih faktorjev, ki vplivajo na možnost dobičkonosnega poslovanja nekega podjetja. Zaposleni so podvrženi mnogim spremembam in pritiskom zunanjega in notranjega delovnega okolja. Njihova motivacija in načini spodbujanja le-te je osnovni temelj za upravljanje kon-fliktnih zahtev, kar je pomembno za dobro počutje vseh zaposlenih. Uresničevanje ideje o povečanju motivacije in uveljavljanju njenih tehnik ne zahteva posebnih dodatnih denarnih sredstev. Treba je prepričati najvišji management tako v banki kot v podjetju, da so spremembe na obravnavanem področju nujne. Ukrepati morajo hitro in učinkovito, dokler je to še sploh možno. V nasprotnem primeru pa bo bitka s konkurenti izgubljena. Ob realizaciji ideje v praksi, bi se v podjetju pokazali naslednji učinki: • izboljšal bi se denarni tok podjetja, • izboljšala bi se kvaliteta opravljenih del, • zmanjšalo bi se število reklamacij, • skrajšali bi se izvedbeni roki posameznih del, • povečalo bi se zadovoljstvo kupcev, • zmanjšalo bi se število in vrednost prerekanih terjatev, • zmanjšali bi se stroški proizvodnje, • povečal dobiček, • povečal ugled na trgu. Nadaljnje tovrstno delo bo temeljilo predvsem na prilagajanju motivacijskih tehnik razvoju potreb, ki jih bodo morali zaposleni zadovoljevati. Zato naj ima vsak zaposleni tudi možnost podajanja pisnega predloga za izboljšanje dela. novi diplomanti MAJAL, Robert Ugotavljanje fungicidnosti vodotopnih biocidov proti glivam modrivkam diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: Franc Pohleven Recenzent: Marko Petri~ (Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. - X, 56 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. -Bibliografija: str. 53. UDK: 630*844.1 630* 844.41 L vn 410 COBISS.SI-ID 919945 Klju~ne besede: modrenje lesa, bio-cidi, za{~ita lesa Za prepre~evanje modrenja se uporabljajo {tevilna biocidna sredstva. Zaradi varstva okolja pa je vrsta sredstev neza-`elena ali celo prepovedana. Uveljavljajo se novej{i biocidi, ki so manj nevarni za okolje. Na vzorcih beljave bora so bili v skladu s standardom SIST EN 152/1 testirani nekateri novej{i biocidi, ki jih je pripravila kemi~na tovarna Belinka iz Ljubljane. Vzorci so bili izpostavljeni delovanju suspenzije spor gliv modrivk Aureobasidium pullulans in Scerophoma pithyophila. Del vzorcev je bil predhodno izpostavljen umetnemu pospe{enemu staranju. Glede na dobljene rezultate je bila u~inkovitost odvisna od vrste in koncentracije biocidov. Naju~inkovitej{i tes-tirani biocidi so bili : biocid E, I in K, ter kot taki primerni za pripravo za{~itnih sredstev za komercialno rabo. ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Roadmap 2010 - smernice evropske lesnopredelovalne industrije avtorica Fani POTOČNIK CEI-Bois - Evropska konfederacija lesnopredelovalne industrije je razglasila 19. november - dan lesa 2003. Ob tej prilo`nosti so se v Bruslju zbrali predstavniki zdru`enj posameznih dr-`av ter strokovnjaki s podro~ij in institucij, ki jih ta tematika dotika. Osrednja tema, o kateri so razpravljali, je bila »Roadmap 2010 for the European Woodworking Industries« (Smernice evropske lesnopredelovalne industrije do l. 2010). To je program aktivnosti evropske lesnopredelovalne industrije s kon~nim ciljem, da dobi les in njegovi proizvodi vodilno vlogo v grad-beni{tvu in v opremljanju notranjih prostorov. Skupna naloga vseh ljudi je, da ohranimo okolje. Les je v primerjavi z drugimi materiali okolju prijazen proizvod in v te`nji po zmanj{anju onesna`enosti okolja je uporaba lesa zelo primerna. Les je tehni~no dovr{en, naraven, privla~en in ustvarja prijetno vzdu{je. Je energijsko u~inkovit, obnovljiv in ubla`uje klimatske spremembe. Kanadski institut za prou~evanje obnovljivih virov Athena je primerjal gradbene materiale jeklo, cement in les. Slednji je po kriterijih porabe energije za izdelavo, globalnega ogrevanja ozra~-ja, zastrupljanja ozra~ja in vode, te`e in izgube trdnosti, dosegel najbolj{e rezultate. Kljub tako dobrim lastnostim lesa je njegova uporaba v gradbeni{tvu in notranji opremi premajhna. Potencialni uporabniki lesa so premalo ekološko osveščeni, les in njegove pozitivne lastnosti se v javnosti premalo promovirajo. Lesna stroka bo morala storiti več na področju javnega obveščanja, da bo potrošnja lesa narasla. Razne posamezne okoljevarstvene politike, ki jih Evropska unija sprejema parcialno, lahko povzročijo nesporazume in porušijo usklajenost v procesu naravnega prirastka in porabe lesa. Zato mora lesna stroka spremljati porabo lesa tudi z vidika namembnosti porabe. Klimatske spremembe bodo najbolj odločilen okoljevarstveni faktor, ki bo govoril v prid interesom lesnopredelovalne industrije. Cilj: les kot vodilni material Cilja - dvig povprečne letne porabe lesa v Evropi od 1 % na 4 % - ki je v »Road-map 2010« postavljen, ne bo mogoče doseči, če ne bo učinkovitega skupnega nastopa in povezanosti med vladnimi institucijami, strokovnimi sredinami, lesnopredelovalno industrijo, gozdarskim sektorjem in drugimi odgovornimi. Lesnopredelovalna industrija bo morala dati iniciativo, da te povezave nastanejo tako na državnih kot na evropski ravni. Njene aktivnosti bodo usmerjene v: • izkoriščanje vseh priložnosti za promoviranje lesa, • nastopanje proti tistim interna- cionalnim politikam, ki delujejo proti porabi lesa, • oglaševanje m informiranje, da se bo dvignila zavest o koristnosti uporabe lesa z vidika ekologije pri vseh, ki soodločajo o njegovi uporabi, • v doseganje cilja »Gradimo z lesom«, da bo le-ta uvrščen v vse nacionalne in evropske politike in programe zaradi zmanjšanja onesnaževaja okolja in preprečevanja klimatskih sprememb, • prizadevanje, da se v vsej Evropi dvigne zavest, da uporaba lesa in lesnih izdelkov pozitivno vpliva na varovanje okolja, • povezovanje z nevladnimi organizacijami zaradi promocije uporabe lesa, • spodbujanju zvez okoljevarstvenih organizacij (Life Cycle Assessment) k podpori uporabe artiklov, ki bodo nosili znak eko-dizajn in k razvoju »zelenih» izdelkov. Nacionalni programi o preprečevanju negativnih sprememb podnebja, okolja itd. bodo ključnega pomena za promo-viranje »Gradimo z lesom« v širši javnosti. Zato bo ustvarjanje ugodnih pogojev za promocijo lesa v veliki meri odvisno od nacionalne politične volje. Vodilno vlogo pri uvajanju in izvajanju nacionalnih pobud v posameznih državah bo morala prevzeti tamkajšna lesnopredelovalna industrija. ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Razlogi, zaradi katerih je les okolju prijazna tvarina: • za rast potrebuje sončno energijo, • pri rasti absorbira CO, 2' • zadržuje CO. do gorenja in razpadanja, • je obnovljiv - drevo lahko spet zrase, • je biološko razgradljiv, • minimalni in čisti proizvodni postopki pri predelavi v lesne izdelke, • okolju prijazen in prijeten, • boljši izolator kot cement in jeklo, • drevo se lahko v celoti porabi itd. Ključna vprašanja Ključna vprašanja, ki so pred lesno industrijo do leta 2010 so: kako vplivati in spremeniti javno mnenje, da bo les zares postal vodilen in cenjen material: • v gradbeništvu (Gradimo z lesom), • v opremljanju objektov (Živimo z lesom), • v pakiranju in transportu. Organiziranost lesnopredelovalne industrije bo v prihodnosti šla v dve smeri: v združevanje podjetij - globalizacijo - in v manjša podjetja, ki bodo s proizvodnim programom pokrivala tržne niše. Obe omenjeni usmeritvi podjetij sta s tržnega vidika utemeljeni. Če se bo povprečna poraba lesa v Evropi letno povečala za 4 % (kar je cilj Road-map 2010), se bo zaradi uporabe lesa zmanjšala količina CO v ozračju za 2 J okoli 1,5 miljarde ton (groba ocena). Ta »okoljevarstvena usluga« lesa je vredna pribl. 18,2 miljarde EUR (12 EUR / tono CO J. To pa je dovolj velik prispe-vek, da si bodo EU in njene članice prizadevale za povečano porabo lesa zaradi okoljevarstvenega in ekonomskega interesa. D Vir: Roadmap 2010- Preliminary conclusions, Brussels, 2003 11 - 19 osebne vesti Toma‘ Ku{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete za leto 2003 avtor Primo` OVEN Nagrajenec Toma‘ Ku{ar, univ. dipl. in‘. lesarstva, se je rodil 27. decembra 1978 v Ljubljani. Leta 1997 je kon~al Srednjo lesarsko {olo v Ljubljani. [e isto leto se je vpisal na univerzitetni {tudij lesarstva na Oddelku za lesarstvo. Leta 2000 je kot Erazmus {tudent 3 mesece deloval na BOKU-ju na Dunaju pod mentorstvom prof. Teischingerja. Leta 2003 je z odli~no oceno diplomiral na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, na Katedri za tehnologijo lesa pod mentorstvom doc. dr. Primo‘a Ovna. Toma‘ Ku{ar je v diplomskem delu z naslovom “Nastanek ligno-suberinskega sloja in ranitvenega periderma pri bukvi v razli~nih letnih ~asih” preu~eval slabo poznan proces kompartmentalizacije mehanskih po{kodb v skorji bukve. Kandidat je diplomsko delo osnoval na poskusu, ki je omogo~il primerjavo dinamike ranitvenga odziva pri drevesih, ki so bila po{kodovana v razli~nih letnih ~asih. Za anatomske in histokemi~ne raziskave je uporabil svetlopoljsko in fluorescen~no mikroskopijo. Preparate je obarval s polikromatsko kombinacijo akridin/krizoidin in astra modro, ki omogo~a opazovanje lastne fluorescence suberina. Ugotovil je, da je bilo zaporedje tkivnih sprememb pri nastanku ligno-suberin-skega sloja in ranitvenega periderma enako, neodvisno od ~asa ranitve. Pod nekroznim tkivom je zabele‘il pove~anje parenhimskih celic ter odebelitev celi~nih sten, ki so se v naslednji fazi lignificirale in zatem {e suberinizirale. Pod tako nastalo za{~itno-ligno-suberinsko plastjo se je zatem razvil tudi ranitveni perid-erm. Identi~ne tkivne spremembe je zabele‘il tudi v kalusu. K razumevanju ranitvenega odziva dreves je prispeval originalno ugotovitev o etiologiji kalusa. Pri spomladanskih po{kodbah je kalusno tkivo nastalo iz celic kambijeve cone in floemskega parenhima, pri poletnih po{kodbah pa so sodelovale vse nediferencirane celice ksilemskih derivatov, ki v trenutku ranitve {e niso imele lignificiranih sten. Razvoj kalusa, ligno-suberinskega sloja in ranitvenega periderma je interpretiral kot za~etno fazo ~asovno in prostorsko dinami~nega procesa prera{~anja po{kodbe. Prera{~anje po{kodbe ter primerljivo hiter nastanek ligno-suberinskega sloja in ranitvenega periderma je zabele‘il na za~etku in na vi{ku rastne sezone. Naloga je sistemati~no raz~lenjena in ustreza strukturi znanstvenega dela. Slog pisanja odlikuje strokovna jasnost, lepa in pravilna sloven{~ina. Z opravljeno raziskavo je bistveno prispeval k razumevanju procesa prera{~anja po{kodb in k razumevanju sezonsko pogojene dinamike nastajanja kompartmentalizacijskih tkiv. ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Pilotski mednarodni projekt KNOWOODNET (Leonardo da Vinci) Prva delavnica v San Giovanni al Natisone v Italiji avtor Janko BIZJAK, vodja projekta na SL[ Nova Gorica Srednja lesarska {ola Nova Gorica je ‘e pred leti vzpostavila stik s sorodno {olo v Furlaniji. K sodelovanju smo jih prvi~ povabili mi in smo skupaj v projektu Leonardo da Vinci izpeljali pod-jetni{ki kro‘ek. Dijaki omenjene {ole so z nami dvakrat obiskali tudi prireditev Lesariada. Tokrat pa je povabilo v KNOWOOD-NET pri{lo z njihove strani. Kaj je KNOWOODNET? KNOWOODNET je mednarodni pilotski projekt, ki se je za~el oktobra 2003 in bo trajal 24 mesecev. Njegov nosilec je Istituto Professionale di Sta-to per l’Industria e l’Artigianato “Antonio Mattioni” iz kraja San Giovanni al Natisone v Italiji. V projektu sodelujejo poleg na{e {ole {e naslednji part- nerji: Vaasan yliopisto-Vaasa University,West Finland Design Center MOUVA / University of Arts and Design Helsinki, Finland; CR2i Centre de ressources et d’inititives pour l’in-ternational, France; Roth Gyula Gya-korlo Szakközépiskola És Kollégium, Hungary. Projekt bo potekal v petih fazah, vsaka se bo kon~ala z delavnico, ki bodo potekale v Italiji, na Mad‘arskem, v Franciji in Sloveniji. Splo{ni cilji projekta so: • analizirati izobra‘evalne in poklicne potrebe ter vzpodbujati prilagajanje in ve~jo fleksibilnost izobra‘evalnega procesa s sodelovanjem med izobra‘evalnimi institucijami in gospodarskimi zbornicami; • dolo~iti inovativne izobra‘evalne strategije, ki bi zagotovile primerno poklicno usposabljanje in postavile temelje skupnim standardiziranim znanjem, uveljavljenim med razli~nimi evropskimi partnerji; • dolo~iti inovativne strategije, ki bi prispevale k bolj{emu sodelovanju med izobra‘evalnimi institucijami, proizvodnjo in lokalnimi gospodarskimi zbornicami. Ciljna skupina projekta so u~itelji, delavci z dolo~eno kvalifikacijo ali brez nje, zaposleni (ali brezposelni) v tehni{kem ali oblikovalnem sektorju les-nopohi{tvene industrije ali obrtniki, ki bi radi postali inovativni v svojem poklicu. Projekt bo potekal v petih fazah: ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti 1. formiranje delovnih skupin, analiza izobra‘evalnih potreb, 2. dolo~itev kompetenc / usposobljenosti za poklicni profil in dolo~itev osnovne strukture u~nega programa, 3. podrobnej{e na~rtovanje u~nega programa, 4. izdelava modulov za usposabljanje u~iteljev - izvedba modela za potrditev oz. uveljavitev usposobljenosti, 5. evalvacija projekta in objava rezulatov. Med pomembnimi rezultati projekta bo vzpostavitev internetne mre‘e za medsebojno komuniciranje; izdelava dinami~ne baze podatkov za upravljanje s podatki; definiranje vsebine modela u~nega programa; izvedba in potrditev u~nega modela vklju~no s preverjanjem njegove u~inkovitosti; izvedba on-line modulov za e-u~enje za uporabnike, izvedba modulov WBT (Web Based Training) za u~itelje -mentorje. Prva delavnica v kraju San Giovanni al Natisone v Italiji Prvo, tj. za~etno delavnico, je pripravil nosilec projekta, tj. tehni{ka in poklicna {ola IPSIA “A . Mationi” iz Italije, in sicer 20. in 21. novembra 2003. Na{o {olo smo zastopali: ravnateljica Darinka Kozinc, Janko Bizjak, Sonja Trtnik in Branko Jeri~. Sre~anje se je za~elo s pozdravnima govoroma Franca Costan-tinija ‘upana, San Giovannija al Nati-sone in pod‘upana Nove Gorice Andreja Mi{ke. Za‘elela sta nam uspe{no in kreativno delo ter poudarila pomembnost takega sodelovanja za zbli‘evanje in bolj{e medsebojno poznavanje narodov Evrope. Uradnemu delu je sledilo delovno sre-~anje. Uvedel ga je Arturo Campanella - ravnatelj {ole IPSIA “A . Mattioni” s predstavitvijo projekta Knowoodnet -vsi podatki so bili zabele`eni tudi na CD- romu, ki ga je dobil vsak udele-`enec. Sveva Balduini, prestavnica ISFOL-a iz Rima, je prestavila finan~no upravljanje projekta. Pomembno vlogo pri projektu ima webmaster, saj je vse delovanje na~rto-vano on-line. Gianni Pezzarini, ki je webmaster spletne strani www.kwn.it, je po uvodni predstavitvi razlo‘il, kako bo potekalo na{e delo po internetu. Poseben poudarek je bil na pristopu k Forumu in kako komuniciramo z elektronsko po{to. V prvi fazi dela je naloga partnerjev prikaz in tudi primerjava izobra‘eval-nih sistemov v posameznih dr‘avah. Mi smo predstavili shemo izobra‘e-valnega sistema v Republiki Sloveniji s poudarkom na srednjem poklicnem izobra‘evanju kakor tudi na izobra-‘evanju odraslih. Prikazali smo tudi stanje v lesni in po-hi{tveni industriji, in sicer potrebe po kadrih in problematiko vpisa dijakov v lesarske {ole, saj je ta v nenehnem upadanju. Vsaka država partnerka je morala določiti vloge in naloge posameznih članov v projektu. Srednjo lesarsko šolo Nova Gorica zastopajo: • Janko Bizjak - nacionalni koordinator, • Branko Jerič - didaktični učitelj, • Bogdan Brecelj - odgovoren za komunikacije na Internetu, • Sonja Trtnik - prevajalka za angleški jezik. Popoldne smo si ogledali podjetje Calligaris, ki proizvaja moderno oblikovano kosovno pohištvo, izdelano iz kakovostnih materialov, ki se uvršča v visok cenovni razred. Proizvodnja poteka v štirih obratih, ki zavzemajo 184.000 m2. Računalniško vodenje proizvodnje omogoča izdelavo več kot 6.000 kosov dnevno. 23.000 m2 velika skladišča imajo na zalogi preko 250.000 izdelkov. Calligaris vodi stalno kontrolo kvalitete v celotnem proizvodnem ciklusu, kar omogoča izredno visok standard kvalitete proizvodov (kontrola kakovosti po ISO 9001). V soboto smo imeli okroglo mizo, kjer smo se pogovarjali o kompetencah, definiranju modulov, analizirali učne potrebe, definirali učni kurikulum ter orodja za evalvacijo. Razpravljali smo tudi o sodelovanje pri posodabljanju vzgojno-izobraževalnega sistema z vključevanjem novih inovativnih poklicnih profilov. Planirali smo nadaljnje aktivnosti, ki jih moramo narediti pred naslednjo delavnico. Sprejet je bil dogovor, kako objavljati izsledke - dokumente ter dogovor o kriterijih za evalvacijo projekta. Te dni poteka priprava na srečanje na Madžarskem, v mesecu oktobru pa smo organizatorji srečanja na SLŠ Nova Gorica. D ijaLeS 56(2004) 3 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 3. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko jerälna zobáta véz s klínastimi čepi -e -e -í... ž kotna okvirna vez; elementa okvirne konstrukcije sta prižagana pod kotom 45 ° v nastale čelne ploskve so vrezkani klinasti čepi in zareze Keilzinken-Gehrungseckverbindung f mitre dovetail [joint] jerälna žága -e -e ž napeta ročna mizarska žaga s finim ozoblje- njem v okviru ki omogoča žaganje pod različnimi koti Gehrungssäge f mitre saw, bevel(black) saw jerälni poševnik -ega -a m (jerälnik) ročni pripomoček za zarisovanje kotnosti (45 °) Gehrungsmaß n mitre square (rule) karbídna trdína -e -e ž (ne: °trda kovina) (HM, STELLIT) trdine iz kovinskih karbidov in kobalta iz katerih so izdelane rezalne ploščice oz deli rezila orodja; lita - sintrana - Hartmetall n carbide tip kávč -a m vrsta blazinjaka (tudi kot postelja) Couch f, Liegesofa n couch klädica -e ž pripomoček za ročno brušenje lesa iz mehkega lesa ali sintetičnih snovi s plutovina-sto, klobučevinasto ali plasteno oblogo Schleifklotz m sanding block kladívo -a m orodje za zabijanje žičnikov čepov ...; - iz gumija Striftenhammer m, Gummihammer m pin hammer, rubber faced hammer klavírski šarnír -ega -ja m vrtilno okovje za pritrjevanje vratnega krila v obod omarnega pohi{tva; pri monta‘i ga skrojimo na dol‘ino vratnega krila Klavierband n piano[strip] hinge, strip hinge klé{~e – (mn) ‘ vrsta orodja ({~ipalke, plo{~ate, kombinirke, razpiralne) Zange f ( Beiß -, Flach -, Kombinations-, Schrank -) pliers, picers, nippers, flatt pliers, combinations pliers, sawtooth setter klín –a m lesena zagozda za povezavo lesenih delov; za pritrjevanje rezila v skoblji~u; napenjalni koli~ek pri mizarski ‘agi Keil m wedge klínasta véz –e í ‘ manj uporabljena neposredna {irinska vez s klinastim utorom in klinastim peresom; dol‘inska zobata vez s klinastimi ~epi Keilverbindung f, Keilkfuge f edge joint – tongue and groove joint (wedged) klínasta zarézna ~epna véz –e –e í f redko uporabljena kotna okvirna vez; zarezni ~ep je bolj debel pri korenu kot na ~elu Keilschlitz m tapered slip joint klju~ávnica –e ‘ zaporno pohi{tveno okovje z zaklepanjem Schloß n lock kljúka –e ‘ (kávelj –vlja m element za obe{anje ali pritrjevanje Haken m kljúnasto merílo –ega –a s merilo (lahko z nonijem) za natan~no merjenje dol‘in Schiebelehre f, Meßschieber m vernier calliper gauge, digital readut calliper klúpa –e ‘ ( ne: oklúpka –e ‘), (premérka –e, pomí~no merílo –ega –a s) priprava za merjenje premera okroglega lesa; (lo~i: kljunasto merilo) Kluppe f calliper, calliper diameter gauge koloniálno pohí{tvo –ega –a s pohi{tvo, ki posnema pohi{tvo iz nekdanjih kolonij (kolonialni stil) Kolonialmöbel n colonial furniture komóda –e ‘ (predálnik) nizka predelna omara s predali Kommode f commode; chest of drawers kopírni rezkálni stròj –ega –ega –ôja m rezkalni stroj za kopirno rezkanje Kopierfräsmaschine f coppying (router) machine kórpus –a m (publ.),- (glej ogrodje) obod omarnega pohi{tva iz dna, stranic, stropa in vmesnih pregrad Korpus n (m) carcase, corpus, box kosmá~ –a m (lí~nik) vrsta skoblji~a za skobljanje ‘aganega lesa z zaokro‘eno bru{enim rezalnim delom, kar omogo~a globlji odrez Putzhobel m smooth[ing] plane, smoother kóti rezíla skóblji-~a –ov - - m - ozna~evanje rezalnih kotov rezil (a = prosti, b = kot klina, g = cepilni, d = rezalni) Freiwinkel m, Keilwinkel m, Spanwinkel m, Schnittwinkel m clearance angle, sharpening angle, rake angle, cutting angle kótna véz –e –í ‘ dol‘inske vezi, izvedene pod kotom; delimo jih na okvirne in obodne kotne vezi Eckverbindung f corner joint kótna svóra –e –e ‘ svora za stiskanje kotnih vezi Patentkantenzwinge f edge clamp, corner clamp kótnik –a m lesen ali kovinski pripomo~ek za zarisovanje in merjenje pravega kota (90 º) Winkel m, Winkelhaken m [try]-square, engineers square, kóvica –e ‘ strojni element za trajne zveze¸ za spajanje kovinskih elementov pa tudi onih iz umetnih snovi, gume in lesa Niet m rivet kovínski merílni trák v túlcu –ega –ega – ú - - m merilno orodje za merjenje dol‘in Rollmeter m steel tape measure, retactable tape measure kovínski viják –ega –a m (strojni) strojni element za razstavljive zveze Sechskantschraube f krílna mática–e –e ‘ vija~na matica z dvema krilcema za sukanje Flügelmutter f wing nut ijaLes 56(2004) 3 screw