ä if < ISl *5» -Ä- ISS Zavod za kulturo in izobraževanje Bračičeva 4 ^;^žiška knjižnica . w ---- . -, 64290 Tržič bombama predilaica 10 tk............. LETO XXI DECEMBER 1980 ŠTEVILKA 12 SREČNO V NOVO LETO 1981 Leto je naokrog, to pot še nekaj več kot samo leto, naokrog je tudi sedanje petletno plansko obdobje. Torej snovi, ugotovitev več kot dovolj za razmišljanje in to ne glede na to, da smo zvrhan koš tega opravili že tekom priprav, se pravi pred končnim oblikovanjem temeljev plana za prihodnje srednjeročno plansko obdobje. Nemogoče je podati v nekaj skopih stavkih oceno uspešnosti naše delovne organizacije v obdobju, ki se z letošnjim letom izteka. Taka ocena bi bila preveč površna in prav lahko tudi krivična, ker to ni namen uvodnika, še manj moj osebni, zato o preteklem planskem obdobju le tole: velika večina delovnih ljudi, članov naše delovne organizacije je nič kolikokrat, bolje rečeno kontinuirano izkazovala brezmejno pripadnost kolektivu, čigar član je in to na najbolj učinkovit način, s svojim delom, svojo pridnostjo, svojim znanjem. V sredinah, kjer je tako bilo, tudi dobri rezultati niso izostali, izpolnjene so bile delovne obveznosti, četudi je včasih kazalo, da to ni mogoče. In kako naprej? Nahajamo se sredi zahtevnih razmer, ki nikomur ne prizanašajo. Razvoj terja postopno preusmeritev v proizvodnjo blaga, ki je razvojno in tehnološko intenzivna, ki daje boljšo osnovo za modernizacijo in tehnološki razvoj, ki močneje preusmerja v izvoz in zagotavlja racionalno koriščenje surovin, energije in prostora, dalje varovanje okolja, smotrno porazdelitev proizvajalnih sil in racionalno zaposlovanje. Večino teh elementov vsebuje naš novi predprojekt. To je obetaven premik, ki mu velja vsa pozornost. Mnogo težje vprašanje odn. naloga bo, kdaj In kako realizirati. Resnici na ljubo velja poudariti, da je čas za nove naložbe spričo zaostrenih pogojev gospodarjenja več kot krut. Res pa je, da časa za omahovanje tudi ni. Zato se je bolje držati Solomonove misli, da tisti, ki misli na veter, ne bo sejal, a tudi žel ne bo, če bo samo gledal v oblake. Čaka nas trdo delo, ne ustrašimo se ga, še posebej, ker vemo, da nujnost ne pozna praznika. Vso svojo energijo, spo-sposobnost, znanje, pridnost vprežimo v izvedbo programov, tako tistih, ki zadevajo klasični tekstil, kot tistih, ki kažejo v delno preusmeritev — cilj je znan — boljši dohodek! Vsem članom naše delovne organizacije, njihovim svojcem, poslovnim partnerjem želim vso srečo, uspeh ter osebno zadovoljstvo! DIREKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE Tine Tomazin VOLITVE NOVIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV V četrtek, 18. decembra so bile v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb volitve novih samoupravnih organov. Izvolili smo novi delavski svet delovne organizacije, delavski svet DSSS ter odbore samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije v vseh TOZD in DSSS ter na nivoju DO. Udeležba na volitvah je bila zelo dobra, volilne komisije pa so uspešno opravile svojo nalogo. V DS DO so bili izvoljeni: iz I OZD Predilnica Bukovnik Peter Urbanc Marija Blažič Zalka Mlakar Darko Žabkar Ana Srečnik Gita Valjavec Joži iz I OZD Tkalnica Sajovec Marija Studen Kati Štefe Stojan Černivec Vinko Oman Štefka Ribnikar 'l ončka Oman Ciril Žagar Stana Drobnič Franc Tomšič Marija Žalec Kristina Kopač Edi iz. I OZD Oplcmcnitilnica Gladek Peter Anderle Ada Meglič Zdenka iz. I OZD Konfekcija Meglič Elza Česen Angelca Drobnič Ivana Šarabon Marija Bizjak Aleksandra Radon Slavka Kovačevič Marija Meglič Slavka Austel Marica Kordiš Dragica Lavrič Irena iz DSSS Čebron Joži Manjulov Nada Pegan Drago Ulčnik Ana Meglič Alojz Dolžan Francka iz VE O Bogataj Stane Radon Matija Sajovic Branko Bitežnik Vlado Meglič Franc st. TOZD Predilnica Samoupravna delavska kontrola Jezernik Franc Mali Marija Rejc Niko Rožič Ana Smolej Ljuba Srečnik Liljana Toporiš Marija Disciplinska komisija Ažman Marija Cvek Ana Mandelj Miro Rugovec Zečir Škaper Ana Šlibar Marjan I OZD Tkalnica Samoupravna delavska kontrola Ahačič Marjan Bergant Cvetka Ferlič Franc Fornazarič Stanko Oman Marija Šparovec Pavla Urbančnik Hinko Disciplinska komisija Dolenec Ivan Draksler Marija Gramc Stane Kosmač Tomaž Laibacher Feri Mirič Tončka TOZD Oplcmcnitilnica Samoupravna delavska kontrola Čebron Alojz Kališnik Franc ... .... V TOZD Predilnica je za pravilen potek skrbela volilna komisija Člani kolektiva so volili delegate za nove samoupravne organe na ravni DO in 'I OZD oz. DSSS Rezultate volitev je v TOZD Tkalnica ugotavljala volilna komisija Tudi v TOZD Oplcmcnitilnica so volitve potekale nemoteno in pravilno Volilna komisija v TOZD Konfekcija Krnjak Jože Laibacher Draga Meglič Franc Ropret Vera Zaplotnik Marija Disciplinska komisija Borojevič Voj in Celcer Feliks Komadina Veljko Logar Jože Mohorko Marija Slapar Jože TOZD Konfekcija Samoupravna delavska kontrola Bohinc Franc Filipovič Marica Hladnik Bojana Horvat Mira Košir Ivanka Sterle Francka Disciplinska komisija Jezernik Mihaela Lausegar Mojca Mirič Bolte Oranič Marica Pogačnik Malči Vrhovnik Silva DSSS Samoupravna delavska kontrola Bukovnik Jože Jurjevčič Tone Leontič Stipe Meglič Stane Švab Janez Valjavec Meri Zaplotnik Igor Disciplinska komisija Aljančič Jože Černilec Marija Dolinar Marica Pernuš Marjan Špendal Janko Vidmar Stane V delavski svet DSSS so bili izvoljeni: Zlodej Jernej Eržen Vlasta Šega Milan Fornazarič Lidija Dornik Marta Kalinov Gligor Rožič Irena Meglič Valentina Hladnik Ivica Jančič Jožica Brovč Miro Šega Andrej Stubljar Stevo Pernuš Jože Šarabon Franci Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije TOZD Predilnica Bajrič Marija Klemenc Rezka 1 OZD Tkalnica Gros Vili Težak Marija TOZD Oplemenitilnica Čebron Alojz Meglič Franc TOZD Konfekcija Hladnik Bojana Košir Ivanka DSSS Cotelj Samo Valjavec Marko Poleg volitev so v temeljnih organizacijah izvedli tudi fe-ferendum o temeljih planov TOZD. Referendum je v celoti uspel. r "\ v_______j Volišče za delavce v DSSS vključno z VEO, je bilo v sejni dvorani IZ ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Odgovori na delegatska vprašanja L Na 22. seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič, dne 12. 11. 1980 je delegat ZLIT Tržič postavil vprašanje, kakšno je število oskrbovancev v domu Petra Uzarja in koliko je med njimi občanov Tržiča. Odgovor: Po stanju 14. 11. 1980 je bilo v domu Petra Uzarja 85 oskrbovancev. Od tega je občanov Tržiča 77. Število oskrbovancev raste hitreje kot je bilo planirano in je temu ustrezno manjša tudi izguba, načrtovana za leto 1980. 2. Na 21. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič, dne 7. 10. 1980 je delegat krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču opozoril na kupe odpadkov na planini Sija. Delegati so zahtevali, da se ugotovi krivca za tako onesnaževanje planine in da se tudi ustrezno ukrepa. Odgovor: Ogleda na kraju samem v zimskem času ni mogoče opraviti, pač pa si bo sanitarni inšpektor stanje ogledal na terenu, ko skopni sneg. Neurejeno odlaganje odpadkov je prepovedano in se po občinskem odloku kaznuje. Ker so delegati menili, da so za takšno stanje odgovorni upravljalci planinskega doma na Siji, to je Planinsko društvo Planinec Kranj, je sanitarni inšpektor pred nadaljevanjem postopka zahteval od niih pojasnilo v zvezi s tem. O rezultatih postopka bodo delegati obveščeni. (Odgovor podal sanitarni inšpektor). 3. Na 22. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 12. 11. 1980 je delegacija KS Podljubelj predlagala, da bi Cestno podjetje Kranj del ceste 11/322 mimo kopališča posipalo do pete ure zjutraj, saj na poledeneli cesti lahko pride tudi do hujših prometnih nesreč. Odgovor: Cestno podjetje v Kranju predlog delegatov v celoti sprejema. Na ustrezno mesto bodo deponirali primerno količino peska, pomešanega s soljo, s katerim bo cestar v dneh, ko bo nastopila poledica, posipal ta del vozišča v jutranjih urah, po potrebi pa tudi prek dneva. Uporabniki ceste pa morajo kljub posipanju upoštevati zimske razmere na cesti in temu prilagoditi hitrost vožnje. Saj je prav prehitra vožnja in neupoštevanje voznih razmer na cesti glavni vzrok hudih prometnih nesreč. (Odgovor podalo Cestno podjetje Kranj) 4. Na isti seji je delegacija KS Križe postavila vprašanje, če je mogoče v financiranje gradenj ceste v Gozd vključiti tudi kakšna sredstva gozdnega gospodarstva, ki bo cesto v veliki meri uporabljalo. Odgovor: V finančno konstrukcijo sredstev gozdnega gospodarstva ni moč vključiti, ker z gozdovi na tem področju gospodari samo temeljna organizacija kooperantov (TOK). Ta združuje za vse ceste in vlake na svojem področju 6 % od prodajne cene lesa, kar znese letno 600.000 do 700.000 din. Pri gradnji ceste v Gozd je TOK pripravljen sodelovati pri gradnji ceste fizično. Povedati je treba še to, da ima TOK v načrtih gradnjo cestne mreže nad vasjo Gozd. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič). 5. Delegacija KS Križe je ponovno opozorila, da še vedno niso urejeni avtobusni prevozi skozi Križe. Zahtevala je, da se točno določi vozni red tako, da bo jasno določeno, kateri avtobusi vozijo skozi vas. Predlaga tudi uvedbo dveh novih avtobusov na relaciji Tržič—Kranj skozi vas Križe, in sicer ob 6.25 in 22.10. Odgovor: V mesecu juniju je SAP — TOZD Gorenjska Tržič skupaj s predstavnikoma krajevne skupnosti Križe, tov. Albrehtom in Ličenom preveril potrebe in možnosti prevozov po lokalni cesti skozi vas. Na podlagi sprejetih ugotovitev, je bil izdelan vozni red, ki je v krajevni skupnosti razobe-šen in po njem tudi vozniki vozijo. Med drugim vozi redno avtobus ob 6.25, ob 22.10 pa vozi po tej progi samo do Dupelj. V Kranj pelje avtobus ob 22.10 preko Kovorja. (Odgovor je posredoval SAP — TOZD Gorenjska Tržič). 6. Delegat KS Lom pod Storžičem je prav tako na 22. seji zbora krajevnih skupnosti opozoril, da so izvajalci del za telefonsko napeljavo v Tržiču v času teh del prekopali na nekaterih delih tudi Cankarjevo cesto v Tržiču. Ko so delo zaključili, pa niso uredili ceste v prejšnje stanje, ampak so ostali jarki, ki ovirajo promet na tej cesti. Delegati so zahtevali, da investitor opozori izvajalce del na to pomanjkljivost in uredi, da se cesta vrne v prejšnje stanje. Odgovor: Komunalno podjetje Tržič je prekope asfaltiralo 21. novembra 1980. (Odgovor ie dalo Komunalno podjetje Tržič). IZ DELA DPO Družbenopolitične organizacije so organizirale razpravo o predlogu zakona o stanovanjskem gospodarstvu in osnutku družbenega dogovora o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva. Po dokaj pestri razpravi so bila sprejeta naslednja stališča in pripombe: — glede na predhodno razpravo v sindikatu o osnutku Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in tedaj sprejete pripombe delavci BPT ugotavljamo, da predlog Zakona pripombe upošteva in smo ga zato brez pripomb potrdili v predloženi verziji, — v osnutku Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS delavci BPT ugotavljamo sledeče pomanjkljivosti: a) v 18. členu so individualni graditelji izven zadrug preveč diskriminirani, ker imajo možnost le 60 % kredita od predračunske vrednosti. Glede na izkušnje v BPT, kjer smo s krediti graditeljem rešili znatno število stanovanjskih vprašanj, predlagamo, da je ta procent 70 %. Ob razpravah teh dveh dokumentov pa smo delavci BPT še posebno pozornost posvetili predlogu Samoupravnega sporazuma samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič za 1981—85 in ob tem potrdili vsa stališča naših delegatov v tej skupnosti, istočasno pa izpostavili še sledeče: — delitev sredstev med SSS in TOZD mora ostati 50:50 ali 3 % proti 3 % (ob upoštevanju, da je od stopnje 6,5 % namenskih 0,5 % za urejanje stavbnih zemljišč) in zato predlagamo, da se 17. člen SaS spremeni tako, kot je bilo zahtevano na zadnji seji skupščine SSS. — ko smo delavci BPT v javni razpravi primerjali dokumente iz tržiške občine z ustreznimi iz občine Ribnica, smo ugotovili, da Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica opredeljuje sredstva za republiko za Zvezo stanovanjskih skupnosti (za dijaške domove ter za MDA) v višini 0,295 %, tržiška SSS pa delavcem TOZD v Tržiču predlaga za isti namen celih 0,350 %. Delavce BPT zanima, zakaj razlika, ko pa v republiki te zadeve financiramo enotno. Prihaja do razlike 0,05 %, za kolikor bi se morala znižati prispevna stopnja iz čistega dohodka TOZD! — glede sprejemanja SaS o temeljih planov SIS in bank so delavski sveti TOZD že sprejeli sklep, da jih bomo skupno obravnavali tedaj, ko bomo poznali vse obremenitve dohodka in BOD. IZ SEJE RS ZSS V mesecu novembru je bila na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije osrednja točka dnevnega reda »Vloga in naloge Zveze sindikatov pri razvijanju kulturnega življenja delavcev«. Na tej seji je bila tudi naša sodelavka Jelka Ličen, ki se je na kulturnem plenumu vključila v razpravo. V svoji razpravi je povedala naslednje: Ker je kultura sestavina človeškega dela in življenja, moramo na tem področju tudi zaradi gospodarskih težav napraviti korak naprej v humanizaciji medsebojnih odnosov in v uveljavljanju socialističnega samoupravljanja na višji kakovostni ravni. V tej smeri imamo neomejene možnosti in že mnogo sprejetih sklepov, ob tem pa razvijanje kulture v tem najvišjem smislu ne terja dodatnih sredstev, potrebna je le večja doslednost in pripravljenost, tako, da kadar govorimo o kulturi, ne mislimo le na institucionalizirane oblike, ki vendar zajemajo le manjši krog delavcev. Takšna je bila tudi uvrstitev akcije ČLOVEK — DELO — KULTURA, s katero smo v mnogih organizacijah združenega dela prispevali k izboljšanju kulturnega delovanja okolja, proizvodnih prostorov, obratov družbene prehrane, ki smo jih opremili z umetniškimi storitvami itd. V tem smislu bi poleg ostalega morala biti bolj poudarjena stališča in sklepi, ki jih kot orientacijo sprejemajo na vseh ravneh organiziranosti sindikatov. Vsaka osnovna organizacija bi morala v programu aktivnosti določiti prioritetne naloge, ker je razvoj kulturnega življenja in njegov nivo različen v posameznih sredinah. Če je prisotno podcenjevanje delavcev in njihove sposobnosti sprejemanja in vrednotenja kulturno-umetniških stvaritev v nekaterih krajih, tega vsekakor ne moremo posploševati. Če obiski kulturno-umetniških prireditev niso zadovoljivi, potem gre bolj za razkorak, ki ga povzroča slaba obveščenost delavcev. Večji je najbrž problem cen gostovanj profesionalnih institucij, ki naj bi nudile kvalitetnejše kulturne stvaritve. Na primer: Mestno gledališče Ljubljansko sploh noče več gostovati v Tržiču, cena njihovega gostovanja pa je že v letu 1978 presegla 3,5 starih milijonov din. Drama na primer zahteva za predstave z dvema igralcema 2,5 milijonov starih din ipd. Menim, da je največja rak rana prav na tem področju, še posebno pa neenakopraven položaj delavcev, ki živijo v kulturnih središčih in delavcev v industrijskih centrih, ki jim preostane bore malo sredstev in je tako njihovo osveščanje na nižjem nivoju, pa tudi želja po kvalitetnih prireditvah je praktično onemogočena. Tržiška kulturna skupnost je morala zaradi varčevanja oziroma zaradi omejevanja skupne porabe program dosti skrčiti in ima le 12 % več sredstev kot v preteklem letu, republiška kulturna skupnost pa je zahtevala kar 23 % več sredstev. Tako bi morali letos Tr-žičani zbrati za njene potrebe skoraj 450 starih milijonov din, medtem, ko bo v občini ostalo le dobrih 360 starih milijonov din. Ali ob takem obsegu vzajemnosti potem tržiški delavci ne smejo zahtevati, da se MOJSTRI V V organizaciji DTM smo se v soboto, 22.11.1980, napotili na ekskurzijo v Novo mesto. Cilj naše poti je bil obisk DO Novoteks. Ker smo tekstilci, nas je delo v Novoteksu zelo zanimalo. Sam potek dela se razlikuje od dela v BPT, predvsem pa v tem, da je tehnologija pri nas za predelavo bombaža, pri njih pa za predelavo diolena in volne. Ogledali smo si skladiščne prostore, barvarno preje in blaga, predilnico, navijalnico, tkalnico, oplemenitilnico in kar je bilo za nas novo — pletilnico, kjer v glavnem pletejo jersey in volno. Zanimiv podatek — v 8 urah pletilni stroj splete 50 m tkanine. Motila nas je natrpanost delovišč, kar pri nas nismo vajeni. K, odhodu iz DO in vabilu našega prijaznega vodiča naj še pridemo, so se nekateri člani za trenutek ustavili v trgovini ob tovarni, kjer prodaja Novoteks svoje izdelke po znižanih cenah. Pot nas je potem vodila v vasico Mostec pri čateških toplicah, kjer smo imeli dobro kosilo, po njem pa je bilo na programu kopanje v Čateških toplicah, kar je še posebno del združenih sredstev za vzajemnost v drugačni obliki vrne v občino v obliki gledaliških gostovanj, koncertov po sprejemljivih cenah itd. Bolj bi morali tudi obvezati osnovne organizacije, da se v OZD poleg strokovne literature oblikuje tudi fond leposlovne literature, še zlasti pa bi si morali prizadevati, da bi v industrijskih središčih, kjer je zaposleno večje število delavcev iz drugih republik oblikovali knjižni fond za te delavce v njihovem jeziku, tako znotraj OZD kot tudi v občinskih knjižnicah. Na vsak način pa moramo podpreti stališče, da se na podlagi svobodne menjave dela financira program, ne pa kulturne institucije, kar je bilo doslej pogosta praksa. NOVOTEKSU starejšim udeležencem v prijetni topli vodi še kako ugajalo. Po okusni večerji smo prijetno pokramljali in se ob glasbi domačih fantov tudi zavrteli. Ob povratku domov nam je bilo kar hudo, da je ta dan tako hitro minil. Vsi se bomo spominjali tega dne, o katerem so nekateri udeleženci rekli: Maks Cerovski: »Zelo sem vesel, da se je DTM spomnil svojih upokojencev in nas povabil, saj je bilo zelo prijetno.« Marjan Japelj: »Sem zelo zadovoljen, organizacija je bila odlična, samo udeležba bi bila lahko večja.« Gregorčič Nada je bila prvič v Čateških toplicah in pravi, da bo rada še prišla. Pangeršič Vili: »Prvič sem bil na izletu DTM in sem zelo zadovoljen.« Rupar Anton, vodja ekskurzije: »Kljub velikim težavam nam je uspelo organizirati strokovno ekskurzijo v Novoteks, zelo sem zadovoljen, saj je v vseh ozirih uspela.« V. S. PODELJENA SO PRIZNANJA ZA 25 LET DELA V BPT Mali Silva: »Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in tudi koristno.« TEKMOVANJE PREDIO Postalo je že kar tradicija, da v času pred praznovanjem rojstnega dneva republike podelimo svojim sodelavcem za 25 let dela v BPT skromna priznanja. Letošnja podelitev je bila že osma po vrsti, ki je bila tako kot vsako leto izražena v obliki ročnih ur. Letos je ta priznanja prejelo 53 naših sodelavk in sodelavcev. Podelitev priznanj je bilo organizirano v restavraciji nad avtobusno postajo, kjer smo jubilantom pripravili lep kulturni program, ki ga je izvedla naša mladinska organizacija ob sodelovanju Šara-bonovega okteta in skupine »POBRATENJE« — citraši. Za kulturnim programom je najprej spregovorila predsednica DS DO, ki je jubilantom čestitala in spregovorila o bližnjem prazniku Dnevu republike. V imenu družbenopolitičnih organizacij DO je jubilantom spregovoril predsednik konference 00 ZS, ki jim je izrekel iskrene čestitke, za 25 let dela v BPT. Zahvalil se jim je za dolgoletno zvestobo in za ves trud, ki so ga v tem času vložili za dobrobit vseh nas. Zaželel je, da še naprej ostanejo zvesti DO in da še naprej ostanejo vzor mlajšim, ki prihajajo združevat delo v našo DO. Poudaril je, da sta nam dober vzgled in pridne roke še kako potrebna, še posebno sedaj, ko smo se znašli v kriznem obdobju, ki pa ni zajelo samo nas, temveč več ali manj celotni svet, ene bolj, druge manj. Za konec jim je zaželel predvsem zdravja. Če bomo zdravi in predvsem složni, bomo skupaj še marsikaj naredili v dobro nas vseh, lažje bomo premagovali težave in lažje si bomo ustvarjali svoj boljši in lepši jutri. Nato je jubilantom spregovoril še direktor DO, ki je vsem izrazil čestitke, ter se jim zahvalil za vestno in dolgoletno uspešno delo ter poudaril, da je to dolga doba, polna preizkušenj, doba stalnega odpovedovanja in premagovanja najrazličnejših problemov. Ravno zvestoba do DO je ena največjih odlik, na katero smo lahko ponosni. Nato je tov. direktor jubilantom razdelil še ročne ure, nakar je sledila večerja ter družabni del s plesom. Za konec še to, da sem iz razgovora z jubilanti povzel, da so bili izredno zadovoljni s celotnim programom in organizacijo, ter seveda s priznanji. Ure z vgraviranimi inicialkami so prejeli: TOZD PREDILNICA L Kukovič Ivana 2. Rihtaršič Mara 3. Pohleven Jožefa 4. Blažič Rozalija 5. Zaletel Cveto 6. Jug Marija 7. Kovač Hilda 8. Kimovec Julka 9. Vogrin Alojzija 10. Lapanja Marija 11. Komac Ana 12. Kranjec Ljudmila 13. Valjavec Jožefa 14. Košir Marija 15. Mali Marija 16. Srečnik Brigita 17. Šubic Regina 18. Žabkar Ana 19. Žohar Marija 20. Kirm Antonija TOZD TKALNICA 1. Bodlaj Ivanka 2. Dolinar Berta 3. Janc Cvetka 4. Kopač Edvard 5. Maje Marija 6. Mali Martina 7. Moškon Bernarda 8. Rengeo Štefan 9. Stubljar Jožefa 10. Zaplotnik Ivana 11. Gregorčič Ana 12. Meglič Kristina 13. Valjavec Ana TOZD OPLEMENITILNICA 1. Bukovnik Marija 2. Pemuš Geli 3. Zaplotnik Marija TOZD KONFEKCIJA L Žakelj Ana 2. Kokalj Štefka 3. Pretnar Kati 4. Žnidarič Ana 5. Vrhovnik Silva 6. Kosmač Ivana 7. Horvatič Marija 8. Ropret Francka 9. Hrovat Jožefa VEO 1. Žepič Tončka 2. Kogoj Marija 3. Čarman Jože DSSS 1. Slabe Alojzija 2. Mozetič Tinka 3. Ahačič Marija 4. Logar Anka 5. Bečan Janez K. D. V soboto, 13. decembra, je bilo v Škofji Loki v Gorenjski predilnici tekmovanje predic v vezanju pretrgov na brez-vretenskih predilnikih BD-200 tip RC. Za tekmovanje so bile poleg gostiteljev prijavljene še ekipe iz IBI-ja, Tek-stilindusa in BPT. Žal ekipe iz tovarne IBI na tekmovanje ni bilo, tako, da so nastopile le tri ekipe. Že na samem začetku je bilo jasno, da bodo zmagovalke predice iz Škofje Loke, kajti stroji, na katerih naj bi tekmovanje bilo, so opremljeni z napravo za vezanje pretrgov, te pa niti v Kranju niti v Tržiču stroji nimajo in zato predice tega niso bile vajene. Po dogovoru in krajši vaji je bilo sklenjeno, da se tekmovanje kljub temu izvede na teh strojih. Na sodnikov znak so predice začele vezati že prej potrgane niti na stroju. Naše tekmovalke so kljub temu, da je bil način vezanja drugačen kot v domači predilnici, izredno uspešno opravile svojo nalogo. Dokazale so, da so zelo spretne in hitre ter poleg tega tudi iznajdljive, saj so ugotovile najhitrejši način vodenja nitke za valjček. Za povezovanje vseh niti so porabile 13 minut in bile hitrejše od predic iz Tekstilindusa za dobro minuto, zaostanek za domačinkami pa je bil minimalen, posebno še, če upoštevamo, da Škofjeločanke delajo na teh strojih vsak dan in so vajene načina privezovanja na tem tipu predilnikov. V naši ekipi so nastopile: Mali Silva, Kuhar Alojzija, Krobot Tončka in Mlinar Andreja. Vsem štirim velja iskrena čestitka za dosežen uspeh z željo, da bi tudi na bodočih tekmovanjih tako uspešno zastopale BPT. Krobot Tončka: »Hitro smo se znašle in ugotovile najbolj ustrezen način vezanja.« PLAN DELOVNIH DNI ZA LETO 1981 Januar Februar Marec 1 pril Maj J u n i j Izm r— 1—TT ~T~ ~ n |zm 3 ? X — |zm 3 I 2 ri~ — Izm 3 ZC X p =ra: T - l— p t d d IT P n d P d t d d d r n d j p d t d d d p In d p t L_d d £_ln di X d t d d p n p d TJ d n d p X 7T ir T" T" a r 5 iN 1 N 14 1 sr C a D a X X 18 ips, A K /ti\ 23 ,1 PO, C a ”5” X a Q 2 De ?v /8r A" A A n 6 2 DO T c n a ! b Q 10 2 DO Q b c a b a 2 če c a b a X a ,2 so A À a X IX c a b X a Q 1 3 SO ip w w ifc h T n Q h a J 3 to n b c oba Jpe. c a b a b Q i n Ì5r- E a X (■ a 4sr X r a a h r q 4 sr n b c oba Jt SO 5JL M Ki ssDl © Q .L4.BG a b L c !E x X q, JDL 4_C£. c j.a_ F X --Q a 5 DO r n b h 5 če X pr IT a b a 5 če a b c a b a 1 to_. a X 5 pe c iA- HF A X ÉL a -Q- c a T a h a h r n n h x 6 pe a b c 'a b a 6 po h cab n a 6 sr X X c b a a 6 so L © f® c a ir a IT a 7SO _b_ r © n b a 7 so a 35© 0 © a 7 tn b c a b Q a 7 če a_ b c b a a^ 7 N — ; 8 če c a b a b a 8 N r N 8 sr b cab a a 8pe q b c b X a 24 8 po b C a a b a © 9 to _b_ c a b a 9 pro c cr b a b a 9 DO Q b' C b" a a 11 9 po c a b b a a 9 fp b cab Q a 9 so a (cj b (a) a 10so c (à Lfì a .© a 7 JOfo a b 1” X a 1 10 to c a b b a a 15 lipe 11 so X X È cl _b a JQ lfiX 10 sr b c a a b a ? 11N Ì1SL a ¥ C h a a 11 sr c a b b a a (àS b tolta) 20 11 po C Q b a b a lice b c a Q b__ a 12 po b c T b a a 1?ČP a b c b a Q c a b h a a 12 N t.h to C Q b a b a 12 pe b c a a b a üE b c Q X a a 13pe Q b c b a Q 13pe c a b b a a 13 po a bea X a 13 %r c a b a X a 13 so b © št a (èy 5S> 14sr b c a b a a 14so a b s: b a Q 14so c ©<¥ b (51® 14 to a bea h b 14 ce C Q b a b a i 14ÌL 15Ì£ b C' Q tr a a 15N 15 N 15 sr a h c a b a 15 pe c a b a b a m 55 1c po a TT L X a a 161 o a X C Rl a i a 3 16 Der b c a ri- a a 16po c a b a b a 16 po b c a ... b a liie. a b c a X a 1f so c a 0 17 sr a X c X a a 17so b © b ćh (3) 8 17tn c a a b a 17tn X c a a b __G_ 16 17 pe in T> c a X a JJZN 18N 1ftsr c IT b a b Q 18 sr X c a a X X 18so a 21 18 po b c a b Q a 18 če lipe 20so 21 N a b c E a a 19po- Q x c F X a 19čp c a b a b a 19fe b c a a X Q 19 N Ilio b c a b ai a a c '2 Fni1.! 70 tn a T c a TT a 20pe c a ~K F“ ¥ a 20 pe 71 so b X c a a b a 20too c a Q TP a Q ?0sr b c a b_^ a a 71sr a b c a nr a 21 so c a (P a a E» i® [S® M r